SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XXXII. —VOL. XXXII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 12th, 1930. __——.—----i___ Moški pevski zbor France Prešern bo 16. novembra v dvorani S. N. P. Jednote priredil velik koncert. Obenem vprizori tudi burko "Vedež." V Milwaukee, Wis., je bil izvoljen v državno postavodajo rojak John Ermenc, ki je kandidiral na socialističnem tiketu. Mr. John Ermenc je doma iz Ljubnega v Savinjski dolini Zmago ima pripisati skupnemu delovanju vsega našega in hrvatskega naroda, ki je glasoval zanj brez ozira na stranke. N V Milwaukee, Wis., je umrl rojak ,bivši gostilničar Martin Bivšek. Star je bil šele 38 let. Zapušča soprogo in dva sina. Doma je bil iz Ljubnega v Savinjski dolini. V Dodgeville, Mich., je te dni umrl rojak Jos. Mervar, star 57 let. Pokojni se je udeležil špan-sko-ameriške vojne leta 1898, in sicer je šel s stotnijo C drugega Polka prostovoljcev iz Wiscon-sina. V Ameriko je prišel pred 45. leti. Večinoma je delal na farmah. Zapušča soprogo, petnajst otrok in štiri vnuke. Dne 16. novembra priredi Slovenska Narodna čitalnica v Waukeganu, 111., veliko prireditev. Vprizorili bodo igro "Vdova Rošlinka." V Waldorff, Maryland, 30 milj od glavnega mesta Wash-ingtona, se nahaja slovenski farmar, Mr. Anton Arh, doma iz Notranjskega. Peča se.s kokoš-jerejo. Nad 3,000 kokoši se nahaja na njegovi farmi, ki je popolnoma moderno urejena. Pod vodstvom Mr. Frank P. Velikana, v Indianapolisu, Ind., prav lepo napreduje dramatično društvo. Zlasti slovenska mladina se zanima za dramatiko. V Indianapolisu biva kakih 200 slovenskih družin. V Colorado Springs, Colo., je preminul rojak Frank Gabrov-šek. Ranjki zapušča ženo, sina, Pet hčerk, dva brata in več sorodnikov. Star je bil 51 let. Med rojaki je bil zelo priljubljen. Svari državljane, da se čuvajo nove vojne Baltimore, Md., 11. novembra. Pri slavnosti, ki jo je priredila tukaj šna American Lesion, je nastopil kot govornik rabinec Lazaron, ki je izjavil, da v slučaju nove vojne mora vsak državljan odreči državi pravico, da bi ga naredila za vojaka, raz-Ven, če država ni napadena in P°da jasno vzroke, zakaj se podaja v vojno. Chicago, 11. novembra. Novo izvoljeni senator James Hamilton Lewis, ki je demokrat, je mnenja., da bi moral predsednik Hoover sklicati v marcu.izvan-fedno zasedanje kongresa, in sicer če že ne iz drugega vzroka, pa iz tega, da se reši na kak način problem brezposelnosti. "Ameriški narod nujno pričakuje pomoči od kongresa," se je izjavil senator Lewis. "Predsednik mora dokazati, da je pri volji in zmožen storiti vse, da se sedajni brezupni položaj čimprej spremeni. Narod bo gledal na njega, kaj bo storil. Od njegovega koraka je odvisna njegova politična, bodočnost. Dvojno vprašanje mora biti takoj rešeno in sicer: Brezposelnost, ki je najbolj nujna zadeva današnje Amerike. Ko bo vprašanje brezposelnosti rešeno, pride na vrsto prohibicija. Predsednik Hoover mora dokazati, če je mož na mestu, da se bori s temi vprašanji. Brezposelnost se ne more odpraviti, ako ni denarja na razpolago. Predsednik pa denarja ne sme dovoliti brez dovoljenja kongresa. In ker kongres ne zboruje, je jasno, da je dolžnost predsednika Hooverja, da skliče kongres takoj k' zasedanju in odredi vse, kar je potrebno." O senatorju Lewisu se pripoveduje, da bo v letu 1932 imenovan najbrž za podpredsedniškega kandidata demokratske stranke, ker je med narodom zelo priljubljen, in je zadnjič zmagal z ogromno večino. —-o- Bogata zapuščina za katoliško cerkev v Chicagi Chicago, 1. novembra. — Na sodniji je bila danes odprta oporoka umrlega Martin Dawsona, bivšega izdelovalca bonbonov, v kateri izroča večji del svojega premoženja katoliški cerkvi y Chicagi. Dawson je zapustil $2.000.000. Dawson je bil ob svoji smrti star 86 let, in ni bil oženjen. Nekaj stotisoč je Dawson zapustil svojim prijateljem, drugo dobi pa katoliška cerkev. Washington, 11, novembra. William Frew Long, znani za- Washington, 11. novembra, časopis "Washington Herald" čuden testament V Clevelandu je te dni umrl bivši ognjegasni kapitan John Aukens, katerega oporoko so sedaj odprli, in je bilo v njej zapisano sledeče: Moje zemljišče, ki se nahaja na Jewett A v e., naj se razdeli na pet delov, in v«ak del zaznamuje s številko. ^et sorodnikov določam kot de-^iče. številke razpredeljenega Zemljišča naj se vržejo v klobuk ln vlečejo. Kdor dobi številko erio, ima pravico izbrati svoj del zemljišča, ostalo naj si pa Razdelijo drugi dediči. — Zem-Ija je vredna $2500.00. V testamentu se daje dedičem pra-Vlca zemljo prodati. Velik kotel . " hiši na 6914 Lexington Ave. ^eksplodiral velik kotel, ki je držal 1500 galon. Razstrelba je P°Vzročila veliko škodo. "Slovenec" in radio Kot se nam sporoča, bo v istem času v nedeljo, 16. novembra, ko se vrši slavnost 20-let-nice društva "Slovenec" št, 1 S. D. Zveze, in ko se bo glasil slovenski radio program, v dvorani S. N. Doma potom posebnega radio aparata, prenešena ^godba v dvorano Doma, v trenutku, ko se bo potom radia omenjala Slovenska Dobrodelna Zveza. — Pridite popoldne v dvorano S. N. Doma, bo jako zanimivo. Poje n£ radio Ob priliki opere, ki se poje v petek, 14. novembra, v glasbeni dvorana mestnega avditorija, nastopi tudi Miss Mollie Kozely v opernem zboru. Miss Kozely je znana zlasti poslušalcem slovenskega radio programa, ko je ilansko leto parkirat nastopna, in upamo, da bomo tudi