Proletarci vseh dežel, združite se!
PRAVICA
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana v gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Osmo redno zabadanje Ljudske »brupšcdaie FLRJ — ekspozeji tovarišev Moše Pijada, Ivana Gošnjaka, Vicka Krstuloviča Zaključek II. kongresa Zveze književnikov Jugoslavije — Fizkultura
Leto X. — Štev. 509
Ljubljana, petek, 30. decembra 1949
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina din 45.—
Cena din 2.—
OSMO REDNO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE FLR JUGOSLAVIJE
Govor touariSa ITloše Pilada o balkanski federaciji
Tovariši ljudski poslanci!
Hočem takoj brez nadaljnjega pojasnjevanja izjaviti, da bom glasoval za predloženi proračun, ker v celoti soglašam z vso notranjo in zunanjo politiko zvezne vlade.
Stvar, o kateri bi rad govori na tej razpravi, spada v področje zunanje politike. To je vprašanje balkanske federacije. Res je, da to vprašanje danes sploh ni pereče. To vprašanje ni v delovnem programu nobene balkanske vlade, za večino teh vlad, ki spreminjajo svoje dr;ave v sovjetske gubernije, pa je to vprašanje naravnost strašilo s svojo »problematičnostjo«. Spomniti se je treba le, kako je moskovska »Pravda« grobo ošvrknila pokojnega Georgija Dimitrova zaradi njegove izjave o federaciji balkanskih in podonavskih držav. Opomin, izrečen Dimitrovu, po katerem se je moral dvakrat javno ponižati z vsiljeno sa; mokritiko, je veljal tudi za druge, ki bi jim prišlo na um igrati se s podobnimi federativnimi idejami. Smisla te prepovedi ideje o federaciji, ko raz-glašujejo sleherno federacijo, konfederacijo in celo carinsko zvezo za »problematično in izumetničeno« stvar, ni težko uganiti Smisel je enostavno v tem. da bi se preprečilo grupiranje malih socialističnih držav ter onemogočilo, da bi skupno skrbele za svojo neodvisnost in suverenost, tako da bi ostala vsaka zase. izolirana druga od druge, lire? medsebojne opore in da bi vsaka zase izročila svojo suverenost in svojo neodvisnost v roke sovjetske vlade, pod njen protektorat. Vendar pa v resnici ne mislim govoriti o balkanski federaciji, temveč samo o jugoslo-vansko-bolgarski. torej o federaciji Južnih Slovanov. Temu sem dal naslov balkanske federacije zaradi tega. ker bi južnoslovanska federacija, če bi se ustanovila, očividno in nujno načela prej ali slej tudi vprašanje splošne
Vmlkaneke federacijo, pa tudi zaradi
tega, ker delajo danes tisti, ki govore o federaciji med Bolgarijo in Jugoslavijo, to največ pod naslovom balkanske federacije, in povezujejo to vprašanje z vprašanjem balkanske federacije, s čimer kažejo, da vsaj slutijo, da bi federacija Južnih Slovanov na Balkanu dovedla nujno danes ali jutri do razširitve federacije ali konfederacije tudi na druge balkanske narode. En razlog za to pa je tudi v teni, da imajo tudi vsi veliki trgovci interesnih sfer v tem delu sveta vsak svojo ide-jico o balkanski federaciji, prikrojeno njihovim interesom. Zato se ne pustimo prevarati, če danes v Moskvi nastopajo proti balkanski federaciji. To ne pomeni, da tudi oni tam nimajo svoje lastne koncepcije o balkanski federaciji, ki bi ustrezala njihovim koristim, kot so tudi v Angliji ljudje, ki so imeli svojo koncepcijo balkanske federacije prav tedaj. ko_ so januarja 1945 preprečili ustanovitev jugoslovansko-bol-garske federacije,
V resnici ni danes niti ta ožja ju-goslovansko-bolgarska federacija aktualna. Vendar je nekaj, kar zahteva, da se tudi tukaj danes ukvarjamo s tem vprašanjem. Res je, da pozna naša javnost dovolj dejstev o tem vprašanju. Toda zadnji čas so izkoristili dve sramotni sodni burki, eno v Budimpešti, drugo pa v Sofiji, za tako nesramno potvarjanje dejstev v zvezi s tem vprašanjem, da^ je koristno, če si pogledamo to vprašanje nekoliko izčrpneje, na podlagi dokumentov, da bi zamašili nmazana usta vseh obrekovalcev ter vsemu svetu dokazali, kako sovražne pobude proti neodvisnosti balkanskih narodov se skrivajo za tem poizkusom, da bi kompromitirali tudi samo idejo jngoslovansko-bolgarske federacije. To je bila ena glavnih nalog budimpeštanskega, zlasti pa še sofijskega procesa.
V tedniku »Novoje vremja« št. 40 z dne 28. septembra je zapisano v nekem članku, posvečenem razkrinkavanju »balkanskega načrta ameriškega
imperializma«, tole:
»Kakor je izpovedal Raik na sodni razpravi, mu j© krvnik Rankovič govoril o načrtih za ustanovitev balkanske federacije pod vodstvom Jugoslavije ...
To je isti načrt, ki so ga med vojno delali poljski avanturisti. Kot so se tedaj Poljaki tako se sedaj jugoslovanski fašisti pehajo, da bi postali voditelji podonavske ali balkanske federacije.«
V istem listu v številki 44 * dne
20.	oktobra je rečeno:
»Listine o tajnih razgovorih, ki jih je imel februarja 1943. leta Švici Allan Dulles kot posebni pooblaščenec ameriške vlade s hitlerjevskim predstavnikom knezom Hohenloehejem, kažejo neposredni pravir titovskega načrta za ustanovitev protisovjetske balkanske federacije, ki je bil razkrinkan na budimpeštanskem procesu.«
Ker je moral budimpeštanski proces rešiti vprašanje za zadušitev odpora proti ruskemu gospostvu na Madžarskem, so prepustili podrobno obravnavanje vprašanja o balkanski federaciji sofijski reprizi budimpeštanske premiere, ki je hkrati dala tudi generalno linijo za vse bodoče podobne procese, ki so postali nujni za zatiranje vedno hujšega odpora v vseh socialističnih državah, ne izvzemši Sovjetsko zvezo, proti politiki, ki se danes izvaja pod firmo Informbiroja.
Kaj pravi obtožnica proti Trajčjj Kostovu o tej zadevi? Navajam obtožnico:
»Obtoženi Kostov je upostavil z vednostjo in soglasjem angleške obveščevalne službe tajne, nedovoljene odnose z jugoslovanskimi voditelji: konec 1944 s Kardeljem, v začetku 1945 z Dji-lasom in 1946/47 z Rankovičem in Titom, s katerimi se je sporazumel o skupnem delu, da bi Bolgariji odvzeli njeno nacionalno suverenost, ozemeljsko nedotakljivost in neodvisnost z njeno priključitvijo k Jugoslaviji, predvsem o odcepitvi Pirinskega kraja v korist jugoslovanske Makedonije.
Razen tega se je obtoženi Kostov tajno sporazumel z vladajočo fašistično Titovo kliko, da bi se spremenila smer zunanje politike Bolgarije, da bi se ločila od ZSSR in držav ljudske demokracije in da bi se spremenila v kolonijo ameriškega in angleškega imperializma.«
Obtožnica nadalje podrobno razčlenjuje to obrekovanje ter navaja policijska priznanja Kostova in drugih obtožencev. Navedel bom samo najvažnejše. Obtožnica pravi:
»Konec novembra 1944 se je ustavil na poti od Beograda za Skoplje v Sofiji Edvard Kardelj. Javil se je pri Kostovu in imel z njim dveurni razgovor v poslopju Centralnega komiteja Bolgarske komunistične partije, ko je izročil Kostovu Titove pozdrave, je Ka-rdelj izjavil, da ima podatke za Kostova kot človeka, s katerim je mogoče upostaviti odkrite zaupne odnose, izhajajoč pri tem od skupnih nacionalnih koristi obeh držav.« _
Obtožnica nato navaja tole iz policijske izpovedi Kostova:
»Kardelj mi je zaupno sporočil, da so med vojno Angleži in Američani oskrbovali jugoslovanske partizane z orožjem in municijo s pogojem, da bo po končani vojni držal Tito Jugoslavijo stran od ZSSR in da ne bo dovolil ZSSR upostaviti njenega vpliva ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi na Balkanu.«
Dovolite mi tukaj, da mimogrede pripomnim, da hočejo s tem obrekovanjem našega prejemanja pomoči v orožju od zapadnih zaveznikov, majhne, toda vendar neke pomoči, prikriti dejstvo, da so bile naše prošnje sovjetskemu vrhovnemu poveljstvu leta 1942 in 1943, naj bi nam vsaj_ minimalno pomagali z orožjem, municijo, zdravili, obleko in obutvijo za našo vojsko, neuslišane in da so nam dajali namesto pomoči le nasvete, naj se oskrbujemo pri sovražniku, kar smo delali vsekakor tudi brez njihovega nasveta.
Sedaj nas hočejo umazati, da smo prejeli nekaj orožja od Angležev in Američanov. Koliko pa so ga prejeli Rusi?
V	policijskem zaslišanju Kostova se nadaljuje:
»Američani in Angleži so se — po besedah Kardelja — trdno odločili, da ne bodo v nobenem primeru dovolili, da bi se odcepile od bloka zapadnih sil tudi tiste države, ki jih lahko osvobodi Sovjetska armada. Na tem temelju je bil dosežen med Titom na eni strani ter Angleži in Američani na drugi strani še med vojno določen sporazum. V izpolnjevanju tega sporazuma — je nadaljeval Kardelj — in ker se je prepričala, da ustreza ta sporazum nacionalnim koristim Jugoslavije tako, kot to razume jugoslovanska vlada, misli ta vlada, da sedaj, ko je vojne konec, ni treba dokončno povezati Jugoslavije z ZSSR (kaj le razumejo pisci obtožnice s to »dokončno povezavo«? M. P.), temveč da mora voditi samostojno politiko, podpirati in vzdrževati 6ti'ke z zapadnimi državami.«
Nato pravi obtožnica:
»Pri zasliševali ju je Kostov, govoreč o Titovem načrtu, ki mu ga je sporočil Kardelj, izjavil:
»Kardelj je dejal, da je imela jugoslovanska vlada nattien zaprositi ZSSR, naj sovjetska vojska zapusti Jugoslavijo, brž ko bodo končane vojaške operacije na jugoslovanskem ozemlju. Vendar to ni bilo dovolj, mi je dejal Kardelj, sovjetska vojska mora oditi tudi iz Bolgarije zato, ker so Američani in Angleži preveč zainteresirani, da se ne dovoli upostavitev sovjetskega vpliva( južno od Donave.«
Tu pisci obtožnice pozabljajo, da so bile objavljene listine o razdelitvi in-
teresnih sfer na Balkanu med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo, po kateri je imela Britanija v Grčiji 100 % interesov, v Bolgariji 20 do 30%, v Jugoslaviji pa 50 %. Vse to pa je »južno od Donave«.
Policijska izpoved Kostova nadaljuje:
»Kardelj je navedel, da smatrata Tito in celotno jugoslovansko vodstvo kot najboljše sredstvo za dosego tega
smotra takojšnjo priključitev Bolgarije Jugoslaviji, pri čemer izkoriščata v svojo korist idejo o federaciji Južnih Slovanov, ki je zelo priljubljena med narodi Jugoslavije in Bolgarije...
Kardelj je poudaril — nadaljuje obtožnica, ki navaja dozdevno izpoved Kostova — da je sedaj najprimernejši trenutek za uresničen je,.te .federacije, ker je bil svet še pod vtisom vojne, pridružitev Bolgarije Jugoslaviji v obliki federacije pa bi se izvršila relativno gladko. Treba je samo delati hitro in odločno, je poudaril Kardelj, da bi postavili svet pred gotovo dejstvo, s katerim se bo končno vendar hote ali nehote sprijaznil.«
Obtožnica ne pravi, kateri »svet« bi bilo treba postaviti pred gotovo dejstvo. Ali je to sovjetska vlada, ki je, kakor bomo videli, od početka do konca sodelovala v vseh pogajanjih za ustanovitev jugoslovansko-bolgar-ske federacije? Ali je to angloameriški svet, prav tisti, po čigar nalogu, kakor pravi ista obtožnica, je hotel Kardelj v sporazumu s Kostovom ustvariti federacijo oziroma »priključiti Bolgarijo Jugoslaviji«?
»Vendar je — pravi nadalje obtožnica — Kostov nekako podvomil ter dejal, da se zavezniki lahko izjavijo proti Titovemu načrtu in imajo brzda namen napraviti to, če bi o tem sklepali po njihovem tisku. Kardelj je potolažil Kostova ter mu dejal, da ima jugoslovanski načrt stvarno podlago.«
In zopet govori obtožnica o policijskem zaslišanju Kostova:
»Angleži in Američani — je dejal (Kardelj) — so izrecno obljubili Titu, da ne bodo ovirali priključitve Bolgarije Jugoslaviji. Po Kardeljevih besedah so opozorili Tita, da bodo napravili formalni protest, dvignili po svoji navadi hrup v svojem tisku, da bi zopet po svoji navadi obtožili ZSSR za federacijo in da bodo to izkoristili za odpoved nekaterih svojih obveznosti'. Na koncu, je rekel Kardelj, bodo Angleži in Američani pač sprejeli federacijo kot gotovo dejstvo.«
Ta del obtožnice je’ zanimiv zato, ker zveni, kot da bi se hotela sovjetska vlada oprostiti, ker je v februarju 1945, ko bi morala biti podpisana pogodba o federaciji, zahtevala od nas in od Bolgarov, da pogodbe ne podpišemo, ker so Angleži _ vložili protest pri sovjetski vladi proti federaciji. Nadaljujoč v tem slogu pravi policijsko zaslišanje Kostova:
»Kardelj je poudaril, da je treba priključitev Bolgarije k Jugoslaviji pospešiti iz drugih^ razlogov, dokler se Georgij Dimitrov še ne vrne v Bolgarijo, kajti njegova vrnitev bi povzročila nove težave. Georgij Dimitrov bi bil seveda odločno proti omenjeni zunanjepolitični orientaciji skupne države... Bolje je, je dejal Kardelj, če ostane Dimitrov v Moskvi.«
Po tem zaslišanju, na vprašanje Kostova, kako si 'jugoslovanski voditelji zamišljajo ustvaritev federacije: *je Kardelj odgovoril, da se mora po mnenju Tita in drugih jugoslovanskih voditeljev Bolgarija priključiti Jugoslaviji kot njena sedma republika...«
Po obtožnici je umljivo, »da je Kostov prepričal Kardelja, da se strinja s predlogom Tita in da se bo ravnal
po njegovem nasvetu.« Nato nadaljuje obtožnica:
Kostov obvešča vodstvo bolgarske partije, kateri je načeloval 1944, o sporazumu s Kardeljem, da je Kardelj postavil vprašanje za ustvaritev federacije med Bolgarijo in Jugoslavijo ter obljubil, da bo v najkrajšem času poslal pismeni odgovor jugoslovanske vlade o tem vprašanju... Po nekaj dneh je prišel iz Beograda jugoslovanski predlog, ki ga je Kostov predložil v rešitev Politbiroju Centralnega komiteja. (Niti obtožnica niti sodna razprava nista pojasnili, zakaj sodišče ni zahtevalo tega pismenega predloga iz arhiva Centralnega komiteja BKP.)
V	zvezi s tem je dal Kostov naslednjo izjavo:
»V osebnih razgovorih pred proučevanjem tega vprašanja sem poudaril, da skušajo Tito in Jugoslovani hitro delati ter ne odlašajo z odločitvijo, ker imajo Angleži in Američani nekaj v načrtu in skušajo preprečiti vso stvar...«
»Partijsko vodstvo je bilo pripravljeno sprejeti jugoslovanski predlog, vendar si je prizadevalo, da bi ta predlog izročili tudi Dimitrovu kot članu Politbiroja CK BKP in zahtevali od njega njegovo mnenje. To je tudi preprečilo uresničenje načrta, ki si ga je zamislil Tito.«
»Prvenstveni načrt Tita je po izjavi Kostova — nadaljuje obtožnica — doživel poraz, ker je prišlo iz Moskve kategorično opozorilo tovariša Dimitrova, da se ne pospeši s priključitvijo Bolgarije k .Jugoslaviji.«
Kostov je potrdil to okoliščino pri zaslišanju in dejali
»Dimitrov je opozoril Politbiro CK, da bi utegnila imeti ustanovitev federacije brez poprejšnjih zunanjepolitičnih priprav nezaželene posledice zlasti za Bolgarijo, če se upošteva njen položaj premagane države. Tako je Titov uačrt za naglo priključitev Bolgarije k Jugoslaviji že pred koncem druge svetovne vojne leta 1944. utrpel poraz ne po naši krivdi.«
Tega je torej kriv Georgij Dimitrov, Dovolj in mnogo sem tukaj navedel, bilo pa je nujno, da bi bolje razkrinkali falzifikatorje. Omenil bom samo še to, da obtožnica navaja tudi zaslišanja obtoženega Štefanova — odstavek, ki govori o nekakšnem osnutku pogodbe za »priključitev Bolgarije k Jugoslaviji«, ki je bil sestavljen že v pričetku januarja 1945, ki pa »ni bil podpisan, čeprav so se s Kostovim že sporazumeli o ustanovitvi federacije iz razlogov, ki niso bili odvisni od njega (Kostova).«
Da bi bilo tudi nam še bolj jasno, česa nas obtožujejo sedanji bolgarski voditelji in tisti, ki se jih poslužujejo, bom navedel samo tale odstavek iz uvodnika »Rabotničeskega dela« od 13. decembra — dneva, ko je bila izrečena obsodba nad Kostovim:
»Docela drugačen je sporazum, ki sta ga podpisala Trajčo Kostov in Kardelj novembra 1944. V bistvu nima nič skupnega s federacijo Južnih Slovanov. V bistvu gre za svobodno priključitev Bolgarije kot »sedme republike« k Jugoslaviji...«
Znano je, da tako imenovane »zvezne republike« obstajajo v Jugoslaviji zgolj formalno, v resnici pa so docela podrejene Beogradu. Bolgarija bi morala torej prav tako izgubiti svojo državno samostojnost in izročiti svojo usodo v roke klike političnih pustolovcev in imperialističnih agentov s Titom na čelu.«
Tovariši ljudski poslanci! Dovolite mi, da prav zaradi tolišnega navajanja napravim kratek rezime tega opisovanja jugoslovansko-bolgarskih razgovorov o federaciji ob koncu vojne, kakršno je v sofijski obtožnici.
Po tem opisu so se dogodki razvijali takole:
Prvi predlog za ustanovitev federacije — ali kakor obtožnica in sedanje vodstvo BKP ugotavljata: »Za priključitev Bolgarije k Jugoslaviji« — je tovariš Kardelj prinesel v Sofijo konec novembra 1944, in sicer ustno. Ta predlog je ustno razložil Kostovu v enem samem dve uri trajajočem razgovoru v poslopju Centralnega komiteja BKP, ko je bil Kostov na čelu Partije.
Kardelj je v tem razgovoru obljubil Kostovu, da bo v najkrajšem času poslal tudi pismen predlog jugoslovanske vlade.
Kostov sporoča nato Politbiroju CK KPB po odhodu tovariša Kardelja, da je prišel Kardelj in zastavil vprašanje federacije in da je obljubi! pismen predlog jugoslovanske vlade.
Nekaj dni zatem je prišel iz Beograda pismen predlog, ki ga je Kostov predložil bolgarskemu Politbiroju v rešitev. Vodstvo partije je bilo pripravljeno sprejeti jug' ’• anski pred-
log, vendar je hotelo poprej vprašati za mnenje Georgija Dimitrova, ki ga tedaj ni bilo v Bolgariji.
Dimitrov je tedaj opozoril Politbiro, da ne pospeši priključitve Bolgarije k Jugoslaviji.
Tako je »Titov načrt za naglo priključitev Bolgarije k Jugoslaviji propadel zaradi odpora Dimitrova. Ker obtožnica ne navaja točnih datumov, preostane samo še zaključek na podlagi tega, da»je bil razgovor med Kardeljem in Kostovim konec novembra, da se je vsa zadeva končala v decembru 1944.
Toda obtožnica omenja tudi osnutek pogodbe, ki je bil sestavljen »že ob pričetku januarja 1945« in ni bil podpisan iz vzrokov, ki niso bili odvisni od Kostova, Ako bi odpor Dimitrova raztegnili na ta osnutek pogodbe, tedaj je zaradi njega stvar propadla »že v pričetku januarja 1945«.
Končno sta se Kardelj in Kostov po želji Angležev in Američanov sporazumela, da Bolgariji odvzamejo njeno nacionalno suverenost, ozemeljsko nedotakljivost in neodvisnost z njeno priključitvijo Jugoslaviji kot sedme federativne enote in .da bi ločili Bolgarijo od ZSSR ter 'jo spremenili v kolonijo ameriškega in angleškega imperializma.
Vidite, to je suha materialna vsebina celotne zgodovine razgovorov in pogajanj o federaciji konec 1. 1944, seveda brez informbirojevsko-enkave-dejevskih idejno-politično-obrekovalnih olepšav.
