Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld, za pol leta 8 gld, za četrt leta
4 gld.. za en inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Velj4: Za eelo leto 13 gl, za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr, za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr, če se tiska enkrat: 12 kr, če se tiska dvakrat; 15 kr, če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 6. uri popoludne.
Štev. 11S.
V Ljubljani, v torek 19. maja 1885.
Letnik X I I I.
Volilni sliod v Gotiii Vasi pri Novem mestu.
14. maja 1885.
Kako se je vršil ta sliod, smo že povedali, danes dodamo nadrobneje nektere reči, ki so se pri njem obravnavale.
G. V. Pfeifer v jasnih potezah navaja važnejše postave, ki so se sklenile v državnem zboru v pretekli dobi.
V prvi vrsti omenja vojno postavo, po kteri je večina državnega zbora iz ljubezni do predrage domovine in do presvetlega cesarja vladi dovolila do leta 1889 stalno armado 800.000 mož, ker sosedne države kar štrle orožja in so oborožene od nog do glave, tako da naše cesarstvo pač ne more pomanjšati svoje armade; razlaga pomen postave o vojaški taksi, ki ima blagi namen služiti v podporo tistim revnim rodbinam, kterih reditelji so poklicani o času vojske v službo.
Omenja dalje ojstro postavo v zabran goveje kuge s pristavkom, da se je pri tej priliki zaprla meja proti Rusiji, kar je posebno vgodno za naše posestnike, ker cenejša ruska živina ne sme več uhajati čez meje našega cesarstva.
Razlaga postavo o umetnem (ponarejenem) vinu, o obdafcenji žganja, potem oderuško postavo proti brezsrčnim upnikom, kakor tudi s to postavo v neki zvezi stoječo drugo postavo proti brezsrčnim dolžnikom, kteri nad tožbo svoje poslopje (vrata, okna) razdirajo.
Glede poverjenja (legalizirenja) pisem po sodniji ali po notarjih omenja olajšavo, da sedaj ni treba podpisov prič, ako izdavatelj dotično pismo sam podpiše.
Razpravlja dalje postave o prenaredbi volilnega, obrtnijskega zakona itd. Povdarja, da se je zem-ljišni davek za Kranjsko za vsako leto znižal za 300.000 gld, da so se opominjevalni stroški pri iztirjevanju zaostalih davkov od 1 gld. 5 kr. znižali
na 10 kr, ako davek ne presega 10 gld.; da se občinam ni naložilo jako sitno poberanje vojaške takse.
Naglaša, da so se pod sedanjo vlado poboljšale denarne razmere — prejšnja vlada je za vsakih 100 gld. posojila prejela samo 75 do 80 gld, sedanja pa dobiva za vsakih 100 gld. posojila že 92 goldinarjev.
Sedanja vlada naslanja se na večino avstrijskih narodov na 14 milijonov Slovanov in nektere pravične Nemce, med tem, ko je prejšnja vlada naslanjala se na manjšino, na 8 milijonov Nemcev.
Sedanja vlada si prizadeva ravnopravnost dejanski izpeljati — če se to sem in tje še ni zgodilo, treba pomisliti, da je težko v par letih popraviti, kar se je prej skoraj skoz 18 let krivega vtrdilo.
Z lahko vestjo stopim pred Vas, dragi volilci, rekel je g. Pfeifer, mirno pričakovaje Vašo sodbo, zapisniki državnega zbora spričujejo, da sem vestno sodeloval pri omenjenih in tudi drugih postavah ter večkrat uspešno se potegoval za svoje volilce in za drago našo domovino. Sicer pa ni moja navada vsake stopinje ali delovanja obešati na veliki zvon, kakor se to od druge strani godi.
Da so se sklepale navedene in še druge postave po ljudskih zastopnikih, ki jih pošiljajo volilci v državni zbor, zahvaliti se imamo našemu presvit-lemu cesarju, ki velikodušno deli svojo vladarsko oblast z zvestimi narodi ter po očetovsko skrbi, da bi ljubljena naša Avstrija postala varno zavetje njenih zvestih narodov pod milo vladarsko roko presvitlega cesarja Pranca Jožefa I." in navdušeni „živio"-klici zadone po dvorani.
Na to razvija kandidat svoj v „Slovencu" že objavljeni program, kterega posamezne točke so volilci z burnim odobravanjem sprejeli ter gosp. V. Pfeiferja proglasili za kandidata v državni zbor.
K besedi se oglasita potem mestna volilca g. Jenič in g. Kastelic — ki imata tudi v okolici svoje posestvo ter stavita več interpelacij glede pre-meščenja vojakov iz Novega mesta v Ljubljano,
glede preložitve državne ceste med Št. Jernejem in Novim mestom, glede dolenjske železnice kakor tudi glede dotike z volilci.
Na ta stavljena vprašanja odgovarja kandidat blizo tako-le, da iz srca želi, da bi še dandanes bili nastavljeni vojaki v Novem mestu, kar bilo mestu in okolici na veliko korist, žalibog moč posameznega poslanca ne more vsega doseči, kar se baje tudi deputaciji, ki se je 1. 1883 obrnila do presvitlega cesarja za nameščenje garnizije v Novomesto, ni posrečilo. Premeščenje vojakov se zvršuje po vojaško-strategičnih načelih, kar se pa odteguje delokrogu državnega zbora. Sicer je pa vsikdar pripravljen po svojih slabih močeh pripomoči, da bi se v tem oziru vrednem slučaji kaj doseglo.
Glede preložitve državne ceste se je razgovarjal z Novomeškim g. županom meseca januvarja t. 1, da bi bilo potrebno več strmih klancev na državni cesti med Novim mestom in Št. Jernejem odstraniti in da bi se tedaj v ta namen prošnja odposlala na državni zbor.
Novomeško županstvo je to prošnjo napisalo in njemu poslalo, da jo je izročil državnemu zboru. Prošnja se pa ni mogla stvarno (meritorično) rešiti, ker ni bilo priloženega ne proračuna, ne načrta, sploh nobene priloge ne.
Skrb njegova pa bo na to delati, strmine na državnih dolenjskih cestah odstraniti.
Glede dolenjske železnice je že leta 1873 pri priliki 80 milijonov posojila, potem 1. 1874 v državnem zboru naglaševal potrebnost železnice, tudi precejšnjo število prošenj za zgradbo te železnice je izročil v državnem zboru.
Vsi poslanci iz Kranjskega naglaševali so vsako leto to važno vprašanje, po dogovoru v klubu je poslanec za dolenjske mesta g. grof Margheri v državnem zboru, g. V. Pfeifer pa v deželnem zboru lansko jesen to važno zadevo gorko podpiral.
Deželni zbor je privolil za prvoletno delo 5000 gld, društvo za napravo dolenjske železnice dobilo je pred kratkim dovoljenje od mini-
LISTEK.
Jan Holly.
(Dalje.)
2. Pesnik in slovenščina v obče.
Neki čehoslovanski pisateljJ) poskusil je nabirati črtice za životopis „slovenskega Homera". Ali kamorkoli se je na Slovensko — tako „Slovaki" imenuje svojo domovino — za sovet obrnil, ali ni dobil odgovor ali pa so prihajala le nedostatna poročila. Reklo se je, da so „Slovaci" glede životopisov slavnih mož jako siromašni, češ, ker nimajo nikake svobode, so od celega sveta zapuščeno ljudstvo, manjka jim bogatinov in da živijo, to jo pripisati jedino usmiljenju Božjemu. Odgovarjali so, da je životopis J. HoIly-ja neznan, da ga je opisal jedini J. Viktorin. Različne manjše sostavke našteva sotrudnik imenovanega čehoslovanskega mesečnika. Od dneva obhajane stoletnice, ste v Trnavi izšle dve knjižici, ena 2) še meseca marcija, druga3) pa koncem aprila.
') Glej mesečnik „Vlasf" (= Domovina) 1885, štev. 6, str. 333.
') „Životopisnynftstin (črtica, skica) slavneho slovenskeho btlsnika (pesnika) Jana Holleho". Dla J. Viktorina.
a) „Rozpoinicnka na Jana Holleho, jolio život a učinko-vanio".
Te dve ima pisalec teh vrstic pred seboj, in če bi zapopadek velecenjene prijatelje slovanske književnosti zanimal, zamore ga v glavnih potezah najti v sledečih vrsticah. Pred tem je pa potrebno nekoliko lastnih opombic.
Iz spisa, ki ga „Vlasf" priobčuje, se vidi, da je dotični nabiralec podatkov v pismu do prijateljev na Ogerskem rabil besedo „Slovak" in „slovacky". Jeden mu je namreč odpisal med ostalim to-le: „Tedy') si dovol'ujem napisat Vam list po slovensky — ne po „slo vacky", lebo 2) na to sa hnevame3)." Daljo pravi: „To na Slovenskem smatramo za raz-žaljenje in poniževanje". To je častitim bralcem vrlega dnevnika konservativnega že itak znano. Pod imenom „Slovak" znani državljan sebe imenuje „Sloven", njegov jezik pa je „slovensky" ali „slo venči na". Tudi mi ob Adriji bivajoči Sloveni bi smeli našim severnim bratom svetovati, da nas kličejo po pravem imenu. Ti za nas rabijo navadno izraz „Slovinci" in „slovinski jezik"; dotičuim pisateljem bi mi morali dopovedati, da istoimeni bratje v skupnosti živijo po Štajarskem, Koroškem, Kranjskem, po Goriškem in v Istriji, to je, mi, kteri imamo
') Tedaj.
2)	Ker.
3)	Gnevamo, jezimo.
isti književni jezik. Dopisnika je v srce zabolelo, ko je v Lvovu izhajajoč tednik 1) opisovavši Gorico poročal, da se v rečenem mestu govori italijanski, nemški in — „krajinski"! Ko bi tako napisal časnikar Slovanom sovražen, bi človek nič ne rekel; ali drugi vtis na bralca napravi članek, ako veš, da ga je so-stavil katoliški in resnicoljubni Poljak, kteri si pa ni vzel toliko truda, da bi zamogel rabiti pravi naziv za slovanski jezik v Gorici. In tudi Praški vsega spoštovanja in priporočila vreden mesečnik pravi, da se „Sloven" preglasovano iz „Slovan" rabi „na rozdil Slovenu kraji nskych" , kteri se imenujejo „Slovinci". če že slovanski pisatelji sami tako pišejo, kdo bo se potem čudil, ako ostalo občinstvo ne more priti do pravega pojma. A da neka nemška začetkom majnika letošnjega tiskana knjiga o Slovencih „in Illyrien und Krain" govori, ne pomeni nič ali pa veliko, kakor pač kdo hoče razumeti, ako more.
Nova doba duševnega življenja slovako-sloven-skega začenja z letom 1718. Takrat opazimo prvo slovensko knjigo na tržišči književnosti naših severnih bratov onkraj Litave. Vneti menih pavlinski Aleksander Miicsay izdal je svoje govore, da bi kakor pridigar tem laglje deloval med svojim ljud-
') „VViadomošci katoliekie", priloga z dne 12. aprila 1¡?8">.
sterstva, da smo delati prve priprave za omenjeno železnico.