letos srečni dovolj, da jo bomo slišali. Naročila od vsepovsod Iz Girarda smo dobili včeraj $20.00 za tikete slovenskega radio programa, ravno tako iz Massilon, Ohio, dočim nam iz Barbertona pišejo, da jim pošljemo še več knjižic. Zanimanje po naselbinah v državi Ohio je v resnici zelo veliko. In v nedeljo bo pa krepko zadonela slovenska pesem po zraku. V Clevelandu bomo kmalu zopet imeli volitve glede načina mestne vlade V pondeljek se je v Clevelandu vršilo zborovanje Narodne Lige za mestno upravo. Razpravljalo se je, ali je županski sistem ali managerski sistem mestne vlade bolj priporočljiv za napredek mesta. Nastopili so pri zborovanju, ki se je vršilo v hotelu Statler, prav briljantni govorniki. Napadalo se je tako prvega m eš t nega manager j a v Clevelandu, Mr. Hopkinsa, kot sedanjega, Mr. Morgana. Zlasti je napadal managerski sistem vlade odvetnik George Harris, ki je bil kandidat za državnega pravdnika v Clevelandu, in ki je republikanec. Harris je pri debati trdil, da ima danes mestna vlada pod manager sistemom veliko večje stroške kot so bili kdaj prej pod županskim sistemom. Napadal je bivšega manager j a Hopkinsa, ker je dovolil, da so se mestna dela razdelila tako, da so dobili republikanci 60 procentov vseh del, demokrati pa 40 procentov. Navzoč je bil Mr. Hopkins, ki je v gorkih besedah odgovoril Harrisu, med splošnim ploiskanjem navzočih profesorjev in voditeljev naroda. Hopkins je povedal to, da dokler je bil on mestni manager, se je davčna cena nižala, dočim se zadnje čase neprestano zvišuje. In s svojim bojem proti plinovi družbi, je povzročil, da ljudje danes v Clevelandu mesečno plačujejo $40,000 manj plinovi družbi kot bi sicer plačevali. Pevska vaja Vsi pevci in pevke društva Zvon so prošeni, da se udeležijo pevske vaje v četrtek, 13. novembra. * Nemčija je priznala provi-zorično vlado v. Braziliji. Nov stroj, ki molze 50 krav v istem času Plainsboro, N. J., 11. novem-ora. Tu so danes prvič preskusi nov stroj za molžnjo krav. Stroju je mogoče molziti 50 krav laenkrat. Prihodnji četrtek se bo vršila javna preskušnja tega molznega stroja, in pričakuje se, yeščake poljedelstva iz vseh krajev dežele, in obenem se bo vsa stvar poročala tudi po radio. 37 največjih radio oddajnih postaj je najetih, da poroča o tem dogodku. Novemu stroju je ime "rotolactor." Stroj obstoji iz nekake mize, ki se vrti okoli, je 60 čevljev v premeru, Stroj naj prvo opere vimena krav, jih posuši, nakar začne molziti. Krave stopajo ena za drugo na. dotično mizo, so oprane, očiščene in pomolžene. Mleko vsake krave pada v posebno posodo, ki se takoj avtomatično zapečati in potom posebne naprave odda v drugi prostor. Na ta način in s pomočjo tega stroja se pomolze vsak dan 1,680 krav, trikrat na dan. Le trije ljudje so potrebni pri tej operaciji, dočim bi vzelo sicer na manj 100 mož, da pomolze krave po trikrat na dan. Prosim naslov! Rada bi zvedela za naslov mojega strica Frank Zbačnika. Zglasi naj se pri svoji ženi, ki je j na smrtni postelji in se naj vfeaj | otroka usmili, če sam to bere, ali če ve kdo drugi zanj, naj ga opozori na to notico. Frances Klun, 1920& Cherokee Ave., Cleveland, O. Naslov od žene je: 828 Forest Ave., Ridgewood, N. Y. Poznan rojak bolan Eden prvih naseljencev v Clevelandu, dobro poznani rojak Mr. John Rošel, 530 E. 152nd St., je nevarno zbolel. Prijatelji so prošeni, da ga obiščejo. Abesinski kralj je postal siromak po kronanju, pa gradi milijonsko palačo Addis Abeba, Abesinija, 11. novembra. Abesinski kralj, ki je bil kronan te dni, je postal pravi siromak sedaj, ko so slavnosti končane. Računa se, da je potrošil za kronanje svoto, ki je vredna pet milijonov dolarjev. Kralj, oziroma cesar, Haile Selassie I, kot se zove novi vladar, pa kljub svojemu "siromaštvu" skuša zgraditi sijajno cesarsko' palačo namesto sedanje- i ga lesenega poslopja, v katerem stanuje. Cesar se bo obrnil na svoj narod, da prispeva kolikor | ' mogoče za zgradbo nove palače, ! obenem pa bo dal razne konce-I sije tujezemcem in prodal bo tisoče akrov zemlje, ki mu pripada. Cesar kot vladar nima no-; bene plače od države, pač pa do-: biva denar od davkov na colni-no in potom raznih koncesij, ki jih podarja tujezemcem. Računa se, da bo veljala nova cesarska palača nad en milijon dolarjev, kar je za razmere v Abesi-nij ogromna svota, kajti delavci morajo delati zastonj za svojega cesarja. Za siromake Članice Community Welfare kluba priredijo v četrtek večer, 13. novembra, card party v Mer-varjevi dvorani, mesto pri Mrs. Makovec. Čisti dobiček je namenjen za nakup daril za revne družine na Zahvalni dan. Odpeljan v bolnico V torek zjutraj je Grdinova ambulanca odpeljala v Charity bolnico težko bolnega Anton Jakopiča, ki stanuje na 7612 Myron Ave. Prijatelji ga tam lahko obiščejo med 2. in 4. uro popoldne in med 7. in pol deveto uro zvečer. Upamo, da se mu ljubo zdravje kmalu vrne. stopnik odprtih delavnic, kjer naznanja danes, da mu je znano ne -trpijo linijskih delavcev, se iz absolutno zanesljivih virov, je danes izjavil pred preiskoval- da bo predsedniška komisija, nim kongresnim odborom, da so pod vodstvom bivšega general-komunisti v Clevelandu odgo- nega zveznega pravdnika Wick-verni za razne štrajke. Povedal ershama, priporočila predsedni-je, kakšne parade prirejajo ko- ku Hooverju, da zahteva od kon-munisti, in je to le zunanje zna- gresa, da slednji odredi narod-menje notranje aktivnosti