SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo lito predplaian 15 fld., za pol leta 8 rld., za četrt leta 4 rld., za j«dei
mesec 1 rld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 rld., sa pol leta 6 rld., za detrt leta 3 rld., za jeden mesec 1 rld. f V Ljubljani na dom posipan velja 1 s ld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
t
Naročnino in oznanila (ln ser a te) vsprejema npravnlitvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenliklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
iaitev. 84.
V Ljubljani, v ponedeljek 13. aprila 1896.
Letnilc XXIV.
Občni zbor kat. polit- društva.
Včeraj se je vršil v kat. domu občni zbor kat. političnega društva. Zboru je predsedoval društveni načelnik poslanec K1 u u , ki je navzoče društvenike pozdravil ter obširneje pojasnjeval težavno stališče, katero imajo poslanci naše stranke v drž. in deželnem zboru. Treba zato velike previdnosti in vstraj-nosti, da se srečno pričeto delo krepko nadaljuje, da ohranimo naš narod zvest stari zastavi naših očetov. Katoliško - narodna stranka je ostala vedno zvesta svojim načelom, dočim se je tem načelom v zadnjem času nasprotna liberalna stranka na naj-očitnejši način izneverila. — Ko se je snovala koalicija pred par leti, so se od strani nemških veleposestnikov tudi naši stranki stavili jednaki pogoji, kakoršne so sedaj slovenski liberalci izpolnili nemškim veleposestnikom, a naša stranka je odklonila vse te pogoje, ker ni mogla omadeževati svoje narodne zastave. Cim manj pa se smemo zanašati na naše domače nasprotnika, tem bolj moramo vsi somišljeniki delovati za blagor našega naroda. Zato pa pred vsem treba složnega jednotnega postopanja, treba da vsakdo podredi in posveti svoje moči skupnemu namenu. V tem smislu je deloval tudi odbor katol. polit, društva, in se nadeja, da se s takim delovanjem zadovolji tudi občni zbor.
Društveni tajnik dr. Ig. Žitnik poroča o delovanju društva v minolem letu približno tako:
Ker vsi navzoči gg. društveniki zasledujete dogodke javnega življenja, hočem si nalogo svojo olajšati ter omenjati le važnejih stvarij.
Zadnji občni zbor se je vršil dne 20. januva-rija 1895. Predsednik preč. g. kanonik K1 u n je v daljšem govoru pojasnjeval politične razmere v Avstriji in posebe v slov. domovini ter našteval vzroke, zakaj so on in njegovi tovariši ostali v konservativnem klubu, zakaj in doklej hočejo vstrajati v tej zvezi tudi v prihodnje.
Tajnik gosp. dr. G r e g o r i č je prečita! obširno poročilo o društvenem delovanji in blagajnik gospod Ivan Peterca je poročal o denarnem stanji.
V	odbor za I. 1895 so bili izvoljeni gg.: Dr. Gregorič, A. Kalan, kanonik Klun, dr. Krek, dr. Papež, Fr. Povše, L. Ravnikar, dr. Šusteršič, Feliks Stegnar, dr. Žitnik ; kot nam. gg. A. Belec in dr. I. Janežič ; kot pregledovalca računov gg. I. Picbler ia prof. A. Zupančič. V seji dne 23. januv. 1895 se je odbor konstituiral ter izbral preč. g. kanonika Kluna predsednikom, prvim podpredsednikom g. dr. Gregoriča, drugim podpredsednikom g. ravnatelja Fr. Povšeta, blagajnikom gosp. F. Stegnarja in tajnikom poročevalca.
Odbor je imel 14 sej, v katerih je obravnaval društvene stvari ter se posvetoval o volitvah v mestni zbor ljubljanski in o dopolnilni volitvi za državni zbor v skupini dolenjskih mest. Meseca avgusta se je osnoval osrednji volilni odbor katoliško - narodne stranke za deželnozborske volitve.
V	tem odboru so bili sicer vsi odborniki kat. polit, društva, vender je ponehalo društveno neposredno javno delovanje, ker je osrednji volilni odbor prevzel priprave za volitve. — Društva namen je : Pospeševati slovenskega naroda duševni in gmotni Hapredek v verskih, državnih, občinskih, šolskih, gospodarskih in socijalnih zadevah; razširjati mej Slovenci versko, narodno in gospodarsko izobraženost ; braniti verske, narodne in državne pravice slovenskega naroda in pospeševati ustavni razvoj avstrijske države po geslu: Vse za vero, dom, cesarja !
Da društvo doseza svoj namen, uporablja v to vse zakonito dovoljene pripomočke, vzlasti napravlja društvo na raznih krajih vojvodine Kranjske društvene shode, na katerih se razpravljajo zadeve, ki so važne v verskem, narodnem, narodnogospodarskem ali v političnem oziru, ter poučuje ljudstvo z govori, časniki in knjigami.
Ljudstvo je treba vzgajati za časno in večno življenje, toda ne s puhlicami, ki niso trajne vrednosti, temveč vzbujati in utrjevati mu je treba zavednost resnice, in to: krščanske resnice. Vtem korenini katoliška zavesi, ki obsega vse druge resnice, vsa ona načela, po katerih se mora preosnovati sedanja družba človeška. Zato je naloga, sveta dolžnost vsacega zavednega domoljuba, da v narodu slovenskem razširja, uglablja in krepi to zavest ter mu s tem ob jednem odkriva in pojasnjuje pogoje časnega blagostanja, bodisi v zasebnem, bodisi v skupnem, to je v narodnem, državnem, deželnem, občinskem oziru. To je bistvo, to je namen razvijajoče se krščanske preosnove človeštva in v ožjem okviru namen našega političnega društva.