Ko je Sla deputacija kranjskih poslancev pred sklepom državnega zbora k ministerskemu predsedniku glede dolenjske železnice, je g. minister priznal potrebo dolenjske železnice ter izrekel, da bo dežela le po svojih skromnih močeh (Leistungfiihigkeit) mogla pomagati, ker je revna, da tedaj ne bo po tem merilu dovažala, kakor bogatejše dežele, da bodo glavni stroški zadeli državo.
Glede dotike z volilci je omenil kandidat, da je vsikdar, ko je dosegel njega glas nesreče ali druge potrebščine, precej se podal v dotične kraje, kar se je zgodilo 1. 1880, 1883, 1884.*)
Jasni, mirni odgovori so bili volilcem jako po volji, potem se pričel ragovor še v drugih stvareh; na željo volilcev razlagal je kandidat pomen „eksti-stencminimuma" pri osobnein dohodninskem davku, ne pa pri zemljiščnem davku. Tudi je omenil, da ni bilo mogoče kaj odškodovanja dobiti Belo-krajin-skim občinam na meji za stroške, ki so jih imele ob času goveje kuge pred blizo 6 leti, ker so prošnje, ktere so občine vložile in tudi ponavljale po inštancnem potu, bile zavržene, postava pa veže tudi poslance.
G. župnik Virant je vestno večkrat vspešno delovanje g. V. Pfeiferja med drugim tudi kandidata hvalevredno prizadevanje za cerkve, šole, za pogorelce, za po toči poškodovane itd. kaj podpore pridobiti naglaševal in hvaležno priznal, da je med drugim cerkev v Veliki Oslici dobila 1000 gld., v Podgradu 100 gld. od presvitlega cesarja itd., po toči, po ognju poškodovani so dobili lepe svote, kar hvaležni volilci še niso pozabili; sicer posamezni poslanec ni vsegamogoč, pri najboljši volji ne more vsega doseči, vendar je sedaj pot gladka, ovire odstranjene, da bo mogoče vspešnejše v bodoče delovati in doseči, kar sedaj ni mogoče bilo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. maja. Notranje dežele.
Da se Slovani upirajo zakonitemu priznanju nemškega jezika za državni jezik, če tudi je tisti v vojski in po uradih že zdavnej vpeljan, je po mislih konservativnega „Grazer Volksblatta" nezaupljivost kriva, ki jo imajo Slovani do Nemcev. Recimo, da bi Slovani dovolili v napravo dotične postave, kdo pa jim je porok, da bi jih zopet ne pričeli tako zatirati, kakor je zatirala pred nekaj leti mala peščica 5000 nemčurjev 20.000 Slovencev v Ljubljani, ko je bilo od fijakerja pa do deželnega predsednika in od postreščeka pa do župana vse nemško. Kje je porok, ki bi Slovanom jamčil, da se ne bi s celo Avstrijo tako zgodilo, če bi Nemcem pravico za to ustavno pripoznali? Zginili bi še tisto popoludne, kedar bi taka postava svojo veljavo zadobila, vsi slovenski zapisniki in druge tiskovine iz uradov in za urade, kjer se jih ravno sedaj kaj nahaja, kajti preveč jih tudi dandanes še ni. Moralo bi se zopet 20.000
*) Avgusta meseca 1. 1883 je bil g. V. Pfeifer sklical občni volilni shod pri treh farah v Belokrajini.
stvom, ktero „ex suo nomine alias gloriosum se praebet", in da bi duhovnim sobratom podal knjigo, kakoršne slovenski narod ni imel, t. j., slovensko. Delo to je začetek spisbe slovenske in prvi žarek njene zarje. Neznaten sicer bil je ta korak, vir svoj imel je v čisto naboženski gorečnosti ter čez več desetletij brez naslednika, a bil jo veleznamenit. Koncem istega stoletja oglasil se je novi bojevnik na književnem polji. Bil je to Antonij Bernolak, ta je neusmiljeno trgal vsako vez s preteklostjo, priboril je samostalnost slovenščini, ktera je tekom jednega stoletja že pismenim jezikom ter ima, če ravno ne veliko, ali v resnici dosti krasno slovstvo, književnost, literaturo.
Bernolakova prikazen povzročila je vsplošno gibanje. Glas njegov ozval se je po celem Slovenskem, dotaknil se je vsakega, a posvedočil jako mnogo ljudi, da je mogoče narod prebuditi, k samozavesti privesti in omikati samo z lastnim jezikom. V tem smcru podali so se na delo. Bernolak bil je središče, okoli njega so se zbirale skoraj vse literarne moči slovenske. Javljali so se vabitelji narodnega duha, narodne namene velikodušno podpirajoči me-cenaši, lotijo se narodnih zadev, ustanavljajo literarna društva za izdavanje slovenskih knjig, — in tako se je razcvetal narodnik jezik na toliko, da je Holly v njem zamogel dajati izraz vzvišenim čutom
Slovencev 5000 nemčurjem pokoriti in 14 milijonov Slovanov ječati pod pritiskom 8 milijonov Nemcev. Ko bi bili Nemci, dokler so bili na krmilu, vsaj nekaj storili na pripoznanje dejanske ravnopravnosti, da bi se Slovani na tisto opirati zamogli, da bi jim zaupati smeli, izvestno bi se potem ne branili tolikanj pripoznati nemškemu jeziku zahtevano državno predpravico. Tako pa menda ni upa, da bi nasveto-vana postava kedaj zakonitno priznanje dobila. Je pa tudi treba ni. ker brez nje vsi lahko mirno živimo.
Srečna Kranjska, vsklikniti mora vsak, kdor je pe časnikih bral, kako da jim na Dunaji, kjer je vendar svet vse inteligence nakopičen, prede za kandidate v državni zbor, pri nas jih imamo pa toliko, da ne vemo kam ž njimi! Ce nam tudi vsega druzega od polovičarja pa do uarodne sloge vedno in bridko primanjkuje, mož imamo pa le vedno na ostajanje, ki se čutijo sposobne trpečemu narodu našemu žuleči jarm polajšati! Na Dunaji jih morajo skoraj z Dijogenovo svetilnico iskati in pravijo, da se zna celo pripetiti, da jih bodo morali s silo na voliščevin v državni zbor riniti, pri nas tega ni treba. Še preden je kdo vprašal za kandidate, jeli so se oglašati, kakor žabe v mlaki: „jaz že, jaz že, jaz že!" Ob enem je pa vsak prinesel polno škatljico mičnih reči, ktere kaže od daleč do-tičnim prebivalcem z obeti, da jim bo vse te pa še mnogo lepšega pridobil, če ga izvolijo. Na Dunaji bi komaj bilo, ko bi volilci s takimi sredstvi kandidate lovili, kar je pa tudi verjetno, kajti železnic imajo ondi že zadosti, ceste prekrasne, reke so vre-jene, davki so taki kakor drugod, s potepuhi pa sami jako strogo ravnajo. Kandidat ima ondi v resnici jako težavno stališče. Ako se noče vreči na „šimeljna", na kterem bi se za zatirano nemštvo boril, skoraj da ne ve, kaj bi v državnem zboru delal.
Govorili smo enkrat že na tem mestu o bivšem ministru Bachu, ki je v Avstriji pred nekako 30 leti sedel na stolu državne vsemogočnosti. Ta mož spal je potem smrtno spanje politično mrtvih. Lienbacher ga je zopet od politično mrtvih obudil. Vsi slovanski in Slovanom prijazni listi dvignili so se proti Bachu. Ga bodo pa vsaj nemškonarodni z navdušenjem pozdravili? mislil si bo marsikdo. O kaj še? Tudi tisti ne kažeje nikakega veselja. Tudi ti sebičneži ne vedo, kam bi se prav za prav ž njim obrnili. Je sicer res, da jeden sam poslanec ondi nič ne opravi, če bi tudi zlate gradove obetal, pač pa jih lahko več na svojo stran pridobi in potem pa postane lahko škodljiv.
Prazna slama se bo tudi letos še mlatila v državnem zboru, če smemo obljubam vrjeti, ki jih nemškonarodni kandidatje svojim volilcem delajo. Štajarski grof Wurmbrand, sedaj deželni glavar na zelenem Štajarju, je bil pri nastopu svojega posla slovesno obljubil v deželnem zboru štajarskem, da hoče obema narodnostima pravičen biti. A le malo pozneje videli smo ga že odločno na nemško-Iiberalni strani, ki za Slovence nima srca; sedaj pa grof že kar naravnost obeta, da, če mu dajo mandat Graške obrtne zbornice, so bo v državnem zboru zopet letos za to potegnil, da se bo nemškemu jeziku priznala postavna veljavnost državnega jezika, kakor bi štajarski rokodelci in obrtniki tako z rožicami postlano imeli, da bi jim do srečnega življenja na tem svetu nič druzega ne manjkalo, kakor uradnega nemškega jezika s pečatom vstavnega priznanja. Naj grof raje skrbi za to, kako bi se splošna beda tudi po Štajarskem odpravila, kajti tudi ondi imajo ravno obrtniki in rokodelci mnogo stisk kakor povsod in bi v resnici hvalo vedeli možu, kteri bi jim pomagal polajšati težko breme v narodno-gospodarstvu. Po kaj pa prav za
in mislim velikega duha in nežnega srca svojega. V tem jeziku „prespevuje vel'ka a žalostne dni Slovakov", njihove rajsko-dražestne njive, livade in polja.
Ivan Holly je v tej takozvani Bernolakovi dobi največi spisovatelj, a ob enem tudi najodličniši pesnik. Duh njegov pesniški v nedosegljivi višini vznaša se nad ostalimi pesniki one dobe, tako, da si je on izmed istih pridobil neminljivi venec lovorov, kterega mu tudi po sto letih poklada na grob hvaležni narod. Vse to, kar so si Macsay, Bernolak, Hamu-ljak, Palkovič in drugi prizadevali: jezik ljudstva povzvišati na jezik književni, — to je Holly sam s svojimi pesniškimi proizvodi vresničil in v življenje privedel. Ko bi ne bilo HolIy-ja, Bernolakova doba bi jedva imela poseben pomen. A da je postala velike važnosti, vzrok je le Holly. On so na obzorji slovenske spisbe ni objavil kakor mala zvezdica, pač pa na nagloma kakor svetlo žareče solnce. Odprl je oči, a ognjem svojih spevov razgrel je srca vsem, kteri so bili za narod. On je dokazal, da ima slovenski jezik isto živost, isto prožnost ali raztezljivost in gibčnost, kakor drugi jeziki, in da je tudi slovenščina sposobna izreči to, kar imajo krasnega celo klasiške literature.
(Dalje prih.)
prav hodijo poslanci v državni zbor? Po kaj le druzega, kakor delat postave, ktere naj bi blagor podložnih pospeševale. Ali se bo to tudi b postavo o postavnem priznanji nemškega jezika za državni jezik storilo. Kaj še! Le dragi čas bi se tratil in prazna slama mlatila za — dragi denar davkoplačevalcev.