Kakšna pa so dejstva, ko jih vzamemo iz rok ponarejevalcev?
Datum obiska tovariša Kardelja v Sofiji postavljata obtožnica in policijsko zasliševanje Kostova na konec novembra. Po poročilu »Bulge« je priča Grigorov izjavil na razpravi, da je bil ta obisk novembra. Po poročilu Tassa je Grigorov dejal, da je bil konec
1.	1944, po poznejšem poročilu radia Sofija pa je Grigorov dejal »p6zimi 1944«. Tu očitno nekaj šušmarijo. ko ne moremo natančno zvedeti niti za izpovedbo na javni razpravi. Torej imamo samo november in zimo.
Pa tudi imajo za kaj šušmariti. Zima je vsekakor bila, celo sneg in mraz, kakor bomo videli, toda november ne, kajti tovariš Kardelj, ki je potoval skozi Sofijo v Skoplje na zasedanje ASNOM-a, je bil v Sofiji 22., 23. in 24. decembra, iz Sofije pa je odšel v Skoplje šele 25. decembra.
Kje se je tovariš Kardelj tako dobro skrival v Sofiji od 22. do 25. decembra, ko je tožilec za ves ta čas iznašel samo dvourni razgovor tovariša Kardelja s Kostovom takoj zvečer, ko je prispel? Mar ni nihče drugi razen Kostova videl tovariša Kardelja in njegovega spremstva? Mar je samo uradnik aparata Grigorov opazil tovariša Kardelja in nihče od članov Politbiroja? Kdo je uradniku Grigoriju povedal, da je to prav Kardelj? Mar tudi Kimon Georgijev ni pripovedoval nikomur iz Politbiroja, da se je srečal s Kardeljem?
Obtožnica pravi, da je prinesel tovariš Kardelj predlog za federacijo v Sofijo ustno in ga ustno obrazložil samo Kostovu v dvournem razgovoru. Kakšna so dejstva?
Dopisovanje med našim in bolgarskim Centralnim komitejem o vprašanju federacije in izmenjave raznih osnutkov se je v resnici pričelo že v začetku novembra. Te osnutke sta izmenjala tudi naš Nacionalni komite, ki je bil tedaj naša začasna vlada, in bolgarska vlada. Preden je odšel tovariš Kardelj v Sofijo, sta dobila bolgarski CK in vlada od nas dva osnutka pogodbe, mi pa od njih enega, a takoj v pričetku novembra smo imeli pismo bolgarskega CK št. 61 z dne 2. novembra o vprašanju Pirinske Makedonije (tedaj to še ni bil Pirin-ski kraj). To pismo je prinesel major Pavel Čarvulanov, ki je prišel s pooblastilom CK bolgarske Partije št. 59 z dne 2. novembra uredit vprašanje upostavitve radijske zveze med obema CK.
Prvi osnutek bolgarskega CK in bolgarske vlade, ki je prišel k nam kot odgovor na naš osnutek, so nam poslali po podpolkovniku Ivanu Prva-novu Pejčevu. imenovanem Pavel, 13. novembra. Z istim datumom mu je bilo izdano potrdilo kot zaupnemu kuri ja CK s številko 124 z dne 13. novembra. Podpolkovnik Prvanov je ponovno prišel v Beograd v decembru, drugo polnomočje pa mu je bilo izdano 9. decembra pod številko 231.
Pole? vseh teh osnutkov je nosil s seboj tovariš Kardelj v. Sofijo nov osnutek. Tam je naletel na nov bolgarski osnutek, ki je bil izdelan ▼ bolgarskem CK na podlagi brzojavke Georgija Dimitrova, ki je bila sprejeta dan prej. kot je prispel tovariš Kardelj v Sofijo.
(Nadaljevanje na 2. strani}
t
Govor tovariša Moše Plfada
Nadaljevan}* » t tirani
Kakor vidimo, je bila cela vrsta osnutkov pogodb izdelanih z ene in z druge strani, preden je imel Kardelj razgovor v Sofiji. Zatem se vidi, da je bil Dimitrov na tekočem glede na razgovore prav tako pred prihodom Kardelja v Sofijo in dejansko od vsega začetka. Na tekočem je bil <> tej stvari tudi predsednik bolgarske vlade Kiinon Georgijev kakor tijdi zunanji minister Petko Stajnov in poslanik v Beogradu Petar Todorov. Na tekočem je bila o stvari od začetka tudi sovjetska vlada. Tako je n. pr. že 22. novembra dejal J. V. Stalin v razgovoru s. tov. Kardeljem, tovarišem Stanojem Simičem _ iri Ivanom Subašičem: »Pospešiti je treba proces federativne zdruzrtve z Bolgarijo, kajti če to ljudstvo žeb', mu tega ne more nihče preprečiti.«
Vsi ti osnutki, izdelani obojestransko pred potovanjem tov. Kardelja v Sofijo, so v naših rokah, vsekakor pa bi jih tožilec lahko našel tudi v arhivu bolgnrskega CK in bolgarske vlade. Če bi jih hotel poiskati. Toda, kam bi tedaj šel zarotniški tajni nedovoljeni dvourni razgovor Kardelj— Kostov. Videli smo, da se tožilec in sodišče nista zanimala niti zn tisti osnutek, ki je bil pripravljen zn podpis, čeprav bi bila taka nedovoljeno pogodba neizpodbitni materialni dokaz za zločinsko ustvarjanje protisovjetske južnoslovanske federacije.
Kardelj se je torej razgovarjal s Kostoviin kot tedanjim voditeljem BKP, t. j. z njenim sekretarjem, vendar ne samo 22. decembra, temveč tudi 23. decembra. Tedaj sta vzela zn podlago razgovorov osnutek bolgarskega CK, ki je bil znan tudi Kimonu Georgljevn, ne pa samo drugim Članom Politbiroja. Kakor sem dejal, je bil ta osnutek Izdelan po prejemu brzojavke od Dimitrova, ki je bila v Sofiji sprejeta dan pred prihodom tov. Kardelja, torej 21. decembra. Ta brzojavka verjetno ni uničena, naj jo poiščejo.
Stvar očitno ni propadla, čim je zanjo izvedel Dimitrov, ko vidimo, da je bil ta osnutek izdelan na temelju njegove brzojavke.
Tovariš Kardelj ni bil zadovoljen s tem osnutkom, ki je stvar omejeval na nekak obrambni pakt, kot je bilo
v	^prvotnem petem členu osnutka določeno, da bosta obe pogodbeni stranki — navajam — izdali vse ukrepe za čim hitrejšo, še pred koncem vojne — (ješčo do okončanijn vojni) zedinitev Bolgarije in držav, ki so v okviru Federativne Jugoslavije, v enotno federativno državo. Torej je tudi Dimitrov želel, naj bi to bilo »še pred kon* eem vojne«. Po sporazumu tov, Kardelja s Kostovim in fervenkovlm sb bile besede »še pred koncem vojne« prečrtane.
če je bil ta osnutek izdelan na temelju brzojavke pokojnega Dimitrova in bilo je tako, tedaj je vse laž, s čimer obtožba obremenjuje Dimitrova. In prav ta osnutek, izdelan na te-melju brzojavke Dimitrova, je edini bolgarski osnutek, ki govori o združitvi Bolgarije z državami v okviru Federativne Jugoslavije, čeprav se na koncu govori o paritetni komisiji, ki bi pripravila to združitev. V poznejših bolgarskih osnutkih je bila vedno jasno poudarjena združitev Bolgnrlje in Jugoslavije kot dveh enot. Videli bomo,' da Je zastopal tudi Dimitrov to Stališče, ne Iz načelnih razlogov, temveč le zaradi tedanjega notranjega stanja v Bolgariji.
Toda tovarišu Kardelju Je uspelo samo to, da sta bila prva dva člena združena v enega in da sc je besedilo tega člena nekoliko spremenilo. Ohranjen Je izvod tega osnutka v ruščini z rokopisnimi popravki prvega člena, ki jih Je vnesel tov. Kardelj na sestanku 23. decembra, tn z nekaterimi besednimi popravki Kostova. Toda na koncu tega osnutka Je tudi zaznamek, ki ga Je zapisal tov. Kardelj z nalivnim peresom In ki se glnsli
»Osnutek sporazuma po razgovoru s tovarišema Kostovim iu Vladlmiro-vim, 2?. XII. 1944 v Sofiji.«
Tako vidimo sedaj, da jo bil pri teni razgovoru 23. derenihta tudi neki Via* dlmlrov, ki »e sodeloval skupno s Ko-ttovim v imenu holgarskegn Politbiroja in ga je tolilec pozabil omeniti v obtožnici, pozval pa ga tudi ni pred sodišče, vsaj kot pričo. Kdo je ta Vladimlrovr
Vladimirov ni nihče drug kot naslednik Trajfe Kostova na položaju sekretarja BKP, človek, ki jo bil letn 11)44 član Politbiroju, Viko Ccrvonkov, torej eden tistih, ki bo poslali Trnjčo Kostova na vešala inrndi tegn »nedovoljenega« razgovora i Kardeljem, pri katerem je sodelovul tudi Červenkov in zastopal natančno isto stališče bolgarskega Politbiroja kot Kosfovl Take moraine spako poraja Informbiro!
Zakaj je sofijsko sodišče prikrilo tudi obstoj bolgarskega osnutka pogodbe In dejstvo, da je bil skupno s Kostovim tudi Červenkov pri razgovoru dne 23. decembra, ko so sc ti trije sporazumeli na temelju bolgarskega osnutka? Htvar je jasna! Od celotno zarote proti bolgarski neodvisnosti in proti Sovj. zvezi z ustvarjanjem federacije no bi ostalo prav ničesar. Procesu proti Rostovu, kolikor gre la njegove odnose z jugoslovanskimi roditelji In za vprašanje federacije, lahko tudi ne bi bilo.
Ko jo končal to delo v bolgarskem CK, se je razgovarjal tov. Kardelj tretji dan, preden je nadaljeval pot v Skoplje, torej 21. decembra, o isti stvnri kot o drncih stvareh tudi s predsednikom vlade Kimonom dcorgljovim. tako kot se je med svojim bivanjem v Sofiji razgovarjal tudi i drugimi tflani Politbiroja^ iti CK, n. pr. * Terpoševim in drugimi. Zakaj »e U ljudje niso prijavili kot priče? Med
vsem svojim bivanjem v Sofiji bo je tovariš Kardelj hranil v veliki družbi V9ch bolgarskih voditeljev, t. j. v jedilnici CK. Mar ga ni tam nihče videl razen Kostova?
Ohranjeno je tudi pismo, ki ga je z datumom 23. decembra poslal tov. Kardelj iz Sofije tov, Titu. Obvestil ga je o razgovoru in pisal, da mu je Kostov pokazal brzojavko tov. Dimitrova, ki so jo »dobili dan prej, kot pa sem jaz prišel sem, Na temelju te brzojavke so napravili nov predlog namesto našega, ki se je v glavnem omejeval na »obrambno zvezo« oziroma na nekakšen »pakt« o medsebojni pomoči«.
»Povedal sem jim svoje mnenje,« pra-
vi	tov, Kardelj nadalje v pismu, »namreč, da tak pakt nima nikakc vrednosti. Če hočemo storiti resno stvar, potem moramo ustvariti reč kot pa tak pakt, u-stvariti moramo tako zvezo, ki jo bodo naše množice sprejele kot prvi korak za združitev.
Po diskusiji smo se sporazumeli glede na nekatero formulacije (1. člen), ki močneje poudarjajo to stran in iz katerih je razvidno, da ne gre samo za »pakt o medsebojni pomoči«. Vendar pa bi ta formulacija mogla biti samo minimum in jo veliko slabša od tistega, kar smo mi predlagali. Sporazumeli smo se, da bodo to odnesli k tebi in da se bodo o končni obliki pogovorili še s teboj.«
Nadalje jo v pismu tov. Kardelj obrazložil svojo stališče: »Mislim,« pravi, »dtt lahko z Bolgari podpišemo samo tako pogodbo, ki vodi neposredno k združitvi. Ker je bolgarski osnutek določal v zadnji (deveti) točki »zaradi praktične izvedbe določb pogodbe o zvezi in pripravi popolne združitve Jugoslavije in Bolgarije v enotno federativno državo«, ustanovitev »komisije jugošlovansko-bol-garske enotnosti« po načelu paritete, piše Kardelj v omenjenem pismu: »Predvsem sem proti paritetni komisiji. Če se Bolgari v resnici žele združiti Z nami, potem lahko pristanejo, da ta komisija ne bo paritetna (v smislu Bolgarija-Jugoslnvija), temveč mešana, t. j. da bodo v njej tako predstavniki Bolgarije kakor tudi predstavniki nnših federnlnih enot in predstavniki Jugoslavije. S tem bt Že sedaj manifestirali enotnost Južnih Slovanov. V resnici ni to morda nnčelno vprašanje, toda olajšalo bi poznejše delo,«
0 makedonskem vprašanju piše tovariš Kardelj:
»Ne vem, če jo za nas načelno mogoče pristati na tako formulacijo, kakršna je v njihovem predlogu o Makedoniji, namreč, da se bo bolgarska Makedonija združila z jugoslovansko s a m o v primeril, če bo prišlo do zedinit ve z Bolgarijo. Mislim, da imajo tako pravico Makedonci, ne glede na. to, če bo prišlo do federacije z Bolgarijo ali ne :..«
Zaradi teli in drugih momentov sc to V. Kardelj opravičuje tov, Titu, (la ni sam uredil z Bolgari besedila o dokončni obliki. »Različnost stališč,« piše tov. Kardelj, »pa Je vendar bila na taki načelni liniji, da so mi jo zdelo bolje, če rešite to vi v Beogradu.« Nato nadaljuje tov. Kardelj:
»Morda bi bilo dobro opozoriti Stalina na to stvnr, Ta jo v razgovoru z menoj zelo .jasno dejal, dn se jo troha zediniti, ne pa ustvarjati nekakšen pakt o medsebojni pomoči. Sedaj jo čas, dvomim, če bo šo kdaj koli pozneje še taka priložnost.
Jutri obiščem Kimonu (Jcorgijevn. Poročni Ti bom o razgovoru. Njega je CK obvestil o naših razgovorih, tako dn se bom z njim verjetno razgovarjal tudi o tem. Pojutrišnjem zjutraj (torej 25. decembra — M. P.) bom nadaljeval pot proti 8koplju. Precej hladno jv, vozariti so sednj po zamrznjenih cestah iti snegu. Upam, dn bo sneg povzročil, da so bom vrnil nnzaj.« V dodatku piše tov. Kardelj:
»Prilagam besedilo njihovega predloga. Prvo besedilo jo spisano s strojeni, popravki pu so bili s črnilom vneseni po moji kritiki njihovega predloga. Prvi dve točki smo združili v eno. Sporazumeli smo se — ker nismo mogli tu doseči soglasja — da boste peto in osmo točko rešili vi v Beogradu, Vse to besedilo so poslali v Moskvo Dimitrovu, Dejal sem Jim, naj mu sporeče tudi moje razloge v zvezi s kritiko njihovega predloga.«
Tu moram dodati, du je bilo našo vodstvo v neposredni zvezi ne samo z bolgarskim političnim birojem v Sofiji, temveč tudi z Dimitrovom. Ta radijska zveza jo bila od leta 11)41, med vso vojno in vsakdanja. Ko jo dobil Kardeljevo pismo iu osnutek bolgnrskega Politbiroja, je tov. Tito z brzojavko od 25. decembru sporočil Dimitrovu:
»Prejel sem vaše besedilo predloga o sporazumu med Jugoslavijo in Bolgarijo. Toda ml smo že prej izročili naš osnutek CK bolgarsko Partije in tovariši vam ga bodo dostavili.«
Zakaj bi se tedaj našo vodstvo balo vrnitve Dimitrova v Bolgarijo? Sicer pa vrnitev Dimitrova v državo po !). septembru ni bila odvisna od nas kakor tudi ne od bolgtirskcgn CK.
Knj preostnjn po vsem tem od tezo obtožnice o nedovoljeni zaroti proti bolgarski neodvisnosti in proti .Sovjetski zvezi lin račun Angležev in Američanov? Vendar ne hitimo še z odgovorom, čeprav je že sednj odgovor popolnoma jasen,
Nisem doslej omenil, tovariši, da bi morala biti pogodba o federaciji po prvotnem dogovoru podpisana v Beogradu 31. decembra 11)44 in objavljena na Novo loto 15)45,
Nato je bil zaradi zavlačevanja v- Sofiji podaljšan rok na začetek in sredo januarja. Oba roka sta minila, vendar delegacija iz Sofije lil prišla.
Glejte tudi tu neknj listin! Naš tedanji poslanik v Sofiji tov. Vlado Popovič je sporočil z brzojavko 15. jauunrja
»Georgijev me je dobro sprejel. Delegacija za podpis sporazuma bo odšla iz Sofije v četrtek (to je pomenilo 18. januarja — M. P.) s posebnim vlakom, V petek pridemo v Beograd. Georgijev mi jo obljubil, da bo vodil delegacijo. Želi, da bi dali temu aktu čim večjo avtoriteto. Sestavo in število delegatov bom sporočil naknadno.«
V	drugi brzojavki z istim datumom (15. januar) je sporočil Popovič:
Razen osnutka, ki je bilizde-lan z Bevcem (t. j. s tov. Kardeljem M, P.) je vlada izdelala nov osnutek, podoben tistemu, ki ste ga poslali po To-dorovu. Ta osnutek vam danes pošiljam s posebnim kurirjem, da bi ga proučili. Po mnenju Georgijeva in drugih zavisi od skupne izmenjave misli in splošnega stanja, kateri osnutek bo sprejet. Delegacija bo pooblaščena, da podpiše tega ali onega.«
16. januarja je tov. Popovič sporočil:
»Samo najožji krog ministrov ve za odhod delegacije. Potovanje bo incognito. Tako žele tudi v Beogradu do razglasitve sporazuma. To zaradi tega, da ne bi izvedeli Angleži in Američani, ker bi po njihovem mišljenju lahko povzročili resne ovire.«
Isti dan, t. j. 16. januarja, je tov. Popovič znova poročali
»Bolgari prosijo, naj se odloži prihod delegacije do prihodnjega tedna, ker je bil za delegacijo določen tudi minister Nikola Petkov kot agrarec. Agrarci imajo v petek svoj kongres, V teku je borba za izrinjenje Georgija M. Dimitrova (Ge-meta — M. P.) z vodilnega položaja v stranki, tako da bi na njegovo mesto prišel Petkov. Zato se mora Petkov udeležiti kongresa. Brez predstavnikov agrarcev Georgijev ne bi hotel iti. Prosim za nujen odgovor.«
Kljub temu, da kažejo te brzojavke nadaljnji razvoj razgovorov v januarju, opozarjam tudi na to, da bi morali sredi januarja priti bolgarski delegati v Beograd z dvema predlogoma, od katerih je bil eden isti osnutek, o katerem sta se Kostov in Červenkov sporazumela s tov. Kardeljem 23. decembra. Opozarjam tudi na to, da tov. Kardelj, ne samo ni hotel prav ničesar prikrivati pred Georgijem Dimitrovim, temveč je nasprotno zahteval, naj bi Dimitrovu predložili njegove kritične pripombe k bolgarskemu osnutku. Kar zadeva dva nova osnutka, ki se tu omenjata, našega, poslanega po poslaniku Todorovu, in bolgarskega, ki ga je poslal tov. Popovič iz Sofije 15. januarja, sta to dva osnutka, ki sta bila edina med vsemi dotedanjimi in poznejšimi osnutki v resnici osnutka o federaciji, ne pa samo
o	zvezi.«
Toda do sestanka delegacij v Beogradu sploh ni prišlo, ker je prispela brzojavka od Molotova, naj mi in Bolgari takoj pošljemo po enega delegata v Moskvo v zvez!'* bil f* )>m t'* w r g evorl tn n«T bolgarska delegacija ne odpotuje še v Beograd.
22. januarja je sporočil tov. Popovič iz Sofijei
»Davi zarana sta odpotovala v Moskvo predsednik Georgijev in notranji minister
Jugov.«
Ob istem času ali dan poprej sem odpotoval tudi jaz v Moskvo kot šef naše delegacije.
Takoj po našem prihodu v Moskvo nam je postalo jasno, da ni ugoden trenutek za ustanovitev federacije. Zato sta obe delegaciji že na prvem sestanku sklenili, napraviti pogodbo o političnem, vojaškem tn gospodarskem sodelovanju ter bratski zvezi, in sicer tako, da se v pogodbi sploh ne govori o federaciji. Na tem prvem sestanku sem dobil nalogo, da na podlagi diskusije izdelam osnutek pogodbe. V arhivu je moj rokopis in ruski prevod tega osnutka. Zatem je napravil osnutek gospod Višinski. Na sestanku, na katerem me je seznanil s svojim osnutkom, sva skupno nekoliko spremenila slog. Tudi v ruskem jeziku imamo ta izvod. Nato so se delegacije vnovič sestale in naposled je bilo izdelano dokončno besedilo, ki sta ga obe delegaciji sprejeli in s katerim je soglašala tudi sovjetska vlada. To je bilo 27. januarja.