Očita se nam večkrat, da vznemirjamo ljudstvo, da širimo prepir med narodom ter delamo gaz sovraštvu do političnih nasprotnikov. Tem svojim „prijateljem" kratko odgovarjamo, da ali ne poznajo ali nočejo poznati idej, ki gibljejo in prekvašajo človeštvo, ter si žele oni turobni mir, oni prisiljeni in navidezni red, ki je znak umirajočega naroda, plod vsestranske gnilobe in odrvenelosti v verskem, narodnem, gospodarskem in političnem oziru; odgovarjamo jim, da živ6 v duševni lenobi, boječ se zamere in osebne škode, da vede ali nevedš nasprotujejo veri, krščanskim resnicam; odgovarjamo jim, da boj ni naš namen, temveč sredstvo v dosego namena; razjasnijo naj se pojmi o potrebah in zahtevah življenja, okrepi krščansko mišljenje in delovanje v časni in večni blagor našega naroda; ločijo naj se duhovi iz duhamornega materijalizma, neza-upnosti in brezbrižnosti. Kdor tako sodi, tako misli in deluje, ta je naš prijatelj, ker je prijatelj narodov. Politika naša je le v toliko strankarska, v kolikor si osvaja vse, kar je dobrega pri raznih strankah ter se ozira na najvišji namen človekov.
Ta s kratkimi besedami označeni namen je skušalo katoliško politično društvo dosezati v prvi vrsti z raznimi shodi, na katerih so govorniki v
LISTEK
Nekaj ur v Gradcu.
(Dalje.)
Po pravici povem, da sem v tej zadevi več pričakoval v Gradcu. Niti petje niti spremljevanje na orgijah mi ni ugajalo, da si so peli navadni pevci in pevke na koru.
Med mašo in po njej so tam pri neki podobi nekateri molivci zažigali svečke. Te navade na Kranjskem nisem opazil, pač pa na Koroškem. Kakor se vidi, tudi tu mestni ljudje tudi iz boljših stanov radi hodijo v cerkev. Isto sem opazil tudi pozneje pri drugih cerkvah čez dan.
Čudna se mi je pa zdela ta cerkev, ker je gotska in znotraj vsa pobeljena, kar jo dela preveč enolično. Na poti na grad, kamor sem bil namenjen, raamišljeval sem si dalj časa in primerjal petje in orgljanje, katero sem ravnokar še čul, z našim v Ljubljani in po deželi. Pri nas se je, hvala Bogu, v tem v zadnjih dvajsetih letih obrnilo mnogo na bolje, k temu pripomoglo je največ „Cecilijno društvo" in orgljarska šola.
Skoda le, da to oboje zadnji čas nekam hira, Posebno bi bilo pa treba bolj skrbeti za versko življenje teh učencev in cerkvenega duha, zato bi jim ne škodovala v to primerna redna služba božja, duhovne vaje in drugi taki verski pripomočki, pred vsem pa strožja diseiplina.
Iz tacega razmišljevanja predrami me krasni razgled po Gradcu in okolici, kateri se mi je odprl, ko sem bil komaj na polovici poti proti gradu. Pred vsem pa me je zanimala velikanska ura na grajskem stolpiču. Zato pospešim korake, da bi bil prej na vrhu in da si to reč ogledam bolj od blizo. Čuden možiček je ta stolpiček, pravi pritlikovec z veliko štulo na glavi in, kar je najbolj čudno, z velikansko uro, katera se vidi po vsem Gradcu ; vsaj meni je cel čas mojega bivanja v Gradcu dobro služila, ker sem se lahko po njej ravnal. Kazalci njeni so gotovo dolgi do dva metra in tem primerne so tudi številke.
Rad bi bil ta umotvor pogledal tudi znotraj, a bila so zaprta vsa vrata, zato sem pa od tod toliko lažje pregledal graško mesto ter si določil kraje v njem, katere bi lahko obiskal. Pred vsem me je bodla v oči nova cerkev Jezusovega srca in še nekatere druge cerkve. Sploh se mi je zdel Gradec
iz tega mesta prav podoben Ljubljani, z edino to razliko, da je nekako trikrat večji nego Ljubljana Dober statistik me bo seveda zavrnil, češ toliko in toliko prebivalcev šteje Gradec; pa mu seveda rad pritrdim, ker sem sodil le na oči. Mislil sem v začetku, da je tu gori manj prostora, a grede okoli grada sem se prepričal, da je tu več poslopij. Na straui proti Muri, kjer je strmina največja, zagledam tir za žično železnico.
Ob času, ko sem jaz bil na gradu, je še železnica mirovala. Ravno prav, ker jaz itak nimam veselja do take, vsaj meni se zdi, vratolomne vožnje. Le pomislite, če bi se vsled moje teže žica utrgala, kakšen štrbunk bi bil, no in pa kakšna škoda — brr I — kedo bi bil pa ta podlistek pisal ? 1 — Te smrtne nevarnosti sem se toraj sam rešil, a pretila mi je menda druga. Od grajske ure sem mi je bil vedno za petami nek pravcati „baraba", po zunanjosti sojeno nevaren človek. Zmiraj je bil kacih pet korakov za menoj in me meril od nog do glave s svojimi hudobnimi očmi. Ko sem se ustavil na mostu nad žično železnico, stal je tudi on v obližju ter me menda premišljeval, koliko bi bil vreden, oziroma koliko sem pri denarju. Moj ostri pogled in pa ne ravno malenkostna postava ga je pa opla-
smislu resolucij I. slovensko-katoliškega shoda zbranim množicam pojasnjevali program katoliško - narodne stranke, vzroke gospodarskega propada ter sredstva in pota k boljši bodočnosti. Takih shodov je bilo minolo društveno leto 29. Nekaj jih je sklicalo naše ljubljansko, okoli 20 pa bratska katoliška politična društva po deželi, ki so čvrste postojanke naše organizacije.	(Konec sledi.)
Ureditev uradniških plač in profesorji.
(Konec.)
Jednaka krivica se nam pokaže, če primerjamo plačo vadniških učiteljev s plačo malomestnih profesorjev. Vadniški učitelji bodo v bodoče imeli 1100 gld. v stolnih mestih, 1000 gld. pa drugod, akademično izšolani profesor pa komaj za 100, od-nosno 200 gld. več ! Ali pa voditelji zemljiščnih knjig, ki postajajo iz navadnih kancelistov, bodo v X. činovnem redu brez razločka imeli 1100, 1200, 1300 gld., profesor pa 1200 gld.!