Velike vaje naše mornarice pričele se bodo meseca junija po sličnem programu kakor lansko leto in končale se bodo z napadom na prvo našo pomorsko luko Pulj. Vodil jih bode pomorski zapovednik viceadmiral baron S ter nek sam, vde-ležil se jih bo pa tudi viceadmiral cesarjevič Rudolf in več nadvojvod. Trajale bodo šest tednov. Kakor lansko leto, urili se bodo naši mornarji tudi letos z torpednimi čolnički. Pred Tržaškim mestom napravili bodo boj na morji.
Slavnosti sv. Metoda na Velehradu vdeležilo se je do sedaj že več nego 70.000 Slovanov, večinoma iz Češke in Morave. Velikanske so pa priprave, ki se v tem smislu ondi še delajo za vdeležbo 5. do 12. julija, kedar bo ondi velika cerkvena slovesnost. Iz zlate Prage odrinila bota tjekaj še najmauj dva vlaka, enako tudi iz drugih škofij. Z enako navdušenostjo, kakor na Češkem delajo se priprave po Galiciji in v sosednji Poznanjski. Poljski verniki zapadne Galicije odpeljejo se iz Krakovega pod vodstvom svojega škofa Dunajevskega; Poznanj-ske pa, ki škofa nimajo, popelje dr. Steblevvski. Čehi in Poljaki v Ameriki živeči napravili bodo slavnost na čast sv. Cirilu in Metodu v Ameriki za-se in bodo na Velehrad le deputacijo poslali, ki bo s sa-boj za spomin krasno cerkveno zastavo prinesla in jo bo na Velehradu pustila. Z Dunaja se bo papežev poslanec msgr. Vanutelli 12. julija na Velehrad peljal. Avgusta meseca odrinemo tjekaj Slovenci in Rusini. Poslednje bo vodil nadškof Sembratovies. Za nekaj sto ljudi je na Velehradu vedno prostora in postrežbe pripravljene. V samostanu in gradu imajo mnogo sobic, ktere vse so za tujce pripravili; tudi je ondi restavracija, pošta in brzojav. Slavnostni odbor, kteremu na čelu je ondašnji dekan Vykydal, vestno skrbi za ugodno in skrbno pogosto-vanje došlih gostov.
Bismark se je zopet pokazal ¡zbornega prijatelja Avstrije po vpeljavi nove carinske postave na vpeljavo žita iz Avstro-Of/erske na Nemško. Povišal je namreč carino od rži in pšenice na tri marke od 100 kilogramov in je s tem osobito ogerski žitni kupčiji klofuto dal, dajo bodo pomnili še dolgo časa, ako se na kak izvanreden način tudi od naše strani kaj ne presuče. Naše, oziroma ogersko žito, bo vsled tega na Nemškem vsakih 100 kilogramov za 3 marke = 1 gld. 80 kr. dražje memo nemškega, ali pa, če se bodo Bismarkove „prijateljske" besede spolnile, da bo to carinsko naklado edino le Avstrija čutila, bodo naši žitni trgovci na Nemškem pri vsakih 100 kilogramih 3 marke zgubiti morali. Na vsak način pod takimi pogoji naši poljski pridelki bič več na Nemško ne morejo, kajti kdo bo po svojo škodo tjekaj hodil? Vsled tega bo žito pri nas v ceni še bolj padlo, kmet bo še veči revež, mestjan tega sicer ne bo občutil, pač pa pek, ki bo kmalo za eno ali dvoje nadstropij na boljem. Avstrijska vlada je sicer že mislila še pred novim državnim zborom dosedanjo carino na izdelke iz Nemškega k nam vpeljane iz lastne moči na podlagi § 14 dotične postave ovreči in carino tudi primerno povišati, osobito pa na nemško žito, da bi se ga pač ne izplačevalo k nam iz-važevati, pa so ji roke zavezane, ker na Ogerskem dotičnega paragrafa nimajo in bodo morali do jeseni čakati, da se jim državni zbor zopet snide, kajti carinska postava mora biti od obeh vlad skupno sklenjena, da je veljavna. Toraj tudi nam ne bo druzega kazalo, kakor do jeseni potrpeti. Sicer pa Avstrija ne bo tolikanj zadeta, kakor pa Ogri, ravno tisti Ogri, ki so leta 1866 s Klapko Prusom proti Avstriji s svojimi prostovoljci na pomoč hiteli. Sedaj se jim tisto utepa, kakor se jim jo leta 1878 v Bosni pri Maglaju utepala tista častna turška sablja, ki so jo Osmauu paši v Carigrad leto poprej v dar nesli. — Bismark je pa s tem korakom zopet jasno dokazal, koliko da mu je Avstrija pri srci!
Vnanje države.
Sobotni telegram prinesel nam je imena novih ministrov v srbskem kabinetu. Ta prememba nima nič posebnega pomena in je kabinet večinoma ostal, kakor jo bil. Kriza je nastala vsled tega, da se je minister notranjih zadev svojemu poslu odpovedal. Vsled tega je tudi bolj osobnega, kakor pa političnega pomena, in če je poslednjega sploh kaj zraven, se tisti na notranjo politiko opira, nikakor pa ne na zunanjo. Zunanja politika srbska ima svojo jako določno označeno pot, kakor jo varnost države in blagor naroda zahtevata. Sicer so jo pa pod sedanjo vlado zunanja politika spremenila — Srbiji na korist. Pod Rističem so bili časniki dan na dan Srbije in zopet le Srbije polni; vsa Evropa imela jo je v mislih in pa v slabih čislih. Dandanes je to ravno narobe. O Srbiji se v veliki politiki jako malo čuje, zato pa jo vsaka država spoštuje; sad te politike pa tudi ni izostal, kajti Srbija dviga se in okrepčujo svoje ude čudovito. Na zunaj spoštovana, znotraj mirna, kakor še nikdar poprej, postala je pravi uzor malim državam na jugu. So-
državljan. Politične razmere poznA, kot malo kdo njegovih vrstnikov in se njegovo politično prepričanje popolnoma strinja s „Slogo". V grofu Attemsu združeno je vse, kar si Slovenci od poštenega kandidata zahtevati morejo in naj toraj zarad tega na 8. junija vsak Slovenec in pošten Lah voli v velikem posestvu grofa Attemsa za bodočega poslanca.*)
Iz Celovca, 16. maja. (Volitve volilnih mož.) Začetek dober. V G lin j ah sijajna zmaga (3 volilni možje). Podljubelom vkljub deževnemu vremenu prišlo toliko volilcev in narodna večina tako ogromna, da komisar še šteti ni hotel. Izvoljenih je 5 narodnjakov. (Lani smo tukaj le deloma z malimi glasovi zmagali.) Vsa čast gré Plajberžanom, ki so prišli 3 ure daleč v polnem številu. V Gosp i sveti sicer še nismo nikoli zmagali; pa letos je manjkal le 1 glas. Sosedni župnik ni prišel; drug duhovnik je pa za učitelja šolo imel, učitelj je pa šel med tem k volitvi in liberalno volil. „Dobrota" tudi ni vselej dobra. Vidite, koliko je na enem, dveh glasih ležeče, pa se vendar ne spregleda.
Domače novice.
Gospodom volilcem Ljubljanskega mesta!
Danes ob 7. uri zvečer je v mestni dvorani javni volilni shod, da se postavi kandidat za državnozborsko volitev. K obilni vdeležbi vabi gg. voliloe
narodni volilni odbor.
(Včerajšnji „Slovenec") zaplenila nam je državna oblast zarad prežive slike irredentovskega postopanja po Tržaški okolici osobito pri sv. Križi, ki smo jo prinesli med domačimi novicami. Da naše bralce nekoliko odškodujemo, dodali smo današnjemu listu pol pole obsegajočo prilogo.
(Ali je gosp. prof. Šuklje vladen kandidat?) Sobotni „Ljub. List" piše: „H kandidaturi Šuklje-jevi. Pod tem naslovom odgovarja včerajšnji „Slov. Narod" na mnoga vprašanja, ki mu baje dan za dnevom dohajajo iz vseh dolenjskih mest: „Je-li g. Šuklje v istini vladni kandidat", da se je na naj merodajnišem mestu to zanikalo, in sicer zaradi tega, ker vlada nema nobenega povoda, delati proti kandidaturi grofa Margherija. Ob jednem pa pristavlja: „Radovedni smo vsekako, kako nam bo sedaj najnovejši dnevnik dokazal, da je g. Šuklje vladen kandidat." Na to odgovarjamo na kratko sledeče: „Ljub List" dosedaj nikdar ni proglašal g. prof. Šukljeja vladnim kandidatom, in tudi nikdar namena imel ni, proglašati ga takim. Če se je v „Ljub. Listu" pisalo o prof. Šukljeju, zgodilo se je to, ker so se nam zdeli različni strastni napadi zadnjega časa nanj neopravičeni in smo si v dolžnost šteli, zoper te napade zagovarjati ga, česar tudi za naprej opustili ne bomo, ako se bodo neutemeljeni napadi nanj še dalje ponavljali. Vsak nepristransk človek bode moral pri-poznati, da se je vlada vselej le načela držala, da imajo po ustavi pravico kandidate postavljati si le volilci. Vlada tudi nikdar ni dvojila, da imajo naši volilci dovelj zdravega razuma, da si postavijo in izvolijo take kandidate, ki bodo vestno in dobro zastopali, bodi si državne, bodi si deželne interese. Vsa podtikanja tedaj, kakor bi bila vlada proglašala tega ali unega svojim kandidatom, so neopravičena!" — „Ljub. List" toraj potrjuje, kar smo tudi mi pisali 15. t. m., da g. profesor Šuklje ni vladen kandidat. Naši prijatelji tedaj vedo, pri čem da so in naj se nikar ne dajo zapeljati, ako bi jih hotel kdo motiti s tem, da se bodo vladi prikupili, ako glasujejo za g. prof. Šukljeja. S tem je reč pojasnjena in polemika menda dognana; vsaj kar nas za deva, se nam ne more očitati, da bi bili napade na g. prof. Šukljeja pričeli; mi smo samo zavračali in pobijali, kar se je napačnega poročalo po svetu. Da se nam ne bode očitalo, kakor da bi še dalje gojili prepir, ki se sedaj polega, zato smo odložili obšir-neji dopis zastran g. prof. Šukljeja, ki je bil deloma že stavljen, ko smo v roke dobili „Ljub. List", dasi bi nam dal „duhovnik" (?), ki se 15. t. m. tako goreče za g. profesorja v „Ljub. Listu" poteguje, nove priliko mu odgovoriti ravno z omenjenim spisom Gosp. dopisnik z Dolenjskega nam naj toraj ne za-
*) Naj sc nam no zamori, da smo objavili poziv lo v glavnih točkah, ker nam o tem času prostora pomanjkuje.
Vred.
meri; spis njegov bodemo skrbno hranili in ga porabili, ko bi se vnovič pokazala potreba.
