ftt. 110. V Gorici, v torek du« 10. oktobra 1911. Mula trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek in soboto oh 4. uri popoldne ter stane po pošti p?ejemana ali v Oorici na dom pošiljana: /3 1- • • 10 9» /a »5. • • 5 99 Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Sočaa v vseh tobakarnah. "' nSOČA", ima naslednje- izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot 10 Soriškem in HraAiŠČanskem" m dvakrat v letu »Vozni red železnic, paroikov in poštnih svez". Ra ssro&la brez ioposlane naročnino se ue oziramo. Tečaj XLI ¦Vsa za uarnci. Hvobodo in napredek!« D/. K. Lavrič, Uredništvo t nahaja v Gosposki ulici St. 7 Gorici v I. nadstr. na deSBO. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu od vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov {odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni nrednik m izdajatelj Ivan KavHč v Gorici, Tmtotot* ft«. L3. — „Gor> -Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fab2ič)~tiaka i« z^T Ma psu o eiiisti Meli poslancev. h. Samo tri reči hočemo omeniti, glede" katerih bi bili morali Stovonci na vsak način složno nastopiti v deželnem zboru. Te so; deželni šolski zalog, prememba deželnega volilnega reda in trgovska šola. Deželni šolski zalog. Samo naša dežela v celi Avstriji nima deželnega šolskega zaloga. Z napredne strani se je vedno povdarjakt potreba šolskega zaloga, vedno smo se borili za deželni šolski zalog; vlada je bila tu Ji za deželni šolski zalog. Nasprotovali pa so vedno laški poslanci. Češ, da oni ne bodu Slovencem zidali šol! Takrat ko se je reševalo učiteljsko vprašanje v našem deželnem zboru, so se borili napredni poslanci za deželni šolski zalog; vladni zastopnik se je v javni seji izrekel za deželni šolski zalog, slov enski učitelji so pritiskali na takratnega laškega poslanca-učitelja Palcbnerja — ali zgodilo se je le to« kar je skuhala zveza Pajer-Gregorčič. ¦— Dr. Gregorčič je bil sicer mnenja, da je nekaj lepega deželni šolski zalog, toda postavil se je na komodnp stališče: ker nočejo Lahi deželnega šolskega zaloga, ga neče tudi on. H računskega oddelka deželnega (jdbora je bil izšel točno sestavljen elaborat, ki je kazal, kako bi se potom deželnega šolskega zaloga okraji razbremenili, toda v isti deželni hiši jih zavezniki niso hoteli razbremeniti, marveč obremenili so jih. Šolske doklade so tako visoke, da višje ne gre več, okraji pa zadolženi. V sejah okrajnih šolskih svetov sklepajo resolucije, naj se ustanovi deželni šolski zalog, da bi se okraji razbremenili ter pravično razdelilo prispevanje za šolo. — Konstatiramo, da je bil dr. Gregorčič vabljen za skupen nastop Slovencev za »deželni šolski zalog, ali on ni hotel nič siišati o nikakem skupnem nastopu, marveč drl je za Pajerjem in tako škodo- A. S. PUŠKIN. Pikova dama. (Dalje.) VI. ..Athnde!" -- ..Kako ste se drznili reCi mi atamle ?•* Vaš& milost, rekel som : ..At;'mdo gosperti !" Kakor dve telesi ne moreta zavzemati v naravi enega prostora, tako tudi ne dve stalni ideji v nravni prirodi. Trojka, sedmica in as so kmalu izpodrinili iz Her-manove domišljije obraz mrtve starke. Trojka, sedmica, as so mu rojili po glavi in mu gibali ustnice. Če je videl mlado deklico, je govoril: »Kako je gibka in vitka; prava rdeča trojka.« Ako so ga vprašali, koliko je ura, je odgovoril: »Čez pet minut bo sedmica.« Vsak trebušen moški ga je spominjal asa. Trojka, sedmica, as so ga preganjali celo v snu in zavzemali vse možne oblike; trojka je cvela pred njim v obliki bujnega grandliflora, sedmica se mu je prikazovala kot vrata v gotskem slogu, as kot ogromen pajk. Vse njegove težnje so se zlile v eno — izrabiti tajnost, val deželi. Sedaj pa pridiga po svojem listu o potrebi skupnega nastopanja slovenskih poslancev v, deželnem zboru. Nov deželni volilni red. Delo ene noči. Deželni tajnik se je vsedel zvečer doma za mizo in sestavil nov deželni volilni red, moderen, s splošno in jednako volilno pravico. Drugo jutro ga je predložil deželnemu odboru. Po malih spremembah je bil sprejet v deželnem zboru brez potrebnega debatiranja. Naprednim poslancem načrta niti predložili niso, marveč Pajer in Gregorčič sta se zmenila, kak po priliki naj bo nov volilni red, da bo služil prav zaveznikom, slovenskim klerikalcem in luškim liberalcem, pa so sprejeli nestvor v vsakem oziru za deželni volilni red. Če bi bilo Gregorčiču kaj za koristi goriških Slovencev, bi bil rekel tako-le: Stari volilni red je krivičen, ker daje Lahom premoč, dasi smo Slovenci v deželi v večini. Zato novi volilni red ne sme dati več Lahom večine! — To bi bilo pošteno. Ob lednem bi bil izjavil, da pojdejo vsi slovenski poslanci skupno v boj proti takemu volilnemu redu, ki bi zopet postavil Slovence na drugo mesto. Ali Gregorčič se je nališpal s splošno in jednako volilno pravico pa dal Lahom zopet -— primat. Kake neizmerne škode bo to za bodočnost. Vodja Slovencev na Goriškem meče sam usodo Slovencev Lahom pod noge samo za to, da je bil novi volilni red tako prikrojen, da je mogel vodja računati na zmešnjave in iz teli na uspeh za svojo stranko! — Kaj njemu mar složno postopanje slovenskih poslancev, ko pa on ni slovenski, marveč klerikalni poslanec v službi laških liberalcev! — Potem ko je bil sprejet volilni red — so klerikalci sklepali resolucije za pesek v oči ljudstvu. Nesramni sleparji! Trgovska šola. Govorili smo pred kratkim obširno o trgovski šoli v Gorici in pokazali, kako je deloval dr. Gregorčič proti ustanovitvi take trgovske šole, ki bi služila tudi Slovencem. Prijeli smo ga trdo za jezik, ko. je njegova »Gorica« zopet lagala in zavijala resnico gledč trgovske šole. Mož je ob- ki jo je tako drago plačal. Jel je misliti na izstop iz službe in na potovanje. V javnih pariških igrališčih je hotel izžeti zaklade očarani usodi. Slučaj