komu- no konvencijo, ki naj glasuje nistične stranke v Clevelandu. glede prohibicije. Ameriškemu Long je nadalje grajal policijo narodu bo dano troje vprašanj, v Clevelandu, ki dovoljuje ko- in sicer: ali naj se 18. amend-munistom, da paradirajo in ima- ment zavrže, ali naj se Volstead jo hujskajoče govore. Nadalje ; postava spremeni, in končno, ali je psoval tudi časopisje, ki piše naj se prohibicija obdrži kot se-baje tako, da delajo iz komuni- daj obstoji. To je jako verjetna stičnih razgrajačev — mučeni- novica, ker je znano, da je že ke. Na dosledno vpraševanje od 29 različnih držav v uniji napro-strani kongresnega odbora, je: silo kongres, da sleiiče tozadevno Long moral priznati, da eleve-; ustavno konvencijo. Točka 5 landski komunisti ne kršijo no- ameriške ustave daje kongresu benih postav, toda je rekel, da | pravico sklicati ustavno konven-se lahko "med vrstami bere," d; cijo, ako dve tretini držav to komunisti delujejo za padec zahtevati. Dve tretini držav je ameriške vlade. Izjavil je, da je 32 držav. In 29 držav se je to-komunistična agitacija vedno zadevno že oglasilo. In če se večja, in da mora vlada, nekaj to- oglasi toliko držav, v katerih se zadevno ukreniti. "Meni se zdi,: skliče potem ustavna konvenci-lcot bi sedeli na industrijskem, ja, in če tri četrtine navzočih ognjeniku," je rekel Long. Na- delegatov glasuje zoper prohibi-še mnenje'o tem je, da dočim se cijo, tedaj se smatra, da je pro-absolutno ne strinjamo s komu- hibicija avtomatično odpravlje-nisti, so pa ravno organizacije | na, ne da bi imel kongres še kaj kot jih reprezentira Long, pov- za govoriti. In ker so delegati zročile, da se je komunizem koli- za ustavno konvencijo izvoljeni kor toliko razširil. Malo dela, j -d naroda; pomeni to glasovanje, slabe plače, to je, kar reprezen- j da je glasovanje vsega ameri-tira Long, ki ne prizna delavcem : škega naroda. Med državami, ki pravice, da se organizirajo, do- niso še ' naprosile kongres za čim je kapitalu dana vsa pravi- ustavno konvencijo, se nahajajo ca in priložnost. Nadalje se je I države New York, Massachu-Long izjavil pred kongresnim eGtts, Rhode Island in Maryland, odborom, da je v Clevelandu i ki so vse mokre, in ki bodo to ta-1,800 komunistov, ki redno pla-! koj storile, ko pride čas, torej Čujejo svoje prispevke, in je do- i ba več kot zadostna dvetretin-besedno pristavil: "To pomeni, jska večina držav zahtevala usta-da je v Clevelandu 1,800 moril-|Vno konvencijo, člani predsed-ccv, ki so že po naravi priprav- ri;ške komisije za preiskovanje 'jeni storiti vse in se ne bojijc i prohibicije, med katerimi se na-nobenega umora, da dosežejo ha.jajo mokri in suhi, so se eno-svoj cilj." Nadalje je Long pro-; giasno, izjavili, da čimprej je testiral pri /delavskem tajniku ig. amendment k ameriški usta-Davisu, ker komunisti zboruje- vj odpravljen, toliko bolje bo za jo v Moose dvorani v Clevelan- ameriški narod. Torej se v res-du. Delavski tajnik Davis je nic; nekaj resnega pripravlja v sam član organizacije Moose in item oziru. je izjavil, da je že večkrat po- ___0_ sredoval tozadevno, toda brez uspeha. -o- Dva morilca sta ubita na električnem stolu Columbus, O., 11. novembra. — Dva morilca sta morala danes zjutraj na električni stol v . ... . . .v... „ , tukajšnjih državnih zaporih, boljseviki obdolžili francoskega Cramer star 31 let in . . , . yjlldi lto vvi dlllcl . o let I O.L ltJL 111 zunanjega ministra, da se je za-; „. ,, . . , , ... ^ ... j • i Bert Walker, star 42 let, sta rotil proti Rusiji, da z vojaško: .... .. , t. t> -i • plačala umor, radi katerega sta silo vpade v Rusijo. Boljseviki ^ „ _ Boljseviki dolžijo Francoze zarote Iz Moskve se poroča, da so imenujejo še mnogo drugih pro-minentnih Francozov, ki baje delujejo za propast boljševizma. bila obsojena v smrt, na električnem stolu. Prvi je iz Hamilton, O., drugi pa iz Akrona. Slednji je ubil nekega policista. V zaporih čaka še osem morilcev smrti na električnem stolu. Listnica uredništva Naročnik. — Nova carinska postava je tako zapletena, da i more na vprašanja odgovarjati _ y"PUSCeni cd dela le strokovnjak. Pojdite na bliž- Te dm Prisl° vec rojakov k nji poštni urad, kjer vam bodo i urad' kl 80 ^m. povedali, točno povedali, kako je z impor-tiran,jem dotičnega Cpredmetaj, Pozdrav. — A. K. Vi nam sporočate, da ste prišli z napačnim Zato se Vladi ne da jih je mestna občina odpustila od dela. To je tako, kot smo že povedali, ene se namreč | odslovi, druge pa najame, potem pa republikanci kričijo v javnosti, kolikim so delo preskrbeli! imenom v Ameriko, vam ni treba nič bati gre to prav nič v nos. Samo po- Novorojenka vejte, s kakšnim imenom ste i Staršem Rud. škerjanc na prišli, pa boste lahko postali i Miller Ave., v Euclidu je prine ameriški državljan. Pozdrav! Lovske licence V soboto, 15. novembra, se otvori lovska sezona za vsakovrstno zverjad. Stotine naših ljudi se pridno pripravlja za lov. Licence veljajo $1.25, in jih dobite v Grdina Hardware trgovini, na 6127 St. Clair Ave sla teta štorklja zalo in mično hčerkico. Iskrene čestitke! * Zrakoplovec Hawks je preletel razdaljo med New Yorkom in-Havano v 8 urah in 44 minutah. * Kralj Siama pride te dni v New York, kjer se bo podvrgel operaciji na očeh. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Zanimive vesti iz življenja naših rojakov po širnih Zedinjenih državah Demokrati bodo zahtevali, da Hoover skliče izredno zasedanje kongresa Zastopnik odprtih delav- Zadnjo besedo glede prohi- nic dolži komuniste za štrajke v Clevelandu bicije v Ameriki bo imel ameriški narod Slovenski radio program se začne v nedeljo -'----ž_____ ii AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 266. Wed. Nov. 12th, 1930. Slavnost društva Slovenec Lepo ime je "Slovenec." Slovenci smo vsi, ki se medsebojno nazivljemo 'rojaki." Prišli smo iz istih krajev, zrli smo v mladosti iste potočke, reke in jezera, gore in livade po prostrani naši domovini Sloveniji. Pred dvajsetimi leti so naši možakarji, oziroma fantje, kot so bili tedaj, v Clevelandu, prišli na idejo, da bi ustanovili svoje lastno društvo, in da bi to društvo bilo kot prva veja velike slovenske, bratske podporne organizacije v Clevelandu, ki bi delila svoje dobrote svojim članom in članicam. Prvi in dosledni zagovornik te ideje je bil priprost delavec, naš rojak Anton Oštir, katerega je, žal, pobrala junija meseca letos bela žena smrt in ga odpeljala po zasluženo plačilo v večnost. Tako je bilo pred leti. Priprosti delavci so imeli mnogo razuma, mnogo volje in volje do dela. Kdo ne bi poznal ianjkega Oštirja, ki je bil tako rad v veseli družbi, in je to veselo družbo izrabil ne samo za šalo in smeh, pač pa da je ?voje prijatelje napeljaval k dobremu in koristnemu delu za narod. In ravno ta naš dragi nam Oštir, priprost delavec kot je bil, je povzročil, da ima danes slovenska metropola Cleveland lastno bratsko podporno organizacijo, ki je na najboljši finančni podlagi. Mi mislimo Slovensko Dobrodelno Zvezo, katere prvo društvo praznuje v nedeljo dvajsetletnico. Kdor pozna zgodovino Slovenske Dobrodelne Zveze, ta mora poznati zgodovino bratskega društva "Slovenec," ki s ponosom nosi številko prvo pri tej bratski organizaciji, Pripomnimo naj še, da ženske niso nič kaj zaostajale za moškimi, in je bilo društvo št. 2, ki nosi ime "Svobodomiselne Slovenke" skoro v isti sapi pri Zvezi kot društvo Slovenec. V nedeljo praznuje "Slovenec" svoj slavnostni dan. Praznovali so že dveletnico, ko si je društvo prisvojilo svoje ime, praznovali so petletnico, praznovali so desetletnico, in ko čas poteka, prihaja seveda tudi dvajsetletnica društvenega obstanka v naročje članom. Društvo "Slovenec" je to, kar je danes Slovenska Dobrodelna Zveza. Naši člani, rojaki, ki so prišli na idejo ustanovitve Slovenske Dobrodelne Zveze, so kot čebele marljivo skozi dvajset let prav po bratsko nosili skupaj v skupno blagajno. Ob svoji dvajsetletnici priobčujejo slavnostni račun, iz katerega je razvidno, da so tekom dvajsetih let samo člani društva Slovenec pomagali nabrati skoro $100, 000 premoženja za Slovensko Dobrodelno Zvezo, potem ko so odšteti vsi stroški, vse smrtnine, bolniške podpore in enaka izplačila. Je pač društvo lahko ponosno na svoj rekord ob priliki dvajsetletnice. Društvo je imelo ves čas od svojega postanka agilne društvene člane, ki so bili neprestano na delu za blagor, korist in napredek članstva njih društva kot tudi Slovenske Dobrodelne Zveze. Ali poznate sledeča imena: John Gornik, Frank Zo-rich, Anton Oštir, Mat Udovič, Louis Roje, Martin Vintar, Frank Čoš, Martin Colarič, James Seliškar, John Vintar, Frank Volcanšek, Mike Jalovec, Mike Vintar, John Vider-vol, John Žulič, John Sintič, John Jalovec, Tone Jalovec. Vsi ti, pa še par sto drugih, za katerih nam prostor ne pripušča, da bi ji vse navedli, so orali ledino za društvo Slovenec in za Slovensko Dobrodelno Zvezo. To so bili pionirji na našem domačem društvenem polju, priprosti delavci, pa zavedni, napredni, neumorno na delu za narod. Ob priliki dvajsetletnice se je zlasti potrudil naš brat, rojak Frank Zorich, da je priredil primerno spomenico, ki naj priča zgodovini našega naroda, kaj je društvo naredilo, kako je delovalo na nesebičnem polju bratske podpore in ljubezni. Člani in članice Slovenske Dobrodelne Zveze. Naša Zveza praznuje v nedeljo, po iniciativi društva Slovenec svojo dvajsetletnico. Pridite in udeležite se v največjem e-tevilu fega tako pomembnega dogodka. Saj nas pri Zvezi drži le bratstvo in volja, da si eden drugemu pomagamo. To je naše geslo, to je naš znak, ko se dve roki čvrsto držiti skupaj v robu slovenske barve! Društvu "Slovenec" ja ob priliki dvajsetletnice kličemo: Bratje, držite skupaj, kot ste držali zadnjih dvajset let! Ne bo še izumrl slovenski rod niti v Ameriki, ako bomo imeli možake pri naših društvih kot so pri društvu "Slove-nec. , DOPISI Lorain, O.—Lep užite ksmo imeli v nedeljo 2. novembra popoldne pri koncertu, ki nam ga je priredilo pevsko društvo "Zvon" iz Clevelanda ob priliki praznovanja 7-letnice S. N. Doma. Program je bil dobro izbran, tako da si je lahko vsak sam po svojem okusu izbral in odobraval pesem, ki se mu je najbolj idopadla. Po mojem presodku so se večini dopadle pesmi "Ponočni pozdrav," katerega nam je zapel tenor solo, g. Zimšek; dvospev "Divja rožica," "V celici," bas solo, "Prišla je/ miška," mešan zbor. Ponoviti so morali "Kaj ne bila bi vesela," ženski zbor in "Potrkan ples," mešan zbor, ki je res nekaj lepega in življe- nja polnega. Stara, a vedno lepa pesem "Nazaj v planinski raj," mešan zbor, se je tudi vsem dopadla. Lahko rečemo, da je bil ves program izvsten in zbor je pokazal svojo zmožnost. Tudi šulen duet sta dobro zaigrala, kar je pokazal prisrčen aplavz. Veliko več užitka si tudi dobil, ko se je Joseph Kogoj vsedel h glasovirju in lepo spremljal pevce. Slik se pa ni kazalo, ker se nismo za gotovo zmenili in ker je bila prireditev popoldne. Delali pa bomo na to, da jih v kratkem vidimo. Udeležba je bila lepa, a ne zadostna za tako priliko, želeti b? bilo, da pokažete več zanimanja za razne prireditve in se istih udeležite, kar da vsem več veselih ur. Pozdrav vsem! Poslušalec. Lorain, O.