(Pogreb g. Franca Ks. Souvana st.) je bil sijajen, kakoršnih ni ravno vedno videti. Otvorili so ga služabniki pogrebnega društva „Pietas" s križem, za kterim so šle sirote iz „Marijanišča" in Lichten-thurnovega zavoda in so sv. rožni venec molile za dušo svojega dobrotnika. Za temi je šetala jako dolga vrsta „Sokola" z vencem in zastavo, za ktero ste se uvrstili zastava društva katoliških pomočnikov in pa ona pevskega zbora Ljubljanske čitalnice za ktero so šli gg. pevci in pa čitalnični odbor. Poslednja med zastavami bila je ona katoliške družbe, čitalnični venec nosili so „Sokoli". Za katoliško družbo sledili so stanovski služabniki, za temi pa čč. oo. frančiškani s križem in pa gg. bogoslovci, ki so mizerere peli. Pokopaval ga je duhovni svetovalec župnik in gvardijan preč. o. Kalist Medic z obilno asistenco. Za krsto šli so žalujoči sorodniki in drugi domači, potem pa odličnjaki kakor deželni predsednik baron "VVinkler, župan Grasselli, več profesorjev, duhovnov, uradnikov in odličnih zasobnikov. Čitalnični pevci zapeli so mu pred hišo in pa na pokopališči pri pogrebu po jedno mrtvaško. R. I. P.
(„Sokolov" izlet) na Kožarje v nedeljo popoludne je bil kljubu slabemu vremenu jako živahen. Dokaj brhkih „Sokolov" zbralo se je do 3/4 na 2 v čitalnici, od koder so se dvignili z godbo in zastavo venkaj „na prosto, pod milo nebo, kjer rožce cve-tejo in ptički pojo". Spremljalo ga je mnogo slovenskega razumništva in nadepolna mladina. Že pri Tržaški mitnici doletele so ga prve kapljice dežja, za ktere se pa vrli „Sokol" niti zmenil ni. Ravno tako malo djal mu je dež, ki ga je za Vičem na planem proti Kožarjem vjel. Sprejem na Kožarjih je bil veličasten, ob enem pa tudi ljubo domač. Ni bilo, kdo znA kako visokodonečih govorov, zato so ga pa vrli fantje s strelom, dekleta pa s šopki pozdravile, kar je „rudečim srajcam" bolje ugajalo, kakor kdo znA kaj. Slavolok kazal jim je: Dobrodošli". — Vrt gospoda Hribarja, ki je me-mogrede rečeno, v jako vgodnem in prijaznem kraji ob šumečem potoku Gradašici, je bil za obilno gostov pripravljen, ki so ga kljubu deževanju ob prijetni in živahni godbi ter veselem kegljanji do večera zasedali. Tik potoka od vseh strani grmovjem zakriti izbralso se pa vrli pevci, okrog po-dolgaste mize, kjer so lepe domače prepevali. — Proti 8. uri vračal se je „Sokol" domu. Celo pot od Viča in Gline e v do Čitalnice so ga prebivalci z navdušenimi „živio"-klici pozdravljali. Kljubu slabemu vremenu počastilo je „Sokola" mnogo Ljubljanske gospode; kaj bi je pa še le bilo, če bi bilo vreme vgodno. — Pa tudi kmečki mladini ostal bo včeranji dan v spominu, kajti zabavala se je, da že zdavnej ne tako, poleg tega je pa še dvojače služila. Šest bosopetnikov zbral je nekdo in je dal vsakemu kos kruha z opazko, kdor ga bo prvi snedel, dobi dvojačo. Kaj ne, da prijeten zaslužek in lahak! In vendar so se junaki mučili, da so jim kar oči venkaj stopile, tako so ga mašili. Še so ga vsak nekaj v rokah imeli, kar se nekdo oglasi: „Jaz sem ga že!" Res je imel prazne roke. Dvojačo je dobil in stekel je. Komaj pa njegov so-sedek to vidi, pravi: „Goljufal je, za srajco ga ima!" „Semkaj ga pripeljite pred sodnike!" Otroci jo vdero za njim in takoj so ga imeli. Nekdo izmed „Sokolov" sumljivega dečka prime za prteni hlačni rob, ga dvigne od tAl, presuče in nekoliko potrese, na kar sta spravljeni kruh in dvojača od njega padla. Ni mu druzega kazalo, kakor zopet jesti pod strogo kontrolo, kajti vseh oči bile so sedaj vanj vprte. To ga je pa jako malo brigalo in ni dolgo trajalo, pa je bil zopet prvi gotov s kruhom. Takih burk, ki so za obilen smeh skrbele, je bilo vse polno.
(Za Marijin mesec) in sploh za cerkveno petje prav pripravljeno „Ave Marija", zložil je gosp. L. Belar, vodja druge mestne šole in pevovodja v Ljubljani. Zložena je za čveteroglavni moški ali ženski zbor ali tudi za samospev in zbor. Tisk je prav ličen in razviden in velja iztis 20 kr., po pošti 22 kr. Dobi se pri g. skladatelji.
(Občni zbor prostovoljne požarne hrambe Ljubljanske) vršil soje včeraj ob 9 dopoldne med mnogo-brojno vdeležbo članov, kterih je bilo do 00. Poveljnik g. F. Doberlet pozdravil je člane prostovoljno požarne brambe in se istim za njih trudo-Ijubivo delovanje zahvalil ter priporočal, naj delujejo vsi člani društva še tudi nadalje složno, da si
društvo, ki ima blagi namen, le bližnjemu v nesreči pomagati, ohrani še nadalje občno čast in priznanje pri vsih prebivalcih Ljubljanskega mesta. Iz odbo-rovega poročila je razvidno, da se je društvo požarne brambe Ljubljanske klicalo petnajstkrat pre-tečeno leto na pomoč proti ogenju in da so društveniki vselej hitro prihiteli in ogenj pogasili. Žalibog, omenja poročilo, ni bilo to mogoče v sosedni občini Matenavas, 24. avgusta 1. 1., zaradi prevelike daljave od Ljubljane, kjer sta zgubila življenje dva človeka, sedmero živine in je pogorelo sedemnajstero poslopij. Ogenj nastal je prvikrat po streli, drugokrat pa po lastni neprevidnosti prebivalcev. Udje požarne brambe so se vestno vežbali in imeli zato eno večjo in 13 manjših vaj. Udov šteje društvo 112 izvrše-valnih, 10 pa častnih. Gasilna oprava je v najboljšem stanu in se je po dovolitvi mestnega zbora prikupilo 300 metrov normalnih gasilnih cevi, ker je bila tolika dolžina vže nerabljiva. Poročilo se je odobrilo. Denarničar g. Albin A h čin poročal je potem o denarnem stanji društva, ktero je bilo lansko leto še precej ugodno, kajti poplačalo se je dolgov podporni blagajnici 450 gld. in opravičeno upanje je, da se i prihodnjo leto vsaj toliko poplača in potem dolg vravna. Podpora blagajnica požarne brambe iznaša premoženja 3805 gld. Za podpore bolnih izdalo se je 277 gld. Za pogrebe udov 57 gld. Računi se odobre, ko je pregledovalni odsek poročal, do so vsi popolnem v redu. V pregledovalni odsek bili so izvoljeni prejšnji pregledovalci gg.: Josip Gerber, Oroslav D olen ec in Dragotin Ah čin soglasno. Ko je poveljnik požarne brambe še enkrat opominjal društvenike, naj prostovoljno prevzeto nalogo vestno in točno izvršujejo, zaključilo se je zborovanje.
(Izid volitev volilnih mož na Pivki) je ta: V občini Slavinski so voljeni župnik Sajovic, trgovec Dekleva in dva kmetiška posestnika. Vsi 4 za Obrezo. V občini Št. Peter so vsled neprestrane agitacije Dolenčevih pristašev, zlasti učitelja Štipko-Jelenca v Trnji zmagali volilni možje, 6 po številu, ki bodo glasovali za dr. Dolenca. Imenovani gosp. učitelj je iz ene same vasi, Trnje, po skrivnih potih pripeljal okoli 40 mož na volišče in odločil zmago. V občini Kal jo 5 volilnih mož, 3 za Obrezo, 2 za dr. Dolenca; V občini Košana vsi 4 za Obrezo.
(V Mirili peči) izvoljeni volilni možje so vsi za Pfeifer j a. Izvoljenih je sedem.
(V Žužemberku) je izvoljenih 11 mož, ki so vsi za kneza "VVindischgriitza. Enako se nam poroča, da je srednja Dobrniška vsa za dosedanjega poslanca.
(V Šempetru pri Noveinmestu) so bili v soboto zvoljeui peteri volilni možje vsi za Pfeifer j a.
(„Davorin Jenko"), zove se slika našega rojaka, ktero ima poslednji „Slovan" od 15. t. m. na čelu. Kdor g. Podjedovega Martina iz Dvorjan, Cerkljanske župnije na Gorenjskem osobno poznA, priznati mora, da je na sliki dobro zadet. Slavni naš rojak, gosp. Davorin Jenko, sedaj že več let v Belem gradu na Srbskem živi, kjer ga vrli srbski narod časti in slavi, kjer ga kralj Milan sam spoštuje in ljubi. V znak tega odlikoval ga je lansko leto meseca februvarja z redom sv. Save. Jenkove kompozicije znane so po celem Slovanstvu; vsled tega je pač veselo za vsakega rojaka, ako vidi domačina na tujem tako slavljenega. Britka pa je misel, da se ga v domovini le tedaj spominjamo, kedar to ali ono njegovih pesni zapojemo. Kar bi duhovitemu skladatelju poleg dostojnega odlikovanja v lastni domovini še iz celega srca želeli, je čvrsto in krepko zdravje, kterega ravno g. Jenko poslednjih pet let jako pogreša iu se vsako poletje v svoj rojstni kraj okrepčavat hodi.
(V lokalnem poštnem prometu) sprejemale se bodo od 1. julija nadalje pošiljatve do 5 kilogramov težke, po 12 kr. Za napoved vrednosti plačevalo se bodo od vsakih 150 gold. po 3 kr.
(Novi polovičarji [V2 kr.]) izdelujejo se v večjem številu na c. kr. državnih koviščih na Dunaji in na Ogerskem in se bodo kmalo med svet poslali.
(Roparske divjačine) se je lansko leto na Kranjskem precej postrelilo. Na Kočevskem so vstrelili 4 medvede in 3 volkove, v Litiji 1 volka, v Logatci 3 volkove, vRudolfovem 1 volka; dalje se je po celi deželi pokončalo 943 lesic, 144 kun, 67 dihurjev, 43 vider, 39 divjih mačkov, 79 jazbecev, 9 orlov, 49 velikih sovA, 874 skobcev, sokolov in kraguljev iu 184 malih sov in čukov. Vsega skupaj se je pokončalo 2443 škodljivih živali.