Da so profesorjem zadnje tri kvinkvenije po novem določene na 300 gld., to naj bi očividno bilo nadomestilo za hitrejši avancement drugih uradnikov. Toda to nadomestilo je le navidezno. Če pomislimo, da profesor ne postane kakor jurist defi-nitiven v svojem 26. do 30. letu, ampak večinoma še le v starosti 32. do 36. let ali pa še kasneje, in če dalje upoštevamo ono znano ugonabljanje zdravja pri pouku — povprečna življenjska doba profesorjev znaša, pravijo, komaj 45 let — ondaj je splendid-nost zadnjih treh kvinkvenij za velik del profesorjev zato iluzorična, ker jo komaj dož^.
Konečno je tudi povišanje profesorjev v osmi činovni razred čez 10 službenih let samo navidezno. Dočim je sicer pri druzih uradnikih z VIII. razredom združena plača 1800, 2000, 2200 gld., ne dobi profesor temeljne plače prav nič več, ampak le akti-vitetne doklade se mu zvišajo n. pr. v Ljubljani za 50 gld., po manjših mestih pa za 40 gld. A zato si mora profesor napraviti čisto novo uniformo VIII. razreda, ki ga stane debelih 100 gld.! Torej je celo na izgubi ! Da bi pa pristoval po vsej pravici profesorjem celo VII. činovni razred, o tem še ne govorimo.
To so najbistvenejše krivice, ki se z novo regulacijo plač nameravajo prizadjati profesorskemu stanu. In kaj bode posledica temu? Pomanjkovalo bode učnih močij še bolj, nego jih že sedaj prav čutno pomanjkuje, in to pomanjkanje bode izvestno vedno rastlo, dokler se ne odpravijo kričeče krivice. Kdo tudi se bode še hotel posvetiti temu stanu, ko bode drugod prišel lažje in prej in do boljega kruha?
Namesto da bi se torej po regulaciji plač ta stan počvrstil, ki je za državo vendar emiuentne važnosti, ker pripravlja naraščaj vsem drugim stanovom, ostraševala se bode mladež le tem bolj od njega. Ako hoče vreditev plač biti res pravična, pasti mora pri profesorjih razločevanje „višje" in „nižje" plačilne stopinje in izjednačiti in povišati je vsem temeljno plačo tako, kakor je primerno težavnim študijam, važnosti stanu in jednaki veljavnosti vseh druzih uradnikov istega činovnega reda. Saj je samo 1598 takih oseb, ki imajo biti obsojene na
šila, da se je vrnil na kako bolj ugodno prežo. Tudi jaz sem pospešil korake ter prišel mimo drsalnice nazaj v mesto.
Vendar me še zdaj niso zapustile žalostne slu-tinje, preganjajoče me kakor Erinije. Nič prida mi ni bilo v glavi ni pri srcu ali pa menda v želodcu. Polasti se me misel, kaj ko bi tu nanagloma umrl, kedo bi me poznal. Svoje vizitnice nisem imel nobene seboj. Hitro vzamem košček papirja iz [listnice in nanj zapišem svoje ime in kraj mojega bivanja. Misleč, da mi bo odleglo, grem dalje po me-. stu, pa nič ni bilo bolje, šele čezdalje bolj se mi je vrtelo v glavi. Slednjič se odločim, da vstopim v bližnjo gostilno. Primem za kljuko, pa zastonj. Troje vrata imam pred seboj. Stojim kakor slovenski Pavliha pred peklom.
Na zadnje butim t vrata in glej ga spačka m troja vrata obrnejo se okoli in me porinejo v gostilno. Nekam začuden nad to napravo se ozrem še enkrat nazaj, kako sem tu notri prišel, in se vsedem k mizi, kjer so mi postregli za dobro plačilo in običajno darilo, pregnali pa tudi prešnje duhomorne misli, katere so prej ko ne prihajale iz jačnega želodca in utrudljive vožnje. (Dalje ilčdi.)
„nižjo" plačilno vrsto. Ko bi se tudi tem povišala temeljna plača na 1400 gld., kakor se je vsem nradnikom IX. činovnega razreda, narastli bi troški samo za 319.600 gld. na leto. In za tako sfoto naj se razdvoji in bega ves profesorski stan ? 1
Politični pregled.
V Lj ubljani, 13. aprila.
Državni zbor prične z jutrišnjim dnem z nova svoje delovanje. Na dnevnem redu prve seje je prvo branje predloge gledč podržavljenja severne železnice, drugo branje pokojninskega zakona ter razne došle peticije. Po rešitvi še nekaterih manjših predlog bode obravnavala poslanska zbornica v prihodnjih dneh volilno preosnovo, katera bode zahtevala kakih osem do deset sej. Vlada ima že zagotovljeno dvetretjinsko večino in se torej ni bati kake burneje debate, tem maaj, ker so se popolno umirili tudi Mladočehi, ki se nadejajo, da pride za pogodbo z Ogersko na vrsto nemško - češka pogodba. Glede davčne preosnove se trdi, da se odloži za poznejšo dobo, ker bode nedostajalo časa; mesto te se pa vrši glavna razprava o povišanju uradniških plač. Kakor razvidno, ne bode možno sedanjemu državnemu zboru, rešiti pogodbe z Ogersko in bode zvalil to breme na nove poslance, kar je v mnogih ozirih popolno umestno.