To dokončno besedilo pogodbe imamo v rokah v mojem rokopisu in v prepisu s pisalnim strojem, nadalje izvod v srbohrvaščini in izvod v ruščini, ki je zanimiv zlasti zato, ker je na koncu podpis gospoda Zorina, ali bolje rečeno, njegovo označbo »V. (videl) Zorin 27. I.« Protisovjetsko pogodbo je torej »videla«) *® pravi potrdila sama sovjetska vlada. Sedaj pa na podlagi »dokazov« budimpe-štanske in sofijske sodne razprave, trobita sovjetski tisk in radio, da j« 1» osnutek protisovjetski!
Toda dan prej, 26. januarja, Je dobila bolgarska delegacija iz Sofije brzojavko, da so namreč Angleži ta dan napraviji korak pri bolgarski vladi proti federaciji in proti odstopu Pirinske Makedonije Jugoslovanski Makedoniji, Vendar smo se navzlic temu dogovorili, da se takoj vrnemo domov In da v Beogradu člmprej podpišemo sporazum. Ker v osnutku pogodbe federacija sploh ni bila omenjena, smo sestavili besedilo pisma, ki bi ga izmenjala med seboj tovariš Tito in Kl-mon Georgijev kot predsednika vlade, v katerem je v nekem odstavku rečenoi
»Oba ministrska predsednika menita, da morajo vsi ukrepi za izvedbo sklenjene pogodbe stremeti za poglavitnim smotrom sedanjega našega zbližanja — za čim hitrejšo ustvaritev federacije južnoslovanskih narodov.«
Toda, Čeprav smo sklenili, da v pogodbi ne bomo omenjali federacije, smo vendarle o njej razpravljali, ker se o tem vprašanju nismo že od vsega početka strinjali z Bolgari. Bolgari so hoteli takšno federacijo, v kateri naj bi bila Bolgarija enota in Jugoslavija prav tako enota. Vse naj bi slonelo na paritetni podlagi.
V	vladi pol na pol, v Svetu narodov pol na pol, se pravi polovica Bolgarov in polovica ostalih jugoslovanskih sirot.
Mi pa smo menili, da je Bolgarija lahko sama ena izmed federalnih enot. O tem smo tudi razpravljali s Stalinom. Prvikrat, ko sta obe delegaciji napravili pri njem skupni obisk, je Stalin govoril v duhu bolgarskega stališča, torej za dua-listično federacijo, ter je to razlagal s tem, da je bila Bolgarija dolgo časa neodvisna država. Pokojni Dimitrov je pristavil, da je sedanji notranji položaj v Bolgariji takšen, da ljudstvo ne bi sprejelo odločitve, po kateri bi bila Bolgarija ena izmed sedmih enot. Čeprav mi je bilo tedaj neprijetno, da bi se upiral Stalinu na svojem prvem obisku pri njem, sem vendarle navedel, da sta bila Srbija in Črna gora mnogo dlje neodvisni državi kot Bolgarija, da ni pojmljivo, zakaj ne bi bili Hrvati, ki so imeli svojo državo pred tisoč leti, enakopravni z Bolgari, prav tako pa tudi vsi ostali. Naposled sem dejal tudi to, da v Jugoslaviji ne bi nihče privolil v federacijo in jo razumel, če bi naših šest enot imelo enak položaj kot sama bolgarska enota.
Ko smo dan ali dva pozneje bili na večerji pri Stalinu, je sam ponovno sprožil razgovor v tej zadevi in takrat odvil, da je sedanji notranji položaj v Bolgarija samo ena od sedmih federalnih enot. Bolgari so molčali in tudi jaz nisem imel razloga, da bi govoril.
Da bi pokazal to razliko naših stališč
o	federaciji, bom tu navedel ustrezajoča mesta m bolgarskega in našega .osnutka o federaciji, ki sta bila izdelana v prvi polovici januarja. Po bolgarskem osnutku, čigar izvod v ruščini hranimo, izvod na istem papirju, na katerem imamo dovolj dokumentov bolgarskega CK in na katerem so besedne napake popravljene ter nekaj vmesnih stavkov napisanih z roko trajča Kostova, bi se moral glasiti člen pogodbe:
»Vlada Bolgarije in vlada Jugoslavije izjavljata, da bosta združili Južne Slovane z ustanovitvijo skupne in federativno urejene države, ki se bo imenovala »Federacija Južnih Slovanov« (FJUS) s skupnim ljudskim predstavništvom, s skupnimi ministrstvi za zunanje zadeve in vojsko ter vsemi drugimi skupnimi ustanovami in ministrstvi, ki bodo dokončno potrjeni v skupni ustavi FJUS-a, ki naj bi bila izdelana kot posledica dokončne uresničitve te pogodbe.«
Člen 2. se začenja takole;
»Takšno federacijo bo ustanovil posebni organ te federacije, namreč začasni svet južnoslovanske enotnosti (FSJSJ) s sedežem v Beogradu. Ta svet bi sestavljali po paritetnem načelu predstavniki obeh vlad ... itd.«
Naš osnutek je bil takle:
»1. Demokratična federativna Jugoslavija in Bolgarija se združujeta v eno federativno državo, ki bo imela 9edem federalnih enot, in sicer Bolgarijo, Srbijo, Hrvatsko, Slovenijo, Makedonijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino, — ki bo
imela skupno predstavništvo In bo tvorila enotno carinsko ozemlje.
2. V skupno poslovanje federativne države spadajo vojaški posli, zunanja politika in carine, razen tega pa še vsi drugi posli, ki jih bo ustava federativne države označila kot skupne, in bodo zato prešli v delokrog federativnih organov.
3. Ustanavlja se skupna bolgarsko-jugoslovanska komisija s sedežem v Beogradu z nazivom »Komisija južnoslovanske enotnosti«, k! bo imela nalogo Izdelati osnutek ustave skupne federativne države. V tej komisiji so predstavniki Bolgarije in šestih federalnih enot demokratične federativne Jugoslavije, ki bodo sestavile ustrezajoče vlade.«
Toda vrnimo se k našim pogajanjem
V	Moskvi sprejeto besedilo pogodbe in predsedniška pisma bi morali biti podpisani v začetku februarja v Beogradu
4. februarja je tov. Popovid sporočil iz Sofije:
»Vlada želi, da bi bil sporazum podpisan brž po prihodu Subaši^a, se pravi, da bi bil uradno podpisan pred ali med zasedanjem predstavnikov zavezniških držav. Sušmarijo po kdo ve Čigavih navodilih«.
Isti dan, 4. februarja je tovariš Popovič sporočil:
»26. januarja so Angleži uradno sporočili vladii
1- da ne odobravajo federacij« ali konfederacije zgolj med Bolgarijo in Jugoslavijo,
2. pač pa odobravajo Balkansko federacijo ali konfederacijo, v kateri bi bilo vključene Albanija, Grčija in Turčija,
3. da imajo sporočilo, d« Makedonci in Bolgari delajo za združitev z Makedonci v Grčiji, čemur najodločneje nasprotujejo. Nasprotujejo tudi združitvi Makedonije v okviru Jugoslavije.«
Mar ni jasno, kako je sofijska razprava nepravična nasproti Angležem? Če je resnica, da smo hoteli z našim predlogom federacije sedmih enot uničiti samostojnost in suverenost Bolgarije in Bolgarijo kratkomalo priključiti k Jugoslaviji, mar niso Angleži s tem korakom rešili neodvisnosti Bolgarije in preprečili naš strašni načrt? In zakaj ne bi bili Bolgari hvaležni Angležem, ker se je lahko Plrin-ska Makedonija izpremenila v Pirinski kraj m ostala v varnem naročju matere Bolgarije?
7. februarja je dostavil bolgarski poslanik v Beogradu tovarišu Kardelju preveden del pisma, ki ga je ta dan dobil od zunanjega ministra in ki je bilo napravljeno v bolgarskem poslaništvu. To pismo bom citiral tako, kakor je napisa-n°) * jezikovnimi napakami:
»Ovde čekamo da nam javite da su u Beogradu gotovi. Mi čemo doči, kao što smo govorili s tobom.
Pregledao sam ponovo svi tekstove ugovori®t Njihove osnovne linije su dobri i su odobreni. I zbog toga neče biti duge pregovore, možda biče samo neki redakcione popravke. Ne pišem ti o de-taljima ovom pitanju, pošto s tobom smo se razumeli © svemu.«
10. februarja je sporočil tov. Popovid iz Sofije tole:
»Predsednik vlade je povabil na ve* čerjo samo Ruse, mene in zunanjega ministra Stajnova. Ves čas se je Stajnov prizadeval, da bi me prepričal in me prosil, naj vas prepričam, aa ne mislite, da je njihova vlada zavlačevala s podpisom sporazuma in da je pripravljena storiti to vsak hip, samo če Rusi ukažejo. Mislim, da je to točno.«
Sredi februarja j« imel tov. Kardelj razgovor s poslanikom Todorovim, ki Je Kardelju »poročil _ besedilo angleškega protesta o federaciji in besedilo protesta
o	Makedoniji. Dejal mu Je, da se je Kimon Georgijev vrnil iz Moskve kot optimist. Govoril mu je o brzojavki Molotova, naj pohiti s federacijo. Todorov se je jezil in obtoževal bolgarske ministre, da so odgovorni za zakasnitev.
Naposled je prišel konec vsem tem naporom od novembra 1944 pa skoraj do konca februarja 1945. Končno so se odrekli ne le federaciji) ampak tudi sleherni zavezniški pogodbi. To so storili na zahtevo sovjetske vlade. Medtem ko so Angleži vztrajali pri svojem koraku v Sofiji, nas je Moskva silila, naj podpišemo sporazum. Ko pa so Angleži napravili korak tudi pri sovjetski vladi, ni bilo mogoče več pogodbe podpisati.
Tovariši ljudski poslanci!
Na podlagi listin, ki jih ne more nihče izpodbijati, sem vam pokazal, kako so skozi pet mesecev, konec leta 1944. in ob pričetku leta 1945. potekali razgovori u .ustanovitvi‘južnoslovanske ledoraclje iu kako iu. zakaj „e jti vse
td ztrkljtrcrao ne samo, z opustitvijo federacije, temveč tudi sklenitve pogodbe o zvezi in sodelovanju. Ta neizpodbitna dejstva, ki sem jih tu navedel in ki jih imamo še, ker nisem vseh navedel, dokazujejo s svojo očivid-nostjo, da v zgodovini sodnih škandalov gotovo no moremo najti procesa, ki bi kot tu v Sofiji temeljil na tako nesramnem ponarejanju dejstev. Konkurira mu samo budimpeštanski proces, Toda tam so dajali samo docela izmišljene stvnri, ki jih nisi mogel »obijati z nobenimi listinami. Ti v Sofiji pa so se zapletli v zadevo, za katero je na razpolago cel kup izvirnih listin.
Zn vso dobo teh razgovorov in pogajanj smo opažali, da člani bolgarskega Politbiroja nimajo iskrene želje po federaciji in dn v resnici žele samo pogodbo, po kateri bi bila Bolgarija priznana kot zaveznica v vojni proti Nemčiji. Iskrene želje po federaciji in pravem razumevanju njenega značaja so bile samo pri Dimitrovu. Toda^ ta je sedel med bolgarskim Politbirojem in sovjetsko vlado. Zadeve m mogel voditi, temveč je moral pustiti druge, da delajo, kakor hočejo, bil pa je prisiljen jim iti na roko. Lahko se jo celo pri nekaterih domovinskofrontov-skili politikih iz buržoazne demokracije čutilo več iskrenosti za federacijo kot pri bojgarskem komunističnem vodstvu. Kolikor so bolgarski komunistični voditelji tudi hoteli federacijo, so jo hoteli s hegemonijo Bolgarije. Ker »eni smatral razloge Bolgarov v Moskvi, da jim tedanji notranji položaj ne dopušča federacije, v kateri »I bila Bolgarija en« izmed sedmih fede-
Nadnljevanje na 3. etrani
ljudska skupščina je soglasno
sprejela predlog splošnega državnega proračuna za leto 1950
Zaključeno je osmo redno zasedanje
Po govoru tovariša Moše PijHda so govorili Milm Marinko. Marin Cetlnlč, Boško Kr>tič, Nikola Jtikšlč, Dušan Mugoš in Isinet Sačlri. S tem je bila lista prijavljenih govornikov izčrpano in končana splošna razprava o predlogu splošnega državnega' proračuna za leto 1930.
Ljudska skupščina je nadaljevala Ido v svetih.
Druge seje zveznega sveta se j^ udeležil predsednik mini' irskega sveta maršal Tito s člani vlade. Predsedoval Je pnlprcd-cdntk Franjo Ga/j. Na dnevnem redu je I lo glasovanje
o	splošnem držasuem proračunu za
leto 1930. Ljudski poslanci »o glasovali posamezno. \sj ljudski poslanci so glasovali za, g Čimer ja bil predlog -.pilošnega držav, proračuna v zveznem svetu dokončno sprejet.
N«to je zvezni svet soglasno sprejel zakonskj predlog o splošnem državnem Zaključnem računu z« leto
1948.
Na svoji drugi seji jo svet narodov dokončno sprejel predlog »plošnega drŽavnegn proračuna za leto 1930 in predlog splošnega državnega zaključnega računa za leto 1948,
S tem je bilo osmo zasedanju Ljudske skupščine FLRJ končano,	^
Z razprave o splošnem drža v nem proračunu za 1950.ieto
Krepitev obrambne moči države, zgraditev vojne industrije, krepitev ljudske Armade so sestavni deli graditve socializma v naši deželi
Govor generalnega polkovnika Ivana Gošnjaka
Tovariši in tovarišice ljudski poslanci! Proračun ministrstva narodne obrambe za 1. 1950 znaša 28.800,000.000 din, oziroma 16,50% celokupnega državnega proračuna za leto 1950. Proračun ministrstva za narodno obrambo za leto 1949 je znašal 25 milijard dinarjev, t. j. 15,43°/« vsega državnega proračuna za leto 1949. Potemtakem je proračun ministrstva za narodno obrambo za leto 1950 večji za tri milijarde 800 milijonov dinarjev od proračuna za leto 1949. ali za 1,15% v primeri z letom 1949.
S čim moremo pojasniti to povečanje proračuna ministrstva za narodno obrambo za leto 1950? Predvsem bi rad poudaril, da temu povečanju ni vzrok številčni porast naše armade, se pravi vzdrževanje nekakšne milijonske armade, kakor želi lo prikazati propaganda informbirojevskih in drugih držav. Naša armada je v svojem rednem mirnodobskem stanju, to pa poceni, da so v njej samo tisti naši državljani, ki morajo po zakonu o vojaški obveznosti odslužiti v vojski svoj kadrovski rok. Da je to tako, je znano vsem našim ljudem, saj saini najbolje vedo, da je vse, kar trobijo
o	mobilizaciji in milijonski armadi v Jugoslaviji, nič drugega, kot gola laž, ki jo z določenimi smotri širi propaganda Sovjetske zveze in njcj podrejenih držav. Ljudje naše. države sami najbolje vedo, ali so mobilizirani v armadi, ali pa so doma na svojih njivah in na gradbiščih naše petletke, kjer vsak dan dostojno odgovarjajo na vsa obrekovanja in laži z neprestanim povečevanjem proizvodnje in predčasnim izpolnjevanjem planov.
Širjenje laži o milijonski armadi v Jugoslaviji ima smoter, dopovedati tujini, da je v Jugoslaviji negotovo stanje, da je »Titova klika« na krmilu samo še s pomočjo bajonetov, da so jugoslovanski narodi pripravljeni strmoglaviti na poziv resolucije Iu-formbiroja svoje državno vodstvo. — Toda glejte, tega sedaj ne morejo uresničiti, ker je bila v državi izvedena mobilizacija, ker je v njej velikanska armada, proti kateri so za sedaj zdrave sile prešibke.
Sovražna in protirevolucionarna gonja proti naši državi hoče med drugim omajati zaupanje inozemstva v Jugoslavijo. V ta namen so med drugim služili tudi izzivalni premiki določenih enot sovjetske armade na jugoslovan-sko-madžarski in jugoslovansko-ro-munski meji. Toda pobudniki ni organizatorji teh izzivanj so zaradi tega doživeli v svetu velikanski politični
Eoraz. Razkrinkani so bili kot vojni ujskači.
Pobudniki teh kontrarevolucionarnih načrtov so doživeli tudi v naši državi popoln neuspeh. V naši socialistični domovini niso našli ničesar, kar so pričakovali. Rožljanje z orožjem na naših mejah ni v Jugoslaviji nikogar preplašilo, ni niti najmanj motilo herojskih naporov naših delovnih ljudi v graditvi socializma in ustvarjanju boljšega in srečnejšega življenja.
Sovražna gonja proti socialistični Jugoslaviji, ki je še bolj tesno združila naše narode ob svojem državnem m partijskem vodstvu, je imela še močnejši odraz v naši Armadi. Armada je odgovorila na to sovražno gonjo proti naši državi, na poskuse, razbiti enotnost in slabiti armado, s še močnejšo strnitvijo svojih vrst, s še večjo okrepitvijo vojaške discipline in s se točnejšim izpolnjevanjem vsakodnevnih nalog. Armada je danes docela enotna, močna in sposobna za izpolnjevanje vseh, pa tudi najtežjih nalog. Stoji kot en mož ob naših narodih, ob svojem vrhovnem poveljniku.
Vrhovno vodstvo naše armade je budno in hladnokrvno spremljalo po-
litični položaj in vse dogodke v zvezi z varnostjo naše države. Ni se mu zdelo in se mu ne zdi potrebno pozvati v armado starejše obveznike -razen rednega, pozivanja rezervistov k orožnim vajam, kar pa delajo tudi vse ostale armade na svetu. Nasprotno pa je naša armada letos bolj kot kdaj
■ :
?»«•»»»»:•
Nadaljevanje t 2. strani.
ralnih enot, za opravičene, sem menil, da^ to vprašanje oblike federacije ni načelno. Toda razlika v stališču se je pokazala v resnici načelna, ker so hoteli bolgarski voditelji samo tako federacijo, v kateri bi imela Bolgarija opovlasčen, hegemonistični položaj proti vsem ostalim Jnžnim Slovanom.
Lahko rečemo, da je bil sofijski proces v glavnem proces proti federa-
1	Južnih Slovanov kot enakopravnih narodov. Sofijski proces, ki sp je opiral na nesramno ponarejanje vseh dejstev s pomočjo lažnivih priznanj in celo posmrtnih, je predočil vso zadevo kot nas poskus, da bi »Bolgarija izgubila s svojo priključitvijo k Jugoslaviji svojo naciona}no suverenost, ozemeljsko nedotakljivost in neodvisnost«, in sicer s tem, da bi bila Bolgarija v federaciji »sedma« enota z istimi pravi-cami, kot n. pr- Hrvatska, Slovenija itd. Privoliti bi morali nn hegemonijo Bolgarov v južnoslovanski federaciji ter se odreči pravici do samoodločbe narodov, na kateri srno ustvarili našo socialistično federacijo. Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci in Črnogorci, vsi ti bi morali izgubiti pravico do svoje samostojnosti, do svoje posebne republike in šele ujim vsem skupaj bi bila priznana veljava, ki bi pripadla Bolgarom samim.
Se nekaj besed o bolgarskem izrazu-»sedma« republika. V naši federaciji m niti prve niti zadnje republike, temveč so vse enakopravne. Pri nas ni
koli poprej sodelovala na velikih gradbiščih naše petletke. Kljub izpreme-njenemn vojaškopolitičnemu položaju, ki se je odražal v sovražni gonji proti naši državi, v prekinitvi pogodb o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomolči po Sovjetski zvezi in njej podrejenih državah ljudske demokracije ter pogostim oboroženim izzivanjem na naših mejah, so bile vojašnice naše armade skoraj popolnoma prazne, ker so naši vojaki skupno s svojim ljudstvom sodelovali pri graditvi države.
Potemtakem, čeprav se je vojaško-politični položaj izpremenil, se Jugoslovanska armada v primeri s svojim mirnodobskim stanjem ni povečala.
Povečanje proračuna ministrstva za narodno obrambo za 5.800,000.000 din v letu 1950 ima povsem druge razloge, predvsem večje angažiranje v graditvi vojaške indnstrije.
Znano je, da bivša Jugoslavija ni imela razvite lastne vojne indnstrije.
Izdelovala je samo nekatere vrste pehotnega orožja, in sicer v zelo omejeni količini. Težkega orožja sploh ni izdelovala. Bivša Jugoslavija seveda tega ni mogla, ker ni imela lastne težke industrije. Od vojne industrije bivše ’ Jugoslavije nismo dobili nič, vse je uničil in odpeljal okupator.
Bivša Jugoslavija je kupovala za svojo vojsko težko orožje izključno od drugih držav, ki so pri teh dobavah služile velikanske vsote, in zato je morala biti njena vojska primitivno j njo zapirati oči. in nezadostno opremljena in oborožena. čeprav so šli relativno visoki izdatki za oborožitev in vzdrževanje njene vojske.
poti in kupovati gotovo orožje v inozemstvu, bi to konkretno pomenilo za našo dravo, da bi morali izvažati naše rude, gospodarske proizvode, živino itd. To se pravi, da bi namesto strojev, ki jih uvažamo za industrializacijo države, uvažali orožje in opremo za našo armado, posledica tega pa bi bila, tovariši, da zaradi tako velikanskih izdatkov ne bi bilo niti govora o šroki graditvi države. Naši plani o graditvi države bi morali biti tedaj zelo skromni. Tedaj mi praktično ne bi mogli niti govoriti o graditvi socializma. Navedel vam bom samo pri,mere, da bomo videli, kakšnev so cene orožja na mednarodnem tržišču.