ga je rešil teh skrbi j. Tedaj se je osnovalo v Moskvi društvo bogatih igralcev pod vodstvom znanega Čekalinskega, ki je vse svoje življenje preživel s kartami v rokah. Včasih si je priigral milijone, dobivaje menice in iz-gubljevaje čisti denar. Dolgotrajna izkušnja mu je pridobila zaupanje tovarišev; javna hiša, izboren kuhar, ljubeznjivost in veselost gospodarjeva sta dobili spoštovanje občinstva. Prišel je tudi v Petro-grad. Mladina je drla k njemu, kartam na ljubo pozabila na ples ter bolj čislala razburjajoči faraon - nego divne ljubezenske zveze. Narumov je pripeljal tja tudi Hermana. Prekoračila sta vrsto krasnih sob, napolnjenih z uljudnimi oficijanti. Vse sobe so bile polne ljudstva. Nekoliko generalov in tajnih svetnikov je igralo \visth; mladi ljudje so pa sedeli preširno na suknenih divanih, jedli sladoled in kadili pipe. V sobi za goste je sedel za dolgo mizo, okoli katere se je stiskalo kakih dvajset igralcev, gospodar in imeLbanko. Bil je člo- molknil, ker ne ve kaj odgovoriti, ker je bilQ vse, kar je bilo pisano v »Soči«, le bridka resnica. »Gorica« se je obregnila na to jako neumno ob »Sočo«; pokazala je le slabo vest zgubljenea naroda in nezmožnost, dati sploh kak odgovor. — Gotovo je, da je bila dolžnost vseh slovenskih poslancev, potegniti se za slovensko trgovsko šolo, toda on ni hotel nobenega skupnega nastopa, ker se pač že sam ni hotel pobriniti za tako Slovencem tako potrebno šolo. Sedaj pa razlaga po svoji »Gorici« potrebo složnega postopanja slovenskih klerikalcev on, ki vedno, ne le v navedenih treh glavnih slučajih, noče nikakega skupnega dela. Čas je, da bi videli to tudi klerikalni volilci! Škoda, katero dela dr. Gregorčič vsled nesložuega postopanja slov. poslancev, narašča in prinaša večjo škodo kot suša in toča. DOPISI. Iz ajdovskega okraja. Iz Vipavskih Šinarij. (Zločinski čuki.) — Dolgo sem čakal in listal po klerikalnih cunjah, da bi naši klerikalci vendar enkrat obelodanili hrabre čine svojih bratov čukov, toda zaman. — Vstrežem jim pa jaz. Bilo je nekako v prvi polovici maja t. !. ko je tukajšnja čukarija, vračaje se od obhajila v Logu, pretepla ter poškodovala nekega naprednjaka, ki jim je hotel le za-braniti oglušujoče trobentanje in izzivanje. Naravnost nesramno so takrat pisali klerikalci po svojih zakotnih listih o pretepenem naprednjaku in mu zagotavljali občutni zapor. Nam, ki smo takrat pisali le golo resnico, so klerikalci rekli, da nesramno zavijamo in obrekujemo. Prišla je zadeva pred sodnijo. Človek obrača, bog obrne in tako je bilo tu. Glavni čukarski pretepač je bil obsojen na 14 dni zapora in oče nekega nadebudnega orlica, ki je takrat od daleč slišal ta pretep ter pridrvel čez drn in strn svojim čukom na pomoč, je dobil za svoj trud in v priznanje dobro izvajanih vek pri šestdesetih, prav lične zunanjosti. Glavo so mu pokrivali srdbrnosivi lasje, s polnega in svežega obraza mu je odsevalo dobrodušje, švigajoče oči je oživljal večen smehljaj. Narumov mu je predstavil Hermana. Čekalinski mu je prijateljski stisnil roko, poprosil, naj bo domač, in nadaljeval svoje opravilo. Delitev je trajala dolgo. Kajti Čekalinski je delal odmor po vsakokratnem metu, da bi dal tako igralcem priložnost, urediti svoje stvari, beležil izgube, uljudno poslušal zahteve igralcev ter spretno zravnaval prevelike ogle, ki jih je za-pognila roka zamišljenih igralcev. Naposled se je delitev končala. Čekalinski je zmešal karte in se pripravljal metati v drugič. »Dovolite, da postavim karto,« se je oglasil Herman ter stegoval roko izza re-jenega gospoda, ki je ondi igral. Čekalinski se je nasmehnil ter se molče poklonil v znak pokornega soglasja. Narumov je smeje čestital Herma-mu, da je prelomil dolgi post, in mu želel dobrega in srečnega začetka. »Gre!« je dejal Herman in napisal s kredo vsoto, ki jo je stavik nad svojo karto. prostih vaj s pestmi nad vbogirn, že onemoglim napredrijakom, 2 dni strogega zapora. Obsojenca morata poravnati tudi vse tozadevne sodnijske in stroške odvetnikov. Zraven tega imata še plačati naprednjaku stroške bolezni v znesku K 75. Nadalje oni brihtni približno 17 in pol letni orlic, ki je pokvaril 12 letno deklico, tudi ni všel zasluženi kazni in presedel odmerjen mu čas počitka — v ajdovskih zaporih. Ni še minulo dve leti, odkar so vlomili neznani tatovi v Štubeljevo hišo, oziroma prodajalno, pokradli mnogo blaga, denarja, zimsko suknjo in flobert-puško ter odšli popolnoma brez sledu. Nedolgo potem se je osumilo bližnjega soseda Kristjana Živca,'kateri je imel ravno takrat tožbo s fajmoštrom, ker ga je ta baje* direktno in javno izganjal iz cerkve. To priliko so vporabiii klerikalci in blatili Živca po svojih "umazanih listih in ga javno osumljali vloma. — Stvar je polagoma vtflinila. 'Pozneje je vstanovil naš fajmo-šter skupno z golobradim katarjem Bol-nonaturo telovadno bolje pretepalno društvo »čuk«. Vjeli so klerikalci par kalinov v svoje mreže in kar ni izdala far-barska beseda, je izdalo vino in na ta način so vjeli tudi Živca, ki so ga prepričali, da oni članki v klerikalnih listih izvirajo od napredne strani. Verjel je klerikalnim lažem in vstopil v čukarsko gnezdo, kjer so ga, kakor piše »Gorica« z dne 3. t. m. sprejeli z odprtimi rokami, ker so ga spoznali nedolžnim. Dosegel je čast predsednika. Že si je naročal ono »angeljsko obleko« (tukajšno naziva-nje čukarskega kroja), ko pride nenadoma orožnik k njemu in ga aretira, kot osumljenca vloma pri Štubeljevih. Aretiran je bil še drugi, kateri je zašel v ču-kovsko družbo in je tudi osumljen soudeležbe pri vlomu. 'Pripominjam, da ni bil v nikakem naprednem društvu. Tako so torej gnali predsednika telovadnega odseka »Orel« iz Šmarij v ajdovske zapore. Naj mu bo v tolažbo, da ni on prvi in tudi ne zadnji izmed naših čukov v takem položaju. Neka tercijalka pa se je v svoji svetosti baje izrazila: »Če je oni, ki ga je ovadil, »Koiiko, gospod?