—Lepa in vesela slavnost se je vršila v naši naselbini 8. novembra, ko si je mlad par obljubil večno zvestobo. Kdo sta, lahko posnamete iz naslednjih vrstic, ker Tamle pri Svet bo kmal' zmanjkal deklet, ker eno je spet prišel ženin vzet. Jennie je b'la naše dekle, pa ogledal si jo je Mike čer ne in rekel je: "Tako ne gre, da bi b'la brez mene!" In na osmega novembra, vso v rožnem cvet in v krogu deklet, jo hoče za ženo vzet. Pa ker si ravno Ti: privoščimo. Ti jo vsi, ter pazi, da Ti ne zveni in slanca je ne umori! Po cerkvenih poročnih slav-nostih, ki so se vršile v domači cerkvi, smo se veselili v veliki dvorani Slovenskega Narodnega Doma, kamor je bilo povabljenih veliko prijateljev iz Loraina m Clevelanda na večerjo. Miss Jennie Svet je nadzornica društva Jutranja Zarja št. 46 SDZ, ker sta ostali dve nadzornici poročeni, pa tudi ona ni hotela biti sama dekle med njima in je rekla: "Se bom pa še jaz." Torej obilo sreče in na mnoga leta, Jennie in Mike! Mali Louis Konjar je imel surprise party, katerega se je udeležilo veliko malih prijateljev in prijateljic, ki so se vsi izvrstno zabavali. Louis je prejel lepa darila od vseh za svoj rojstni dan. Viktor žehel se zdravi v bolnici, ker ima zlomljeno nogo. Zlomil si jo je v avtomobilski nesreči. želimo mu skorajšnje okrevanje. Pri Martin žnidaršiču niso imeli eno dekle dovolj, pa jim je gospa štorklja pred tremi tedni prinesla še eno. čestitamo! Koncert društva "Zvon," ki se je vršil 2. novembra, so se udeležili tudi Mr. in Mrs. Perdan, ter Miss Jeanette Perdan in Mr. S. Banovec. Pozdrav vsem! Vida Kumše. Newburg, O.—Po hitro minulem poletju smo dočakali dolgo zimo in tudi dolge zimske večere. Imeli bomo več prostega časa za čitanje in drugega raz-motrivanja. Pa ne samo ob večerih, tudi skozi dneve imamo Hooverjevo prosperiteto in radi nje preveč časa, mnogi po cele tedne in mesece. V tem času imamo mnogo za misliti. Pomi slimo, kolikokrat smo bili na društvenih sejah v letošnjem letu. Mislim, da marsikateri član lahko reče: "Jaz nisem bil nikdar v letošnjem letu na seji." To ni prav. Kdor se malo ali nikdar ne udeleži društvene seje, ne ve, kako se uraduje. Tajnik ima skrbi, ker ne ve, kako in kaj bi vse napravil, navodila in društvenega sklepa pa nima, pa si misli: "Bom pa tako napravil, bo najboljše." In ko to zve kak sitnež, alo, pa na društvenega tajnika in na ves odbor. Pa bi še bilo, ko bi dal dostojno kritiko na seji. Toda je menda bolj moderno, ako se ga napade pri delu, ali v krajih, ki niso za take debate. Posledica tega je: ko pridejo decemberske volitve, pa neče sprejet urada kdor je zmožen, ker si misli: "čemu se bom z ljudmi prepiral, saj mi ni potreba." Ker pa neče sprejeti oni, ki je zmožen, smo prisiljeni izročiti posle osebam, katere včasih niso zmožne, ali pa nimajo pravega veselja. Tajnik je glava pri društvu. Ako imamo dobrega tajnika, smo sigurni, da bomo napredovali in da botao imeli vse v redu. Dolžnost naša pa je, da tudi mi skrbimo, da tajnik lahko deluje. V prvi vrsti, da plačamo svoje asesmente. Kako mučno je za tajnika, ko pride čas za odposlati asesment na glavni urad, pa še polovica članov nima plačanega asesmenta. Res da je v sedanjih slabih časih, ko je toliko ljudi brez dela, težko plačevati asesment. Toda pomislimo: brez dela smo, ali pa prav malo zaslužimo, pa naj pride bolezen ali smrt — kam se bomo obrnili? Ali na banko, k j ei nimamo nič shranjenega? Ali do rojaka, da nam posodi? Gotovo nam bo odgovoril: "Saj si bil v društvu, zakaj si ga pa pustil ; sedaj sam trpi posledice, ker si bil tako malomaren, da nisi še nadalje obdržal društvo." Tako očitanje bi nam bilo gotovo kot nož v srce. Kaj pa vaši otroci? Imate li vse v društvu? če ne, skrbite, da jih vpišete takoj. Morda si misliš: "Denarja nimam, zaslužim malo." Kaj bi pa bilo, ako pride božji poslanec in odnese dušico v rajske višave. Ali se hočemo zadolžiti? Kdo mi bo posodil? Najboljše storim, da grem takoj, še danes, k zdravniku in oddam izpolnjene listine tajniku, da bom v slučaju nesreče brez velike skrbi. Tisto malo vsotico, 15c na mesec bom že kako plačeval, dasiravno težko. Naj še nekoliko spregovorim o gl. odboru, ki sedaj obiskuje društvene seje. Prav je, da se gl. odbor seznani z društvenim delovanjem in članstvom sploh. Morda opazi gl. predsednik pri enem ali drugem društvu malomarnost, pa. da odboru in članstvu več veselja in zanimanja za društvo. Kaj pa glasilo, radi katerega gl. odbor največ obiskuje društvene seje? Jaz si mislim glasilo, ka-koršno imamo danes, namreč Ameriška Domovina je najboljše glasilo in vsak Slovenec naj bi bil na ta list naročen, bodisi da je član SDZ, ali pa ne. Ako imamo list za glasilo, kakor ga imarno sedaj, ga čita dosti Slovencev, ki morda še niso člani SDZ. Ko vidijo tako lep napredek in tako pošteno vodstvo, pa jih navda želja, da še oni pristopijo v našo Zvezo. Ako pa imamo samo Zvezino, to je svoje glasilo, ga pa čitamo samo člani, ostali Slovenci, kateri še niso člani Zveze, se ne seznanijo z delovanjem Zveze toliko, kakor se sedaj. Kdor