Socijalno - demokratični strankarski sliod se je pretečeno soboto zaključil. Zadnji dan zborovanja je bil odmenjen skoro izključno za razpravo o težnjah kmečkega stanu in delavcev na deželi. Zelo bi se motili, ako bi mislili, da so se povodom te razprave res omenjale težnje malih kmetovalcev in se razmotrivala vprašanja, kako te rešiti iz neznosne bede. Povdarjalo se je le, da je jedina socijalna demokracija poklicana v to, da reši kmečki stan, in da je treba povspešiti agitacijo po deželi in oznanjevati socijalistični evangelij. Govorilo se je mnogo tudi o prvem maju, osemurnem delavnem času in jednakih znanih zahtevah. Posebno pomenljivo je tudi to, da se je skupščina izrekla proti predlogu osrednjega vodstva, posebno pa poslanca Molkenbuhrja glede boja zoper nacijonalizem, kar je zelo neljubo obregnilo židovske vodje. V strankarsko zastopstvo so bili znova izvoljeni najboljši zagovorniki kapitalizma, mej njimi znani dr. Adler, kar je tudi zelo značilno za socijalistična načela. Shod je zaključil predsednik Zeller z živio-klicem na mejna-rodno, revolucionarno socijalno demokracijo, na kar se je odpela delavska himna. S tem so vodje in zastopniki zopet za nekaj časa potolažili nezadovoljne „sodruge", da jim bodo še nadalje polnili nenasitne „žaklje".
Podržavljen je severne železnice ima, kakor se poroča, v parlamentarnih krogih mnogo nasprotnikov. — Pred vsem so proti podržavljenju češki in moravski Nemci, ki zlorabljajo železnico v svoje ponemčevalne namene. Eavno vsled tega so p& tudi krepki zagovorniki podržavljenja ondotni Cehi, katerim je dobro znano, koliko trpi njihova narodnost. Za to trditev je najboljši vzgled nemška šola v Nimburgu, ki nima druzega namena, nego da ponemčuje otroke čeških delavcev. „Ta neznosni položaj", piše praška „Politik", „bi se pa znatno zboljšal v slučaju, ako prestopi imenovana železnica v državno upravo. Mej tem, ko je sedaj dobava potrebnih materijalij, nastavljanje uradnikov in dr. v rokah dunajske uprave, nemškega ravnateljstva, ki se ozira na vse druge, le ne na češke stanove, pripade po podržavljenju vodstvo imenovane železnice obratnemu ravnateljstvu državnih železnic, ki se mora ravnati po organizacijskem statutu." Iz navedenih vzrokov je popolno umevno, da bode podržav-ljenje severne železnice gotovo velik napredek v narodnem oziru. S podržavljenjem imenovane železnice se sesuje mogočni steber germanizacije.
Kraljevi komisar v Siciliji namerava v kratkim sklicati izvanredno enketo, ki se bode pečala s provincijalnim in občinskim proračunom. Trdi se, da se uravnajo tem povodom vsi stroški, tudi obligatni, strogo po finančnih razmerah in davčni moči ondotnih prebivalcev. Temeljito se preosnuje tudi davek na pivo, katerega se oprosti najubožnejši, ter davek na živino, ki posebno tlači ubožneje stanove. Vspeh delovanja novega komisarja se bode pokazal Beveda še le pozneje in ne bode posebo ugoden, dokler se temeljito ne preosnovd lastninske, najemninske in delavske razmere. Davčna bremena tudi pri najboljši volji ni mogoče znatno znižati,
tem večji vspeh pa bi se pokazal pri pravični razdelitvi zemljišč.
Izguba Italijanov pri Adui. Poročilo, sostavljeno po najnovejših in zanesljivih virih, nam podaje sliko italijanske armade po porazu pri Adui, ki dovolj jasno spričuje, da je bila ta bitka največja v sedanjem stoletju. Iz bitke se je vrnilo skupno 138 častnikov in 3634 vojakov od pehotnih polkov in 25 častnikov in 385 vojakov topničarjev. Potemtakem je padlo skoro dve tretjini vojakov, ako pomislimo, da je šlo v vojsko blizu 10.000 prostakov in 500 častnikov. Ellenova brigada je izgubila 67, Arimondijeva 57 in Dabormidova 36 odstotkov vojakov, topništvo pa celih 70 odstotkov. Ker pa ima Dabormidova brigada zaznamovati najmanj o izgubo, akoravno je bila po izpovedbi generalov najdalje časa angažovana na bojnem polju, je sklepati, daje zahteval sramotni beg največ žrtev. Orožja so rešili Italijani komaj polovico, topov pa nobenih.
Razgled po slovanskem svetu.
Konferenoija radi srbskocerkvenih zadev v BudimpeSti brez vspeha.
Iz Zagreba, 4. aprila.
Znano je, da so proti cerkvenim reformam ogerske vlade prav odločno nasprotovali tudi škofje grško-istočne vere. Na čelu tej borbi se je bil postavil sam patrijarh srbski Brankovic. Od tistega časa pa do dandanes se je opazilo že večkrat, kako mažarska vlada skuša pri raznih priložnostih auto-nomijo grško-istočne cerkve okrnjiti. Borba je naperjena še posebno proti patrijarhu Brankovicu, ki v cerkvenih zadevah ne popušča Mažarom niti za pik-nico. Najhuje je pa, da vsled te napetosti med državno in cerkveno oblastjo trpe posebno interesi poslednje. Cerkveni odnošaji bi se morali urediti na občem cerkvenem kongresu, ali ker v tej zadevi odločuje ogerska vlada, se ta kongres ne more sklicati, češ da se ne bi mogli pokriti dotični stroški; ali vsakdo je prepričan, da ta trditev ni resnična, marveč, da se hočejo Mažari le na ta način osvetiti patrijarhu, ker jih ne posluša, kar oni zahtevajo. Avtonomija grškoistočne cerkve je Mažarom velik trn v oku, kajti po cerkvi se vzdržuje v narodu tudi narodni duh, kar je seveda vedno in vselej na potu mažar-skej državnej ideji. Da se ta avtonomija vsaj deloma omeji, izumil je ogerski ministerski predsednik Banffy neko sredstvo v tako zvanih konferencijah, katere je bil sklical pred nedavnim v Budimpešto. Tukaj se je imelo nekaj skovati proti patrijarhu Brankoviču in drugim škofom, ki niso bili pozvani na ta sestanek. Pisalo se je mnogo o tej zadevi po mažarskih in drugih listih, ali prave resnice vendar nismo mogli zvedeti. Celo iz same razprave na kon-ferenciji v Budimpešti se ni moglo jasno razpoznati, zakaj so prišli toliki zastopniki grškoistočne vere. Četudi so tukaj bili zastopani večidel kimovci današnje ogerske in hrvatske vlade, vendar se Banffy ni upal na dan s svojo pravo osnovo. Opazil je, da je odpor proti njegovi nameri prevelik. In kakšen pa bi še bil, da so bile zastopane na tej konferen-ciji vse stranke, ki se bore za svojo cerkveno avtonomijo. Radikalna srbska stranka niti ni bila zastopana po nobenem svojem članu. In ravno ta stranka odločno zahteva, da se skliče kongres čim prej. Morda je Bauffj zares imel kako osnovo za ta kongres, ali se ž njo ni upal na dan, kakor zdaj pišejo mažarski časopisi, ter ministra predsednika radi te neodločnosti grdo prijemajo.