V	inozemstvu stane eno lovsko letalo okrog 5 milijonov dinarjev, en protiletalski top kalibra 20 mm stane 450 tisoč din, en top večjega kalibra milijon dinarjev in več, ena puška pa stane 5500 din. Iz teh primerov vidimo, kako velike vsote bi morali dajati za oborožitev naše države, če bi kupovali orožje v drugih državah. Zato je naše državno vodstvo sklenilo, da bomo zgradili svojo lastno vojno industrijo, ker imamo vse potrebne surovine zanjo doma. Na ta način nam ne bo treba izvažati za oborožitev naše armade predmetov, ki so potrebni našim narodom za njihove lastne potrebe in za^ uvoz strojev za industrializacijo države. Na drugi strani pa bo orožje, ki ga bomo sami izdelovali — poleg tega, da nam ne bo treba izvažati deviz iz naše države — mnogo cenejše, ker pri njem nihče ne bo služil dobičkov. Naprave za vojno industrijo bodo povečini, kolikor jim ne bo treba izdelovati vojnega orožja, izdelovale druge izdelke, ki so potrebni naši državi. Potemtakem je graditev naprav za vojno industrijo potrebna tudi malim državam, kot je naša. Kako bi mogli govoriti o graditvi socializma v državi, ki ne skrbi za to, da bi hkrati z vsem drugim izdelovala tudi sredstva za zaščito pred morebitnim napadalcem, za zaščito svojih revolucionarnih pridobitev. Če ne bi mislili na to, bi prepustili velike sadove revolucije, ki so si jih narodi s krvjo in znojem priborili, prvemu napadalcu, ki bi se mu zahotelo ugrabiti te plodove. Kdor ni vojaško dovolj močan in pripravljen, je igračka v rokah močnejših, to pomeni tvegati vse. Potemtakem je ječanje obrambne moči naše države, graditev vojne industrije, jačanje naše ljudske armade sestavni del graditve socializma v naši državi. Samo tedaj, če bomo sposobni braniti naše revolucionarne pridobitve, bomo živeli kot svobodni narodi, samo tedaj, če bomo branili naše tovarne, bodo zares naše, bodo izdelovale za nas. V nasprotnem primeru pa bi se moglo zgoditi, da ne bi gradili zase, temveč za Koga drugega. Takšna je, žal, današnja stvarnost, mi pa ne moremo in ne smemo pred
Plan blagovnega prometa smo letos presegli za 4*7%
Govor ministra za trgovino in preshrbo tovariša Osmana, IZarabegoviča
Potem je govoril minister za trgovino in preskrbo tov. Osman Karabegovič. Najprej se je dotaknil samega sistema in pogojev preskrbe, potem pa je med drugim rekel:
»Tovariši ljudski poslanci! S pomočjo naše socialistične trgovine oziroma njenega aparata in v njem zaposlenih ljudi se uresničuje tisti najneposrednejši stik države z množicami "in sicer v vprašanju njihove preskrbe s tistim, kar potrebujejo za življenje. Ker je naša socialistična trgovina po naravi svojih nalog postavljena pod neposredno kontrolo množic, kjer ljudje najlaže in najbolj konkretno reagirajo na pomanjkljivosti in napake, na birokratske ukrepe organov oblasti naše trgovinske mreže in posameznikov, dalje, ker se sliši največ upravičene in konstruktivne kritike iz ust delovnih ljudi, mMim, da je zato potrebno pred vami, s tem pa tudi pred našim ljudstvom nekoliko podrobneje spregovoriti o uspehih, ki smo jih dosegli letos v izpolnjevanju plana blagovnega prometa, pa tudi o pomanjkljivostih in napakah, pa naj bodo objektivne ali subjektivne, o napakah, ki zavirajo pravilni razvoj naše socialistične trgovine, oziroma pravilni razvoj prometa ter preskrbo delovnega ljudfitva s tistim, kar za življenje potrebuje. Vse, kar smo storili na tem področju dejavnosti, ne glede na pomanjkljivosti in napake, vse to skupaj bo temeljit odgovor klepetuljam iz ljudskih demokracij, ki se širokousti-jo o navidezni blaginji svojih delovnih množic, izmišljajo pa si, da imamo v Jugoslaviji lakoto in bedo. Mi pa vemo, s kolikšnimi napori mora delati v obdobju, ko dežela gradi socializem, da zagotovi normalno preskrbo in prehrano prebivalstva. Tem bolj smešne in tem prozomejše so bajke čvekačev iz ljudskih demokracij o navidezni blaginji delovnih množic v njihovih deželah. Očitno je, da bi radi s temi bajkami, kakor tudi z vso svojo nesramno gonjo proti naši deželi, preslepili množice, zamašili svojemu ljudstvu usta ter prikrili nered in težavno stanje v svojem gospodarstvu. Toda s praznimi bajkami o blaginji ne bomo nikogar osrečili. Laži, ki jih širijo o življenjskih pogojih delaivcev v Jugoslaviji. bodo navsezadnje padle na njihovo glavo.
Tovariši ljudski poslanci! Plan blagovnega prometa za leto 1949 smo v celoti izpolnili 104.7 odstotno, in sicer: za garantirano preskrbo 102.4, za vezano trgovino 100.8, za prosto prodajo pa 106.9.
Zdaj pa poglejmo, kako smo realizirali blagovni promet v celoti, kako smo ga realizirali po vrstah trgovine v primeri z realizacijo leta 1948: leta 1948 skupaj 87.437,640.000 din, leta 1949 pa 98.119,833.000 din, kar znaša v odstotkih 112.2,/»; garantirana preskrba leta 1948 25.945,496.000, leta 1949 pa 30.575,214.000, kar znaša v odstotkih 117.8; vezana trgovina 1948. leta 10.141,550.000, leta 1949 pa 10.903,204.000, kar znaša v odstotkih 107.5 (tu moramo upoštevati vse ome-
Bjlo bi iluzorno misliti, da more imeti ^drava, ki nima lastne vojne industrije, dobro in moderno opremljeno oboroženo armado in biti hkrati neodvisna. Kupovanje opreme in orožja v inozemstvu mora požreti velik del narodnega dohodka in zaradi tega se države, ki hočejo imeti dobro in moderno oboroženo vojsko, ne morejo izogniti temu, da bi se izdatki za nakup orožja v tujini ne odražali v vsem njenem gospodarstvu. Take države morajo zaradi velikih izdatkov za oborožitev dajati tudi manjša sredstva za vse svoje druge potrebe, od česar prihaja zaostalost in siromaštvo take države. Če bi hoteli iti po tej
vodilnega naroda, kot v ruski federaciji. Toda v seznamu naših republik, recimo, v Ustavi ali n. pr. v proračunu pišemo navadno na prvem mestu Srbijo kot največjo republiko, nato Hrvat-sko itd. Kje pa je zapisano, da smo hoteli,_ da bi bila v taki protokolarni rang-listi Bolgarija na sedmem mestu? Navedel sem vam prvi člen iz našega predloga o federaciji, kjer smo Bolgarijo postavili prav na prvo mesto, preprosto zato, ker je večja od Srbije po številu prebivalcev.
Tovariši ljudski poslanci!
Mislim, da o tem predmetu ne morem nič več povedati. Ako je bil Trajčo Kostov obešen zato. ker je hotel z Jugoslavijo federacijo, ta pa je z isto vztrajnostjo želel prav takšno federacijo z bolgarsko hegemonijo, kakršno so želeli in žele vsi člani bolgarskega Politbiroja, tedaj so obesili najbolj nedolžnega človeka, z njihovega stališča, s stališča obtožbe v tem sramotnem procesu. Toda, če so Rostova lahko obesili, resnica o južnoslovanski federaciji ne more biti obešena. Za to m premajhni ne le sofijski krvniki, ampak tudi njihovi učitelji.
Toda tako bolgarski Politbiro kakor tudi tožilci in sodišče so samo igrača v tujih rokah, samo poslušni izvrševalci ruske politike, kj namerava razbiti enotnost vseh balkanskih narodov ter uničiti njihovo neodvisnost.
Sofijski proces se je drugače končal,
. .°.r so želeli njegovi aranžerji. Sofijski proces je strahovita obtožba tako
Zaključek II. kongresa Zveze književnikov FLRJ
^ Med razpravo, ki je bila tretjega dne zasedanja II. kongresa Zveze književnikov Jugoslavije o referatih, so sodelovali književniki Ivan Dončevič, Eli Finci, Miško Kranjec, Marijan Jurkovič, Janko Djonovič, Peter Le-nnc, Janez Potrč, Ervin Šinko, Oto Bihalji — Merin, Peter Levec, Slavko Vukosavljevič, Miroslav Ravber, Eros Sekvi, Živko Jeličič, Petar L as ta in Milan Bogdanovič.
Po razpravi so sprejeli novi statut Zveze književ. Jugoslavije, nato pa izvolili upravni odbor, nadzorni odbor in častno sodišče. Za predsednika upravnega odlbora je bil izvoljen Ivo
proti hegemonističnjm namenom sedanjih ruskih voditeljev kakor proti njihovim obžalovanja vrednim metodam ter brezobzirnosti, da se doseže tak nedemokratični protisocialistični in kontrarevolucionarni smoter.
Po vsem tem, kar sem navedel, tovariši poslanci, je očitno, da ni potrebno _ izgubi jati besed za druge grdobije, ki jih je skušala sofijska obtožba naprtiti naši državi in njenim voditeljem, kot n. pr. da smo hoteli ubiti Dimitrova. Svobodno lahko rečem in mislim, da bodo to verjeli tudi pošteni bolgarski komunisti in bolgarsko ljudstvo, da smo Tito, Kardelj, Djilas, Rankovic, jaz in mi vsi bolj ljubili in spoštovali pokojnega Dimitrova kot mnogi člani bolgarskega CK, pa naj je bil to tudi Cervenkov, ki je bil dolgo osebni tajnik Dimitrova in ki je spisal knjigo proti Dimitrovu, za katero je napisal predgovor trockist Va-lecki, prav tisti, ki ga obtožnica spravlja v zvezo z našimi voditelji in cigar knjigo so v Moskvi vzeli iz prometa, ko se je Dimitrov vrnil z lipskega procesa. Take krvave fantastične obtožbe si lahko izmislijo samo grdobe, sposobne za taka dejanja.
Tovariši ljudski poslanci!
Sofijski proces je doživel poraz tudi v svojem namenu, da bi pri l^olgar-skem ljudstvu vžgal nerazpoloženje in sovražne občutke proti Jugoslaviji in njenemu vodstvu, in zato, da bi zatrl v bolgarskem ljudstvu močno željo po zdruzitvi z Jugoslavijo. Ta želja je med bolgarskim ljudstvom živa še da-
Andrič, za podpredsednike so izvolila Miroslava Krležo, Veljka Petroviča, Miška Kranjca, Isaka Samokovljijo, Blažo Koneskega in Dušana Kostiča za generalnega sekretarja Čedomira Minderoviča in za sekretarja Marina Franičeviča ter Mileta Klopčiča.
Po izvolitvi novega upravnega odbora so sprejeli resolucijo o bodočih nalogah in resolucijo proti obrekoval-ni gonji Informibiroja.
S kongresa so poslali pozdravne brzojavko tovarišu Titu, Central, komiteju KPJ in predsedniku vlade LR Hrvatske Vladimiru Bakariču.
•
nes, po procesu, morda bolj kot prej. Bolgarsko ljudstvo vidi svojo rešitev v južnoslovanski federaciji, v federaciji s prav takšno Jugoslavijo, kakršna je danes pred njegovimi očmi, ki jih taki procesi ne morejo zamegliti. To je znano tudi aranžerjem procesa. V tem pogledu bom navedel samo en primer.
V sofijskem listu »Izgrev« z dne 6. decembra t 1. je izšel članek Lozana Strelkova, ki je komunist, vendar dela v uredništvu tega zvenarškega lista. Na koncu članka pravi:
»Zapomnite si dobro vi, fašistični in reakcionarni ostanki, trajčokostovci in angloameriški ter titovski špijoni in morilci, vi, ki ste zaradi zadnjega zloma postali boječi in histerični, vi, ki zvonite na telefonih, pišete pisma, spuščate listke v poštne nabiralnike in kričite: »Dovolj! Prenehajte!«
Ne! Ne bomo prenehali vse dotlej, dokler vas ne polovimo do zadnjega, dokler vas ne uničimo do kraja, absolutno do kraja!«
Zahvaljujemo se temu nehisterične-mu novinarju, da je tako prostodušno izblebetal, kako se ljudstvo v Sofiji vede nasproti sedanji protijugoslovanski gonji. Naj on in vsi njemu podobni gonijo svoje, resnica bo vendarle zmagala tudi v Bolgariji. Prepričan sem, da bolgarsko ljudstvo dobro ve in vidi, kdo so sovražniki uresničitve največjega sna, najboljših ljudi br\"arskega in naših_ narodov, bratskega zbližanja in zedinjenja Jugoslovanov,
jitve, ki so zadele leta 1949 bogate kmete v vezani trgovini, kakor tudi določeno večino plafona); prosta prodaja 1948. leta 51.350,594.000, leta 1949 pa 56 milijard 80,670.000, kar znaša v odstotkih 109.2’/».«
Potem ko je navedel podrobne podatke o potrošnji posameznih predmetov, se je tov. Karabegovič podrobneje dotaknil pomanjkljivosti, ki zavirajo pravilno preskrbo potrošnikov.
»Ljudskim republikam smo odobravali glede na plan do 103.6'/* živilskih nakaznic. Dejansko pa je bilo izdanih 114.9%; povprečno je bilo izdanih mesečno 210.782 nakaznic več. To prekoračenje plana potrošnikov je povzročilo, da smo porabili 2872 vagonov več žita, 982 vagonov sladkorja in 487 vagonov maščob. Ko bi bili porabili te količine za dejansko planirane potrošnike, bi bila preskrba boljša in rednejša. Plan potrošnikov za tekstilije in obutev (za čas od aprila do decembra) je znašal 5 milijonov 613.108, izdali pa smo v tem času 5,873.771 industrijskih nakaznic ali 104.8 odstotka plana. Točk je bilo planiranih 778,334.000, izdanih pa 829,526.000 ali 106“/* plana. Samo v treh četrtletjih leta 1949 smo izdali potrošnikom 101 milijon 165.000 točk več kakor leta 1948 skupaj. Zato so ljudske republike plan potrošnikov za tekstilijo presegle za 270 tisoč 563 potrošnikov, kar znaša 51 milijonov 170.000 točk v približni vrednosti 620 milijonov dinarjev blaga. Za toliko je bila redna preskrba v planu predvidenih potrošnikov z industrijskim blagom manjša in zaloge blaga v nadrob-noprodajni mreži so mnogo manjše, kakor bi morale biti po planu.
Osnovno vprašanje o številu potrošnikov, ki imajo pravico do garantirane preskrbe, je izdaajnje živilskih nakaznic na vasi. Popis potrošnikov v avgustu je pokazal, da izdajamo živilske nakaznice tudi tistim, ki žive v gospodarstvih, ki imajo lastno zemljo in ki bi se lahko preskrbovali iz lastnih virov. Tako imamo na garantirani preskrbi z živili 626 tisoč 367 gospodarstev, ki imajo nad 0.5 hektara orne zemlje oziroma 1,730.170 potrošnikov ali okrog 28% celotnega števila potrošnikov na garantirani preskrbi. V tem številu je 587.000 oseb v delovnem odnosu. Potrošniki v teh gospodarstvih so prejeli po nižjih cenah za
7.439,737.000	din blaga, kar znaša 26.3’/» celotnega blagovnega fonda za garantirano preskrbo po planu za leto 1949. V gospodarstvih
od 0.5 do 2 ha je bilo potrošnikov 1,052.156;
od 2 do 5 ha je bilo potrošnikov 470.244;
nad 5 ha je bilo potrošnikov 131.064.
Če upoštevamo proizvodno možnost teh gospodarstev, pridemo do sklepa, da smo mesečno preskrbovali 916.000 potrošnikov več, kakor je bilo po predpisih potrebno.«
»Novi ukrepi v vezani trgovini,« je rekel tov. Karabegovič med drugim, »so šli leta 1949 za tem, da bi povečali pre-skrbno malih in srednjih kmetov, hkrati pa omogočil bogatim kmetom prodajati pridelke po vezanih cenah in kupovati industrijsko blago. Ti ukrepi določajo pravico in obseg sodelovanja individualnih kmečkih gospodarstev v trgovini po vezanih cenah in so važen činitelj v rokah naše ljudske oblasti in naše Partije za krepitev socializma na vasi.
Kmetijske obdelovalne zadruge so dobivale prednostno preskrbo preko mreže posebnih prodajaln, ki jih imamo 2860. Ce primerjamo prodajo blaga individualnim kmečkim gospodarstvom in v kmetijskih obdelovalnih zadrugah včlanjenim gospodarstvom od julija do konca oktobra, vidimo, da je odpadlo povprečno na eno gospodarstvo prodanega blaga:
a) individualnemu gospodarstvu okoli 1100 din,
b) v kmetijski obdelovalni zadrugi včlanjenemu gospodarstvu okrog 2050 dinarjev.«
Minister Karabegovič je potem navajal podatke, iz katerih je razvidno, da so kmetijsko obdelovalne zadruge ne lp kupile več na eno gospodarstvo odpadajočega industrijskega blaga, marveč dia so imele tudi boljšo izbiro.
»Leta 1949,« je rekel tov. Karabegovič, »se je zeatno razvila prosta trgovina s predmeti, namenjenimi široko potrošnji. Prejšnja leta je bilo v prosti prodaji manj važnih predmetov, v začetku leta
1948,	ko smo uvedli sistem dvojnih cen, pa so prišli v prosto prodajo po višjih cenah mnogi predmeti, ki smo jih prej prodajali na bone, nakazila in podobno. K razvoju proste trgovine so znatno pripomogli odloki zvezne vlade, po katerih je prišla v prosto prodajo skoraj celotna industrijska in obrtna lokalna proizvodnja. Ti ukrepi so pripomogli, da se je pojavila v prosti prodaji velika množina važnih predmetov, s čimer je našim delovnim ljudem omogočena dodatna preskrba, ki jim omogoča dvigniti življenjski standard. Da so široke potrošniške množice z veseljem sprejele to obliko trgovine in da je rodila v naši splošni ekonomiki pozitivne rezultate, dokazuje tudi dejstvo, da so naši potrošniki po nepopolnih podatkih v desetih "mesecih kupili približno aa 13 milijard din raznih proizvodov lokalnih proizvajalnih podjetij.«
V	sklepnem delu svojega govora se je tov. Karabegovič dotaknil stanja in pjo-blemov trgovinske mreže ter dela za iz-
1	šolanje strokovnega trgovskega kadra.
Ekspoze ministra za pomorstvo tovartša Vseka Krstulovšča
Plan invensticijske zgraditve pomorskega gospodarstva 1950. leta — je dejal med drugim v svojem ekspoze ju minister Krstulovič, »kaže povečanje glede na 1949. leto za 13,7%. Od predloženega plana odpade na kapitalno 92 na družbeni standard pa 8% alj 25% v odnosu do plana Sra°fsmh objektov. Od kapitalne graditve odpade na trgovsko mornarico 64,5% na pristanišča 25%, na lastno gradbeno operativo in druga dela 10,5%, vštevši podjetje za reševanje m vlačenje ladij ter remontno ladjedelnico, ker se bo problem remonta ladij v 1950. letu in naslednjih letih zelo zaostril.
Od investicijskega plana za 1950. leto znašajo gradbeni objekti 22,4% od tega gre četrtina na objekte družbenega standarda. S temi investicijami moramo doseči nadaljnjo in hitro povečanje delovne storilnosti tako glavnin kakor tudi manj važnih panog dejavnosti. Razen tega določa investicijski plan pospešeno zgraditev naših porušenih in nezgrajenih obal, mehanizacijo pristanišč (zlasti reškega), končno še intenzivnejšo zgraditev objektov družbenega standarda, se pravi stanovanjskega prostora v naših glavnih pristaniščih, zlasti pa na Reki, v Splitu in v Ploči.«
Minister Krstulovič je nato govoril
o	izpolnitvi planskih nalog v 1949. eltu ter dejal, da je bil osnovni letni plan prevoza blaga izpolnjen z 90% P0., tonah bremena in 85% po tonskih miljah, plan prevoza potnikov pa s 10"% po številu potnikov in 85,5% po potniških miljah. Po operativnih planin znaša izpolnitev 100,2% po tonah 95,6% po tonskih miljah, 110,27% po številu potnikov in 112,2% po potniških miljah.