« vpraša ga banko-met mežikaje, »oprostite, ne vidim dobro.« »Sedeminštirideset tisoč!« odvrne Herman. »Zblaznel je!« si misli Narumov. »Dovolite, da vas opomnim,« . reče Čekalinski s svojim večnim nasmehom, »da je vaša igra silna, kajti tukaj ni še nihče stavil več kot 275.« »Kaj- to de?« pravi Herman, »bijete li vi mojo karto ali ne?« Čekalinski se je poklonil kakor prej in odgovori: »Hotel sem vam naznaniti, * da kot človek; ki už1'- w zaupanje svojih tovarišev ne morem metati drugače kot na čist de-..ar. Za svojo oseibo sem prepričan, da zadostuje vaša beseda, toda zaradi reda pri igri in računih vas prosim, da položite denar na karto!« Herman potegne iz žepa bančno me-" nico ter jo izreči Čekalinskemu, ki si jo hitro ¦ ogleda in postavi na Hermanovo karto. Začel je metati. Na desno je padla deveta, na levo trojka. (Konec priti.) ' 46 76 toliko časa molčal, čemu" bi ne še dalje!* Jako značilno! Naš fajmošter, odkar se bavi z nadebudno čukarijo, vidno -zanemarja Jr;voje dolžnosti. Dne 26. avg. 1.1. ponoči je umrl v vasi neki otrok. (Pogreb je imel biti 27. ob 6l/a pop. Ker je pa bila ta dan neka čukarska veselica v Gorenji Branici, je naš fajmošter odnesel pogreb na drugi dan, ne.zm^vši se za postavo in takratno neznbsii.,.-. ločino, kjer bi se moralo že s higijeničnega stališča mrliča takoj ko mogoče pokopati. In zakaj je maziljenee, katerem bi ne smelo biti mar za posvetne zabave, zanemaril svojo dolžnost?? — Da, da smo postali moderni. Včasih so prirejali veselice naprednjaki, daiies pa faj-mošter,' kuharice in njih backi.. In veselice še ob takem, ko je bilo vse obupano radi neznosne suše in pričakovalo podpor, ko mati ni imela niti denarja za so! in moko — je njen nadebudni sinko, čuk, se zabaval in popival po veselicah?! Ali ni to zapeljevanje mladine?! Ljudstvo, kedaj se ti odpro oči?,— Sicer pa čudno, da oblastva ne posežejo med tako podivjanost in ne razpuste takega društva, ki seje prepir in javno izziva mirno ljudstvo. V Šmarjah ne bo prej miru, dokler se ne vkrene tozadevnih korakov. Dama katera skibi za. sdiaro kožo in hoCe te nbiti M peg ter ohtaaiti nežno "In mehko kožo ter belo polt, se mršiva le % liJjim?n mlečnim ,« milom (maudca konjiček) S ftrdke BergmanD & drag 'fesehen na Elbi: Komad po 80 vin. ne dobi v ˇseli lekarnah, mirodilnicah in prodajalnah parfumov. Družba sv. Cirila m Metoda. Za Narodno šolo na Blanči je daroval g. Andr. Berginc, c. kr. poštar v p. 2 K, in g. Lucijan Kovačič, c. kr. nadpoštar pri Sv. Luciji, 5 K. Hvala. — Živeli posnemovalci! narodna šola na Blanči u Gorici. Moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici razpošilja te dni znanim rodoljubom in različnim zastopom okrožnice s prošnjo za podporo novi Crril-Metodovi šoli na Blanči v Gorici. Vrtec in prvi razred sta se pred kratkim otvorila in se vrši že reden pouk. Nedostaja nam pa sredstev,' da bi šolo na zunanje in znotraj primerno opremili; manjka še potrebna ograja, naprava vrta in dvorišča, nakupiti moramo raznovrstnih šolskih potrebščin, misliti nam je treba na prvo božičnico. Obračamo se radi tega sedaj po otvoritvi šole do Vas z uljudno prošnjo, da tudi letos, ko praznuje naša podružnica svojo 25-letnico, ne pozabite naše šolske< družbe in se spomnite, vsi po svoji moči z malim zneskom nove slovenske šole v Gorici. Vsak tudi najmanjši dar nam je dobro došel; nekaj vinarjev aH eno krono marsikdo lahko odstopi in žrtvuje domu na altar, slovenski deci v korist. Denarne prispevke prosimo pošiljati po priloženi položnici. Odbor izreka Vam že vnaprej iskreno zahvalo in hoče doŠle darove izkazovati v »Soči«. Domače vesti. Prvi razred na e. kr. višji gimnaziji v Gorici. — Kakor že znano, ima ta razred letos 6 oddelkov: dva slovenska, dva laška in dva nemška. V slovenskih je v jednem 82 učencev, v drugem pa 76; v iaških ni skoro nič bolje; v nemških pa je 120 učencev. Med temi 12tt učenci je samo U Nemcev! En nemški razred so napolnili s svojimi otroki Jaški uradniki, v drugem so Slovenci, nekaj La«hov in Nemcev! Nemška oddelka sta že tako urejena, da ni baš preveč učencev v jednem, dasi jih je že dovolj, ali preveč jih je v laških oddelkih, zlasti pa v obeh slovenskih, tako, da Je za slovenski razred neobhodno potreben še en oddelek. 82 učencev v jed-nem.oddelku! Saj to bije v obraz pedagoškim načelom, pri takem številu je profe- sorju absolutno nemogoče, doseči povoljne učne uspelhe. Naučno miuisterstvo uvaja nove načine poučevanja, ki stremijo za teiii, da bi imel vsak posamezen tfčenec K«r največ haska od poduka; ob jednem pa pušča šolska oblast tako nakopičenost učencev v slovenskih oddelkih prvega razreda na tukajšnji gimnaziji. Ce ostane tako, kakor je usedaj, se utegne zgoditi, da izkažeta koiK\?-. :eta še najboljše uspehe nemška cdde?K.; kljub poučevanju slovenskih in laških otrok v tujem jeziku. To'bi ie utrjevalo nemško gimnazijo v Gorici, škodovalo pa slovenski! — Take turške razmere na gimnaziji treba ¦ odstraniti! Slovenski stariši so poslali svoje otroke v •gimnazijo za to, da se bodo učili in absol-virali srednjo šolo in profesorji so za to tu, da učijo in. dosežejo uspehe, kolikor mogoče visoke; radi tega pa se ne srne staviti ovir napredku učencev z velikim številom v razredu, marveč dolžnost je poklicanih faktorjev ovire odstranili, da se vrši poduk redno in uspešno..Deželni šolski nadzornik Kauer Je že obljubit 'še en slovenski oddelek. Zakaj ga še ni ? — Zahtevamo, da se otvori še en slovenski oddelek prvega razreda na tukajšnji gimnaziji, ker je 10 s pedagoškega stališča neobhodno potrebno in ker hočemo, da se naši sinovi izštitdirajo ter se jih ne meče iz šole s takim nakopičevan/em otrok v jieden razred, kakeršen