rad čita, je gotovo že sedaj naročnik Ameriške Domovine. Kdor pa ne zna, neče, ali ne more čitati slovenskih časopisov, ga tudi potem ne bo, ako imamo svoje glasilo, plačevati ga bomo morali pa vsi. Vzemimo en zgled. Pri eni družini so štirje ali več člani Zveze. Ker imamo svoje glasilo; ga morajo vsi plačevati, to je mož, žena in otroci, dočim je do sedaj samo gospodar plačeval en časopis. Ali ne bo to nepotrebno plačevanje našega težko prisluženega denarja? Poglejmo: plačevati bi morali urednika. Pa naj nas bo 5,000 ali 15, 000 članov, kdo bi pa^ bil urednik? Ali kakšen.delavec, ki čez dan dela v tovarni, zvečer bi pa to napravil, kakor tajnik pri društvu. O, ne. Morala bi biti oseba, ki je zmožna uredniškega dela in to bi stalo že lepe denarje. Kdo bi plačeval vse to? Mi člani in članice, pa nihče drugi. Premislimo, če je dobro ali ne, prednp kaj sklenemo in priporočamo. Ako hočemo imeti več kot NEKAJ RESNIČNIH O CIGANIH! Igro ."Cigani" priredi "Adrija" v Collinwoodu, 23. novembra v Slovenskem Domu Kdo se ne spominja onih sreč-, nih dni, ki smo jih preživeli tam za morjem?! Igraje smo skakali po zelenih tratah in logih, bredli po žuborečih potočkih, delali mlinčke na vodi in uživali neskaljeno srečo. Kadar, je prispela naša razposajenost do vrhunca, so nas naši starši pokarali: "Oj, ti poredni otroci, kaj bo enkrat iz vas?" Toda mi se nismo ozirali na opomine naših staršev, marveč smo bili vedno eni in isti raz-posajenci. Mnogo večji strah kot pred svojimi starci, pa smo, imeli pred cigani. Tega so se naši starši dobro zavedali. Vselej, kadar ni zalegla lepa beseda pri nas, so naš postrašili s cigani. Ko so pa nekoč moja mati v naglici rekli: "Tako si poreden, da te še cigani ne marajo in če bi te prav vzeli, bi te prinesli nazaj— si preporeden za cigane." Od onega dneva se nisem več bal ciganov; ako me vzamejo, me bodo itak nazaj prinesli, vsaj tako so se mama izrazili. Ker pa nisem bil gotov, ali me bodo prinesli nazaj, ali ne„ ako me ukradejo, sem se jih vseeno nekoliko bal. Nekoč bi me pa res kmalu odpeljali (to je bilo že v moji mla-deniški dobi), pa ne samo mene, ampak tudi lepega konja pram-čka in voz z menoj vred. Stvar je bila sledeča. (Kadar so obiskali cigani našo okolico, so se vedno oglasili pri nas, ker imeli smo trgovino z mešanim blagom ni žganjarno. Vedno je bilo vse polno te druhali pri nas). Na bratov ukaz sem se s konjem odpravil po opravkih v temni gozd. Ciganom je bilo to dobro znano in podali so se za menoj. Ko do-spem s konjem na sredo temnega gozda, obkolijo voz cigani in cigančki, k meni na voz pa je splezalo nekaj starih cigank in nekaj mladih cigank, drznih, svetlih oči in kuštravih las. Cigani so ogledovali konja, dopadel se jim je, ker je imel še "tarnali zob." Mlade ciganke so pa malone začele ljubimkati z menoj. Kaj boš sedaj, sem si mislil. Sedaj se bova oba s konjem odpeljala na Turško, ker moja mati so mnogokrat pravili, da so cigani na Turškem doma. Stota,vžent misli mi je istočasno rojilo po glavi. Kaj bo, ako naju zares odpeljejo? Samega sebe se me ni zdelo prav nič škoda, saj sem bil najbolj poreden izmed vseh otrok (bilo nas je deset otrok v družini), vsaj moji bratje in sestre so tako trdili glede moje porednosti. In že neko stvar trdi devet ljudi, se mora deseti podati. Toda meni je bilo za pramčka. Kaj bo rekel brat, ako ga ne bo več na-jaj. . -? Težko, da bi dobil kdaj boljšega konja, poleg tega pa bo moral šteti novce za drugega. O, saj ga ne smejo ukrasti! sem modroval. V tem času smo pa dospeli do male planjave, kjer je bilo nekaj ljudi na polju. Cigani so se očividno ustrašili, me izpustili in se vrnili nazaj v gozd. Jaz pa, sem udaril po konju, ki je zdirjal kot da vozi brizgalno in da grem gasit sosedno gorečo vas. In od onega časa sem imel pred cigani vedno re-špekt in sem se jih tudi vedno dtrbno ogibal. Da je bilo po naši domovini mnogo teh nepridipravov, vemo sami iz lastnih izkušenj, enako ne,m to dokazuje naša literatura. In še več, celo na naših odrih se prirejajo igre, katere so v zvezi s ciganskim življenjem ali pa celo izključno iz ciganskega življenja samega. Cigansko življenje je vsepolno zvijač in prevar, tako so tudi igre, ki razpravljajo o ciganskem življenju, zelo smešne in zanimi- ve. V Collinwoodu smo imeli priliko videti igro "Cigani" pred nekaj leti, in zelo nam je ugajala. Igra "Cigani' je ena onih, iger, ki je vedno sveža in vedno priljubljena. Zategadelj je društvo Adrija sklenilo uprizoriti igro "Cigani" in sicer v nedeljo, 23. novembra v Slovenskem Domu na Holmes Ave. čisti prebitek te igre se bo naklonil revnim otrokom, ki obiskujejo našo farno šolo. Namen je blag, kajti kdo je bolj potreben pomoči kot otroci revnih staršev, kateri starši so naši farani, toda v hudi stiski vsled slabih delavskih razmer. Mnogo otrok nima potrebnih knjig za učenje, celo zadostne obleke ne, in to v času, ko zima trka na naše duri. Naša dolžnost je, da jim pomagamo. Naših faranov otroci so naš up ter naša bodočnost. Dostikrat ne vemo, v kakšne namene se bo obrnil denar, ki ga darujemo. Tukaj se bo pa denar obrnil v pravi namen, kar nam jamčijo odlične osebe, ki so v odboru, kot Rev. Hribar, Rev. Slaje in prednica šolskih sester. Vse te odlične osebe bodo po svoji najboljši moči razdelile darove revnim otrokom. V ta namen priredi Adrija Miklavžev večer dne 7. decembra v Slovenskem Domu. Naj bo še omenjeno, da se je za to