Plan gTadbenih objektov je bil izpolnjen s 101% po norma-urah, plan bageriranja morskih pristanišč in Pl°vnih poti pa je bil izpolnjen s 104,5% tudi po norma-urah, po količini izkopa s 103%.<
Minister Krstulovič je nato navedel temeljne vzroke, zakaj ni bil dosežen plan v celoti. Tako so na primer madžarski informbirojevci vplivali na neizpolnitev plana opreme pristanišč s tem. da niso Izvršili posameznih dobav Značilna je dobava žerjavov iz Madžarske za reško pristanišče. Žerjavi so bili zgrajeni iz tako slabega materiala in nezadostno zavarovani, da so se pri obratovanju polomili.
»Plan kapitalne graditve trgovske mornarice je bil izpolnjen v 1949. letu s 67%. Razen tega so prišle letos v eksploatacijo nove kapacitete. Prvenci naše ladjedelniške industrije, motorne prekooceanske ladje, »Zagrebe, »Skoplje« in »Sarajevo«. V naših ladjedelnicah je bil popolnoma obnovljen turbinski tovorno - potniški parnik »Hrvatska«, na Nizozemskem pa je bila _ zgrajena motorna ladja »Srbija«, največja motorna ladja naše trgovske mornarice.
Vse te tovorne ladje v skupni tonaži 23.197 brt so znatno dvignile učinek naše trgovske mornarice pri izpolnje-vanju prevozov zunanje trgovinskih bremen in nadaljnji krepitvi stalnih in rednih prekooceanskih prog. Tako je bila v 1949. letu okrepljena frekvenca linij za severno Evropo za 33%, za Bližnji vzhod za 42,8%. za Severno Ameriko za 100%, za Južno Ameriko za 100%.
Poleg teh ladij eo prišle nove kapacitete tudi za potrebe našega razvajanja in sicer štiri tovorne ladje in ena obnovljena potniška tovorna ladja s skupno tonažo 1689 brt. Z novimi kapacitetami se ni rešeno vprašanje pomanjkanja ladij za prevažanje potnikov v obalni plovbi, ki so se tudi v tem letu z vso svojo ostrino pojavljale.
Da se je brodovje povečalo, je k temu pripomogla tudi delavnost podjetja »Brodospas«, ki je dalo naši trgovski mornarici tudi letos objekte za obnovo, kot sta moderni motorni ladji »Loki« in parnik »Brunduai jum<-Razen tega je z dviganjem starega železa iz morja prispevalo svoj delež k izpolnitvi plana črne metalurgije in druge kovinske industrije.
Plan kapitalne graditve pristanišč v 1949. letu je Obsegal tudi nadaljnjo obnovitev porušenih obal in mehanizacijo pristanišč, zlasti pa v glavnih pristaniščih. Izpolnitev plama obnove operativnih obal v 1949. letu je omogočil izkoriščanje novih 613 metrov. Od vseh novih kapacitet odpade na samo Reko 47%. Vzporedno z obnovo operativnih obal smo tudi obnavljali in nabavljali mehanizacijo zlasti za potrebe razkladanja v reškem pristanišču. Obnovitev pristaniških dvigal na Reki je bila izpolnjena s 100%.«
Minister Krstulovič je nato govoril o delu delovnih kolektivov ter naglasil, da niso bili v celoti vedno pravilno obveščeni o svojih nalogah, niti ni bil pravilno izkoriščen delovni polet in ustvarjalna pobuda delovnih kolektivov v borbi za izpolnitev plana. Kakšne možnosti pa so glede na povečanje delovne storilnosti, je najbolje pokazalo tekmovanje za visoko storilnost na Reki pri razkladanju koksa. Norme so izpolnjevali z več kot 300%. Kakšne so vse možnosti pri povečanju delovne storilnosti v pristaniščih, kažejo procentualni odnosi na sproti učinku de]ovnih brigad sorazmerno i. določenimi normami.
Pri izgraditvi in dvigu strokovnih kadrov je bil napravljen nadaljnji korak. Brodarski, strojniški in radijski oddelek novo ustanovljenih enoletnih nižjih pomorskih šol. j« letos dokončalo 320 dijakov ter so odšli vsi na enoletno prakso na ladjah obalne
in druge plovibe. Navtični in strojniški oddelek pomorskih tehnikumov je letos končalo nad 100 dijakov. V teh oddelkih pomorskih šol in pomorskih tehnikuifaov, je letos vpisanih 380 novih dijakov ter je bil vpisni plan izpolnjen s 120%. Da bi zagotovili visoko kvalificirani in vodilni kader za Yse panoge pomorskega gospodarstva, je bila J etos ustanovljena višja ' pomorska šola na Reki z gospodarskim etičnim in strojniški Na koncu svojega eikspozeja je
Tretja skupna sela Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLkJ
ua	z	gospodarsK:
navtičnim in strojniškim oddelkom.
. Na koncu svojega ekspozej minister Vicko Krstulovič dejal: »Naloga, ki izvira iz plana za 1950. leto, kaže velikanski podvig, ker iz-
V sredo je bila tretja skupna seja zveznega sveta in sveta narodov na osmem rednem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ. Seje so se udeležili člani zvezne vlade e podpredsednikom vlade
in ministrom za zunanje zadeve Edvardom Kardeljem na čelu. Predsedoval je podpredsednik zveznega sveta Franjo Gaži.
Ekspoze pravosodnega ministra FLRJ tovariša Frana Frola
Eo je Ljudska skupščina sprejela ukaz Prezidija o določanju pristojnosti oblastnih ljudskih odborov, je dobil besedo pravosodni minister vlade FLRJ Frane Frol. V začetku govora je tov. Frol naglasil, da je naša pravosodna
1	uprava imela letos pomembne naloge, ki so v okviru celotne dejavnosti organov ljudske oblasti imele namen nadalj-j nje pospeševanje socialistične graditve
i	v naši deželi. Pravilna izbira sodnih | kadrov in pravilna razporeditev, stro-
1	kovno in politično usposabljanje kadrov,
i	pravilna teritorialna razdelitev sodišč, gmotna zagotovitev in namestitev sodišč, skrb za porotniški kader, vprašanje advokature, zbiranje sodne prakse — to so bile glavne naloge pravosodne uprave v preteklem letu.
Minister je dejal: »Kljub pomanjkljivostim, mislim, da so naša sodišča v celoti izpolnila naloge, ki so jih čakale, predvsem zaradi pravilnega sodelovanja med sodišči in pravosodno upravo na eni strani ter javnega tožilstva in ljudskih odborov na dragi. To sodelovanje
je bilo stalno in je ugodno vplivalo na delo sodišč.«
Ko je tov. Frol govoril o vrhovnih
in višjih sodiščih ter o njihovem nadzorstvu nad delom nižjih sodišč in o vprašanju advokature, je dejal:
»Razbrzdana obrekovalna gonja voditeljev ZSSR in drugih informbirojevskih dežel se je pokazala tudi v delu sodišč, ki so morala še bolj povečati budnost in pravilnost svojega dela, da bi zavrnili in onemogočili to obrekovalno dejavnost, ko so hkrati varovala demokratičnost našega socialističnega pravosodja.«
Tovariš Frol je končno naglasil, da so leta 1950 glavne naloge našega pravosodja: nadaljnje organizacijsko utrjevanje naših sodišč, intenzivno delo pri strokovnem in političnem usposabljanju sodnikov in drugega sodnega osebja, organizacijsko utrjevanje okromih sodišč, tesnejše povezovanje organizacije in metod dela pravosodne uprave s sodno prakso in živahnejše delo vrhovnih sodišč za poenotenje in zbiranje sodne prakse.
Govor predsednika vlade LRS Mihe Marinka
kazuje povečanje v primeri z izpolnitvijo plana 1949. leta za 45% v tonskih miljah, 24% po tonah bremena, 38,8% pri razkladanju v pristaniščih in 60% pri pomorskem gradbeništvu.
V	1950. letu imamo tele neposredne naloge:
Izvršiti reorganizacijo v resoru tako, da bi naSe organizacijsio-gospo-darske enote čim bolje ustrezale svojim gospodarskim funkcijam. Zlasti zaostriti vprašanje borbe za stalno delovno silo, razviti aktivnost glede na realizacijo s planom določenih objektov družbenega standarda, omogočati stalno izboljšanje prehrane naših delovnih ljudi, razviti vsestransko delavnost v borbi za Visoiko delovno storilnost, revidirati delovne norme v pristaniščih in pomorskem gradbeništvu, da bi se okrepila delovna storilnost, razvijati iniciativo za čim boljše izkoriščanje in skrb za sedanjo mehanizacijo, razviti In organizacijsko utrditi sistem vzgoje strokovnih kadrov po šolah in tečajih. V sodelovanju z delavci in po proizvodnih posvetovanjih povečati borbo proti kršitvam delovne discipline.
Do sedaj doseženi uspehi, nove kapacitete, ki jih določa investicijski plan, stalno dviganje zavesti delovnih ljudi naše države, moralno - politični vpliv naše Partije, našega partijskega in državnega vodstva so zadostno poroštvo, tTa bodo tudi delovni ljudje pomorskega gospodarstva izpolnili obveznosti, ki jim jih daje plan za 1?50. leto. Nobene ovire, kot tista 1948. s parnikom »Radnik« v New Yoriku in ta sedaj s parnikom »Srlbija« v Mar* sellleu, organizirane od mednarodne reakcije informbirojevskih agentov, jih ne bodo omajale v njihovi odločnosti, da vztrajajo do končne zmage. To so doslej dokazali z neštetimi primeri s tem. d!a so se častno, požrtvovalno in vztrajno borili na najbolj izpostavljenih postojankah naše socialistične graditve. Naše slavne pomorske tradicije. zlasti tiste iz NOV na morju so dobile sedaj svoj odraz na fronti za preobrazbo in zgraditev našega pomorskega gospodarstva.
Naši delovni ljudje, ki jih vodi njihova junaška Partija in tovariš Tito, bodo napeli vse svoje sile, da_ bo plan za 1950. leto ne samo izpolnjen, temveč tudi prekoračen. Tovariši ljudski poslanci, prosim vas. ds glasujete za predloženi proračun resora ministrstva za pomorstvo.«
Plan industrijske proizvodnje, je rekel predsednik tov. Miha Marinko, bo ieptfnjen 105 odstotno. Nekatere panoge kot tekstilna, usnjarska in živilska industrija so že presegle svoje letne plane. Rudniki v Sloveniji so izpolnili svoj letni plan proizvodnje sredi decembra. Plan je izpolnila tudi gozdna industrija, posebno v prvih fazah proizvodnje, ter lesna industrija. V zaostanku pa sta dovoz in izvoz, in sicer v veliki meri zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev in pomanjkljivosti ▼ organizaciji proizvodnje in prevoza.
Povečani plani odkupa v glavnih strokah kmetijske proizvodnje, t. j. živine in žita, se izpolnjujejo. Isto velja tudi za odkup krompirja, ki je za nas ena najvažnejših odkupnih kampanj. Plan je letos glede na relativno dobro letino precej visok. Od planiranih 14.000 vagonov je bilo odkupljenih dosedaj 70 odstotkov. Po naših dosedanjih ocenitvah pa ni objektivnih razlogov, da ne bi mogel biti izpolnjen 100 odstotno.
Tovariš Miha Marinko je v nadaljevanju svojega govora navedel okoliščine, ki so značilno za izpolnitev plana v
glavnih sektorjih proizvodnje. Govoril je
o	kampanjskem načinu dela in neenakomernem tempu v izpolnjevanju planskih
V	nadaljevanju se je tov. Marinko dotaknil tudi perečega problema pomanjkanja delovne sile, ki je letos ni mogla popolnoma nadomestiti niti velikanska pomoč frontovcev, ki so opravili na raznih deloviščih 10 milijonov delovnih ur več kot lani. Pomanjkanje delovne sile je bilo vzrok za pozni začetek letošnje gradbene sezone. Ko je opozoril na nujnost pametnega izkoriščanja razpoložljive delovne sile, je tov. Miha Marinko rekel: »Razne sindikalne brigade, ki so odhajale iz ve?ine podjetij vse leto na sečnjo drv, nam daje|o povod za domnevo, da je v teh podjetjih dejansko vež delovne sile, kot je potrebno. Podlago za to domnevo nam daje posebno dejstvo, da so imela mnoga podjetja vse leto težave z nerednim dobavljanjem surovin in da so v zadnjih mesecih ,ko so surovine dospele, seveda zaradi čudovitega prizadevanja in delovnega poleta delovnih kolektivov konfno vendar nadomestila za-
ostanek.«
Govor tovariša Diura Pucaria
Potem je govoril predsednik vlade Bosne in Hercegovine tov. Djuro Pucar: »Glede na predlog vsedržavnega proračuna bi rad naglasil, da se je v njem kakor v prejšnjih proračunih popolnoma izrazila pravilna nacionalna politika naše Partije in Vlade. Kaže se tudi v proračunih posameznih republik. Dejstvo,
da je proračun gospodarsko zaostalim republikam zagotovil njihov hitrejši razvoj, jasno priča o tem, da so v naši deželi ustvarjeni takšni odnosi med republikami, ki omogočajo tako njihov hiter razvoj in krepitev kakor tudi razvoj in krepitev Jugoslavije kot celote.
Iz obrazložitve predsednika zvezne
planske komisijo tov. Kidriča je razvidno, kako je izpolnjen plan leta 1949 v celoti, jaz pa se bom kratko dotaknil izpolnitve proračuna in proizvodnega plana v LR Bosni in Hercegovini. Naša republiška industrija je v celoti izpolnila proizvodni plan za 100.4%. Republiška lesna industrija, ki je imela zelo pomembno proizvodno nalogo za vse nate gospodarstvo, je izpolnila 98% svojega plana.«
Tov. Pucar je naglasil, da je hkrati s porastom republiške industrijske proizvodnje naglo narasla tudi proizvodnja v zveznih podjetjih, nakar je nadaljeval:
»Letos je biLa borba za izpolnitev proizvodnega plana zvezana z velikimi napori pri zagotovitvi delovnih sil za industrijo in rudarstvo ter druge gospodarske panoge. Število zaposlenih delavcev je bilo v primeri z lanskim letom za 40% večje. Ta porast je bil deloma dosežen. s povečanjem števila stalno zaposlenih delavcev in s pritegnitvijo številnih frontnih brigad. Letos je v raznih gospodarskih panogah sodelovalo 3390 brigad s 453.326 delavci. To je bila pomembna pomoč, ki jo je Ljudska fronta nudila za izpolnitev plana. Hkrati pa je treba reči, da je imel ta način reševanja vprašanja delovne sile resne pomanjkljivosti. Niso so dovolj borili za pritegnitev stalnih delavcev, ampak so se najbolj obračali na frontne brigade, kar se je negativno pokazalo pri doseženem delovnem učinku in proizvodnih stroikih. Prihodnje leto bomo morali mnogo resneje začeti reševati vprašanje stalne delovne sile. V borbi za izpolnitev plana se je letos močneje pokazala iniciativnost za večjo storilnost in s tem tudi za znižanje proizvodnih stroškov. Kot rezultat naporov in globoke zavednosti delavskega razreda v borbi za izpolnitev plan* in za premagovanje vseh težav je vznik* nila ter se razvila borba za večjo sterilnost.
Letos se je zelo okrepil socialistični sektor v kmetijstvu. Treba je naglasiti, da je bilo lani osorej v naši republiki komaj okrog 120 kmetijskih obdelovalnih zadrug, zdaj jih pa je nad 1500 t 56.500 gospodarstvi ali 14% skupneg« števila kmetijskih gospodarstev.
Povečanje proizvodnje v vsej deželi je omogočilo izboljšanje preskrbe prebivalstva, kar kaže obseg blagovnega prometa. Blagovni promet je letos za 11% večji od lanskega.«
Ko je tov. Pucar naglasil, da proračun LR Bosne in Hercegovine za leto 1950 omogoča izpolnitev nalog, ki jih narekuje petletni plan, je dejal:
»Proizvodni in investicijski plani za prihodnje leto nam nalagajo velike naloge. Kakor letos tako moramo tudi prihodnje iieto posvetiti vso pozornost, da bomo Cim Uspešneje izpolnili naloge, ki so odločilne za izpolnitev petletnega plana. To pa 60 naloge v težki industriji, rudarstvu, elektrogospodarstvu, lesni industriji in gradbeni stroki. Zavedamo se, da bomo pri izpolnjevanju teh nalog naleteli na težave, toda zairadi pravilne politike Partije in tovariša Tita ter požrtvovalnega dela naših delovnih ljudi, bomo plan z uspehom izpolnili.
Izjavljam, da bom glasoval za predloženi proračun.«
Postno brzotavni telefonski promet le 2e vetji Kot ie določen
8 petletnim planom — je rekel minister Zaim Šarec
Plan prometa poštno-teiefonsko-brzo-javne službe je bil v vseh strokah za leto 1949. povprečno povečan za 23% v primeri z letom 1948. Ta plan pa je ob koncu leta izpolnjen za 109,7%. Uslužbenci poštne stroke so v prvih treh planskih letih ne le izpolnjevali prometne plane, temveč jih tudi presegali, tako da je promet že letos v vseh strokah — v poštni, brzojavni in telefonski — dosegel višino, ki je po petletnem planu določena za leto 1961
Čeprav je bil po evidenci poštnega ministra medkrajevni poštni promet letos skoraj šestkrat večji kakor leta 1939., medtem ko se krajevni promet ni tako povečal, so motnje vendar pri krajevnih telefonskih pogovorih večje kakor pri medkrajevnih. Leto6 je bilo izpolnjenega 98,2% plana krajevnih pogovorov, plan
medkrajevnih pogovorov pa 126,9%. Glavni vzrok te razlike je, da smo medkrajevne naprave razširjali in modernizirali, medtem ko je plan za razširjenje avtomatizacije zaostal. Pravočasno smo sklenili pogodbe 7 deželami vzhodne Evrope za avtomatske centrale, te dežele pa so sistematično ovirale odpošiljatve, da bi gospodarsko izolirali našo deželo, dokler niso enostransko ustavile odpošiljanja pogodbenih predmetov. Poštno ministrstvo si je letos prizadevalo, da bi organiziralo vsaj v svojih delavnicah in montažnih podjetjih proizvodnjo telefonskih in brzojavnih sredstev, zagrebški kolektiv pa je s svojim delom dokazal, da je sposoben za proizvodnjo tudi najbolj kompliciranih naprav. Ta kolektiv je že serijsko izdelal, montiral in izročil v obrat več central sistema CB, z zmoglji-
Govor tovariša Božidarja Msslar ca
»Tovariši ljudski poslanci! Zvezna I podjetja ministrstva za promet bodo v celoti izpolnila svoj gospodarski plan po vrednosti, nekatera podjetja, kot brodar-sko-bagersko podjetje, pa je že izpolnilo plan s 142%. Izpolnjevanje plana ni šlo lahko in gladko. Graditev socializma vsebuje težave, vendar pa so to težave rasti, imeli pa smo še druge težave. Vsa naša gospodarska podjetja so občutila posredno ali neposredno na svojih plečih go-
nizacijska načela te družbe takšna, da je bil sovjetski državljan direktor te družbe, popoln gospodar. Prišlo je do tega, da smo morali plačati na jugoslovanskih ladjah, ki so bile vložene kot kapital v »Juspad«, za 52% draže prevoznino kot ZSSR in za 30% dražjo od drugih držav. Družba »Juspad« je tako izgubila samo v dveh letih pri prevozu v ZSSR približ-
spodarski pritisk informbirojevskih držav, no 37,990.000 din. Po sporazumu bi moki hočejo zadušiti graditev socializma pri ; rala ZSSR prinesti v družbo opremo in nas, zadušiti svobodo in neodvisnost na- j material za gradnjo in popravila plovnih še države. Pri tem je imelo prometno mi- j objektov v vrednosti 67 milijonov dinar-nistrstvo posebne težave. Plan je določal jev v roku 5 let. ZSSR pa do leta 1949 približno eno petino poslovanja v izvozu ni dala tega materiala, marveč je nasprotno leta 1947 in 1948 porabila material v približni vrednosti 15 milijonov dinarjev, ki ga je gospodarstvo FLRJ po večini nabavilo v inozemstvu. Ce primerjamo lansko ieto z letošnjim v notranji plovbi — je nadaljeval minister Masla-rič — dobimo taksne številke, ki kažejo na heroizem naših brodarjev. Ce primerjamo indeks notranjega prevoza v letošnjem letu z lanskim letom, opazimo stalni porast, ki se vzpenja od 169 do 310.1, Vse to izpričuje, da so naši brodarji delali letos 1,5 do 3 krat več kakor lani.
in uvozu z imormbirojevskimi državami, H' ,je zaradi njihove diskriminacijske politike odpadlo. Razen tega sta bili v sklopu ministrstva za promet dve jugoslo-vansko-sovjetski družbi »Juspad« in »Justa«, ki sta namesto pomoči, kar je bila njuna naloga, zavirali najprej razvoj naših produktivnih sil, po informbirojevski resoluciji pa sta jeli odkrito sabotirati. Vse te težave smo morali premagati.«
Ko je nato govoril o premagovanju teh težav, zlasti v rečnem prometu, je minister Maslarič dejal:
»Najprej je prišla na vrsto likvidacija »Juspada«. čeprav je imela Jugoslavija v. tej družbi 304 delnice, ZSSR pa samo
Minister Maslarič je nadaljeval svoj ekspoze z razčlembe? dela letalskega in
cestnega prometa letos. Naše letalstvo je izpolnilo svoj plan po številu prevozov potnikov s 104%, po potniških kilometrih s 106%, pri prevozu tovorov v blagu s 153%, v tonskih kilometrih z 203%. Vse naloge zveznih in republiških ministrstev so bile izpolnjene 10P%-no. Remont letal je bil izpolnjen s 112%. Za 16 pregledov letalskih motorjev je bilo določeno 20.867 normiranih ur, to pa je bilo izvršeno v 18.862 delovnih urah, s čimer je bil plan izpolnjen s 109,8%.