je letos v prvem razredu tukajšnje gimnazije!! Dva nujna predloga državnega poslanca dr. Gregorina. -— Poslanec dr. Gre-gorin je stavi! v poslanski zbornici dva nujna predloga za državno podporo prebivalcem občine Naklo in posebno kat. občini Škofije; nadalje občini Temnica v svrho olajšanja bede, ki je nastala vsled letošnje suše in toče. Iz politične upravne službe. — IPride-ljena sta: namestniški konceptni prakti-kant dr. Ambrož " Gelcioh v Trstu c. kr. okrajnemu glavarstvu v Puli, namestniški konceptni praktikant baron Egon Zois v Trstu pa c. kr. okr. glavarstvu v Krku. Iz. šolske službe. — Profesor na ženskem učiteljišču v Gorici Herman Ghiap-pulhiii in prof. moškega učiteljišča v Gorici, okr. šolski nadzornik v Trstu • Ivan 'Nekerman sta pomaknjena v VIII. činovni razred, nadalje so bili veroučitelj .Bruno iKratzig, učitelj Karol Niklas ter učiteljici .Klara Pfau in Antonija Polil na drž. ljud-~ski in meščanski dekliški šoli v Trstu pomaknjeni v IX. činovni razred. Goriški mestni svet-je imel sinoči sejo, v kateri je povedal župan, da prora-! čun za leto 1912. izkazuje občuten deficit! . Dr. Pinavčič je predložil prememt>o mest-| nega statuta; bavili se bodo ž njo y več i tajnih sejah, potem pride v javno sejo. Župan Bombig je potem zopet gonil iz Gorice slov. moško učiteljišče ter se zahvaljeval tržaškemu dež. zboru za znano interpelacijo glede ženskega učiteljišča v •Gorici. Nova nemška šola v Trstu. — Poslanec dr. Rvbaf je izvedel, da namerava vlada odpreti novo nemško šolo v bližini žeiezničarskih «hiš pri sv. Andreju. Ta vest mu je bila potrjena na kompe-tentnem mestu na Dunaju v smislu, da se namerava tam odpreti paralelke ie obstoječe 'šole. Dr. Rybar je vsled tega opozoril naučnega ministra, da ima vlada, ako na tak način skrbi za nemške železničarje, dolžnost skrbeti tudi za slovenske, katerih je v Trstu najmanje desetkrat več, nego nemških, kar so jasno pokazale zadn|e vo/litve. Za pet novih slovenskih; učiteljev, ki jih dobimo s prihodnjim letom, na sv. Ja-kobski šoli, dobijo Nemci kar novo nemško šolo ali nemške »paralelke« (kar je v stvari vseeno) pri sv. Andreju! —.Ako se skrbi tako za Nemce, bo treba imeti skrb tudi za Slovence! Enaka pravica .za vse! O stvari bo še govora v državnem zboru. »Ed.« Na učiteljskem shodu radi draginje, ki se je vršil v Ljubljani, je bila sprejeta sledeča resolucija soglasno: »Na izrednem zborovanju delegacije »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« dne 1, oktobra 1911 v veliki dvorani »Mestnega doma« zbrani učitelji: I. ponavljamo stare zahteve vseh organizacij avstrijskega uči-teljstva, ki merijo na popolnitev, oziroma na izpremembo § 55. državnega šolskega zakonika v tem smislu, da morajo biti minimalne plače, ki -se ne smejo znižati v nobeni deželi, tako odmerjene, da učitelji • lahko vse svoje moči posvetijo svojemu poklicu in da tudi svojo rodbino lafiko vzdrže po lokalnih razmerah. Kot take minimalne plače morajo veljati dohodki, ki gredo po vladnfh določbah c. kr. državnim uradnikom štirih najnižjih činovnih razredov'; II. da bo deželam mogoča izvedba teke regulacije učiteljskih plač, opozarjajo državo na njeno dolžnost, da neodložno izvede sanacijo deželnih financ v svrho regulacije učiteljskih plač, oziroma določi v ta namen deželam prispevek iz državnih sredstev; III. pozivr Ijajo vse merodajne činitelje, to Je vse deželne odbornike in deželne šolske svete onih kronovin, ki so združene v »Zavezi«, da se z vsemi sredstvi in z resno voljo po-primejo kcnčnoveljavne rešitve učiteljskega vprašanja v smislu žalitev resolucije!.; IV. posebno pa apelirajo na vse ¦Jržavne in deželne poslance, da se z vse-nv silami zavzamejo za izpolnitev učiteljskih zahtev, ki so z ozirom na sedanje socialne razmere neodložljive.« »Edinost« odgovarja na naš članek »Dr. Rvbar in haroduo-napredna na Goriškem« pa pravi, da kar ne more razumeti, zakaj se je »Soča« radi Rvbafevega govora tako razgrela? Odgovarjamo, da mi pa ne moremo razumeti, zakaj se je dr. Rybar sploh obregnil ob narodno-napred-dno stranko na Goriškem? Glede inc!nua-cij iz Ljubljane ponavljani?) od p (< .? strani je imel dr. Rvbaf povedati naslov Ljubljane, kar je hotel povec : :.'. imel pa nobenega vzroka, zakaditi se ob-jednem v narodno-napredno stranko na Goriškem, ki je samostojna politična organizacija ter ni istovetna z narodno-napredno stranko na Kranjskem. Dr. Rybaf je govoril vehementno in kakor je razvidno iz poročila v »Edinosti« s povdarkom izgovoril neresn. :>, da je narodno-na-predna stranka na Goriškem zvezana z laškimi klerikalci. Čemu to, ko gospod doktor menda vendar ve, da ni nobene zveze med" slovenskimi -aprednjaki in laškimi klerikalci?! Ne razumemo tudi, kako more »Edinost« še govoriti o »notorič-nih stvareh«? »Edinost« skuša olepšati Rvbafev napad na narodno-napredno stranko na Goriškem pa razlaga, da ni ničesar očital goriškim naprednjakpm, marveč le konstatiral dejstvo, kako so stranke v slučajih prisiljene v kooperacijo z drugimi strankami, da to ni v sramoto stranke, da zato stranka ni zatajila svojega programa. Je že prav! Če bi bil storil dr. Rvbar ie to, bi mu ne bil nihče nič očital, ali dr. Rvbar je govoril o nekdanji zvezi naprednjakov na Kranjskem ?. Nemci v deželnem zboru tako, kakor da je bilo to nekaj nečastnega, nekaj obsodbe vrednega. iPotem pa na isti način o »zvezi med naprednjaki na Goriškem in laškimi klerikalci.« Poslušalci so imeli utis, da dr. Rvbaf obsoja jedno in drugo. To je resnica." Umevno, da smo morali na vehementen krivičen napad n? napredno stranko na Goriškem primerno odgovoriti. Gledč dr. Gregorina omenjamo, da je že res, kar pravi »Ed.