(Porotniki) za bodočo porotno dobo meseca junija pri c. k. Ljubljanski deželni sodniji so sledeči gospodje: Josip Benedikt, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Alfred Ledenik, trgovec v Ljubljani; Alojzij Pogačnik, trgovec v Cerknici; Otomar Bamberg, tiskar v Ljubljani; Matija Bürger, posestnik v Postojni; Viktor Recher, hišni posestnik v Ljubljani; Štefan Lap a j ne, trgovec v Idriji; Anton M er šol, krojač v Ljubljani; Fran Peterca, hišni posestnik v Ljubljani; Janez Leveč, posestnik v Mengši; Martin Petrič, posestnik in trgovec z lesom v Oevci; Josip Ter-dina, trgovec v Ljubljani; Herman Halbenstei-ner, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Anton Salmič, trgovec in hišni posestnik v Postojni; Josip Poženel, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Jakob Žumer, trgovec z lesom v Podhomu; Jurij Dolenec, hišni posestnik v Ljubljani; Janez Kovač, tiskar v Ljubljani; Janez Bernard, hišni posestnik v Ljubljani; Janez Rus, v Šmartnu pri Litiji; Jožef Schlaffer, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Janez Adamič, posestnik v Dolenjem Blatu pri Ljubljani; Josip Rozman, hišni posestnik v Ljnbljani; Jakob Belec, klepar v Št. Vidu nad Ljubljano; Janez Sli vn i k, posestnik v Spodnjih Gorjah pri Radovljici; France Dolenec, trgovec in hišni posestnik v Kranji, Jožef Kane, fabrikant špirita v Ljubljani; Karol Sirnik, marketender v Ljubljani; Jakob Korošec, barvar v Ljubljani; Josip Lavrič, posestnik in vinski trgovec na Viči pri Ljubljani; Peter Lassnik, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani; Josip Bernard, mlajši, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; France Koll-mann, hišni posestnik v Ljubljani; Janez Masel, posestnik v Št. Jurji in Fran Verbič, posestnik v Borovnici. Za nadomestovalne porotnike so bili izžrebani Mihael Lavrič, trgovski poslovodja; Eduard Klemenčič, trgovski pomočnik; Karol Hinter-lechner, čevljarski mojster; France Sedlar, čevljarski mojster; Julij Müller, fotograf; Štefan Kljun, hišni posestnik; France Schumi, sladčičar in Janez Ahlin, hišni posestnik, vsi v Ljubljani.
Razne reči.
—	Vseučiliščni profesor Kršnjavi, pristaš narodne, t. j. madjaronske stranke v hrvaškem deželnem zboru, dobil je od sv. stolice odrešenje pro foro externo od izobčenja, v ktero je zapadel po glasovitem dvoboju v Maksimiru. Papeževo breve, pišejo hrvaški listi, je že dospelo kardinalu — nadškofu Zagrebškemu.
—	Kako Angleži cenijo umetnost. Pisalo se je pred kratkem, da so Angleži kupili jedno sliko glasovitega in nedosegljivega slikarja Rafaela iz zbirke Blenheim-ove za 70.000 šterlingov, t. j. 1,750.000 frankov. Sedaj pa zopet Parižki „Figaro" javlja, da Saksonski kralj Angležem ponuja „Sikstinsko Madonno" od istega italijanskega umetnika Rafaela za 150.000 šterlingov, kar iznese 3,750.000 frankov.
—	Peštansko poštno p o n e verj e n j e. Glavno mesto Madjarske, v kterem se ravno zdaj slavi velik kulturni napredek, otvorenjem obrtniške razstave, mesto Pešta ima na pošti veliko napačnega. V pretečenem letu je bila ondi vkradena neznatna (?) svota četrt milijona goldinarjev, kasneje zopet okoli 10.000 gld. in to vse tako brez konca in kraja. Dne 4. maja poneverjeno je bilo samo 6000 gld. in en dan potem 600 gld. Ali kako se je to zgodilo? Glej, tako pišejo madjarski listi: „Povest o poneverjenju 600 gld. je kaj zanimiva. Meseca marca t. 1. predala je ubožna blagajna Pe-štanske županije tamošnjemu poštnemu uradu službeno pismo namenjeno na občino Szeremle (zadnja pošta Baja) in obloženo s 614 gld. V pismu uvr-steni novci bili so sirotinski (pupilarni) novci. Pismo je bilo po predpisanem načinu od glavne pošte izročeno poštnemu uradu središnjega kolodvora, da ga dalje odpošlje. List z denarjem do današnjega dneva ni dospel v roke adresatove. Poštno ravnateljstvo odkrilo je to še le 5. t. m., in to s tem, ker blagajnik imenovanega ubožnega zaklada še do danes ni dobil pobotnice za prejem teh 614 gld., ter je zato reklamiral dotično pismo. Po preiskavi se je zvedlo, da pismo ni prišlo ne v Szeremle in tudi ne v Bajo, ampak da ga je zmanjkalo v poštnem uradu na središnjem kolodvoru v Pešti. Poštno ravnateljstvo je takoj zaukazalo preiskavo, ali do zdaj je ostala brez vsakega vspeha. Država mora povrniti izneverjeni denar. V poštnih uradih vzbudilo je to poneverjenje silno razburjenost. Si-rotinska blagajna reklamira vsa novčna pisma, koja so v zadnjem času bila predana glavni pošti in prejem istih ni še bil potrjen. Toraj imamo še kaj novega pričakovati. Ni se toraj čuditi, da ima ljudstvo ogerske pošte že za poslovice negotovosti in se ž njih tudi očitno norca dela._
Telegrami.
Vipava, 18. maja. Po viharni volitvi je zagotovljena zmaga g. Obrezi.
vNovomesto, 19. maja. Blizo 300 volilcev iz Šmihela in Stopič izvolilo je 15 volilnih mož, kteri so odločno za Pfeiferja.
Laški trg, 19. maja. Občina sv. Krištof zvolila je vseh 9 volilnih mož konservativnih narodnjakov.
Dunaj, 17. maja. Sinoči smo imeli hud vihar, ki je petero ljudi vsmrtil.
Gradec, 17. maja. Hud vihar divjal je včeraj po iztočni Štajarski. Sneg je padel celo ob podnožji gora.
Zagreb, 17. maja. Deželni zbor je do meseca oktobra preložen.
Belgrad, 18. maja. Kralj je pred svojim odhodom na Dunaj izročil vladanje ministerstvu za ves čas odsotnosti. Bivši minister Ristič je vmirovljen.
Pariz, 19. maja. V francoski kamori se ravnokar pečajo s postavo za napravo ko-lonijalne armade, za ktero vojni minister 8 milijonov zahteva.
London, 19. maja. Kakor „Standard" pripoveduje, provzročuje pri določitvi državne meje v Afganistanu največ sitnosti Zuliikar, kterega afganski emir za-se zahteva, ruska vojna gosposka bi ga pa tudi rada. Dalje se čuje, da Rusi v očigled navzočnosti angleških častnikov v Heratu zahtevajo svojega političnega agenta v Kabulu.
Napoij, 19. maja. Vezuv jel je sinoči krepkeje bljevati proti Pompeji.
Suakim, 17. maja. Graham je danes odšel z gardepehoto; jutri odidejo avstralske čete. Kedaj pojdejo druge čete, še ni določeno.
Umrli so:
14.	maja. Frane Souvan, posestnik, 86 let, Šelenburgove ulice št. 1, Pleuropneumonia. — Marija Pavšič, kuharica, 57 let, Na stolbi št. 4, srčna hiba.
V bolnišnici:
15.	maja. Helena Pristavec, delavka, 32 let, Vitiura cordis.
16.	maja. Liza Plešnar, delavka, 25 let, jetika.
17.	maja. Marija Čepirlu, delavka, 25 let, jetika.
Tuj c i.
17. maja.
Pri Maliču: Brenot, zasebnik, s soprogo, iz Pariza. — Maks Dennuber, trgovec, iz Berolina. — Flandrak, Artvreger, Goldmann in Skodlar, trgovci, z Dunaja.
Pri Slonu: Moric Rinaldi in Kari Mack, trg. pot., z Dunaja. — Viktor Matscliek, agent, iz Linea. — Ljudevit Deutsch in Adolf Berenye, trg. pot., iz Gradca. — Aleks. Lichn, trgovec, iz II. Bistrice. — M. Dolenc, ravnatelj vinarske šole, iz Slapa. — A. Blagne, grajšč. oskrbnik. — Franc Stergar, trgovec, iz Št. Buperta.
Pri Bavarskem dvoru: Jurij Seidl, knjigovodja, iz Linea. — J. Walsasini, konjski kupec, iz Monce. — Franc Spacapan, konjski kupec, iz Gorice. — J. Winterhalter, agent, z družino, iz Ljubljane.
Pri Avstrijskemu caru: M. L. Klein, trg. pot., z Dunaja. — Gabrijel Nyiro, pomorski kapitan, iz Reke. — Josip Kopriva, učitelj, iz Št. Vida.
82 gl. 30	kr.
82 „ 75	„
107 „ 80	n
98 „ 20	r
859 „ —	n
287 „ 70	„
124 „ 45	1»
9 "„ 85>/>	n n
5 „ 84	„
60 „ 85	n
Zahvala.
Žalost o veliki zgubi našega dobrega nopozablji-vega očeta našla jo največo tolažbo v gorkem sočutji, s kterim so skazali p. i. somoščanjo in prijatelji poslednjo čast blagemu pokojniku. Z ginjenim srcem izrekamo prečast. duhovščini, vsim p. i. korporacijain, društvom, zavodom, častitim povcem čitalniškim, „Sokolu", vsem dariteljom prekrasnih vencev, sploh vsem p. i. vdeležnikom našo najtoplejšo zahvalo za ta lopi čin prijaznosti in krščanske ljubezni.
V imenu žalujočih rodbin: Franc in Ferdinand Souvan, Marija Gostel roj. Souvan.
Duhoven v pokoji
išče primernega mesta z manjimi opravili. — Ponudbe z pogoji sprejema Opravništvo „Slovenca".
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 19. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke......
Slavno vredništvo!
V 109. številki „Slovenca" z dne 15. maja t. 1. nahaja se uvoden članek, kteri meni spodtika, da sem jaz spisal in v „Ljubljanskem Listuv" objavil članek z naslovom: „Zakaj se branite Šukljejeve kandidature."
Z ozirom na 19. tisk. zak. blagovolite popraviti neistinito to vest v tem smislu, da nisem tega članka niti pisal niti komu drugemu pisati naročil ter da mi je tudi oseba pisateljeva dosihmal po vsem neznana.
Na Dunaji, 16. maja 1885.
Prof. Fr. Šuklj e.
J. pl. Trnkoczy,
lekar „pri zlatem samorogu",
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper :nuinkanje slasti pri jedi, slab želodec, unik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobfll, krč v želodcu, bitje srca, žaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr.,
mifcmm
TROPFEM
NUR ECHT BEI
APOTHEKER TRNK0EZY LAIBACH 1 STÜCK 20,
v Ljubljani pri J. pl.
jeden tucat.
8 gold.
U^"" Sviii"ilo! Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaccljskc kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu'
zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk(iczy-ju. Razpošiljava se le
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maličuu z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Gospodu J. pl. Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličcv protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličcv protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, zvsem spoštovanjem vdani
Franc Jug, (7)	posestnik v Šmarji p. Celji.
izborcn zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini so nahajajoči soki in siropi.
I*omuliljevo (Dorsck)
najboljše vrste, izborno zoper bramorc, pljučnico, kožne izpustko in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Salieilna ustna voda,
aroinatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duli iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
c. k. prlv.,
ne smelo bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vžo tisočkrat sijajno osvodočile pri zabasanji človeškoga telesa glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo, -"^flf Naročila z dežele izvrši se takoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnkoczy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.