Kakor v rečnem prometu je imelo tudi civilno letalstvo v svojem sklopu ju-
¥oslovansko-sovjetsko družbo »Justo*, udi tukaj smo se otresli zajedalca.
V	zvezi z vprašanjem cestnega prometa je minister Maslarič poudaril nezadostno 6krb za varovanje motornih vozil, za varčevanje z mazivom, gorivom itd., neracionalno izkoriščanje voznega parka itd. Navzlic vsem tem pomanjkljivostim stopamo pred naše narode z veliko zmago v cestnem prometu. V kratkem bo dograjena avtomobilska cesta Beograd—Zagreb, ki še ni povsem dograjena, ker nas
i	je oviralo pri delu deževje. Ni daleč dan, ko bo tudi ta cesta izročena prometu. | Na tej cesti so naši narodi opravili izpit politične zrelosti, saj so jo zgradili v rekordno kradem času in z minimalno I mehanizacijo.
vostjo 200 in več priključkov. Te centrale izvrstno delujejo.
2e zdaj in zlasti s tem, kar je bilo kupljeno v tujini in kar bomo prejeli med letom 1950, so glavni nosilci telefonskega prometa sodobne visoke frekvenčne naprave, kakršne so v stari Jugoslaviji šele začenjali uporabljati. Ker je naše medkrajevno kablovsko omrežje še vedno pomanjkljivo, so nujne potrebe narekovale, da na najhitrejši način napeljemo zračne proge z izkoriščanjem starega, pozneje pa doma izdelanega materiala. Vse to nas je prisililo, da smo pustili trase, kakor so bile določene poprej na splošno ob železniških progah, Te popravljene zračne proge kakor tudi pozneje napeljane «o zgrajen« tako, da bi ustrezale nizkofrekvenčnim prenosom, razen posebnih tras in tistih, ki so jih napeljavah letos.
Da bi bile zračne proge na ustrezajoči višini, je poštnemu ministrstvu v planu kapitalne graditve za leto 1950 odobren ustrezajoči material za stabilizacijo sedanjih in napeljavo rezervnih prog in tras, s čimer se bo stopnja več-frekvenčnega Izkoriščanja brzojavnih in telefonskih sredstev precej povečala, kakovost pa izboljšala.
Po novi administrativni razdelitvi ljudskih republik na oblasti je poštno ministrstvo letos dobilo tzvenplansko nalogo, da prilagodi tej spremembi smeri cirkulacije telefonskega in brzojavnega prometa, Pred to spremembo je bil naš telefonski in brzojavni promet usmerjen od okrajnih mest k republiškim središčem. Zato je nujno potrebno, da se zagotovijo zveze oblastnim središčem na eni strani proti republiškemu središču, na drugi strani pa - okrajnimi sedeži. Razen končanih del letos je določeno, da leta 1950 dobimo še 150 novih telefonskih zvez, tako da bodo oblastna središča imela boljle telefonske zveze.
Naša država je tudi letos sodelovala pri vseh perečih mednarodnih poštnih vprašanjih. Saldo poštno-brzojavno-tele-fonske mednarodne službe je tudi za leto
1949.	aktiven in aktiva se je v prvih devetih mesecih letos v primeri z letom
1948	povečala za 38%. Poštno miniotr-stvo pa je vendar ugotovilo, da naša podjetja in ustanove v mednarodnem prometu še vedho zelo uporabljajo dolga brzojavke š Številnimi nepotrebnimi besedami in imajo nepotrebne telefonska po^tovore
Do 29. novembra je izpolnilo letni plan 609 delovnih kolektivov
je poudaril v svojem govoru tovariš Djuro Salaj
»Tovariii ljudski poslancil V zvezi ( proračunom za leto 1950 — četrto leto borbe za zgraditev naše socialistične dežele — bi rad spregovoril nekaj besed o prizadevanju in prispevku delavskega razreda v borbi za izpolnitev prvega Titovega petletnega plana.
Naraščanje socialistične zavesti našega delavskega razreda, trdna vera v
Pravilnost poti, po kateri nas vodita naša artija in tovariš Tito, želja, da spremenimo našo iz nekdaj zaostale agrarne dežele v napredno industrijsko, razcveta-jočo «e deželo socializma je dan na dan navdajala naš delavski razred z neslute-nim delovnim poletom in požrtvovalnostjo v borbi za izpolnitev planskih nalog. Zato ga ni mogla zbegati ne ekonomska blokada, ne onemogla gonja obrekovanja in laži, ne inscenirana monstruozna procesa v Budimpešti in Sofiji, ne rožljanje z orožjem na naši meji. Nasprotno, čim srditejši so bili napadi na našo deželo, tem bolj so naši delovni ljudje mobilizirali svoje sile v boju za zgraditev socializma v trdnem prepričanju, da bodo tako najbolje ovrgli obrekovanje in laži ter z našo socialistično stvarnostjo postavili obrekovalce, revizioniste in proti-revolucionarje na sramotni oder.
Glejte, zakaj je prav v času, ko je postajala informbirojevska obrekovalna gonja čedalje bolj gorostasna, ko je razglašala našo deželo za fašistično, naše partijske, državn« in druge voditelje pa za gestapovce, začel delavski razred naše dežele razvijati gibanje za visoko sterilnost dela kot višjo etapo socialističnega tekmovanja.
Gibanje za visoko storilno«* dela se je začelo na pobudo slovečega rudarja Alije Sirotanoviča in kmalu se je razširilo na arude rudnike, tovarne in gradbišča. To gibanje je velikanskega političnega in gospodarskega pomena.
Najučinkovitejša oblika boja za visoko storilnost dela je brigadni način dela. In zato od dneva, ko se je gibanje začelo, začelo pa se je v počastitev obletnice V. kongresa KPJ, nenehno narašča število brigad v vseh naših rudnikih, tovarnah in na gradbiščih, brigad, ki se bore za visoko storilnost dela. Tako na p-imer je delalo letos konec novembra v rudarstvu 919 brigad s 7856 brigadirji; v gradbeništvu 1302 brigadi s
13.000	brigadirji; v kovinski industriji 700 brigad z 20000 brigadirji; v lesni industriji, pod katero razumemo izkoriščanje, žage in finalno proizvodnjo, 2827 brigad; v ladjedelništvu 1396 brigad z 9630 brigadirji; v pristaniščih 26 brigad itd.
Gibanje za visoko storilnost dela je od dne do dne bolj množično in postopno prerašča v stalno delovno metodo dclnvsV^ga razrede naSa dežele.
Neposredna posledica socialističnega tekmovanja v naši deželi je, da nenehno narašča storilnost dela, s katerim delovni kolektivi žanjejo čedalje večje uspehe. Za primer navajam podatke o naraščanju storilnosti dela iz dveh ključnih gospodarskih panog — rudarstva in težke industrije V primeri z letom 1946. se je rudniški učinek do konca leta 1948. povečal v pogledu rjavega premoga za 26,1%, črnega premoga za 35,7% in lignita za 39.5%, Poudariti je treba zlasti naraščanje storilnosti dela v tekočem letu. Tako se je povečal rudniški učinek v primeri z letom 1948. v desetih mesecih tekočega leta glede rjavega premoga za nadaljnjih 48,6%, glede črnega za 5,4% in glede lignita za 4,1% Ti uspehi nalih delovnih kolektivov so zelo vaini zato, ker je to naraščanje v rudarstvu večinoma posledica boljše organizacije dela in večje vneme delavcev, kajti v tem času stlio dobili relativno zelo malo nove mehanizacije, — V težki industriji se je storilnost dela na enega zaposlenega delavca do konca leta 1948. povečala v primeri z letom 1946. za 58.9%.
Takšnemu zavestnemu prizadevanju naših delovnih ljudi v vsem gospodarstvu je treba pripisati, da je do 29. novembra izpolnilo svoje letne plane 609 kolektivov. V decembru pa beležimo v predčasnem izpolnjevanju letošnjih planov mnogih kolektivov vsak dan nove uspehe
Vsa ta otipljiva dejstva pa inform-birojevskih pandurjev prav nič ne ovirajo, da ne bi dan za dnem na debelo lagali, da naših planov ne izpolnjujemo, da imamo po naših podjetjih stavke, da proizvodnja pri nas na splošno nazaduje itd. Razen tega se radi zatekajo tudi k takšnim lažnim trditvam, kakor da pri nas povprečne delavske mezde baje padajo. Med temi lažmi stopa zlasti v ospredje lažna trditev Giuliana Pajette, ki je v glasilu KP Italije »Vie nuove« serviral svoje »odkritje«, da so povprečne delavske mezde v naši državi padle od 3200 na 2400 din mesečno. Poglejmo, kakšna je ta Pajettova laž v luči stvarnih zaslužkov naših delovnih ljudi. Po našem plačilnem sistemu so delavci plačani po času in po delovnem učinku. Tako na primer znaša plača kvalificiranega gradbenega delavca za delo po času 20 din na uro, za delo po normi pa 25 din na uro. Plača kvalificiranega gradbenega delavca znaša torej po času za 208 ur 4160 din, po normi pa 5200 dinarjev. Ker se pri nas vsako prekoračenje norme v celoti plačuje, dosežejo naši delovni ljudje tudi take zaslužke, kakor na primer v gradbenem podjetju »Kongrap« zidarska trojka, ki dela po novem načinu In ki je zaslužila v enem mesecu skupaj 30.000 din, od teh kvalificiran zidar 13.000 din, polkvalificiran delavec 9350 in nekvalificiran delavec 7600 din. V mnogih drugih naših proizvodnih panogah, zlasti v kovinski industriji, so osnovne plače — tako po času, kakor tudi po delovnem učinku — znatno večje od osnovnih plač gradbenih delavcev. S širjenjem gibanja za visoko storilnost 'dela velikansko število brigad, tako v gradbeništvu, kakor tudi v drugih proizvodnih panogah znatno presega delovne norme. V takšnih primerih pa so njihovi stvarni zaslužki znatno višji od zgoraj navedenih
Glejte, takšne so laži Giuliana Pajette v luči naše resnice o višini delavskih plač, kar velja tudi za druge informbiro-jevske pandurje, ki lažejo o stavkah v naši deželi.
Tovariši ljudski poslanci!
Novo plansko leto prinaša široke možnosti, da pridejo ustvarjalne sile delavskega razreda in naše dežele še bolj do veljave Ni dvoma, da bo delavski razred še nadalje razvijal gibanje za visoko storilnost dela, saj lahko po tej poti najbolje nenehno dvigamo proizvodnjo. Obenem le moramo boriti za Čim skrb-nejše čuvanje materiala, surovin, proizvajalnih sredstev in drugih predmetov. Enako veliko pozornost je treba posvetiti borbi za boljšo proizvodnjo vseh proizvodov, da bomo našim potrošnikom zagotovili kar najboljše blago, prav tako pa tudi našemu gospodarstvu boljše surovine in boljše finalne proizvode,
Za izpolnjevanje planskih nalog leta 1950 bodo sindikalne organizacije neutrudljivo delale za mobilizacijo delavskega razreda, za nadaljnjo krepitev njegove enotnosti, da bo lahko pod vodstvom Partije in tovariša Tita z uspešno zgraditvijo socializma izvojeval dokončno zmago.
Izjavljam, da bom glasoval Za predloženi proračun.
Uspehi makedontkega liudseva v gospodarski graditvi socializma
Govor tovariša Lazarja Kollševskega
Predsednik vlade Ljudske republike Makedonije, lov. Lazar Kolisevski je v svojem (tovoru med drugim rekel:
»Proračun, predviden za Makedonijo za leto 1950 pomeni' v primeri « proračunom za leto 1949 in s prejšnjimi lati velikansko povečanje. Proračun znaša 6.462.400.000 din ali v primeri z letom 1949 170°/o. v primeri z letom 1947 pa 343”/«, To povečanje proračuna LR Makedonije je predvsem posledica velikega naraščanja gospodarske moči naše republike, kar se zrcali v povečanju narodnega dohodka, kakor tudi v premestitvi zveznega elektrogospodarstva skoraj j* vseh podjetij lahko industrije v administrativno operativno vodstvo nafie republike; dalje, to povečanje je bilo omogočeno tudi s .sposobnostjo naše republike, dn »prejme večje planske nelo-ge, ker »mo leta 1949 presegli plan v industrijski proizvodnji in kapitalni graditvi. Narodni dohodek se je povečal zato, ker smo v treh minulih planskih letih planske naloge uspešno izpolnili. Leta 1949 je znašal narodni dohodek 11,497.707.000 din «li v primeri 7. letom 1947 147%. v primeri z letom 1946 pa 233«/o. Za Mo 1950 planirani narodni dohodek bo znašal v primeri z letom 1947 l74B/o, Tako bomo že leta 1950 dosegli 88"/o v petletnem p l n n tl predvidenega narodnega dohodka«.
Potem je tov, Koliševsiki govoril o uspehih gospodarske graditve Ljudske i^publiko Makedonije, ki so zelo vc-Ifki. Dotaknil se je tudi tekočih na-lag v letu 1950, potem pa. je nada-JJaval:
»Navedel sem nekaj uspehov, ki jih je delovno ljudstvo Makedonije,
*	svojim delavskim razredom na Čelu. pod vodstvom KPJ in tovariša Tita doseglo v letu 1949 in v tem kratkem času od osvoboditve do danes. Po pravici smo lahko ponosni’ na naš delavski razred, na delovne kmete in našo delovno inteligenco. V boju za zgraditev socializma je bil naš delavski razred v prvih vrstah in s svojim zgledom je vplival tudi na druge sloje našega delovnega ljudstva. Delavski razred je z nepopisno vnemo izpolnil letošnji plan industrijske proizvodnje mesec dni pred določenim rokom I08°/o. V tej veliki bitki je moral obvladati' tudi nove proizvodne panoge in nove proizvode, ki jih prej pri nas nismo poznali.
V	industriji je boj za visoko storilnost dela zajel vse panoge proizvodnje. V tekstilni' industriji se je storilnost dela povečala za 105.8"/«. Mnogo delavcev presega normo za 130 do 140V(i, Tudi v kovinski industriji se je storilnost dela zelo povečala, zlasti v drugi polovici leta 1949,
hteviilo udarnikov se je leta 1949 dvignilo n« 7500, kar pomeni v primeri z letom 1948 za 175V«,
Iz tega lahko sklepamo, da bo delovno ljudstvo Makedonijo lahko izpolnilo vse naloge, ki mu bodo zastavljene. Naše delovno ljudstvo si je pridobilo to lastnost, da gleda težavam v oči i’n da se jih ne boji. Tega sta ga naučila naša Partija in tovariš Tito.
Izjavljam, da bom glasoval za predloženi ptoračun.«
GOVOR MINISTRA ZA N0V00SV0B0JENE KRAJE TOV. VECESLAVA HOLJEVCA
Leta 1949 je bilo v celoti obnovljenih v Istri in Slovenskem Primorju 2330 vaških hiš, od česar odpade 1028 hiš na Slovensko Primorje in 1302 hiši na Istro. Skoraj popolnoma je bila obnovljena re-ška bolnišnica. V Pulju je bilo popravljenih 244 poslopij.
Obnova asfaltnih cest je bila izvršena v Slovenskem Primorju s 100%. Obnovljene so bile ceste Postojna—Reka, Reka —Trst, Trenta—Vršič, Sv. Lucija—Tolmin in cesta Ajdovščina—Nova Gorica. V Istri so bila dela za obnovo asfaltnih cest končana z okrog 90%. V glavnem sta bili obnovljeni cesti Reka—Pulj in Reka—Šap-ljane.
Od osvoboditve naprej je bilo v Istri in Slovenskem Primorju popravljenih 18.905 vaških in 1000 mestnih hiš.
Nato je minister Hoijevac govoril o preskrbi z vodo in dejal, da 60 bila dela pri teh objektih končana s 100%, Skupno je bilo zgrajenih 70 vodovodnih objektov, v glavnem cistern in lokalnih vodovodov,
V elektrifikaciji so bila izvržena dela z okrog 100%. Slovenskemu Primorju je bilo pomagano zlasti v elektrifikaciji. Tu je bilo do konca leta elektrificiranih 66 vasi v okrajih Sežana, Gorica, Ilirska Bistrica, Tolmin in Idrija. Regulacija reke Rase se ni razvijala po planu zaradi pomanjkanja mehanizacije in delovne sile. Izkopanih je bilo skupno 60.000 prm. zemlje, t. j, okrog 15% določenih del.
Od pomembnejših del, pri katerih je dalo to ministrstvo svojo pomoč je treba omeniti zgraditev reike avtomobilske ceste v dolžini 3800 metrov. Z zgraditvijo te avtomobilske ceste je omogočen hitrejši in boljši razvoj Reke in reške industrije. Pri graditvi tega velikega objekta 60 prispevali samo frontovci 1,500.000 prostovoljnih delovnih ur in z delom dokazali, koliko jim je do razvoja naše socialistične domovine,
Z izpolnitvijo prvega plana pomoči, je nadaljeval minister Hoijevac, v višini 513.800 din je bila dana možnost, da je zvezna vlada v drugem polletju sprejela dodatni plan pomoči novo osvobojenim krajem, od katerega je bilo do konca leta
1949 porabljenih 190 milijonov 800.000 dinarjev. Namen dodatnega plana je, poživeti lokalno gospodarstvo, lokalno industrijo in komunalno ter stanovanjsko delavnost. Iz dodatnega plana bodo zgradili v Slovenskem Primorju nekaj manjših tovarn, n. pr. tovarno pletenin v Sežani, tovarno pohištva v Novi Gorici, tovarno likerjev v Ajdovščini, tovarno usnja in tovarno čevljev v Novi Gorici, tovarno peči itd. Z dodatnim planom je zvezna vlada prav tako omogočila, da se pospeši graditev Nove Gorice, novega mesta naše socialistične graditve. Po tem planu bodo v Novi Gorici dogradili 4 stanovanjske bloke in začeli graditi pet novih stanovanjskih blokov. Nadalje bodo zgradili
poalo-pje oblačnega IfmJsftejfa odbora. Od večjih objektov v Slovenskem Primorju je treba poudariti 6e zgraditev tovarne v Sežani, ki je skoraj popolnoma dograjena, ter zgraditev turističnih objektov, ki bodo služili oddihu naših delovnih ljudi v soški dolini. Pri izpolnitvi dodatnega plana v Slov. Primorju so bili doseženi veliki uspehi. Samo v Novi Gorici so potrošili od avgusta do danes. t. j. od dneva, ko je bil sprejet plan, 60 milijonov din.
V Istri in na Reki niso dosegi: pri izpolnitvi dodatnega plana tako dobrih uspehov kot v Slovenskem Primorju. V tem pogledu je zlasti slabo 6tanje na Reki, kjer bi bilo treba po dodatnem planu začeti graditi štiri stanovanjske bloke, poslopje oblastnega ljudskega odbora in hotel. Pri teh objektih so do danes na Reki zelo malo storili. V Pulju so pri Uresničevanju dodatnega plana dosegli dobre uspehe. Ko je govoril o problemu preskrbe, je minister Hoijevac dejal:
Leta 1949 je bila preskrba glede na leto 1948 v novo o« vobojcnih krajih veliko boljša in «c je redneje ter pravilneje razvijala. Preskrbi velikih industrijskih središč, kot so Reka, Pulj, Raša in Idrija, *o posvečala naše ministrstvo in ministrstvi republike Hrvatske tor Slovenije posebno pozornost. Lahko rečemo, da 60 bile težave s preskrbo v novoosvobojenili krajih leta 1949 v glavnem precej hitro in pravočasno odstranjeno,
Leta 1949 je bilo s posebno komisijo, ustanovljeno pri glavni upravi tega ministrstva v Opatiji, rešenih skupno okrog 6843 nerešenih invalidskih zadev iz Istre in Slovenskega Primorja.
Veliki uspehi so bili doseženi zlasti na prosvetnem področju. Od osvoboditve do danes so odprli v novoosvobojenih krajih 776 osnovnih Šol, 56 sedemletk, 19 gimnazij, štiri učiteljske šole, 40 šol za učeice v gospodarstvu in šest glasbenih Sol. Ti uspehi so še pomembnejši, če upoštevamo težko preteklost pod fašistično Italijo, ko ni bilo v Istri in Slovenskem Primorju v nobeni Šoli pouka v hrvaščini in slovenščini. Danes je skupno v novoosvobojenih krajih 900 hrvatskih, slovenskih in italijanskih šol, ki jih obiskuje čez 90.000 učencev.