«, da vsprejemši kandidaturo na Krasu se ni odpovedal svojemu političnemu naziranju in je ostal zvest svojemu programu. Tudi nihče ni zahteval take odpovedi — ali mislimo, da se da njegovo politično nazirimje in njegov program spraviti že v tak sklad s političnim naziranjem in programom njegovih naprednih volilcev, da velja za poslanca goriških naprednjakov. Volilei so tu, ki določajo pot svojemu poslancu, ne pa da bo hodil poslanec po svojih potih! Zato naj ga v Trstu nikar ne odtegujejo omm, ki so ga poslali na Dunaj! 400 K za »Novi Lurd« v Rajhenburgu na Štajerskem je nabral in odposlal šenir paski kaplan Štefca. Pa je še kričal v nedeljo pri Sv. M mehi, da naj dajo še. V tej slabi letini tako izmozgavanje ljudstva!! — Dopis iz šempaske občine o tej stvari priobčimo. Včerajšnje »Jutro« čebrnja o nedoslednosti »Soče«, da gospodje okoli »Soče« niso samostojni, da sploh ne vedo, kako stališče naj zavzamejo napram politiki dr. Rvbafa in dr. Gregorina, da je »Soča« pokazala nevoljo nad njima spo-četkoma, potem je prišel migljaj od zgoraj in »Soča« se je nenadoma izpreobrnila. — Smejati se moramo takim trditvam v »Jutru«, ki se na koncu seveda pdhvali, da je stala za njim vsa napredna javnost! — Resnica je ta, da se je o politiki.dr. Ryba?a in dr. Gregorina mnogo debatiralo med naprednjaki na Goriškem hkratu pa obsojalo »Jutrovo« liujskarijo. »Soča« je bila ves čas dosledna; gospodje pri »Jutru« so površno, čitali naše tostvarne članke in si slabo zapomnili vsebino, »Ju-trove« loparske napade smo odbili in povedali ljudstvu, kaj sta hotela dr. Rybaf in dr. Gregorin. Gonja iz Ljubljane proti dr. Gregorinu je mogla le škodovati na-prednjakom na Gonškern. To se je jasno pokazalo iz znane izjave v »Jutru«, poslane iz Črnič. V ostalem pa je že pre-neumno podtikati dr. Gregorinu in dr. Ry~ baru, da sta 'hotela zlezti pod Šusteršičevo komando ter se poklerikaliti. Tem ljubljanskim trditvam v Primorju nihče ne verjame! Slovenci, primerjajte! — Meseca avgusta t. 1. se je vršil v Moguneiji na Nemškem 58. veliki shod katolikov v Nemčiji. Na zborovanju je med drugimi govoril tudi župnik dr. Lieber tole: »Mi katoliki še nikmo sešli na boj zoper ločene krščanske sodržavljane. Mi radi ponudimo našim protestantskim sodržavljanom roko v skupni blagor vsega .nemškega naroda. Ne moremo sicer napolniti brezdna, ki nas loči, pač pa postaviti tem več mostov, da nastopita medsebojna prizanesljivost iti medsebojno sporazumljenje.« Tako je govoril katoliški duhovnik visokega duha in blagega mišljenja tam —• na Nemškem! Skoro isti čas pa je izbruhnil slovenski misijonar v Stopreah na Štajerskem na prižnici tele strašne besede: »Ako mlado oWc<- > zapelješ, ni tako velik greh, ka- .«0 čitaš liberalne liste1 in ako se ne izogibaš tistih, ki razširjajo te liste.« Slovenski kmet! Ali ne vidiš, kako globoko ie padla politikujoča slovenska duhovščina? •»Narodni List.« Plača aktivnih učiteljic velja za poročno kavcijo. — Vojno ministerstvo je izposlovalo v zadnjem času takim častnikom, ki se hočejo poročiti s kako učiteljico, pri cesarju dovoljenje za poroko brez zasrguranja kavcije, ker se ima plača učiteljice smatrati za stanu primeren stranski dohodek. Samomor dijaka v Gorici. «- V soboto zvečer se je vstrelil študent Henrik Vukovič, sin gostilničarke na južni železnici. Okoli 10. sire zyečer je odšel iz gostilne na stanovanje na Korsu Fr. J, št. 114. Ko so domači prišli domov, so našli Vukoviča mrtvega. Pravijo, da si je vzel življenje radi razmer v družini. Razži jjenja Veličanstva ie bil obtožen 2»1etnt Umberto Cesca, doma iz italijanskega Vidma, brivec v Tržiču. Cesca je bi! ebsojen pred okrožno stidnijo v Gorici na 5 mesecev ječe; ko prestane kazen, ga pošljejo v Italijo. Zastonj se je peljal s lijakarjeni iz Gorice v Tržič. —- V Gonci živi neki pisar brez službe in stalnega bivališč?* po imenu Arturo Chiadez. Napletel jih je že veliko. Te dni je šel k izvoščeku Čibeju ter ukazal voz z dvema konjema za Tržič, da tam dobi neke mobrlije na sodniji ter jih pripelje na goriško sodnijo. Čibej je verjel, dal zapreči konja in poslal hlapca s Chiadezern v vozu v Tržič. Ghiadez se je moško peljal z dvema konjema v Tržič. Ko sta prišla tje. sta se vstavila v neki gostilni. Ciadez je rekel izvoščeku, naj počaka, da že pride. Ker ljubega Ohia-deza le ni 'bilo, je stopil izvošček na sodnijo poprašat, kaj in kako* je s tistimi rečmi, katere ima peljati v Gorico, Debelo so pogledali izvoščeka, ki je kmalu sprevidel, kako ga je naiimal Chiadez. Narodna delavska organizacija v Gorici naznanja svojim članom in članjcam katfor tudi prijateljem svojim, da pričnejo redne plesne vaje v nedeljo dne 15. oktobra t. I. v veliki dvorani hotela »Zlati jelen«; vršile se bodo vsako nedeljo in praznik od .3—7 ure zvečer. — Poučevalo se bode četvorko ter razne druge plese. — Na veselo svidenje v nedeljo. Odbor. Odsek »Sokola« v Škrblni priredi v nedeljo dne 15. t. m. pešizlet po gorenjem Krasu in sicer skozi vasj Komen, Koblje-glava- Štanjel- Kopriva- (Dutovlje- PH-skovica-Komen in domov. Na zdar! Poljsko Sokolstvo šteje 218 društev z 24.688 člani. 