Priloga 113. št. „Slovenca" 19. maja 1885.
danja vlada si prizadeva Srbijo s celim svetom v prijaznosti ohraniti, Rističeva je ravno nasprotno delala; Srbija se je tedaj s celim svetom prepirala, le s Petrogradom ne. Ondi so jo pa skoraj za sužnjo imeli. Kralj Milan se je neugodnega položaja naveličal, ter se je od Rusije k Avstriji obrnil in takoj se je vsa reč na bolje obrnila.
Iz Petrograda dospel je v soboto izvanreden kurir z diplomatičnimi pismi v London o angleško-ruskih razmerah. Pisma in kurirja odposlal je bil ondašnji velikobritanski poslanec Thornton, iz česar se že sme silna važnost njihova soditi. Kako pa Ru.* sploh sodi o afganskih razmerah, je najboljši tolmač sobotni telegram, ki nam pripoveduje odlikovanje ruskega generala Komarovega v Afganistanu. Angleži so z vso kramarsko odločnostjo zahtevali da se mora ta general od afganske meje odstraniti, ker ondi zlovoljno mir kali, ruski car ga pa le ni ne odstranil, temveč ga še celo odlikoval z zlato sabljo za hrabrost, okrašeno z briljanti. Kaj si bo le John Buli mislil? Kar si hoče; vidi se pa iz tega, da Eusija gré svojo pot.
Rusija bo svoje trdnjavsko topništvo za štiri batalijone pomnožila. Nedavno so imeli o tem vojno posvetovanje in so dotični sklep cesarju predložili v najvišje potrjenje. Novi batalijoni se bodo potaknili po trdnjavah Novogeorgievsk, Brastlitevsk in Ivangorod, četrti batalijon se bo pa za povišanje trdnjavskega topništva v Diinaburgu in v Varšovi porabil. To menda tudi Rusija le zarad ohranenja miru dela ali kali? Le-to za letom predlaga se sedaj v tem, sedaj v onem državnem zboru, da bi se Evropa splošno razorožila; in kakor nalašč čez nekaj časa za odgovor zvemo, da si je ta država novih topov naročila, ona je svoje topništvo pomnožila, tretja ima ravnokar poskušinje z novimi puškami itd. Nikdar pa nismo še brali: Moltke misli od vsacega polka polovico ljudi domu spustiti, Rusija bo svoje vojake kmetom na razpolaganje dala za poljedoijstvo, itd. Toraj malo upa, da bi se stroški in davki pomanjšali.
Postava, na ktero se izjemni stan na Irskem naslanja, tako zvana „crimes act", pride letos ob veljavo, ker ji je čas potekel. Ker pa na Irskem še ni tako, kakor bi Angleži radi in menda tudi še ne bo, dokler Angleži ne bodo prijenjali, podal se je irski namestni kralj, lord Spencer v London, kjer mislijo omenjeno postavo za izjemni stan podaljšati. Huda in ojstra je tista postava, kakor ne kmalo ktera, kajti načelniku izvrševalno oblasti daje skoraj neomenjeno oblast čez smrt in življenje hudodelcev, ki mu v roke pridejo. Vlada ima pravico prepovedati, da ne sme nikdo orožja s seboj nositi; dalje dati prepoved, da po solnčnem zahodu pa do solnčnega izhoda ne sme nikdo na ulice. Ravno tako ona lahko ukaže, če se je v kakem okraji zgodil umor, da mora dotični vdovi ali sirotam ves okraj odškodnino plačati; če bi se vtem ali onem okraji jel upor širiti, vlada tjekaj redarjev in vojakov nažene, stroške mora pa okraj sam plačati. Pri porotnih obravnavah ni potreba, da bi bili porotniki edini itd. Kakor je videti, je postava silno ojstra in so liberalci teh misli, da bi se nekoliko polajšati smela.
Daljši ko jo dan, večja je zadrega Lahov v Masani ob rudečern morji. Glorija, s ktero so iz Napolja parnik za parnikom pred nekaj tedni odrinili, umika se polagoma zarad britkost in težav, s kterimi se ima laška posadka v obližji Rudečega morja po obsedenih krajih že sedaj boriti ; kar pa še le pride, pokazala bode bodočnost. Vsak dan huje pritiskajo jim sosedni divjaki od vseh strani za petami, in pravi čudež bo, če se bo mogoče vojakom toliko časa ohraniti, da pride od doma pomoč — če bo sploh prišla, kar bo pa še le v Rimu kamora določiti imela. Da bi se Lahi že danes radi vsaki slavi odpovedali in se zopet v domače kraje povrnili, videti je iz tega, ker se nimajo na noben tuj hrbet naslanjati, sami pa navajeni niso boriti se za kako reč. Angleži se lepo umikajo korak za korakom in ravno včeranji telegram poročal je novico, da je gardeinfanterija ravnokar Suakimu hrbet obrnila, za njo pa da pridejo avstralske tolpe na vrsto. Glavni steber, na kterega se je Italija ob rudečem morji vpirati mislila, angleške rudeče suknje, so zanjo več ne zmenijo in so veseli, da svojo od solnca prepečeno kožo rešiti za-morejo, ker se jim ni posrečilo Sudana rešiti. Egipt ima sam s saboj zadosti opraviti in si bo dvakrat, trikrat premislil, proden bo šel Lahe podpirat. Tem več jim bo pa za petami kralj Janez iz Abesinije. Ta bo Lahom to, kar jo bil Mahdi Angležem, če tudi jih morda ne bo tako grozovito klal. Vkljub temu jih bo pa preganjal, kjer jih bode ravno mogel in mu bodo kazalo.
Angleška država jo vam v resnici prava uganjka.'Vojaki njeni so z nezaslišano smolo povsod umikajo, Gladstona jo inostranstvo do tal ponižalo z njegovo egiptovsko in pozneje afgansko politiko in vendar še vodno sedi na stolu prvega ministra ter ga zbornica posluša. V nobeni drugi državi bi kaj takega mogoče no bilo, kajti povsod drugod moral bi so bil kak Gladstone že zdavnej med politično mrtvo zapisati. Angleži so v tem oziru praktični ljudje in si prav logično mislijo: „Gladstono nam jo štreno zmedol, on naj jo zopet vravnA". Gladstono jo videl, da mu je iz Sudana pot zmago po-
polnoma zaprta; da bi ljudsko pozornost iz Sudana odvrnil, provzročil je afgansko vojno rožljanje in jo v resnici vse prebivalstvo kvišku spravil. Da tako nevarno še ni, kakor jo Gladstone zakričal, dokazuje nam zomljiščna lega Afganistana. Rusov v Indijo ne jo še tako kmalo, kakor si je morda ta ali oni domišljal, kajti še jih ločijo v nebokipeče gore od taiste, proti kterim so naše Kamniške planine in Karavanske pravi pritlikovci. Pač pa se zna primeriti, da se bo iz Afganistana napravilo nevtralno opasje, kterega se bota Rus in Anglež vsak pri eni strani prijela; Rus namreč pri Heratu, Anglež pa pri Ka-bulu, kjer jih imajo še od leta 1878 v tako dobrem spominu, da se jim lasje jeziti začno, če le kdo o Angležih kaj omeni, če bi toraj do tega v resnici prišlo, bili bi Angleži mnogo na boljem, če bi no hodili v Afganistan po — bunke.
Ubogi ligipt! Več ko ima zdravnikov okoli sebe, prej ga bo konec. Lahi, Francozi in Angleži prizadevajo si zapisati mu pravo zdravilo; Egipt se pa v finančnih bolečinah še vedno zvija, kakor se je zvijal lansko leto. Angleži so neplodovito tako postopanje že opazili iu se mislijo polagoma zmu-zati, češ, delajte kar hočete. Da bi pa vendar ne odšli, meni nič tebi nič, sporočili so v Carigrad Turkom, če bi jih no veselilo v Egipt nekoliko pogledati s svojimi ljudmi, s kterimi bodo, če bi ravno treba bilo, tudi Lahe ob rudečem morji nekoliko podprli. Turki so pa menda odgovorili, da se jim še nič ne mudi, ker ui, da bi morali povsod prvi biti in bodo že še videli. Na to se je pa Francozom potrebno zdelo celo divizijo na noge in proti Marseille spraviti, od koder jo lahko v jako kratkem času preko srednjega morja v Egipt potisnejo, ob enem hočejo pa tudi v Egiptu osnovati mednarodno krepko orožništvo, kteremu bi se jedro iz Evropejcev vzelo; le-to naj bi potem ondi za javno varstvo skrbelo, pri kterem poslu so se Angleži tako nezanesljivi skazali. Ali se bo Francozom nameravana osnova posrečila, zavisno je od evropejske diplomacije, ki bode imenovano zadevo menda prav kmalo že obravnavati jela. Lahi se pa zopet nadjajo, da bodo Angleži v Rim pisali po vojno pomoč in zarad tega še vedno oprezujejo, ne vedoč, ali naprej ali nazaj! Kakor je pa iz vsega videti, se bodo Angleži v Egiptu za vse bolj brigali, kakor pa za laško zadeve. Lahi ob obalih Rudečega morja so juho osolili, naj jo tudi pojedo. V kljubu temu pa v Egiptu vendar-le ne bodo nikdar gospodarili, pač pa se to zna posrečiti prav kmalo Francozom.
Izvirni dopisi.
Trnovo-BIstrica, 16. maja. V „Slov. Narodu" z dne 15. t. m. je telegram iz Trnovega, kteri je provzročil tii občno nevoljo. Brzojavna žica jo nedolžna in dA se na njo vdariti tudi najgrša laž. Ta telegram, kterega pa gotovo nobeden Trnovčan ali Bi-stričan odposlal ni, je neresničen, in namenil sem se, stvar razodeti prav kakor je in nič drugače. Evo: Gosp. poslanec Obreza prišel se je minuli četrtek tukajšnjim volilcem predstavljat in poročal je tudi o svojem delovanji v državnem zboru, kar so tukajšnji volilci z velikim odobravanjem sprejeli. To pa ni bilo po volji znanemu podnanoškemu nasprotniku in Piv-čanom, kteri so tii sem prišli prav nalašč nemir delat ter so pričeli g. poslanca med govorom vstavljati. Ker ti nepoklicani gostje niso hotli molčati, sklenil je potem gosp. Obreza govor z napitnico na milo domovino, na kar so ga vsi tii zbrani volilci Trnovske, Bistriške in Jablanske občine z burnimi „živio" - klici enoglasno potrdili kot kandidata za bližnje državnozborske volitve. Obrezova stranka bila je tedaj popolnoma zadovoljna, a poparjena je bila Hinko-Kavčičeva stranka. Tu pri nas ima g. Obreza prav veliko zaupanje. Vsa čast. duhovščina, gg. uradniki, učiteljstvo in drugi veljavni možje so jako vneti zanj. Saj je pa tudi g. Obreza povsem značajen mož in vnet Slovenec ter popolnoma neodvisen in imovit posestnik in da se pusti voliti za poslanca, s tem se lo žrtvuje za blagor mile domovine in narod slovenski.*)
Od nekod, 16. maja. (V prevdarek in svarilo pri bodočih volitvah.) Stara resnica je in, kakor se kaže, bode tudi ostala, da je nosloga dedščina Slovanov. Toliko, da smo gospodarji postali na svojem domovanji; komaj da se nam je na Dunaji jelo nekoliko svitati, že ta stara spaka no miruje, da bi nam ta svit zopet v temo pogrez-nila. Brat zoper brata ti gre dan danes v lase.