Za leto 1950 je določila zvezna vlada 500 milijonov din za novoosvobojene kraje, kot possbno pomoč izven zneskov, ki jih morata dati republiki Hrvatska in Slovsnija. S to pomočjo bodo nadaljevali graditev Nove Gorice, graditev Reke, obnovo Pulja, graditev nadaljnjih lokalnih vodovodov in cistern, elektrifikacijo, pospeševanje turizma, zboljševanje stanovanjskih razmer, graditev šol, bolnišnic itd, Ta posebna pomoč za leto 1950 bo t redno graditvijo, ki jo bosta opravljali republika Hrvatska in Slovenija, veliko pripomogla, da se bodo življenjske raz* mere v teh krajih is nadalje zboljšale. Skupno i drugimi deli, ki jih opravljajo zvezni resori, n. pr. ministrstvo za Zslez-nice, ki gradi progo Lupoglav—Rala. ki bo leta 1950 popolnoma dokončana, dalje ministrstvo za pomorstvo, ki bo v letu
1950 nadaljevalo z obnavljanjem raškega
Eristanliča, bo ta pomoč pomenila velik orak napr«j za zgraditev novoosvoboje-nih krajev.
Socialistični sektor je že letos dal okoli 20 odstotkov odkupljenih količin belega žita in 50 odstotkov debelih prašičev
Govor tovariša Jakova Blaževiča
Tovariši ljudski poslanci!
Opozoril bi rad na nekatera dejstva in pojave pri letošnjem odkupu kmetijskih proizvodov, za katere mislim, da so značilna v letu 1949 za naš razvoj in pot, po kateri gremo. Menim, da ta dejstva jasno govore, da so politično-gospodatski, upravni in drugi ukrepi naše Partije in vlade v razredni borbi na vasi edino možne in pravilne za zmago socializma na vasi.
Katera dejstva in pojavi so to?
Prvič. Komdnformovski kontrarevolucionarni napad na našo socialistično domovino ni omajal naših delovnih kmeitov — individualcev — da ne govorim o kmetijskih obdelovalnih zadrugah — pri izpolnjevanju njihovih obveznosti do države in odkupa.
Ni mu uspelo navdušiti niiti organizirati kapitalističnih ostankov na vasi, vaških špekulantov na močnejši odpor, čeprav so pisali, da »zdrave sile »kaznujejo« odbornike ljudskih odborov, ki vodijo odkup, čeravno so dajali navodila, kako je to treba delati. Drugič. Odkup kmetijskih proizvodov od osvoboditve iz leta v leto narašča, tako po količini in vrstah, kakor tudi časovno po hitrosti, š katero se vrši odkup. Po indeksih, ki jih bom pozneje navedel, vidimo značilen porast v 1949. letu.
Tretjič. Kar je najznačilnejše — hitri pojav naših socialističnih gospodarstev in podjetij (kmetijske obdelovalne zadruge, držama kmetijska posestva, državna pitališča itd.), ki so postala že letos močni' viri kmetijskih proizvodov, močni viri planskega pre-skrbovanja naših delovnih ljudi, naj-gotovejši spodrezovalci ostankov kapitalističnih korenin na vasi in špekulacije na trgu. četrtič. Letos smo pričeli na veililko likvidirati zaostajanje im neenakomernost v planih ter odkupnih pripravah tudi za 1950. leto. zlasti za nekatere osnovne predmet*.
Ako vzamemo za odkupljene količine žit v 1947. letu indeks 100, se dviga ta indeks v 1948. letu na 116, v tem letu pa na 148. Za krušna žita se indeks 100 v 1947. letu dviga na 140 v 1948., a v 1949. na 165. Indeks odkupljenih debelih prašičev z obeh sektorjev se je dvignil v 1949. letu na 540 nasproti 100 v 1948. letu, živine in drobnice na 135 nasproti 100 v 1948. letu, a krompirja v 1948. letu na 171 in v 1949. letu na 314 proti 100 v
1947. letu. Indeks odkupljenih debelih prašičev s privatnega sektorja se je v 1949. letu dvignil na 460 proti 100 v 1948. letu, a na več kot 600 na socialističnem sektorju. Tu nisem računal okrog pol milijona odkupljenih mršavih prašičev.
Tovariši, že letos je dal socialistični sektor okrog 20°/o odkupljenih količin belega žita, od skupnega števila odkupljenih debelih prašičev pa je dal okrog 50°/o. Kako velik je ta skok pri graditvi našega socialističnega gospodarstva, je še bolje razvidno iz dejstva, da smo dobivali debele prašiče v 1947. in 1948. letu, izvzemši manjšega števila, izključno iz privatnega sektorja-
Poglejte tudi nekaj absolutnih številk:
Letos smo dali našim delovnim ljudem po nižjih cenah okrog 3200 vagonov svinjske masti (ne maščob — olja in podobno), okrog 35.000 vagonov krompirja ter več kot 15.000 vagonov mesa; dali smo oziroma bomo dali v gospodarskem letu 1949/1950 skoraj tOO.OOO vagonov krušnega žita po nižjih cenah.
Včasih sprašujejo naivneži, večinoma pa zlonamerni ljudje: Kje pa je mast, kje je meso itd.?
V	navedenih številkah je natančen odgovor: Vse to so dobile poceni milijonske množice naših delovnih ljudi, ki grade tovairne, električne centrale, kopljejo rude, grade proge in ceste, skratka vsi, ki grade socializem. Dobili so to tisti, ki so v kapitalizmu hodili lačni poleg polnih izložb z živili, dali so to ob pravični protivrednosti tisti delovni kmetje, ki so jih v kapitalizmu oderuhi in sleparji ropali in pauperirali' s škarjami neprimernih cen kmetijskih in industrijskih predmetov.
Mi vemo, kljub vsem tem uspehom, ki sem jih navedel, koliko še potrebuje naš delovni človek, kako je tisto, kar dobiva, najmimimalnejše za življenje. Vemo, da je potrebno za dobro življenje izbojevati popolno zmago socialistične ekonomike.
Na koncu bi, tovariši ljudski poslanci, opozoril na potrebo odločne borbe proti nepravilnostim, ki se tu in tam dogajajo pri obveznem odkupu in ki jih je treba učinkovito popravljati. So primeri, ki prehajajo v sovražno početje, v zločin, ki ga je treba budno odkrivati in preganjati.
VSI DELOVNI LJUDJE ČRNE GORE AKTIVNO SODELUJEJO
V IZPOLNJEVANJU NALOG PETLETNEGA PLANA Govor tovariša Blaže Jovanoviča
Potem je govoril predsednik vlade Črne gore tov. Blažo Jovanovič, ki je v svojem govoru med drugim rekel:
»v osnutku splošnega državnega proračuna za leto 1950 je proračun za našo republiko določen v naslednjih vsotah: dohodki 1.346,700.000 din, izdatki pa 2.462.800.000 din. Presežek izdatkov nad dohodki v znesku 1.116 milijonov 100.000 din ali 45.30/o se bo kril z dotacijo iz zveznega proračuna.
V	tem osnutku proračuna se dohodki za našo republiko v primeri s proračunom za leto 1949 povečajo za 9.80%, izdaitki pa za 32.46°/o. Iz tega je razvidna neskladnost med povečanjem dohodkov in izdatkov, kar dokazuje, da je naša republika gospodarsko zelo zaostala, da izdatkov še ne more v celoti kriti' z lastnimi dohodki in zato ji je še vedno potrebna pomoč zvezne vlade. To pa naj ne bo merilo za gospodarsko dviganje naše republike, kajti naš gospodarski razvoj v teh treh letih petletnega plana je nenehno in čedalje bolj naraščal. Z izpolnitvijo v petletnem planu zastavljenih nalog, pa bo naša republika ne le krila lastne izdatke, marveč bo tudi aktivna, to se pravi, da bo dosegla več kakor zahtevajo njeni lastni izdatki. To dokazuje, da gospodarske možnosti v Črni gori niso bile izkoriščene in da se prej nihče in zavzemal za to, dn bi te možnosti izkoristil; to se je zgodilo šele v novi Jugoslaviji.«
Potem je tov. Blažo Jovanovič govoril o gospodarskem razvoju Črne gore in perspektivah njene nadaljnje graditve ter nadaljeval:
>Če pogledamo naraščanje narodnega dohodka v minulih letih izpolnjevanja petletnega plana, bomo videli čedalje večji gospodarski razvoj Črne gore. Če označimo narodni dohodek leta 1947 s 100, tedaj bomo videli, da se je leta 1948 povečal na 123, leta 1949 pa na 163.
Vzporedno z razvojem gospodarske moči naše republike in splošne zapo-
slenosti, narašča kupna moč prebivalstva, kar je razvidno iz tega, da se je kupna moč letos v primeri z letom 1947 povečala za 58°/o.
Dohodki naše republike nenehno naraščajo. Če označimo leto 1947 s 100, so znašali lastni dohodki 1948. leta 162, 1949. leta pa 216 (upoštevani so doseženi dohodki).
Iz tega, kar sem navedel sum-arično. je razvidno, da se Ljudska republika Črna gora gospodarsko dokaj hitro dviga in da se vztrajno osvobaja iz svoje zaostalosti in dosedanje gospodarske zapuščenosti. To dobro vidijo vsi delovni ljudje Črne gore, ki aktivno sodelujejo v izpolnjevanju nalog petletnega plana in ki se zavedajo, da delajo zase, in da s.tem grade sebi in mlademu naraščaju lepše življenje. Naši delovnf ljudje se zavedajo, da lahko človeka dostojno življenje ustvarimo samo z vztrajnim delom za socialistično preobrazbo naše dežele pod vodstvom naše Partije s tovarišem Titom na Čelu. Zato je tudi ljubezen naših delovnih ljudi do Partije in tovariša Tita tako velika in njihova povezanost z njo tako tesna in neraz-družljiva. Ni težav, ki jih naši delovni ljudje pod vodstvom svoje Partije ne bi premagali, saj so pod istim vodstvom tudi doslej premagovali vse ovire na poti’ k zmagi nad raznimi sovražniki, tako med osvobodilno vojno, kakor tudi v dosedanji socialistični graditvi. Naše delovne množice dobro vidijo svojo pot, po kateri jih vodi naša Partija, in prepričane so, da je ta not popolnoma pravilna in častna.
Tovariši in tovarišice ljudski po-slancil
V	diskusiji sem se le malo dotaknil pomanjkljivosti, napak in slabosti’ v delu, toda o tem bomo podrobno govorili. ko bomo obravnavali republiški proračun. Ob koncu izjavljam, da se strinjam s predlogi v splošnem državnem proračunu in da bom glasoval za splošni državni proračun.«
Novoletna jelka v Ljubljani
Ljubljana se že dalj časa z veliko vnemo pripravlja na Novoletno jelko — naj večji praznik naših otrok. Po vseh terenih bodo prireditve za predšolsko deco, kamor bodo vabljeni vsi najmanjši brez izjeme. Cim več pozornosti posveča teren svoji deci, tem lepša bo prireditev. Sindikalne podružnice pa bodo oskrbele pionirskim odredom, nad katerimi imajo patronate, Novoletno jelko na njihovih Šolah. Prireditve za najmanjše in za pionirje bodo 31. decembra popoldne.
Centralna prireditev za vso deco bo v soboto ob 6. url zvečer v Tivoliju. Pričela se bo s prihodom dedka Mraza, ki bo v spremstvu palčkov, Janka in Metke, gozdnega m 2a, medvedov itd. prdSal iz Tivol<?ktiga gradu.
V	Tivoliju bodo v malih hišicah delali palčki — krojači, čevljarji, kovači, na otroškem igrišču bo postavljen tobogan, kjer bo veliko sonce otroke med vožnjo »požiralo«, na ribniku bo kraljeval povodni mož s svojimi vilami...
Med drevjem bodo taborili partizani in priredili miting, kot so jih nešteto med osvobodilno vojno,
Osrednja prireditev pa bo nastop pionirskih folklornih skupin, ples gozdnega moža in vil.
Pri vseh teh zanimivih prireditvah pa otroci v svojem navdušenju ne smejo pozabiti. da hodijo po Tivoliju, kjer so zadnja leta zasadili precej zelo občutljivega okrasnega grmičja. Dobro bi bilo, da bi stvši< ki bodo spremljali deco, mislili na to.
Stran Q
Tri kuomintanške armade so se priključile
narodnoosvobodilni armadi na centralnem bojišču
Peking, 29. dec. Agencija Nova Kitajska^ poroča, da so se 24. decemibra uprle še 3 kuomintanške armade skupno s svojimi poveljnikj Kuomi.nta.ngu v oblasti Pengsien, 40 km severoza-padno od Čengtua na centralni fronti. To so 15., 110. in 110. kuomintanška armada pod poveljstvom Lo Kvang Vena, poveljnika 15. armadne kuo-mintanške skupine, čen Ke Paja, poveljnika 20. armadne skupine. Te armade nimajo noibenega stika več s Kuomintangom ter so zaprosile generala Liu Po Čenga in Teng Hsiao Kinga, poveljnika ljudske osvobodilne
vojske v jugozapadni Kitajski za vsa potrebna navodila. Sedaj se te uporniške armade zibirajo v pokrajinah, ki jih je določila narodnoosvobodilna
vojska.
Medtem je ljudska vojska osvobodila mesta Tehuaag, ki leži 70 km severno vzhodu o od Čengtua.
Z ukazom ljudskega revolucionarnega vojaškega sveta je bilo v zapade ni pokrajini Sinki jang ustanovljeno poveljstvo narodnoosvobodilne vojske. Za poveljnika te vojaške oblasti je imenovan Peeng Teh Huaj.
c« J!!ala lh.op!PJa Organizacije in sc bo sestala 16. tannarta t Mew Yorhu
vprašanje Koreje in Eritreje
Na dnevnem redu je tudi
New Y0rk, 29. dec. (Tanjug). Sekretariat OZN je objavil, da bo 16. januarja zasedanje male skupščine.
Med najvažnejšimi vprašanji dnevnega redla male skupščine so vprašanje Koreje, vprašanje nekdanje italijanske kolonije Eritreje, meje bivših italijanskih kolonij in tožba, ki jo je predložila kuomintanška vlada. Na zasedanju bodo tudi izvoljeni predsednik, podpredsednik in poročevalec
male skupščine, hkrati pa bodo določili program dela male skupščine.
Kakor je znano, je 21. decembra Generalna skupščina sprejela resolucijo s 45 proti 5 glasovom (4 delegati so se vzdržali glasovanja) o nadaljevanju dela male skupščine. Proti tej resoluciji so glasovale Sovjetska zveza, Ukrajina, Belorusija, Poljska in Češkoslovaška, glasovanja pa so se vizdiržale Jugoslavija, Columbia, Izrael in Pakistan.
Borba proti nepismenosti v coni B
Koper, 29. dec. (Tanjug). Za odstranitev nepismenosti ustanvaljajo v jugoslovanski coni STO-ja večerne tečaje v krajih, kjer so še nepismeni.
uspesno delo večernih tečajev, ki so jih od leta 1946. do danes organizirali nad 30, prispevajo ne samo ljudske oblasti, ki so dale tečajem na razpolago vsa potrebna učila, temveč tudi ljudska mladina s svojo agitacij0 _roed nepismenim prebivalstvom, 28 učiteljev se je že prijavilo za prostovoljno delo v teh tečajih.
Največje uspehe so dosegli v vaseh Šentjur, Gažon. Korta, Nova vas, Lopar in drugod. V vasi Korti, kjer je bilo doslej 6 tečajev, ni več nepismenih. Nepismenost v jugoslovanski coni STO, ki znaša 25 do 30%„ je ena izmed posledic politike raznarodovanja, ki so jo izvajale fašistične oblasti proti Slovencem in Hrvatom v v Istrskem okrožju.
V jugoslovanski coni STO-ja uvajajo brigadni sistem dela
Koper, 29. dec. (Tanjug). Da bi povečala delovni učinek, je uvedla tovarna za konservttanje rib' »Arrigo-ni« v Izoli brigadni sistem dela v vseh oddelkih podjetja. Danes je zaposlenih v tovarni »Arrigoni«' 30 brigad, kar je omogočilo, da se je storilnost povečala za 30%. Novo uvedeni brigadni delovni sistem je pokazal najboljše uspehe v oddelku za predelavo rib, kjer se je proizvodnja povečala za 90%.
Iz Nennijeve stranke izključujejo nasprotnike informbirojevske politike
Trst 29. dec. (Tanjug.) Vodstvo Federacije Nennijeve socialistične stranke v Tre tu je izključilo iz stranke direktorja naprednega tržaškega dnevnika »Corriere di Trieste« Carla Cergolyja in urednika tega lista Marijana Dežmana. Kot razlog za izključitev Cergolyja in Dežmana so navedli, »da simpatizirata z jugoslovansko politiko, kar je prišlo do izraza v časopisu«. V svojem odgovoru na odločbo
o izključitvi pravi Carlo Cergoly, da so to samo nasilni ukrepi vodstva stranke, ki obračunava z nasprotniki politike, ki podpira informbiirojeveke smotre Komunistične partije Italije.
Priprave za ustanovitev kmečke zveze v coni A
Trst 29. dec. Na iniciativo OF je bil te dni v Trstu sestanek Iniciativnega odbora za osnovanje kmečke zveze Cone A. Kmetje te cone so namreč brez vsake sindikalne zaščite. Temu je kriva Vida-lijeva frakcionaška sindikalna organizacija in pa informibiirojevska propaganda.
Na sestanku iniciativnega odbora 60 posamezni referenti orisali težak položaj kmetov v coni A in poudarili potrebo, da se čimprej skliče ustanovitvena konferenca kmečke zveze.
Izbran je pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da pripravi statut nove kmečke zveze in najkasneje v roku enega meseca skliče ustanovitveno konferenco.
Katastrofalne poplave v Izraelu
Tel Aviv. 29. dec. AFP poroča, da grozijo v Izraelu zaradi dolgotrajnega in hudega deževja katastrofalne poplave. V zadnjih 4 dneh je padec dežja dosegel 80% letnega povprečnika. Šotori v taboriščih priseljencev so pod vodo ali pa so jih odnesli hudourniki. Oblasti so morale nujno zaprositi prebivalstvo, da sprejme v svoja stanovanja 7000 otrok iz teh taborišč. Ulice in hiše v Tel Avivu ?o poplavljene. Na Sredozemskem morju so takšni viharji, da ne more nobena ladja pristati v jafskem pristanišču.
Nemci se bodo lahko vrnili v Sudete
Frankfurt 29. dec. »Sudetendeutsche Illustrierte«, ki izhaja v Wiesbadenu, poroča, da proučujejo češkoslovaške oblasti načrt, po katerem bi se Sudetski Nemci zopet lahko vrnili v ČSR, in 6icer v Sudete.
PTT v Sloveniji je izpolnila letni plan
Tudi pri tej važni ustanovi je bil dne
21.	dec. izpolnjen letni plan s 100.1% in sicer:
Pisemski, paketni in denarni promet s 101%, telegrafski promet s 102.1%, telefonski krajevni promet z 92.5%, telefonski medkrajevni promet s 131.1%.
Kot prva je izpolnila svoj letni plan medkrajevna telefonska centrala v Ljubljani 31. oktobra s 101%. V tej centrali dela tov. Jančar Vera že za mesec junij, tov Dora Dekleva pa za april 1950. Njima sledijo tudi druge tovarišice in kolektivi posameznih post.
V	celoti ni bil dosežen letni plan paketnega prometa, ki pa bo izpolnjen do konca leta. Ne bo pa dosežen v celoti plan denarnega prometa vsled prehoda na brezgotovinsko poslovanje tekom leta
1949.	Prav tako zaostaja tudi plan krajevnega telefonskega prometa, ker nam informbirojevske države niso dobavile novih kapacitet za povečanje avtomatskih central ,kar pa bo v letu 1950 kljub vsem oviram le doseženo.
Poštarji se prav tako dobro zavedajo, da jih v letu 1950 čakajo še težje in odgovornejše naloge, za kar se že sedaj dobro pripravljajo, da bodo izpolnili svoj plan ne samo po kvantiteti, pač pa predvsem tudi v kvaliteti svojega dela, za kar so nam garant naše partijske in sindikalne organizacije.
»GRADIS« HIDROCENTRALE MOSTE IZPOLNIL PLAN
Dne 29. decembra dopoldne je delovni kolektiv »Gradisa«, ki gradi hidro centralo Moste nri Žirovnici, izpolnil 6voj letni plan po norma urah, količinsko in finančno.
PIVOVARNA »UNION« IZPOLNILA PLAN
Delovni kolektiv pivovarne »Union« Ljubljana je izvršil svoj količinski plan proizvodov 6lada, piva, kvasa, surovega špirita in špirita rafinade ter pivskih tropin do 28, t. m. 100,3%.
To delavno zmago si je izvojeval kljub marsikaterim težavam in zaprekam.
I fizkuLturaH Crvena zvezda : »Floriano« 2:1 (0:0)
La Waletta (Malta), 29. dec. Nogometno moštvo »Crvene zvezde« iz Beograda je premagalo danes v La Wa-letti (Malta) pred več kot 25.000 gledalci malteškega prvaka »Floriano« z 2:1 (0:0). Za Jugoslavijo sta zabila gola Mitič in Tomaševič, nasprotnik pa je dosegel edini gol s kazenskim strelom. Boljši del moštva »Crvene zvezde« je bila obramba, ki je obvladala številne nevarne položaje. Napad tudi tokrat ni izpolnil svoje naloge, ker ni bil učinkovit in ni izrabil nekaj ugodnih priložnosti, da bi povečal rezultat v svojo korist.