117 društev ima lastne So-kolske dome. Frgovsko-obrtiM In gospodarske vesti. Dobavni razpis. — O. kr. ravnateljstva severne-žele&ni^e na Ounaju razpis suje dobavo delne potrebščine c. kr. avstrijskih železnic na železnih materijalijah za vrhstavbe za leto 1912. Podrobni podatki-soaazvijM v »Lajbacher. Zeitung« I od 2f.lep{etrTŠra iStaiCiTi; VSfe" ^| Preosnova hišnega davka. — Vlada je predložila poslanski zbornici tudi*predlogo o hišnem davku. Davčna prostost bi naj.se po vladnem načrtu omejila na šest let. Odpadi "pa dosedanji peto3slothi ČKtvek. Pri maJiSi hišari se zniža davek na \7 odstoh kov. Zii prezidave se z ozirom na špeku-* lacije obdrži dosedanji petodstotni davek. Iz Aleksandrije v Trst v 66 Vs urah. — Llovdovo ravnateljstvo poroča, da je parnik »Wien« na svojem povratku iz Aleksandrije dosegel rekord s tem,.da Je rabil iz Aleksandrije v Trst 66'/o ur. %a vožnjo v Aleksandrijo je rabil 70 ur, počim le B'16 pn voznem redu-določenih 72 ur. Vinske cene gredo kvišku, —-Z Dunaja poročajo: Vele t ržv*i z vinom naznanjajo potom okrožnice, da povišajo vinske cone vsled slabe vinske letine v Dalmaciji. Potem seveda pojdejo tudi cene za mošt in vino pri vinorejcih kvišku. Koliko ie na zemlji domačih živali!? — ^Poljedelsko ministerstvo Združenih držav Severne Amerike je izdalo statistiko, ki nam daje približno sliko a množini domačih živaii na zemlji. Število domačih živali eelga sveta znaša krog 1500 ml-Ijonov; od tega je: 580 miljonov govedi, 95 miljonov konj, 9 miljonov oslov, 7 miljonov mul, 2 miljona kamel, 21 miljonov bivolov, 100 miljonov koz, 150 miljonov svinj, 900 milj. severnih jelenov. Združene države stojijo glede produkcije svinj in konj na prvem mestu s 50 milj. svinj in 25 milj. konj. fllede bogastva na konjih se kosa ž njimi samo še Rusija. V produkciji govedi stoji na prvem mestu Avstralija (88 milj.), na drugem Argentinija, na tretjem Združene države. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. — Sprejme ie: 2 knjigovodji*. I kores-pondent; 1 kohtorist; J poslovodja; 9 pomočnikov mešane stroke; I pomočnik maniilakuirjie stroke; 2 pomočnika špecerijske stroke; $ kontoristmje; I blagajni-Čarka; !0 prodajalk; 4 učenci; 2 učenki. — Službo išče; 3 knjigovodje; 2 kores-pondenta; 4 kontoristf; 5 poslovodji; 2 potnika; 6 skladiščnikov; 26 pomočnikov mešane stroke; 5 pomočnikov Železniške stroke; 8 pomočnikdv mamtfakturne stroke; MJ;pomočnikov fpecerijske stroke; 3 pomočniki modne in galanterijske stroke; 18 kontoristinj; 12 bfagajničark; 15 prodajalk; 4 učenci; 5 učenk. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini, Politični pregled. Proračun za leto 1912, — Glavni pregled proračuna'je ta-le: Najvišji dvor 11,300.000 K; cesarjeva kabinetna pisarna 191.650 K; državni zbor 4,140.343 K; državno sodišče 68.965 K; ministerski svet in upr. sodišče 5,469.254 K; prispevek za skupne zadeve 346,187.937 K; notranje ministerstvo«56467.270 K; dežclnobram-bno ministrstvo 101,507J10 K; naučno ministerstvo 113,313.687 K; finančno ministerstvo 866,527.065 K; trgovinsko ministerstvo 233,634.342 K; železniško ministerstvo 762,184.710 K; poljedelsko ministerstvo 61,467.307 K; pravosodno ministerstvo 89,338.286 K; uprava državnih poslopij 4,500.000 K; nove stavbe 26,201.364 K; najvišji računski dvor 720.400 K in pokojnine 120,520.044 K. — Dohodki so pa proračunani: Ministerski svet m upravno sodišče 3,193,300 K; notranje ministerstvo 2,288.548 K; ministerstvo deželne brambe 1,547.501 K; naučno ministerstvo 17,229.662 K; finančno ministerstvo 1.759,133.648 K; trgovinsko ministerstvo 223,623.870 K; Železniško ministerstvo 822,584.010 K; poljedelsko ministerstvo 4,625.996 K; ministerstvo javnih del 47,453.101 K; uprava državnih stavb 728.906 K; nove stavbe itd. 468,822 K in pokojnine 10,802.434 >K. Portugalski monarhisti so že dolgo časa rili proti republiki. Slednjič so sodili, da so tako močni, da lahko nastopijo ter poderejd republiko. Ali ko je prišlo do boja med republikanskimi in monarhistič-nimi četami so bili monarhisti poraženi. Kolovodje so zbežali. .-.,.. ^ ¦ * „.» Češke šole na Dunaju. — Društvo Komonsky je rekuriralo radi zatvoritve čeških šol na namestništvo. Ali namestili-štvo — namestnik je slavni bivši minis-l^fltr^skf-pi^sedniJi^ienerth!.— odbilo re-kurz. Društvo se pritoži na upravno sodit ijc. Tako vidimo krščanske socialce in vlado v boju proti Češkim šolam na Dunaju. Nemiri na Kitajskem. — Na Kitajskem bo ustreljen. Razoroževanje se je izvršilo po-voljno. — Turške Čete se nahajajo 10 mili od Tripolisa*. Italijanske predstraže vznemirjajo Turki. — Porota se o bojih pri Tripoiišu. Vojna i© pričela na suhem. Od« delek Italijanskega vojaštva je hotel za Tripolisoni priti do Vehare, pa je bil odbit. — 40,000 MoTiamsdancev se nahaja pripravljenih za boj za Tripolisom. — Mesto In luko Bomba so. Italijani zavzeli. — Italija odklanja ponovno ponujano suvereni-teto sultana nad Tripolisom, marveč 'hoče imeti Tripolitanijo kot svojo last. — Italijanski kralj sg je pripeljal včeraj v, Nea-pelj pozdravit v Tripolis odhajajoče vq~ jaštvo. Razne vesti. »Zveza Jugoslovanskih Železničarjev« v Trstu je*-imela v nedeljo svoj iz-tedni občni zbor, ki je bil sklican, predvsem zato, da se društvo konstituira na podlagi novih pravil. Občni zbor je otvoril društveni predsednik g. Škerjane, ki je-po jcratKem pozdravil takoj prešel na dnevni red. Zastopane so bile poleg centrale po delegatih zunanje podružnice: Gorica, Herpelje-Kozina, Kanal, Ljubljana, Maribor, Opčine, Rihemberk in Sv. Križ-Cesta. Po 47 delegatih je bilo zastopanih 940 članov« V svojem poročilu je predsednik omenjal pcskuša združitve obeh jugoslovanskih železničarskih organizacij, ki pa se je ponesrečil, kar pa nima nikakega vpliva na dobre odnošajc med obema organizacijama, ki delujete slej ko prej v popolnem soglasju v prospeh jugoslovanskega železuičarstva. Omenjal je nadalje sedanje gibanje železničarstva za zboljšanje njegovega gmotnega položaja. Iz tajniškega proočila, ki ga je podal g. Cesar, je članstvo ZJŽ od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne 5. febru-varja 1911, narastlo od 1234 članov na 1600. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal tudi g, Cesar, beležimo sledeče: Dohodki so iznašali v času od 5. fe-bruvarja do 30. septembra K 9083'28, med temi na članarini, vstopnini in članskih knjižnicah K 8012'15, Stroškov je bilo 10440'29. Društveno premoženje se je pomnožilo za K 26774 in znaša danes K 3833'84. Pri na to sledečih volitvah je bil izvoljen za predsednika dosedanji predsednik g. Ivan Skerjanc. Porotna sodnlja v Trstu. — V soboto se Je pred porotniki vršila razprava proti 27 letnemu Mihaelu QuarantQ.tto, 32 letnemu Ivanu Rigotti in 30 letnemu Kajetanu Lenardonu, ki so bili toženi zločina poskusa tatvine, ker so vlomili v menjalnico Bolafrio in tam s tihim svedrom prevrtali blagajno, v.kateri je'bilo 24.363 kron denarja. Ouarantotto in Rigotti sta bila zasačeha na delu, dočirn je Lenardonu prišla policija na sled pozneje. Ker so porotniki spoznali tožence krivimi, je sod-nija obsodila Mihaela Ouarantotto in Ivana Rigotti na tri, Kajetana Lenardona pa na 3 in pol leta težke ječe. Rudolfa Kukoviča je tožil občinski redar v Miljah radi žaljenja časti potom tiska vsled »Poslanega« v »Lavoratore«, kjer mu je očital laži, da je nezavednež ter ga imajo- vsi za norca. Kukpvič je bil obsojen na teden dni zapora. Kolera v Srbiji. — Iz Belegagrada poročajo* da so konštatirali v Semendriji med poljede^ltfmi 'delavci z Qg*SKeg,a> 3 slučaje kolere. Vsi 3 delavci so umrli. Zbolel je še en delavec v Semendriji, eden pa v Belemgradu. Razstavo v Turinu je obiskalo 5.000.000 oseb. Meseca septembra je bilo obiskovalcev na dan poprečno 48.000., Prebivalstvo Rima. — Rim šteje po letošnjem štetju 551.749 prebivalcev. ; Nečloveški sin preti sodnijo. — V Ro-vinju je stal pred sodniki 36 letni Marko Grubiša iz Pazina. Ta človek, ki je potepuh, je v prepiru ranil svojo lastno mater z ostrim kuhinjskim nožem v hrbet; trikrat je zasadil nož v materin hrbet ter ga pustil po tretjem 'sunku v hrbtu. Mater, ki se nahaja v bolnišnici, so prinesli v sodno dvorano. Jokala je in prosila milosti za svojega ničvrednega sina. Sodnija je obsodila malopridneža na 18 mesecev težke ječe. Aviatik ponesrečil. — Aviatik Beau-mont, zmagovalec v zrakoplovni tekmi !Pari2-Rim, je pade'1 pri poskusnem vzletu v Reimsu 7. t. m. iz višine kakih 10 m ter si pri padcu zlomil nogo in dobi! druge razne poškodbe. Obsojeni župnik. — V Ogrskem Gradišču na Moravskem je bil župnik Berger iz RoŠtina zaradi nenravnih dejanj z 12 letno deklico obsojen na 5 mesecev težke ječe. Slikarska in kiparska šola v Trstu, — Dne 15. oktobra se otvori v Trstu slikarska in kiparska šola. Poučeval se ,bo predvsem študij v atelieru in pleinairu za začetnike in izvežbance. Dnevni kurzi so bodo vršili od 2. do 4. in od 41/« do 6. (za otroke). Večerni kurz bo od 6l/a do 77* pripraven posebno za one., ki so podnevu zadržani. ' Odgovornost železnice za požar vsled isker. — Najvišja sodnija je, razsodila da je železnica brezpogojno odgovorna za požarne škode, ki nastanejo vsled issker iz lokomotiv. Ogenj pogasili z vinom. — Mesto So-momnu v Kaliforniji je bilo v nevarnosti, da je uniči požar. Ogenj se je zelo hitro razširil, ker so vse hiše lesene. Pri gašenju je zmanjkalo vode.. Gasilci so nato z vinom, ki se nahaja v srelfkih kleteh, pogasili ogenj. Škodo cenijo Ha 180.000 Jdo-, Iarjev. Društvo »Lastni dom«, stavbeno zadrugo z omejenim jamstvoi.; ustanovijo Slovenci v Trstu. Ustanovni' občni zbor bo 15. oktobra t. I. v Narodnem Dornu. Katoliška posurovelost. — V Hagnu na Luksemburškem je pred kratkim umrl rudar, ki je vsled nezgode v rudniku izgubil roko; Dasi je prav redno hodil db nedeljah v cerkev, mu je katoliški duhovnik vendar odrekel cerkveni pogreb, ker ni bil ;pri velikonočni spovedi in obhajilu. Ob dveh .po polnoči so prišli po mrliča župan in štirje možje, pograbili so truplo, vrgli ga preko zidu na pokopališče in za-grebli v kotu pokopališča med osat in trnje. Vsled te nezaslišane surovosti katoliškega popa se je lotilo prebivalstva nepopisno razburjenje. Komisar, ki je priše' na lice mesta, je odredil, da se truplo v navzočnosti zdravstvenega nadzornika izkoplje; ob ogromni udeležbi domačega prebivalstva so nato pokopali truplo sredi drugih grobov in domača mladina je položila na grob venec iz svežega cvetja. Književnost. Slovenski kmečki koledar 1912. — Izdei in založil Vekoslav Spindler, urednik v Celju. Cena 70 v, po pošti 80 v. Celje 1911. Tisk Zvezne Tiskarne. 'Poleg obi-čajnegEf gradiva prinaša koledar tudi mnogo drugega zabavnega in podučnega berila. Dolenjski krompir izvrstne kakovosti, prodaja v vsaki mn »zini in po -zmerni — ceni — C.-SICHERJ1E a C«c Gorica Gledalska ulica 20. Itanut & Bregant autorizooana stavbena turdka :...« ©opici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. 0 Pozor rodoljubi! Zahtevajte povsad naše Igralne karte ^Primorka4* in Jlava" Na prodaj so v Gorici: v trgovini G,itsj>jirdis na, Travnika št. 2*, v tobakarni Savuacfna, Gos^posfcai ulica, v Solkanu: tobakarua Andrej Ličen, v Kojskem s imovina Karo! Licuardič, v Tolminu: A* J* V*tovec. Ivan Baroni - Gorica ulica Ariasto Hatiioli goriška tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz na- , vadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri stavbah, bodisi iz (ementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah. Sprejme se ftakorinoholi delo. ! Lekarna Cristofolelti i -* * S Profta se po zmerni ceni posestuo na Dogerskem v bližini žel. postaje Voičjadraga. Isto obsega 4 njive zemlje, oko'i 3000 rodovitnih trt, mnogo zgodnjega sadja in malo hišo. Več se izve na Volčjidragi h. št. 83. Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim, ki so si nakopali kako fclodFno bfclczen s prehlaje&jcm aH s pruoblože-njem želodca, z zaužitem slabih,-za'P*el)«.