*) Toraj tudi neresnični telegrami morajo služiti v dosego namena 1 To no dola časti možem, kteri se takega sredstva poslužujejo. Za dosego namena jo neresnica sicer skrhano orožje, a žalostno jo, da se zavestni in pošteni volilci prod svo-I tom obrekujojo.	Vrodn.
Kakor gobe v deževnem vremenu prikazujejo se „krivi preroki", ki bi s svojim kričanjem in nespametnim žlobudranjem še trezno mislečim možakom radi glavo zmešali, tolikanj obteženega kmeta pa nazaj potisnili v žulječi liberalni jarem, ter razdejali še to pičico dobrega, kolikor se je v dobi preteklih 6 let z velikimi troški in z obilnim trudom in bo-renjom liberalnim krempljem izvilo. Taki pač no pomislijo, kar se bere v svetih knjigah, „da pod-pi h o valeč svojo dušo omadežuje in ga črtijo povsod; da ustnice nespametnega neumnosti pripovedujejo, besede razumnega pa so na tehtnici pretehtane." Te svetopisemske besede veljajo njim, ki sedaj ob volitvah po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem na vse kriplje sem ter tje švigajo in skoraj da z obljubami zlatih gradov in pozemeljskega raja kmeta slepč, da naj si za državno zbornico izvolijo drugih mož, nego v pretekli državnozborski dobi, tacih, kteri bodo kar čez noč vse kmetovske reve in bede pregnali v deveto deželo. Vprašam: Oemu vendar to hujskanje in rogoviljenje zoper naše stare poštene poslance? Oemutoliko strasti in zavisti? Kdor more temu ali onemu kaj napačnegaočitati, javno naj se postavi na oder, in kadar bode napačnosti dokazal, potem naj pouči kmeta, da ga pri zopet ni volitvi potisne v kot! Natolcevanje in obrekovanje pase samo ob sebiob-sojuje, in je nevredno in sramotno za poštenega domoljuba.
Tako, n. pr., položite, Notranjski, volilci roko na srce, in odgovorite si, vam je li že kteri gospodov c. kr. uradnikov pridobil 20.000 gld., kakor vam jih je pridobil in brez vsega sa-moprida izplačal g. Obreza iz Abendrothove pravde? In kdo se je za Vas Dolenjce v deželnem in državnem zboru v vseli bedah in potrebščinah bolj poganjal, kakor g. Pfeifer? Ali ste kterega teh gospodov in njiju gg. tovariše zapazili, da so se z Nemčurji bratili na vašo škodo in pogubo? li niso stali, kakor skale za vse vaše svetinje? Iz odgovorov na ta in enaka vprašanja pa razsodite sami, bi li bilo pametno, zavreči izkušene'insposobne možake izmed svoje srede, in voliti druge malo znane ali nevajene ali pa od vlade odvisne može, ki služijo drugemu svojemu gospodu, ter bi Vam služiti ne mogli, s tisto odločnostjo in neodvisnostjo, ki jo državnemu poslancu neobhodno potrebna? Kdor kmetu prav želi, pouči naj ga marveč da tudi v gospodarskem oziru n i dobro voliti državnih služabnikov, k e r s i c e r davkoplačevalci zaston j plačujejo uradnika, njegovega namestnika indržavnegaposlanca, toraj v enem —tri os o b e!
Vi pa, kmetje! bodite previdni, in varujte se lažnjivih prerokov z medenim jezikom in neskušenih mladičev, kterim strast in zavist puhti iz vsake besede! „Experto črede Ruperto!" t.j. skušnjavam bodi učiteljica!
Iz Zagorja pri Savi, 18. maja. Pri današnji volitvi volilnih mož bili so izvoljeni gg.: Jakob Gross, župnik; Fr. Zoreč, kaplan; M. Bukovec, posestnik; L. Habat, pek in posestnik; Fr. Heller, posestnik, in M. Medved, posestnik. Volitev je bila kratka in lahka, ker se je nasprotna stranka ni vdeležila.
V nedeljo so nas počastili Litijski pevci s svojim pohodom. Peli so pri deseti maši prav izborno kakor tudi pozneje v gostilni g. Medveda. Le prehitro nam jih je vlak odpeljal.
Z Gorenjskega, 16. maja. V dopisu od 11. maja iz Oerkljan v „Slov. Narodu" je bilo citati o zopet-nem požaru na Spod. Berniku. Gosp. poročevaleo toži, kako da je tako pogosto ogenj v njegovi občini, in kar je poglavitno, da nihče no v6 kako nastane ogenj. Nadalje je bilo navedeno, da je krivo lo žganje. In jaz sem tudi teh misli, pa zakaj: Poznati je treba ondot moža kmetovalca, ki to brozgo čez vse obrajta. In on, ki mu je dolžnost paziti na druge, gre pri priložnosti s tlečo ne pokrito pipo v svisli po slamo, ves nalit alkoholove tekočino. Pri takem ravnanji, ko bi slučaj hotel, se iskrica vtrne in groza — kaka nesreča! Pa kdo bi bil kriv? V prvi vrsti šnops, ki je možu možgane zmešal, dani vedel slame od ognja razločiti. To jo med ljudstvom že vdoma-čena navada; tobakar, ne zmeneč se kje biva, meče okrog sebe vžigalne klinčke, žgajnar so ne meni, naj bo pod ali hlev, notri se po klaji valja, dokler
zasmodi, včasih on in del vasi pogori. Starši ravno tako malo pazijo na svojo deco, da ima žvepljenke, to jih ne briga, ko pride v dražbo se zvrši čin, da peče celo vas, tudi občino.
Kar je bilo mogoče pomagati, se jo na Spod. Berniku zgodilo. Ker je ogenj nastal na sredi vasi, je bila nevarnost velika; vendar brizgalnice niso izostale, ktere so z neprestanim dolom ogenj vdušile. Celo lesena hiša razun strehe je gospodarju rešena, kar je pa veči korist banki „Slaviji" kot dotičnemu. Pri tem bi ne bilo napačno, ko bi so zavarovalnica nekoliko ozirala na gasilce. Le pomislimo, da ima vsaka brizgalnica stroške, kadar se pelja na mesto požara; da smo dolžni z zodinjenimi močmi drug drugemu pomagati; ako se pa v korist zavarovalnice kaj stori, tudi dobro de; ako se dotičnemu kolikor mogoče stroški povrnejo. Se ve, da z vduše-njem požara je največ posestnikom pomagano, a gotovo je tudi zavarovalnicam mnogo prihranjenega.
S Pivke, 16. maja. Danes zjutraj se je vršila v Matenji vasi za občino Slavinsko volitev štirih volilnih mož. Ker se je čulo, da je v Orehek dan na dan pridrdral kak voz zdaj s Pivke zdaj iz Postojne z agitatorji za dr. Dolenca in da so se z Orehovci združili Grobšani, Matenjci in Rakičani zoper Shlvince, da bi izbrali 4 volilne može za dr. Dolenca, — tudi Slavinci niso rok križem držali, ampak prav živahno se pripravili za volilni boj. Ne-povoljen izid volitve prejšnjega dne v Št. Petru, kjer je vsled neumorne agitacije ena sama vas ožugala osem drugih ter z vsemi svojimi kandidati sijajno prodrla, je Slavince še bolj vnel in dvignil na noge.
V soboto zjutraj bila je vsa velika vas prazna; — žive duše ni bilo po ulicah razen trope paglavcev; vsi možakarji so bili odrinili na volišče k županstvu v Matenji vasi. Dasiravno je bilo nekaj malega nasprotja od strani Orehovcev, so vendar Slavinci prav častno zmago dosegli. Izid volitve je bil „Slovencu" in g. Obrezi precej naznanjen. Z ogromno večino so bili izbrani za volilne može g. župnik J. Sajovic, trgovec g. Fr. Dekleva ter dva druga zanesljiva gospodarja. Po končani volitvi jo dva Postojnska nepovaljena gosta hitro z dolgim nosom domu popihata, Slavinci pa se zmagonosni v dolgih vrstah pomikajo v svojo vas, kjer se je imela danes vršiti druga domača slavnost.
Ob 10. uri je bila slovesna sv. maša za pre-blagega dobrotnika in Shivinskega rojaka, ranjkega g. Janeza Kalistra. Vstanovil je ranjki sam to sv. mašo na svoj godovni dan ter določil, da se imajo ob enem ta dan deliti iz njegove vstanove premije za najlepše dveletne telice. Prignanih jo bilo k tekmovanji za premije blizo 30 telic. Prvi dar (30 gld.) je prejel za svojo junico gospodar Šimen Zele iz Radohove vasi št. 31, druzega (15 gld.) J. Smrdel iz Selca št. 54, nadaljnih osem po 7 gld. 50 kr. pa gospodarji: Miha Sluga iz Žej št. 17, Anton Vadnjak iz Slavine št. 33, France Vadnjak iz Matenje vasi št. 13, Jakob Bole iz Koč št. 27, Anton Dekleva iz Radohove vasi št. 23, France Glažar iz Koč št. 14, Matija Penko iz Gradca št. 1 in Anton Bole iz Koč št. 25. Razdelilo se je toraj 105 gld.; gotovo lep dar in krepka spodbuda za kmete Shivinske fare.
Z delitvijo premij pa ni bila še končana vsa slavnost današnjega dneva. G. župnik J. Sajovic so g. Pirca, tajnika kmetijske družbe in potovalnega učitelja, naprosili, da naj blagovoli ravno ta dan priti v Slavino, da se sam prepriča o stanju živinoreje na Pivki in pri tej priliki gospodarjem nekoliko primernih naukov in nasvetov podeli. G. Pire se je bil Pivčanom že po svojem razlaganju v Knežaku in v Št. Petru prikupil; zato se je v Sl&vini zbrala še večja množica gospodarjev. Vsa šolska sobana je bila natlačena; več odličnih gospodov od blizo in daleč je bilo pričujočih in nad 200 kmetov. Vse je mirno in tiho poslušalo govor o živinoreji in o sadjarstvu.
G. Pire je pohvalil Pivčane, ker imajo precej lepo govejo živino, kakor je sam danes videl. Pa še na višjo stopinjo v živinoreji in ž njo v blagostanju se lahko povzdignejo, če bodo za pleme vedno najlepša teleta pridrževali in jih precej od mladega umno izgojovali ter skrbeli za snago v hlevih, za zboljšanje pašnikov in gnojenje senožet. Svetoval jim je nadalje da naj seno, ki ga v Trst na prodaj vozijo in jim zarad daljne vožnjo ali slabe kupčije prav malo vrže, rajše doma za krmo porabijo ter več blaga rede. Gotovo bi bolje shajali in več drobiža v žepu imeli. čo ima kmet več živine
v hlevu, naredi več gnoja, s kterim njivam in travnikom postreže in jih rodovitniše stori. Iz travnikov no gré zmirom jemati, treba je odvzeto moč in rodovitnost z gnojenjem nadomestovati. Na ta način, če bodo namreč señó domá rabili, več živine redili in z gnojem travnike zboljševali, bo prišlo blagostanje v hiše, čez nekoliko let bodo Slávinci namesto 30 celó 100 telic k delitvi premij pripeljali in od Tržačanov namesto krajcarjev za señó lepe goldinarje za goveje meso jemali.