Vzpenjača na Vitranc
bo v nedeljo odprta za vse smučarje
Včeraj naši smuški skakalci, zbrani v Planici, niso skakali, pač pa je bila preizkušena smučarska skakalnica v Kranjski gori, ki so jo te dni izpopolnili. Uspelo preizkušnjo so naši alpski vozači, ki se pripravljajo na velika mednarodna tekmovanja, z veseljem pozdravili, saj jim bo omogočila intenziven trening brez naporne hoje navkreber. Vzpenjača bo v nedeljo, 1 januarja, na razpolago vsem smučarjem brezplačno.
— * —
Kolesarska zveza Hrvatske je objavila službeno lestvico 10 najboljših kolesarjev* Seniorji: Strain, Poredski, Sironi, Tišma, Osrečki, Gobo. Branko, Bat. Šolman. Ce-lesnik. Borsi. Na rang listi juniorjev so: Meteljko. Stipčevič. Stanko, Ročič itd.
(Nadaljevanje in konec)
mo tem kratkem razgovoru je tudi tu spet zaklokotal kompresor. Sočanom je odgovarjalo enakomerno ropotanje na oni strani. Na obeh straneh se je nadaljeval boj za decimetre in centimetre.
»Mislis, da bomo prišli točno skupaj?* se je obrnil brigadir z vprašanjem na svojega tovariša, s katerim sta odvažala iz rova odstreljeni material.
>Do zdaj so pri vseh prebitjih prišli natanko skupaj. Nič se niso uračunali,< je odgovarjal drugi. »Geometer nastavi svoj aprat, pogleda skozi in že ve, ali prav napredujemo ali ne.« Poln voziček odstreljenega kamenja sta sesuila v globino. Kamenje se je strkljalo globoko po sveže nasutem kamnitem plazu.
»Pravijo, da mora biti hidrocentrala še letos gotova,« sta se vračajoč pogovarjata. »Kaj misliš, France, ali bo šlo do konca leta?« sta se obrnila do minerja, ki se je prav takrat nekoliko oddahnil in si zvijal cigareto.
»Bomo,« je ta krepko odvrnil. »Samo, če bosta vidva bolj pridno vozila,« ju je karajoče pogledal in premeril kup odstreljenega kamenja, ki je čakal na odvoz. Na te besede sta se oba s še večjo vnemo lotila dela, da je kup kar vidno gineval.
»Prvi smo in moramo ostati,« je po kratkem molku pribil France, hoteč omiliti svoje prejšnje besede. »Ce ne bomo poprijeli, nas bodo oni nesli.« Z roko je pokazal v smer, kjer ae je prebijala druga tretjina. »Tone in Rok se bosta pretrgala, tako se ženeta, Nekatere dneve nas že dohajajo,« je v presledkih raz porejal svoje misli. Na njegovem obrazu, belem od skalnatega prahu, so se še bolj zaostrile zanj tako izrazite poteze.
Zvoki iz one strani so postajali bolj določni. Vendar je bilo težko reči, ali ao vmes še metri ali le decijnetri. Za
GUSTAV ^	0
GUZEJ Qg |2'	viru Jave
Francetovo skupino je že prišla izmena, a France in njegovi niso hoteli nehati. »Prebitja ne pustimo vam,« so se branili, ko so spočite roke hotele zagrabiti za orodje. Obe skupini sta se zajedli v skalovje. Razdelili so si delo. Dvojno število minerjev je hitelo vrtati luknje, eden je pripravljal mine, štirje pa so odvažali odstreljeni material. Vsake pol ure je odjeknila v rovu eksplozija. Ko se je megleni dim polegel, so po količini odstreljenega kamenja skušali izračunati, koliko poti so si priborili do skupine na drugi strani.
»Dva kubikal Ta skala je trda kot bi bila iz samega železa,« je miner Ernest nestrpno ugotavljal po odstrelu. Z one strani so jim brigadirji s trkanjem često klicali. Po tem so sodili, da vlada tudi tam nestrpna napetost
»Kaj te skale ne bo konec?« je mimogrede glasno pomislil France, Po goljufivem zvoku je skušal izračunati debelino sloja, ki se mu je zdel še prav tako debel kot pred odstrelom. »Ni vrag, da je ne bi zmanjkalo! Kaj pa če ne pridemo prav skupaj?« se je zbudil dvom v njem. »Saj ni mogoče! Geometer se prav gotovo m uračunal,« je skušal prepričati sebe m druge, ter jezno potiskal ustje kompresorja proti steni, da 60 mu podr-getavali napeti mišični vozli na rokah. Nenadoma je obstal. Po zvoku je čutil da je konica kompresorja udarila ob nekaj trdega. »Kar minirajmo, pa bomo videli.« S trkanjem so opozorili tovariše na drugi strani. Spretno so pripravili mine, jih prižgali in se umaknili. Eksplozija. Nato minute neskončno dolgega čakanja Dim se še ni polegel. Planili so v rov. Med gosto meglo prahu so jim prihajali nasproti sloji svežega zraka.
»Kaj smo že skupaj?« je zavrtalo vsem v možganih.
Ko so bili tik ob minirani steni, so na sredini videli za pest veliko luknjo in skozi praznino na oni strani v megli nekaj postav, ki so hitele proti njim. Kar same so segle roke po kompresorjih. Nekaj minut srditega udarjanja kladiv. Luknjo so povečali za toliko, da so se lahko splazili skozi. Trde mišičaste roke brigadirjev so si segle nasproti, se stisnile močno in iskreno, kot se pozdravljajo tovariši po težki, zmagoviti borbi.
»Srečno!« so se pozdravljali.
»Zdaj pa proslavit!« je kriknil France in obe brigadi sta pustili kompresorje, vozičke in z motno svetlobo prepreden rov ter se vriskajoč napotili v dolino.
V	dovodnem rovu so se minerska dela bližala koncu. Brigadi Sočanov in Ličanov sta se borili za zadnje metre v rovih I B in 2 A. Drugi so šli pomagat betonerjem. Savici je treba izgladiti pot. Taim, kjer je skala mehkejša in porozna, jo je treba z injektorji utrditi, steno pa ometati in ji dati lepo, okroglo obliko.
Hidrocentralo morajo zgraditi do kon ca leta. Ta obljuba je dolžnost, ki se je vsi dobro zavedajo. Zato hite. V skalovju ojekleneli ljudje so samozavestni. In zmagali bodo.
Rok, Tone in Blaž so stopili iz hara ke. Okoli oglov je že nekaj dni mrzlo pihalo. Sneg je padel bolj zgodaj kot po navadi. Z naglo hojo so se skušali ogreti.
»Ali vas zebe?« jih je v pozdrav vprašal Filip, ki jim je prišel nasproti sem od delavnic.
»Zebe? Saj nimamo časa misliti na mraz,« je za vse tri odvrnil Tone. »Na-
OBVESTILA
ODREDBA o obratovanju prodajaln 30. in 31. decembra 1949 v Ljubljani
Vse prodajalne v Ljubljani, razen mlekarn, pekarn, trafik in prodajaln sadja in zelenjave, morajo v dneh 30. in 31. decembra 1919 obratovati nepretrgano od 8. do 19. ure.
S	tem se dopolnjuje slična odredba objavljena dne 27. t. m. — Poverjeništvo zb trgovino in preskrbo 10 MLO Ljubljana.
PODJETJEM, USTANOVAM IN PRIVATNIKOM
Poverjeništvo za delo MLO — gl. mesta Ljubljane naznanja, da bo s 1. januarjem
1950	posle Uprave za delovno silo. ki ima sedež v »Delavskem domu* in komisij za pomočniške izpite preneslo na vse RLO-je, Poverjeništva za delo. Od 1. januarja 1950 dalje se z vlaganjem proženj za pmočni-ške izpite, s prijavami za izdajo delovnih knjižio in iskanjem potrdil, da knjižice še nimate, obračajte izključno vsak na svoj RLO.
DNEVNE VESTI
Planinsko društvo Jesenice sporoča, da je Tičarjev dom na Vršiču s taJno zaseden po smučarskih tečajih. Erjavčeva koča na Vršiču bo po do sedai prejetih prijavah prenapolnjena ter se za prenočišča za silvestrovanje ne jamči.	470
OBVESTILO
Uprava Električne cestne Železnice v Ljubljani sporoča, da bo blagajna na Tyr-ševi cesti v soboto dne 31. decembra zaradi inventure za javnost zaprta.
KONCERTI
Spored simfoničnega koncerta, pri katerem bo sodeloval danes ob 20. v veliki unionski dvorani solist-umetnik Enrico Mainardi je naslednji: Weber:	Euriian.ta,
predigra. Bach: Suita v C-duru za violončelo solo. Dvorak:	Koncert za violončelo
in orkester. Dirigent: Bogo Leskovic. Na razpolago je še nekaj sedežev, stojišč pa dovolj. Predprodaja v Knjigarni muzikali j.
Koncert violinista Ivana Pinkave. V četrtek 5. januarja bo koncertiral v Ljubljani odlični ^ zagrebški violinist Ivan Pin-kava. Umetnika bo spremljal pianist Marjan Lipovšek Spored in podrobnosti javimo.	3634
GLEDALIŠČE
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Petek, 30. in sobota 31. decembra ter 1. in
2 januarja mladinska Igra: Ribičič: »Tin-če in Binče«. Zaključene predstave za pionirske odrede v okviru novoletne jelke.
KUPIMO:
4 klarinete B normalne uglasitve ea. 20 zaklopk ali (Bohm sistem).
2 trombi B,
2 bas F.
2 pavki (Tympani).
SKUD »Lojze Hochkraut*. delavska godba, Trbovlje.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 29. decembra: Srednja in južna Evropa je še nadalje pod vplivom dotoka tropskega zraka, ki gradi močan most visokega zračnega pritiska od severne Afrike do južne Skandinavije, v katerem se na-haSa dvoj© izra-zitih jeder: «no ee naliaja
nad vzhodnimi Alpami, a drugo nad se-verozapadno Bolgarijo. Ves ta svet ima pretežno sončno vreme z visokimi temperaturami. Vsa zapadna, severna in vzhodna Evropa pa je pod vplivom frontalnih motenj, katere povzročajo v teh predelih oblačno in deževno vreme s snegom v centralni SZSR
V	Sloveniji danes vlada sončno, brez-oblačno vreme z meglo v Celjski in Ljubljanski kotlini. Megla v Ljubljanski kotlini se danes ni razbila in ima debljino 250 m. Najnižja temperatura v Sloveniji je danes bila v Celju — 9stopinj C.
Snežne razmere v Sloveniji danes zjutraj ol) 1. uri: Planica 20 cm. sren, temperatura —6 stopinj C, sankališče in skakalnica uporabni, Dom pod Prisojnikom 15 cm, sren, temp. —7 stopinj C, sankališče upo-rabno, Pokljuka 35 cm, sren, temperatura —7 stopini C, sankališče uporabno Jezersko 2 cm, sren temperatura — 6 stopinj C, Šmartno pri Slovenjgradcu 3 cm, sren, temperatura —5 stopinj C.
Vremenska napoved za petek 30. decembra: Po jutranji megli v dolinah in kotlinah sončno z delno oblačnostjo. Temperatura od —6 stopinj C do 10 stopinj 0.
Štev. 309. J
PRESKRBA
DELITEV POTROŠNIŠKIH NAKAZNIC
Narodna banka FLRJ podr. 601 Ljubljana mesto bo delila: Živilske nakaznice za december (reklamacije In zamudniki* samo se danes, dne 30. t. m. Industrijske nakaz-nice za III, tromesečje (reklamacije in zamudniki) dne	31. t.	m, in	sicer	naslednjim
reg. št.: RLO	I: podjetja:	6,	20	45,	60,	76,
91. 134 139, 196 203, 207. 245, 246, 258 261, 276, — ulični poverj. reg. št.: 5. 23 31. 32. 37, 44. 61, 64, 81).
RLO II: podjetja reg. št. 48. 96. 99, 142, 145, ulični: reg. št. 27, 41, 44. 70, 81 109, 117, RLO III: podjetja reg. št. 42, 77. 18 ulični:
6	in 33. RLO	IV:	podjetja:	15.	57,	61,	68,
77, 81, 123, 176.	206,	ulični:	9,	41.	49,	51,	58,
62, 102. OLO Ljubljana okolica:	podjetje
reg. št. 85 in KLO Janče.
Vsa podjetja, urade in ustanove, ulične poverjenike in KLO-je opozarjamo da morajo:
•s! Dre<U°žiti Narodni banki spiske potrošniških nakaznic lastnoročno podpisane od-potrošnikov, b) vrniti vse potrošnikom ne-lzročene nakaznice v smislu sč. danih navodil. c) izročiti vse neizkoriščene odrezke potrošniških nakaznic in sicer po naslednjem redu: zvezna in republiška podjetja one 5. januarja, lokalna podjetja dne 6. januarja ulični poverjeniki RLO-jev, pod-2§5v 111 KL0 Okrajnega LO Ljubljana-OKoiLca dne 7. jaguarja, vsakokrat od pol 12- ure- — Narodna banka FLRJ, podružnica «01 Ljubljana-mesto.
ODDAJA NAROCILNIC ZA MLEKO ZA I. TROMESEČJE 1950
MTr^T^pništvo za trgovino in preskrbo an^ Poziva potrošnike, ki so “ataznico za mleko, da morajo od-“A^iinico za sveže mleko najkasneje no januarja 1950. in sicer v v kateri žele prejemati mleko.
upozarjamo potrošnike, da se prijavljajo v ®v<£faajbližji mlekarni in sicer v takšnem številu, da ne bo nepotrebnega čaka-n]a.
Ostala navodila za mlekarne ostanejo še nadalje v vol javi.
Številčni spisek z nalepljenimi naročilnicami _ morajo mlekarne dostaviti svoji
2p^MMSi4noemu EL0"3u najkasn6je do delitev kase
*	za trgovino in preskrbo
MLO Ljubljana obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo na odrezek Št. 3 republ. dopolnilne Preskrb e živilskih nakaznic O—- za mesec december po 400 gramov kaše.
navedene poslovalnice racioni-
ranih živil:
Posiovruice »Hrana«: Opekarska 31, Rož-na dolilna C. V-2, c. XVII-34, Tržaška c. 91, Ganeva 5, Gosposvetska 6 Rimska 24, TyrseVa 31.
Poslovalnice »Živila«: Povšetova 71, Ber-nekerjeva 22, Prisojna 7.
Poslovalnice ‘Pr,e7^rbe<.:	Galjevica 9a,
Frančiškanska 10, Vodnikov trg 2.
Poslovalnice sKolonlalei: Bežigrad 13 Celovška 85, Hotimirova 13 Tyreeva 86' Vodovodna 67.
Poslovalnice potrošniške zadruge: Cerkve-21, Gerbičeva 3, Vrhovci 16, Tržaška 46, Tržaška 79. Zaloška 22, Šmartinska 107 in 10, Bezanškova 22, Vodnikov trg 5. Resljeva 3, Kongresni trg 2, Sv. Jakoba trg 7, Karlovška 19. Celovška 144, Černetova 26, Sto-žice 175, št. Vid Tyrševa 47a, Polje 1, Sneberje Zalog.
POTROŠNIKE KURIVA
opozarjamo, da trgovsko podjetje »Kurivo-v svojih poslovalnicah na Vilharjevi cesti zaradi letne inventure dne 2. januarja 1950 za stranke ne bo poslovalo in izdajalo blaga.
Naročnikom,
ki naročnine za leto 1949. še niso v celoti poravnali, bomo do 31. decembra poslali položnice z navedbo,
za koliko časa dol rti jejo naročnino.
Naprošamo jih, da zaostanek takoj poravnajo.
Uprava »Ljudske pravice«
OSMRTNICE
Uprava elektrarne Velenje sporoča žalostno vest, da je po nesrečnem naključju umri nepozabni tovariš FRANC KRALJ, trikratni udarnik in novator. Vestnega in požrtvovalnega tovariša Franca bomo ohranili v trajnem spominu. — Velenje. 29. decembra 1949.
Sindikat kovinarjev Elektrarne Velenje sporoča, da se ie smrtno ponesrečil pri izvrševanju svoje službe dobri tovariš FRANC KRALJ, ključavničar, trikratni udarnik in novator Zvestega in požrtvovalnega tovariša bomo pokopali 30. t. m. ob 16. uri. — Velenje. 29. decembra 1949.
Umrla nam je naša draga mama JOŽEFA MIHELIČ roj. NOVINC. Pogreb bo iz Nikolajeve mrliške veže dne 31, decembra 1949 ob 15. uri na pokopališče. — Otroci: Stane, France, Edi. Mici, Jože. Pavla, Ivanka. Milan in ostalo sorodstvo. — Ljubljana, Ribnica, Bovec, 29. decembra 1949.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslov uredni-|tva: Kopitarjeva 6 — Uprava Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva in uprave: 52-fal do 52-65. Telefon naročninskega oddelka 30-30 — Telefon oglasnega oddelka 36-85 — Štev. ček. računa 601-90601-0
zaj gremo. Do konca leta mora biti gotovo, dela pa je še čez glavo.«
»Vsi smo se zagnali zadnje tedne. Pa kako tudi ne bi. Naša obljuba mora biti pravočasno izpolnjena. Še kak mesec, potem se bomo pa malo oddahnili.«
»Oddahnili? Jaz si ne želim oddiha, želim si dela,« je upadel v besedo Rok. »Oddih sem meni dovolj tedaj, ko sem bil nekaj let brezposeln in sem moral prosjačiti za pravico do življenja.«
Nad Voglom so se trgale megle. Zim sko sonce je posijalo skozi špranjo oblakov na belo pogrnjeno ravnino in sveže pobeljene vrhove, da jim je kar vid jemalo, Sem od strmo padajočega tlačnega rova je bilo slišati rezko udarjanje po železu. Monterji so spajali cevi, da bo Savica pred vstopom v turbine podeseterila svojo moč.
Pogled na bleščečo pokrajino jim je za nekaj časa vzel besedo.
»Tudi ta svet ima svojo lepoto,« je prekinil molk Filip. »Spočetka sem mislil, da ne bom vzdržal tu. Zdaj pa mi je skoraj težko ob misli, da bo naše delo kmalu na koncu. Ne samo zaradi pokrajine. Ob vseh neštetih težavah mi je postala draga vsak« naprava, pregrada, rovi, strojnica. Nekaj mojega ima. Pa tudi vse težave so nas povezale.«
»Nekaj novega je v nasl« je dodal Rok. »Nekdaj, spominjam se, ko sem delal pri gradnji soških elektrarn, mi je bilo vseeno, kdaj bomo gotovi. Ko je bilo delo končano sem odšel in ni me več brigalo, kaj se dogaja na stavbišču in kako je z gradnjo. Tu pa me stotero vezi priklepa na vse, kar je napravila naša brigada, pa tudi kar so napravili drugi.«
»Da, spremenili smo se, spremenilo pa se je tudi življenje,« je zamišljeno govori] Filip. »Včasih, ko zrem od spodaj proti rovom si mislim: glej, tu smo prenašali material navkrpl rr, na onem oknu
smo prebili toliko in toliko metrov rova, v pregrado zabetonirali toliko in toliko kubikov. Rezultat tega dela je moj, je naš. Z vsem smo utrdili temelje našega novega življenja.«
Umolknili so in pili lepoto zgodnje-zimskega dneva. Pogledi so se jim ustavili na poslopji} strojnice, okoli katere je vladalo živahno vrvenje. 2e nekaj dni so se monterji trudili z urejevanjem srca bodoče hidrocentrale, turbin in generatorjev.
»Ni čudno! Tisočletja je padala Savica v globino in se šumeč pretakala proti jezeru. Razen vode ni dajala ljudem ničesar. Pa je prišel pogumen Človek in dejal: izkoristimo njeno silo in določil novo pot. V strojih in napravah se bo njena sila spremenila v elektriko. In ko boš sedel kje v sobi in se zazr]
v električno Žarnico, ki jo bo napajala elektrika te hidrocentrale, boš pomislil: »Naša Savica I« In ko boš šel mimo tovarne, ki ji bo dajala pogonsko silo ta hidrocentrala, boš čutil, da si s svojim delom povezan z vsemi ljudmi v tovarni. Mi pa bomo dajali še nove Savice. In vsak objekt nas bo še bolj povezal med seboj. Ob vsakm bomo čutili, da smo člani velikega delovnega kolektiva — socialistične domovine.«
»Gradimo Savico, gradimo pa tudi sebe,« je pripomni] Blaž.
»To je resnica, ki nam je ne more nihče oporekati. Luč spoznanja in sile ustvarjalnosti našega človeka rastejo ob vsaki novi delovni zmagi,« je bolj sebi kot njim dejal Filip, ko so se razhajali.
Tone, Blaž in Rok so se polagoma vzpenjali navkreber proti rovu, Filip je nekaj 8asa gledal za njimi, potem pa se ie počasi napotil proti barakam.
Z vseh koncev doline se je oglašala mogočna pesem ustvarjalnosti novega človeka.