\o težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z nezmernim življenjem kakor: želodčni Jtsttas krč« v želodcu, bolečine v želodcu, težko prebav* ili zasliženje, se priporoča tem potom dobro domnjfc sredstvo, Cegrar blagodejni vpliv se je preiskusil že veC let. In to je BUT- Hubert IJllFjfclMM«* zeliščno vino. *%Q| v Goric. i ŽELODČNE KAPLJICE | To zeliščno vino je izdelana M izvrstnih, zdravilnih. zelišč in iz vina ter ojači in oživi prebavne organe človeka. ZcliSCito vi$io odstrani nereditosti pri prenavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se ndošijo želodčne bolezni že v kalu. Zatorej se ne sme obo- " "'—-'¦—:''-~i......ic„«11^« Vnlcanift. žg-aiije. napihnjonost, bljuvanje. "5 ¦¦¦M- *~~i vina. kakor tndi nabiranje krvi v jetrah, v slcaeni in Hemoroidne bolečine se ocisiramju /. zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani ncprebavlji^ost in vse nepotrebne stvari h želodca in čreves s tem, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krui, cl&tlflCt so p0 nava(^i posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega 3l^:UU!M stanja jeter. Osebe, ki nimajo tefca. so nerv07.no oslabljene in ozlovoljene, robota, so brez sna, hiia,f<> int tvp-ijo. Zeliščno vino da' '"' ,! *:_i:~..:.. S pravočasno porabo se utiošijo ZelodCnc bolezni 2e v Kam. zatorej se ne »me tavljati pri vporabi. Simptomi, kafcor: glavobolj, "kolcanje. P.g-anjc. napihnjonost, bljuva ki jic pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo veCkrat po par požirkih tega vin Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca, slabo spanje, k t.niH nabiranie krvi v jetrah, v slcaeni in Hemoroidne bolečine se odstranijo z želiš* trpijo na glavobolu, z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh irpiju mi gio.w>,.u, .,-> brez sna, hiia,f<> int trp-ij«. Zeliščno vino dajo oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, oživlja premembo snovi, pospeši tvoritev krvi, pomiri r&~dra2er»e živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zalivale »pričujejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih kapljic je neprekosljiva. • — Te kapljice vredijo ˇ redno prenavljanje, J te se jih dvakrat nadau J po jedno žličico popije, a Okrepe pokvarjeni že- # ' lodec, store, da zgine S ^ I (Varstvena znamka). y kratkem Č3SU OEIO- • f tica in životna leno&t (mrtvost). Te i • kapljice tndi storo, da človek raji je. • drugih manjših > in večjih krajih Goriško-Gradiščanske v lekarnah. Tudi razpošUjajo lekarne ¦ v (ioriei Eeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstrot-Pg^ske. naznanilo. Usojam si uljudno naznaniti slav. občinstvu, da otvorim t sredo, dne 11. t. m. novo mesnico v ulici Treh kraljev (Via Tre Re) št. 16 liri kavarni „I>ojjaiiau. Zagotavljam solidno postrežbo in blago prve vrste. Na željo gosp. odjemalcev se pošilja meso tudi na dom. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča Andrej Framlolič, rnesar. i ^ Cena steklenici 60 vin. j | čristofolellijeva pijača iz kine | Svari se pred ponarejanjem! ======== Zahtevajte Izrecno ^ubei* OIIfkt>*c^© ~+m Zeliščno vino, ib najboljši pripomoček, pri ^ zdravljenju s trskinim oljem. 9 Moje zeliSčino vino ni nobeno tajno s-refetvo; njegove sestavine so : vino malaga-1^0.0. vinski štrkljaj 100.0, "glicerina IOO.O, firno vino 240.0, sok jerebike iaO.O. 6rešujev sok :*>?.< >, aniž, razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo. i krono I I vin. « t Ena steklenica stane 1 napravljena iz izbranih gozdnih sokov kojim jfc pTidjatia velika množina sladkorja. S soda vodo, mineralno vodo, ali studenčnico se lahko napravi izborno osvežujočo pijačo. — . iu i. 1 Postavno zavarovano. — Zdravniško priporočeno. Edini izdeiovateij morifz Ldui, Brfian-Hiissoioitz. Maldperle Krompir Dve delavni družini se sprejmeti takoj na' dobro posestvo v vipavski dolini. Posestvo obstal senoMe, vinograde, polje iu gozd. Zahteva se, da so v vsaki družini v>-nj po 3 možki. Predslavili se je s spričevali občine pri l.vrdki fl„ BOlfllftO zaloga vina v Gorici. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = oljkinega olja Kupujte pn tvrdki JjfaRSJJg Kerševani & Čuk as Sfolneia trgn (Plazza Dnomo) o GORBCI šteo. 9 Ker le ta Varn^nudi najboljše in najcenejše šivalne stroje, dvokolesa, puške, samokrese, gramofone in plošče, vsakovrstna kmetijska orodja, slamoreznice, stiskalnice, drozgal-nice, orala, brane itd. Posebno priporoča : OrisinalVictoria^nft^Š vezenje in krpanje, ter imajo lahen tek. Original Victaria.^sSii,ri„0 dPvoa časni tek, ter so po rabi 20 let še vedno brezšumni. ZOrisiBalVictoria^^ŠI 3000 ubodov v 1 minuti. Za Original VictoriafiSo^t, Vvrdka opozarja cenj. kolesarje na svojo zalogo koles Puch, Stvria, Durkopp ter domače izdelke. Vsakdo kdor kupi pri tej tvrdki dvokolo je postrežen solidno in si prihrani najmanj K 30— ker tvrdka ne vračuna provizij * za* stopnikov. Vsled tega je pri tvrdki Kerševani & Čuk po ceni blago. Daje tudi na mesečne obroke. Ceniki 7asicnj in poštnine prosto po 10 kron kuinlal \ m *™™* prodaja Anton Tronkar, trgovec v. ' Fodgori št. 290 (pri železnem mostu). ! Zalogo ima tudi v Gorici, Via Aseoli št. 10. — Oddaja se od 50 kg naprej. Proda se Solkanu po zmerni ceni. Natančneje se izve pri g. županu v Solkanu. ajbil iift tvrik iz Istre, 9aMje, ii!fittB,Bari ii lici b prodajo na drobno in debelo, Prodaja na dronr^; !>m —'96, 1"04, W2, 1"20, 123. 1-36, 1'44, 1*60, 1'80, 2~, 240, za Inči $o 72 fin. ------- Na debelo cene ugodne. ------ j Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo S9 pušča kuncu do popolna vporabe olja; po l vporabi se spet zameni s polno. ' Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------mila in sveč.---------------- Cene zmerne« Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. ip m. bodi Dam sueta dolžnost! Naznanilo preselitve. Trgovino „iiri železnem možu'* in za.' Io«|o starin se je preselilo v Magistralno ulico. Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, brc -istih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, minjatur, bakrorezov, porcelana itd. itd. Zaloga novega orožja vseh vrst toliko za lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron šiber itd,, itd. Gene konkurenčne. lUail Qyra, ^clooafelj orožja in zapriseženi Izvedenec. 68