Trdi se pa tudi, da se je imel po neki osnovi mažarske vlade premestiti sedež patrijarhov iz srem-skega Karlovca v Budimpešto. Da se zgodi to, dobili bi Mažari v roke novo sredstvo za svoje proti-cerkrene in protinarodne osnove. Ta želja mažarske vlade ni nobena tajna, a da se pri omenjeni konfe-renciji ni upal ž njo na dan odločni Banffjr, morajo biti krivi tehtni razlogi. Srbi se seveda borč proti premeščenju sedeža patrijarhije, kajti tudi na ta način bi izgubili velik oslon, ki ga imajo do zdaj v avtonomnem položaju kraljevine Hrvatske. Dokler je sedež patrijarhov na zemljišču hrvatskem, morajo se Mažari ozirati na avtonomijo deželno pa po tem tudi na cerkveno, katere ne morejo sami po svojej volji spremeniti, če tudi bi to radi storili. Cim bode pa sedež premeščen v Budimpešto, ne bode jih vezala nič več deželna avtonomija hrvatska, in ravnali bodo z grškoistočne cerkvijo po svojej volji. In ravno to Mažari hočejo. Oni hočejo po časi odstraniti vse zapreke državne centralizacije, a potem morejo nadaljevati z mažarizacijo tudi tamkaj, kjer do zdaj niso bili lastni. Nas veseli v vsakem pogledu, da so
Hrvati in Srbi tako svestni v tej borbi za svojo cerkveno avtonomijo, proti kateri so se urotili Mažari, ne pa patrijarh Brankovic z belgrajskim metropo-litom proti ogerski državi, kakor to trdijo mažarski časopisi. Da pišejo tudi belgrajski srbski časopisi proti mažarskemu nasilju v cerkvenih zadevah, je čisto naravna stvar, ter gotovo ni potrebno, da bi jih na to nagovarjal sam patrijarh, kakor tudi ne hrvatske opozicijonalne liste, ki tudi radi tega ostro pišejo proti Banffyju. Tukaj se brani le pravična stvar, za katero so se zavzeli vsi pošteni življi. Ma-žari pa se hudo varajo, če mislijo, da bodo na tak način zatrli cerkveno in narodno svest hrvatskega in srbskega naroda.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. aprila.
(Kapitularni vikarij dr. Ivan Šust) v Trstu je, kakor se nam poroča, precej hudo obolel. Blagega, zaslužnega rojaka priporočamo vsem znancem v molitev.
(V odbor katoliškega političnega društva v Ljubljani) so bili izvoljeni za leto 1896 nastopni gospodje : Dr. V. G r e g o r i č , Andrej K a 1 a n , Karol K 1 u n , dr. Janez Krek, dr. Pr. Papež, Pr. Po v še, Lud. Ravnikar, Pel. S te g n ar, dr. I. S u š t e r š i č , dr. Ign. Žitnik; kot namestnika gg.: Anton Belec, dr. J. Janežič; pregledovale» gospoda : J. P i c h 1 e r, Anton Z u -p a n č i č.
(Zanimanje za koncerta „Glasbene Matice",) ki se vršita 14. in 16. t. m., je vseobčno ; dokaz za to so večinoma že razprodani sedeži za oba koncerta. Kakor se kaže, treba bo „Glasbeni Matici" prirediti še tretji koncert, da more vstreči vsem, ki se želč udeležiti koncerta.
(Slovensko gledališče.) Dasi je bila sobotna predstava izvanredna in poleg tega še bentfična, katere poročevalec ne more meriti z istim merilom, kot redne gledališke predstave, poročamo veuaer o njej, ker je bila v marsičem zanimiva. Tu sta bila gospod Verovšek kot Karol Moor in gospod N o 11 i, kot Svajcar. Gospodu Verovšeku se je sicer tudi v ulogi Karla Moora poznalo, da še ni imel dosti večjih, težavnih ulog, vender je prav dobro nadomeščal g. Stojkoviča. Gospod Verovšek za sedaj še ne more popolnoma uveljaviti vse poezije sličnih ulog; on pa je tako marljiv in tako talentiran, da se gotovo še popolni, ako se bode drugo sezono ravno tako nanj oziralo, kakor se je koncem letošnje. Operni režiser in pevec gospod N o 11 i pokazal se nam je pri tej predstavi mislečega igralca. Gospod Nolli je v prvih letih „Dramatičnega društva" večkrat z odra elektrizoval občinstvo. Da je nastopil sedaj zopet jedenkrat v drami ter nam s Svajcarjem podal odlomek prejšnjih let slovenskega gledališča, mu je poleg starejšega občinstva hvaležna Sosebno mlajša generacija. O Francu Mooru (gospod I n e-m a n) smo že opetovano imeli priliko pisati. Vsakdo mora pripoznati, da je za naš oder težko dobiti boljšega Franca. V soboto ni igral s posebnim veseljem. — Pri resnih momentih je bil čuti smeh, kar se