V	drugem delu predavanja prestopi g. Pire na sadjarstvo ter omenja najpred, kako bistra in modra glava je bil ranjki g. Kalister, ker jo razun premij za najlepše telice naredil tudi vstanovo za požlaht-njevanje sadnega drevja. Premije dobé oni gospodarji, ki so tisto leto največ dreves pocepili. Spoznal je modri mož, da poleg umne živinoreje bi sadjereja njegovim dragim rojakom največ dobička Drinašala. Da se pa to zgodi — nadaljuje g. Pire — ni zadosti le dosti pocepiti, ampak gledati je na to, da se požlahtnijo le mladi in čvrsti divjaki in da se požlahtnijo z žlahtnimi cepiči. Tudi ni dobro jreveč različnih vrst cepičev porabiti. Boljše je, da se prideluje sadje malo vrst in sicer tistih, ki jih trgovci rajše kupujejo. Trgovcu je mnogo ljubše, da pri enem gospodarju ali v eni vasi naloži voz sadja ene vrste, kakor da dobi sadje mnogoterih vrst, pa od vsake le kak pehar.
Na koncu predavanja je dal g. župnik Sajovic prinesti med poslušalce jerbas lepih jabelk s svojega vrta v dokaz, da umen sadjerejec razun grošev, ci jih ob dobrih sadnih letinah za sadje v žep spravi, tudi ž njim sebi in svojim prijateljem lahko veliko veselje in prijeten grižljej napravi. Ker je g. župnik dovolil, da smé vsak poslušalec eno ja-}elko za poskušnjo in spomin današnjega dne seboj vzeti, je bilo kmalo vse živo prstev nad jerbasom. Kdor je bil blizo njega, si je mogel s težko silo jabelko prisvojiti, oddaljeni smo morali s tim zadovoljni biti, da smo vsak eno debelo slino po grlu spustili.
V	splošno zadovoljnost se je končala prijetna slavnost, volilni možje iz Shivine in nekteri iz bližnje Reške doline pa so sklenili 28. t. m. zvesto držati se starega poslanca g. Obreze.
Iz Trsta, 15. maja. Včeraj je imel Tržaški „Šokol" izlet k sv. Križu Tržaške okolice, kteri bi imel biti že v nedeljo, pa ga je slavni irredentovski magistrat zabranil. Odbor rekuriral je na c. kr. namestništvo, ki je prepoved magistrata ovrglo in dovolilo izlet. „Sokol" je bil pri sv. Križu navdušeno sprejet, akoravno si ni upalo tamošnje ljudstvo očitno narodnega čuta pokazati, ker od magistrata bilo je okrajnemu komisarju v Proseku ukazano vdušiti vsako narodno navdušenje. Prišlo je 5 žan-darjev z nasajenimi bodali, ki so v enomer po vasi koračili. Domači godbi, ki je „Sokola" pozdravljat prišla, zabranjeno je bilo igrati. Ker je pa splošna želja vladala, da bi zaigrala cesarsko himno, šel je g. Dolinar prosit komisarja, naj vsaj cesarsko himno igrati dovoli, kar je pa osorno odbil. Gosp. Dolinar govoril je ljudstvu, da je komisar zabranil tudi cesarsko himno, ter povdarjal, da jo v konsti-tucijonalni državi celó taka politična oblast, ktera za-brani še presvitlega cesarja pozdraviti ; nato priskoči magistratov komisar, ki ga je hotel vstaviti ; ker mu je pa odločno odgovoril, da on nima pravice govornika vstaviti, ker ne vé, kaj bo govoril in hoče dalje govoriti, pa takoj pozove 5 žandarjev, da ga vstavijo in odpeljejo, on jo pa samo to izgovoril: „Ker je bilo zabranjeno godbi igrati cesarsko himno, zakličimo mi zbrani trikratno „živio" našemu pro-svitlemu cesarju", na kar je ljudstvo navdušeno zaklicalo „živio", ki je cele 10 minut trajalo, komisar in žandarji pa so se, videči razdraženo množico, sramotno umaknili. Ljudstvo je navdušeno za narod pri vsem pritisku magistrata, telegrafiralo se je takoj namestništvu v Trst, da je komisar zabranil igrati cesarsko himno. Ko je ljudstvo klicalo živio cesar, je bilo vse odkrito, le komisar jo bil pokrit. „Sokol" je potem zapel cesarsko himno.
Iz Trsta, 18. maja. Politično društvo „Edinost" priredilo je včeraj veliko besedo na obširnem vrtu „Aurora" pri sv. Ivanu zunaj mesta. Vrt bil jo bogato olepšan, vse polno slovenskih in drugih zastav vihralo je raz visokih majev. Popoludne romalo je v procesijah ljudstvo iz vseh krajev k veselici, akoravno je žugal dež vse vničiti, a vendar bilo jo vreme vgodno, le tii in tam so kako kapljo padle. Kmalo so je napolnil vrt do dobrega, proti večeru ni bilo več prostora, gotovo je bilo nad 3000 oseb navzočih,
nastala jo gnječa. Veteranska godba igrala je najprvo „Naprej", potem je pozdravil društveni tajnik zbrano ljudstvo s krepkim glasom, ter jim kazal pomen veselice za naš narod, poslednjič nazivljal je zbrano občinstvo, da zakliče trikratni „živio" cesarju. Gro-moviti „živio" pretresal je zrak, veteranska godba zaigrala je himno, ktero je nad 300 pevcev pelo, vse se je odkrilo in himna se je morala ponavljati. Trst še ni imel nikdar 300 pevcev v svojem zidovji, pa še slovenskih izšolanih, kakor sedaj. Program se je vršil v redu, posamezni zbori peli so drug za drugim tekmovaje, kdo bode boljši. Občinstvo poslušalo je pazljivo in ploskalo, da se je več zborov ponavljati moralo. Gospica Polič deklamovala je Gregorčičevo „Velikonočna" jako dobro; po končanji med burnim ploskanjem podaril ji je društveni tajnik lep šopek. Gosp. Pogačnik, kteri je za to veselico v Trst prišel, pel je tri točke. A kako je pel, naj se le skrijejo vsi letošnji tenorji v Tržaških glediščih. Pel je čisto in s čutom zvoneči glas očaral jo poslušalce in le eno priznavanje šlo je od ust do ust.
Dopadel je občinstvu posebno tudi mešani zbor domač sv. Ivanski, pel je zadnjo točko „Domovina"; po burnem odobravanji morala se je peti še „Slav-janka", in ta dvakrat. Ves večer vžigal se je ume-teljni ogenj, veselica je trajala blizo do 3. ure zjutraj; vse se je izvršilo v najlepšem redu. Politično društvo „Edinost" pokazalo je, da ne „Progresso", ne „Cikorija", ne „Unione" ne more v Trstu v istini zbrati toliko svojega „irredentarskega" ljudstva, kakor „Edinost" Slovencev — zvestih svojemu cesarju. Ta veselica dala je gorko zaušnico „Cikoriji" in vsem njenim pristašem, ki okoličane mamijo in dražijo proti nam, rekoč, da smo tujci, ko smo vendar le mi < na svoji zemlji, nasproti pa so oni z vseh vetrov brez kruha in cvenka priromali iz lačne Italije v Avstrijo. Časi se spreminjajo in tako se bo v Trstu v nekaj letih tudi še marsikaj spremenilo, na korist Slovencem a ne lahonom, kteri zgubljujejo tal od dne do dne, akoravno nas magistratna despotična „irreden-tarska" mora tlači.
Z Goriškega, 15. maja. Volilno gibanje je letos pri nas precej živahno. Slovenci kmečkih volilnih okrajev so sploh edini; no upamo celo, da v tej skupini bo vitez dr. Ton ki i voljen soglasno. Hujši boj bo v mestih in trgih, vendar vse kaže, da v tej skupini zmaga grof Coronini. Zanj bodo glasovali Slovenci in zmerni Italijani. Monsignor Valussi, infulirani prošt, bo zanesljivo voljen v kmečkih občinah furlanskih; zanj bodo glasovali tudi Slovenci te skupine v dolenjih Brdih in z dolenjega Krasa. Zoper njega močno agitirajo nespravedljivi „irreden-tarji", a upati je, da njihov trud ostane brezvspešen.
Veleposestniki pa imajo tri kandidate. Italijani najživejše krvi so postavili za kandidata grofa Rud. Paceta, Nemci z vlado priporočajo kneza Ilohen-lohe iz Devina. „Sloga" pa kandiduje Žigo grofa A t tem s a , grajščaka v Podgori, unstran Gorice. V tej skupini bo najhujši boj. Da Pace propade, je skoraj gotovo, težko pa je soditi, bo li Hohenlohe ali Attems zmagal. Ako bi Tržaško solnce imelo gorke žarke tudi za Slovence, bi brez dvoma Hohenlohe prišel v državni zbor, ali ker ono solnce mrazi slovenski narod, mora ta zoper H. glasovati za Attemsa, a izid je negotov. „Sloga" priporoča grofa Žigo Attemsa, ter jo v ta namen razposlala „poziv", v kterem se sklicuje na svojo preteklost, da je vedno delala za blaginjo naroda in dežele. Da so bile njeno moči v prvi vrsti Slovencem posvečene, se razume; pri vsem tem pa tudi druge narodnosti ni pozabila glede njihovih pravic.
Posebno pa ji je bilo vedno na tem ležeče, da se v javne zastope volijo možje, ki imajo razum, srce in dobro voljo na pravem mostu. Vkljub temu, da se ji ponujata knez Hohonlohe in grof Pace, „Sloga" vendar ne vidi v njih pravih mož, na ktere bi se smel Slovenec z zaupanjem ozirati, kajti manjka jima nam vgodne preteklosti. Posrečilo pa se ji je, da je dobila tudi za velikoposestvo moža, ki zasluži popolno zaupanje Slovencev in Neslovencev po velo-posestvu Goriškem, kterim jo na tem ležeče, da Avstrija še ne gre na kosce, in ta mož je grof Žiga Attems, kamornik presvitlega cesarja in veleposestnik v Podgori. On je mož, kterega naj vsak voli, komur jo mar za blagor deželo in cesarstva, kajti memo svojih sokandidatov odlikuje se, kakor svitlo solnce mimo bledo lune. On so ne ponuja, temveč so ga naprosili, kar je silno nerad sprejel. Grof Attems jo vzgleden v družinskem, kakor tudi v gospodarskem življenji. Svojo velikoposestvo vodi sam; pri vsem tem jo pa jako skromen, zvest in veron