doslej pri naših „Razbojnikih" še ni zgodilo. Izrecno nam je pohvaliti gospoda O r e h k a, ki je Spiegelberga igral z umetniškim navdušenjem ter pokazal, kako bi se mu lahko razvil njegov talent, ko bi se mu malo bolj ljubilo študirati. Govoril je prehlastno. Gospod Podgrajski je prevzel komisarja. Komisar gospoda Kranjca, — ki je to pot starega slugo, kljub temu, da ni bil zanj primeren, igtal vsaj tako dobro, kakor „prvi član Ci-ričeve družbe" g. Vučičevič, — bil je boljši in manj pretiran. Gospod P o r d a n se je za zadnjo predstavo naučil. Imamo se še baviti z gospico T e r š e v o. Njo se proslavlja kot izborno hero-ino in mi dosedaj nismo tem trditvam prav nič nasprotovali, želeli bi pa, da gospica Ter-ševa svojih efektov ne skuša doseči s takimi sredstvi, s kakeršnimi je hotela florirati pri prvi letošnji predstavi „Mam'zell Nitouche" simpatična naša najivka. V gledališče jako številno zahajajo tudi taki, katerih gotove stvari ne zanimajo, ostale pa le — motijo. Neradi vlačimo na dan take pritožbe — storimo pa to radi tega, ker se bojimo, da bi utegnile pomanjkljive obleke slabo vplivati
na razvoj gledališča. — Hvaliti je živahnost v velikih prizorih, samó glede zadnje scene bi bilo omeniti, da so Karla Moora razven štirih vsi „razbojniki" zapustili. V gledališču je bilo precej praznih sedežev. Radi bi še pisali o beuefičnih predstavah, a mislimo, da bo intendauca že sama vedela kaj storiti. Dobro bi bilo, ko bi se odpravile iz vzrokov, kateri občinstvu niso uezuani. «=
(Imenovanja pri pošti ) Poštnimi praktikanti bo imenovani : Al. R a b u s i n v Trstu ; Nik. Papa-f a v a v Pulju ; Herm. Bernardi s, K. G h i g 1 i-anovich, Hen. Ros s i, R. L o r i n s i c in Iv. T u 11 a v Trsta ; Josip C e n t r i č v Ljubljani ; Al. P e r t o t in Anton R o v e r e v Trstu ; Fr. B e r -gant v Ljubljani; Fr. Ficko, A. T a m a n i n i, I. B o t i n e 11 i in I. M i 1 o h n o j a v Trstu. — Praktikant Fr. F o r s t e r je premeščen iz Zadra v Trst.
(Osebna vest.) Deželni predsednik je imenoval Ernsta Stadlerja pl. \V o I f e r s g r ii u koncept-nim praktikantom za politično službo na Kranjskem.
(Novo gasilno društvo) se snuje v Velikih Poljanah, v polit, okraju kočevskem, Dotičua pravila so 86 že predložila vladi v potrjenje.
(Na Črnučah) razsajajo mej otroci ošpice, vsled česar se je ustavil šolski pouk.
(S Krke.) [Nesreča. — Dar. — Čudno.] Na dan žalostne Matere Božje se je ubil naš cerkvenik Franc Zavodnik. Ometal je zidce po cerkvi, padel z lestvice ter se ponesrečil. Bil je nad 20 let cerkvenik, točen in obče priljubljen. Bog mu bodi milost-ljiv! — Presvitli cesar je daroval podružnici sv. Jakoba v Lesah 100 gld. Lansko jesen si je napravila dva nova zvonova, mašna obleka je tudi slaba, denarja pa nima nič. Potrkala je pri dobrotnem vladarju in bila uslišana. — Okrajna šolska oblast je začetkoma šolskega leta zaukazala, da se mora nemudoma opraviti še jedna šolska soba za drugi razred. Ze davno pred božičem je bilo vse dogotov-Ijeno, a sedaj so nove šolske klopi, deske in drugo lepo zaklenjene, otroci pa so še vedno natlačeni kakor slaniki v prejšnji šolski sobi. Cujemo, da mudé v Ljubljani, ker ne določijo letne plače učiteljski moči, ki bo o svojem času prišla semkaj, in zato ni moči razpisati službe. Naša misel je ta-le : Ako morajo nižje šolske oblasti tako hitro ubogati, kakor je bilo treba pri nas jeseni, naj bi bila pa še višja nekoliko urnejšal Za naše revno prebivalstvo je prevelika potrata, da bi moralo vzdrževati zaprto šolsko sobo z vsemi potrebščinami. Morda bode pomladna toplota tudi tukaj kaj zbudila, Bog vé.
(Cerkvena glasba.) „Ave". Sedemnajst Marijinih pesem za mešan zbor, solospeve in spremljavo orgelj, zložil Ign. Hladnik, op. 25. Cena 70 kr. „Pange-lingua, in štiri Hymne za procesijo o presvetem Rešnjem Telesu za mešan zbor zložil Ign. Hladnik op. 24. Cena 30 kr. Obadva dela ob enem pa s poštnino le 85 kr. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani in pri skladatelju v Novem Mestu, Dolenjsko.
(Kranjska hranilnica) je razdelila v minolem letu 41.339 gld. za razne podpore in sicer: a) z a dobrodelne namene: ljubljanskemu ubož-nemu zavodu 2500 gld., bolniškemu podpornemu in preskrbovalnemu društvu 200 gld., otroškrbolnišnici „Elizabetinum" 580 gld., za podporo ubožnih re-konvalescentov 200 gld., nadzorstvu ubožne hiše za napravo perila 100 gld., ljublj. delav. boln. blagajni 100 gold., hiralnici, 200 gold., Vincencijevi družbi 700 gld., dekliški sirotišnici 200 gld., Vincen-cijevima podružnicama pri sv. Jakobu in sv. Nikolaju po 150 gld., društvu zdravnikov za Kranjsko 450 gld., go8pejnemu društvu 750 gld. in ljublj. trgov. boln. in pokojninskemu društvu 300 gld. ; skupaj 6580 gld. ;b)za učne namene: za obrtne strokovne šole v Ljubljani 1050 gld., v Kočevju 500 gld., za obrtne šole v Kranju, Kamniku, Tržiču, Radovljici, Skofji Loki, na Krškem, v Po-stojini, Metliki, Rudolfovem in sv. Vidu po 50 gld., nemškemu šulvereinu 5000 gld., glasbeni šoli fil-harmonične družbe 500 gld., „Glasbeni Matici" 200 gld., za šulvereinski otroški vrtec 500 gld., za otroške vrtce v Kočevju, Tržiču in Zagorju po 100 gld., otroški varovalnici v Ljubljani 200 gld., zasebni šoli Ane Sorre v Novem Mestu 50 gld., šolskemu okraju Krško 400 gld., dekliški šoli ubogih sestra
v St. Mihelu pri Novem Mestu 100 gld., za podporo revnih dijakov na ljublj. višji gimnaziji 200 gld., na uižji gimnaziji 150 gld., za dijake v Kočevju 100 gld., v Kranju 200 gld., v Novem Mestu 100 gld., za dijake na realki 200 gld., na pripravnici 300 gld., I. in II. mestni ter uršulinski ljudski šoli po 200 gld., uršulinski šoli v Skofji Loki 100 gld., šoli nemškega šulvereina 100 gld., mestni nemški deški šoli 150 gold., slovenski dekliški šoli 100 gold., mestni nemški dekliški šoli 200 gold., deški ljudski šoli v Novem Mestu 100 gld., dekliški šoli ondot in šolam v Kočevju, v Krškem in na Morastu po 50 gold., Lichtenthurnovema zavodu 150 gld., in za učila 50 gld.; konečno raznim drugim zavodom svote od 45—200 gld., skupno 13.545 gld.; c) za obče koristne zavode in društva: gasilnemu društvu v Ljubljani 500 gld., rokodelskemu društvu v Ljubljani 200 gld., v Novem Mestu, na Vrhniki in v Šentvidu po 50 gld., gospejnemu društvu in društvu rudečega križa po 300 gld., ljudski kuhinji 200 gld., učiteljskemu društvu 100 gld., nemškemu planinskemu društvu 600 gld., kmetijski družbi 100 gld., delavskemu izobraževalnemu in pravavarstvenemu društvu 50 gld., društvu pomožnih uradnikov 100 gld., muzejskemu društvu 150 gld., usmiljenim bratom v Kandiji 1000 gld , Theatervereinu 1500 gld., vinogradnikom v Krškem okraju 2500 gld. in raznim drugim dobrodelnim društvom svote od 50—200 gld. ; skupno 12.330 gld.
Društva.
(Slov. katol. delavsko društvo) je imelo včeraj zvečer v svojih prostorih običajen društven shod, katerega se je udeležilo precejšno število društvenikov. Po otvoritvi in pozdravu društvenega predsednika g. Pelca se je vršilo slovesno vsprejetje novih članov, kar je napravilo tudi na stare društvenike zelo globok utis. Na to so sledili tej slovesnosti primerni govori. Gg. Gostinčar, Kregar in Bahar so v poljudnih, temeljitih besedah pojasnili novo vstoplim članom glavne namene krščanske socijalne organizacije, ter je ob jednem primerjali s popolno nasprotnimi nazori socijalne demokracije. Konečno je kot gost še nastopil č. g. J. Kalan iz Kamnika, ki je v navdušenih besedah omenjal zmago kamniških somišljenikov nad socijalnimi demokrati in liberalci ter izrekel zelo laskavo pohvalo ljubljanskim krščanskim delavcem, ki so mnogo pripomogli, da se je v Kamniku zatrla zadnja kal soc. demokracije, z željo, naj bi si društvo pridobilo jednakih uspehov tudi drugod. Koncem govora je v splošno zadovoljnost pojasnil pomen društvenega znamenja. Splošno živahno odobravanje je pokazalo, da so besede govomikove, ki so prihajale iz za delavski blagor vnetega srca, segale tudi vsakemu globoko v srce. K sklepu omeni še predsednik nekaterih društvenih shodov za prihodnje dni ter pove, da bodo krščanski delavci praznovali prvi maj prvo nedeljo v mesecu s sv. mašo na Rožniku, ki bode gotovo najprimerneji način praznovanja.
Telegrami.
Praga, 18. aprila. Pri sobotni dopolnilni volitvi za državni zbor je izvolila trgovska in obrtna zbornica svojega predsednika Vohanko. Nemci se volitve niso vdeležili.
Levov, 18. aprila. Novo osnovani nemški konzulat za Galicijo in Bukovino prične svoje poslovanje 15. t. m.
Berolin, 18. aprila. Iz Rima se poroča „Kreuzzeitung", da so pogajanja s kraljem Menelikom popolno brezvspešna in so se odložila na poznejši čas.
Rim, 12. aprila. Po poročilih iz angleških virov, namerava Menelik osvojiti Avso in nastaviti tam svojega namestnika. S tem meni preprečiti napade od turške strani.
Pariz, 18. aprila. Po najnovejšem načrtu namerava senat sicer dovoliti stroške za vojno upravo na Madagaskarju, črtati pa one za civilno upravo. S tem hoče prisiliti senat Bourgeoisa, da odstopi.
Cannes, 13. aprila. Bivši grški minister-ski predsednik Trikupis je umrl v soboto zvečer.
London, 13. aprila. „Times" poročajo, da so se uprli vsi prebivalci Matabelske pokrajine. Vlada pripozna, da potrebuje 1500 mož, ako hoče pomiriti uporne duhove.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v knrznem listu
zaznamovanih
nenie in vrednostij
Menjalnica banënega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezlrk, Stefansplat«
Nr. 11, Parterre.
Novi Jork, 13. aprila. „Worldu" se iz Washingtona brzojavno poroča, da je predsednik Cleveland pismeno naznanil španjski vladi, da goj6 Zvezne države za Španijo naj-prijazneje simpatije.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. o. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice-vdove nadvojvodinje BT Štefanije. SXi Steklenica velja 20 kr.	126 (60-7) 6
Umrli so:
11.	aprila. Marija Tollovitz, železniškega uradnika žena, 39 let, Resljeva cesta 18, plučnica. — Jožef Schager, kovač, 318/4 leta, Poljanski nasip, 50 jetika.
12.	aprila. Karol Lampe, kondukterjev sin, 6 mesecev, Kolodvorske ulice 20, plučnica — Terezija Nachtigal, bivša kuharica, 73 let, Ribje ulice 7, akutni protin.
Meteorologično poročilo.
t
286 1-1
a «	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. nrah v mm.
11	9. zvečer	735-6	7'4 | sr. zab.		oblačno	14
12	7. zjutraj 2. popol.	7318 729 9	5-0 45	sr. zali. sr. sever	oblačno dež	
12	9. zvečer	729-2	47	brezv.	oblačno	34-1
13	7. zjutraj 2. popol.	726-5 729-1	3-0 9-5	si. jjzah. sr. jvzh.	dež oblačno	
za 0'6° in 4-4° pod normalom.

Zahvala. 285 1"1
Povodom prenagle smrti naše ljubljene hčerke
VIDE
izreka vsem prijateljem in znancem za sočutje in darovane vence ter udeležitev pri pogrebu najtoplejšo zahvalo
rodbina Fiseher.
KAMNIK, dnč 11. aprila 1896.
Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjam pre-tužno vest, da jo moja ljubljena mati
Jera Bele roj. Pogačar
danes zjutraj ob 10. uri, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 80. letu svoje dobe preselila se v boljši svet.
Pogreb bo iz hiše št. 8 Lončarske steze v sredo, 15. dan aprila ob 5. uri zvečer.
Svete maše zadušnicc se bodo brale v raznih cerkvah.
Ljubljana, 13. dan aprila 1896.
Ivan Bell'.
sprejme se letos v mojo pisarno.
279 2-i	Dr, Papež.
Najboljše, svetovno
črio za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpeino, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
tovarne,
Ijene naDunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 52—14
o. kr. priv. ustanov-leta 1832
Nsjprisrčnejšo1 zahvalo izrekamo za toli ljubeznivo sožalje ob nepričakovani smrti iskreno ljubljenega nepozabnega očeta, za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku in za krasne vence.
V Ljubljani, dni iS. aprila 1896.
287 i-i	Obitelj Hohn.
Konjski cvet
(pomnoženi restitueijski tok)
steklenica 1 gld., 5 steklenio 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih ud iv. Ta
evet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot kreplleu, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu.

Mm rili stili n Mo,
za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d.
Rabi se skoro40Iet z najboljšim vspe-lioin večinoma po hlevih, ako žlvlnče ne more jesti; zbolj-šuje mleko.
__Zamotek z rabilnim
navodom vred velja SO kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom aamo 2 gld.
priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto
lekarnar 113 3 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko.

Št. 11.990
Razglas.
284 1-1
Z ozirom na razpis natečaja za dobavo škic za zgradbo novega poslopja na mestu bivSe vsled potreba podrte hiš*3 meščauske bolnice v Ljubljani podpisani mestni magistrat priobčuje v seji magistratnega gremija dne 10. aprila 1.1. izvoljene člane komisijona za presojo konkurenčnih izdelkov in sicer:
prifesor J. Gnesda, načelnikov namestnik odbora
za gospodarsko nadzorstvo o meščanski imovini, mestni nadinžener J. Duffe, deželni inžener Ivan Vladimir Hrasky, deželni inžener A. Klinar, bankir in veletržec J. C. Mayer, občinski svetovalec dr. J. Stare in c. kr. nadinžener Fr. Žužek.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 11. aprila 1896
Minuendo - dražba.
Vsled novega pregleda temelja, tlaka in kanalov pri župni cerkvi v Zagorji ob Savi se, pod že objavljenimi pogoji, zopet d esažlb:«, ki se bo vršila dne 20. aprila 1896 v župniš&u v Zagorji, še enkrat razpisuje.
Načrti in drugo je ondi v pregled.
Zagorje ob Savi, dne 11. aprila 1896.
278 3-i	J' Gross.
Razpis iltižbe.
Konsumno društvo v Starem Trgu pri Ložu razpisuje
službo prodajalca
v svoji prodajalnici z mesečno plačo 40 gld.
Zahteva se, da je prodajalec izvežban v mauufakturi in speceriji, in nadalje primerna varščina po dogovoru. — Oglasila se sprejemajo do konec aprila. — Službo je nastopiti začetkom maja.
280 4-i	Odbor.
_____________________ _ _ _	■▼■■▼»▼^▼■■▼■■^■■^■■^■■VV ■
Sa vír-n\m priznano neobhodno potrebno
Odi g UVU sredstvo za čiščenje zób je
mnogo mllijonkrat
preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan kot najboljše
sredstvo za ohranitev zdravili in lepili zob.
Dobiva se povsodi.	710 30—18
13 ii ii m. J m M a. B> o i» z a,.
Dno 13. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4£, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini
101 gld. 10 kr.
101		20 ,
122		50 .
101		20 ,
121		95 „
99		10 .
984		
362		SO .
120		60 ,
58		90 .
11		78 ,
9	rt	56'/, .
44	n	80 „
ft	„	66 .
Dn6 11. aprila.
4 % državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6 ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetno obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3 % .
južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4%
150 gld.	—	kr.
157 „	75	
194 .	—	
99 „	10	
HI n	—	
127 ..	50	
107 .	50	
112 ,	—	
98 „	35	
99 „	20	
220 „	—	
167 „	—	
130 „	—	
99 .	50	
Kreditne srečke, 100 gld................204 gld. 50 kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	139
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld........69
St. Gendis srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......61
Ljubljanske srečke.........21
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	158
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3440
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	446
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	97
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	63
Montanska družba avstr. plan.....86
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	160
Papirnih rubljev 100........127
50 75 25 50
75 75
75 25
JSdT Nakup in prodaja "¡¿XS> vsakovrstnih driavnlh papirjev, arodk, denarjev itd. Xavarovanje za zgube pri irebanjib, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka. K«lan t na izvršitev naročil na borzi.
Menjamična delniška družba
- - C U
Wolizeile it. 10 Dunaj, Mariahilfsrstrasss 74 B.
éé
potem papirjev
obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glnvnlc.