plemenito idejo zavzel prvi Rev. Slaje. Njegovo srce je vedno široko odprti ter vedno pripravljeno pomagati vsakemu. Rev. Slaje se je tudi zavzel, da no široko odprto ter vedno pri-tega je igrovodja ter ima še druge dolžnosti, katere mu nalaga njegov stan. Delavci, ki tako požrtvovalno delajo za narod in cerkev, so vsega priznanja vredni. Udeležimo se v obilnem številu predstave 23. novembra; začetek bo ob osmih zvečer. Pri igri bo sodeloval tudi pevski zbor "Ilirija," ki poleg "Adrije" mnogo žrtvuje za našo faro. — Ilirija in Adrija sta si v sorodstvu. po članstvu, po delih, kot tudi po cilju. Zatorej farani Marije Vnebovzete, podpirajmo jih! Odzovimo se vselej radi vabilu, kadar priredi eno ali drugo teh društev zabavo. Podpiraj mo ta dva društva, ki storita toliko dobrega za našo faro! Frank Kovačič. NOV STROJ ZA PRESA JANJE Moderne poljedelske države skušajo danes setev pomnožiti s presajanjem mladih sadik. Na ta način se dosežejo res mnogo boljši uspehi pri setvah, vendar je presajanje brez strojev nemogoče, ker zahteva preveč časa in denarja. Zato je sedaj neka berlinska tvrdka za poljedelske stroje izdelala načrt za moderni poljedelski stroj, ki bo avtomatično presajal sadike. Ta stroj ima pas, v katerega je vloženih dvesto sadik podobno, kot so pri pasu strojnice vložene pa-trone. Pri presajanju primejo avtomatično delujoče sadilne naprave mehanizma vsako sadiko za zelene liste in jo polože v brazdo, ki jo sproti dela stroj. Stroj pritisne sadiko ob prst, jo hkrati izpusti in primerno pokrije s prstjo. Ta stroj more posaditi pol hektarja na uro. Tajnik ameriškega poslanstva je bil ubit I Mexico City, 11. novembra. !— Edward Lowry, drugi tajnik I ameriškega poslaništva v tem mestu, je bil danes ubit, ko je padel j)o stopnicah Ameriškega kluba, kamor je šel, da se udeleži slavnr/sti Ameriške legije. sedaj, moramo tudi več plačevati. Pozdrav vsem članom in čla-ničam S. D. Zveze. Jacob Resnik, član dr. Bled št. 20 SDZ. * Umrl je g e n e r a 1 Tasker Bliss, načelnik ameriškega generalnega štaba. O Prihodnjo soboto imajo god vsi Poldeti. Kakor vse kaže, so se ženske skopale nadme. Zdi se mi, da se mi bo slaba godila in da se jih bom letošnjo zimo nalezel. Sedaj kar roma dopis za dopisom iz vseh krajev. Vsi dopisi so od žensk in vse so se spravile nad to ubogo kolono, ženske že tako raje pišejo, kot pa moški; njih roka je bolj spretna in jim pero gladkejše teče. Srečen sem, da ne pošljejo ustmenih dopisov, ker potem bi jih šele slišal. Pa tudi to se bo najbrže zgodilo, ker so sedaj že pogruntali tak radio in gramofon, ki sam plošče dela. Tako bodo sedaj naše cenjene dopisovalke povedale na ploščo, kar mislijo, da je prav in kar ni, gramofon bo to ploščo izgotovil, in potem bodo to ploščo kot dopis poslale meni. O jej, o jej! Ampak že sedaj povem, da tistih dopisov ne bom pri-občeval v javnosti, ker bodo samo za moja ušesa in bom marsikatero grenko požrl. Take gramofone in radije, ki sami delajo plošče, sedaj dobite že pri vseh slovenskih trgovcih, če ne bodo dopisi prehudi, bo orajt in zelo pripravno. Ko bom dobil tak dopis v podobi plošče, bom tako ploščo nesel stavcem, ki bodo zopet imeli gramofon pri sebi. Stavec bo dal ploščo na gramofon in bo potem stavil besedo za besedo, kakor mu bo dopis povedal. Potem se ne bo več reklo: ako ta dopis ni za javnost, ga vrzite v koš. Ne, potem boste rekli: ako vam jih bo plošča preveč nametala, jo razbijte in vrzite v smeti. Ali pa bo katera rekla: ako bo prišla ta plošča v javnost, vzemite z nje, kar je dobrega, ploščo mi pa vrnite z obratno pošto. če bo kaka dopisovalka še katero zazi'ngala'zraven,' se bo lušt-no zdelo urednikom in stavcem in bo jako prijetno v tiskarni, posebno če bo imel vsak stavec po en gramofon, na vsakem gramofonu pa ploščo z dopisom in bo vsak svoje govoril. Kakor se vidi, bo stvar še tako daleč prišla, da sploh časopisov ne bomo več tiskali. Vsak naročnik bo imel radio v hiši, urednik bo pa na mikrofon pripovedoval novice, članke ter razne dopise ter oglase. Potem vsaj ne bo mogel nihče reči, da ni dobil časopisa in tudi napak ne bo nobenih v listu. Ej, še lepi časi se nam obetajo. A Tukaj me pa zopet neka naročnica izmiva iz Fairport, O., ki piše: Tudi iz Fairporta mora kakšna prileteti. Zakaj od tistih piskrov in kastrol bi bil lahko molčal vsaj do spomladi. Saj sedaj se itak največ vrtimo okoli loncev, ali pa vsaj okrog peči. In kaj bo s tistim piskanjem pri piskrih, če je tako močno? Saj bomo vse oglušele. In pa kaj naj sedaj počenjamo pri fencih? Oh, uboge ženske! Še to nam privoščiš, da bi nas veter odnesel, če bi pri fencu stale, kaj ne? Strinjam se z Marjanco Kuhar-jevo, ker v tisti tvoji koloni bodo naše ženske slabosti preveč v javnost prišle. . ' Ampak tisto pa ne veš, Jaka, da bi bilo prav in potrebno, da bi napravili "vizel" pri tistem stroju, ki je za mešanje kart? Jaz bi predlagala, da bi prvikrat zapiskal o polnoči, drugič ob eni uri, tretjič ob treh in tretji vizel naj bi bil tako glasen, da bi se slišal deset milj daleč. — Lepo Te pozdravlja — naročnica. A Fantje, marjašarji! Ali ste slišali sedaj? Torej "vizel" na i denemo na stroj, ki meša in deli karte! Če ne bo hujšega, bo že. še. Samo da ne bi iz stroja začela leteti kaka polena in druge take pripravne stvari, kadar bi bil zadnji "vizel." Glasilo S. D. Z. ^'hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiii»»i:ii>iiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiii>i)i»ii»iiiiiiiiiii! Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 18. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914 V DRŽAVI OHIO Sedet Cleveland-u, O. 6238 St. Clair Av«nu«. Telephone: Endicott 0886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNIODBORi Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair At*. I. Podpred. FRANK CERNE, 6033 St. Clair Ave. II. Podpred. JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Av«. NADZORNI ODBORi 1) .TANKO N. ROGELJ, 6207 Schada At«. 2) LOUIS J. PIRC, 6117 St. Clair Ave. 3) IGNAC SMUK. 6220 St. Clair Ave. POROTNI ODBORi 1) LOUIS BALANT, 1808 E. 82nd St., Lorain, O. 2) LOUIS JERKIC, 971 E. 76th St. 3) ALBINA NOVAK. 603-0 St. Clair Av«. FINANČNI ODBORi 1) FRANK M. JAKŠIČ, 6111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHLAN, 19511 Nottingham Rd. 3) JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: •AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Balant 1808 E. 32nd St., Lorain, O. ^»»WttmimwnntnnmfflnmfflmtmmitmtimitnnnH DRUŠTVO SLOVENEC ST. 1 S. D. Z. V četrtek 13. novembra poteče dvajset let, odkar so se zbra-1 nekateri clevelandski možje k sestanku, z namenom, da ustalijo bratsko podporno organizacijo. Zgodilo se je, ustanovna seja se je završila, ime organizacije be je izbralo, temelj za isto je bil postavljen. Kateri izmed njih so bili tisti, ki so prvi sejali seme, z katerega je vzklika in zrast-a močna in priljubljena Slovenska Dobrodelna Zveza? Vsi so pdi tovarniški delavci, rokodelci, navadni kmečki sinovi, izvzem-Sl Par trgovcev, in še ti samouki in neizšolani ljudje, le eden je bil 'zmed nas ustanovnikov izšolan kot zdravnik. V nedeljo, dne 16. novembra, popoldne ob dveh se vrši dru-t'1 sestanek ravno istih mož, ki so še pri življenju. Na odru Slo-venskega Narodnega Doma na St. Clair Ave., nastopijo ustanovni Slovenske Dobrodelne Zveze. Prihodnjo nedeljo praznuje Prvo društvo naše Zveze svojo dvajsetletnico obstoja. Lepo uredil popoldanski program bo zelo zanimiv. Predstavljeni bodo Ustanovitelji, pionirji naše Zveze, vršilo se bo razvitje nove društvene zastave za mladinski oddelek, nastopilo bo več govornikov, programu bodo deklamacije in pevske točke. 'Članstvo društva Slovenec 'št. 1 ima kredit kot ustanovno tJanstvo Zveze, in to ne samo za odrastli, temveč tudi za mladin-1 oddelek. Celih dvajset let so se člani tega društva zanimali i'ast in napredek svojega društva in organizacije. Radi tega si usojam kot prvi in sedanji glavni predsednik 'JUdno vabiti vse cenjeno članstvo naše Zveze, da pride v ne-e,jo na to lepo prireditev, katera se vrši v S. N. Domu. Popol-ne je1 vstopnina prosta, zvečer ples in banket, na katerega bo ze-10 nizka vstopnina. Kdor se zanima in mu je Zveza pri srcu, bo gotovo navzoč, a vidi one, ki so prvi pričeli in še danes drže to, kar so pričeli. V imenu celotnega glavnega odbora, vseh društvenih urad-■' v in uradnic ter splošnega članstva, izrekam tem potom naj-I renejše čestitke in zahvalo našim prvakom-ustanovnikom. De-°> katero ste začeli pred dvajsetimi leti, je rodilo obilen sad. Zve-a je tekom svojega obstoja mnogo pomagala tistim, ki so bili l)ravičeni do njene podpore. Zasluga in kredit gre vam, možje- ^■anovniki, ki ste lahko ponosni na vašo Zvezo, kakor je tudi J. e2a in njeno članstvo ponosno na vas ter vas srčno pozdravlja Priliki dvajsetletnega obstoja imenovanega društva in Sloven-Ke dobrodelne Zveze. 2a Slovensko Dobrodelno Zvezo, Vaš John Gornik, gl. predsednik. Mali oglasi V najem ^ajo tri velike sobe, vse novo '^Pjrano, Klet na razpolago. samo $13.00 na mesec. — 4 Glass Ave. Naznanilo Opozarjam članice dr. sv. Cecilije št. 37 S. D. Z. na sejo, ki se bo vršila v sredo. Na tej seji je ena važna zadeva, torej ste prošene, da se vse udeležite te seje. Po seji bo pa card-party in drugo. Odbor. (267) Naznanilo in vabilo članicam društva sv. Ane št. 4 S. D. Z., se naznanja, da se udeležijo redne mesečne seje 12. novembra. Naš glavni predsednik brat John Gornik nam bo spregovoril nekaj besed glede zvezinega glasila v bodočnosti. Vabimo vas, da pridete gotovo na to sejo in se tako izkažete, da se zanimate za društvo in Zvezo, in da ne boste potem oporekale društvenim odbornicam, da vse po svoji glavi delajo. Znajte, da se mi vedno pokorimo volji večine društvenih članic. Samo pridite na sejo in povejte svojo, da se prepričate, ali je koristno ali ne, če Zveza dobi svoje lastno glasilo. Po končani seji se bo mo pa malo zavrtele. Le pridite, imele bomo dovolj zabave. Plesale bomo tako, da se nam bo zdel strop za tla. Možički naj le enkrat doma zibljejo družini-co, bodo vsaj videli, koliko ima žena posla doma, ker drugače ne vedo in ne verujejo, da ženica sploh kaj dela doma. članice, ki niste še v zakonskem jarmu, pridite, pa še svojim prijateljem povejte, da vas pridejo obiskat v S. N. Dom, soba št. 1. Bomo vse prijatelje sprejele s polko in valčkom. Le pridite! S sestrskim pozdravom Mary Bradač, tajnica. (267) Naznanilo Čuanstvu društva Državljan št. 33 S. D. Z., naznanjam, da sem prevzel tajništvo in da bom vodil tajništvo že od tega meseca naprej. Torej vas prosim, da se v vseh društvenih zadevah obrnete na spodaj navedeni naslov. Bratski pozdrav, Frank Ludvik, 15414 Holmes Ave., (267) Radi bolezni in odhoda v staro domovino se poceni proda Ford roadster, model 1929, v najboljšem stanju. Oglasite se pri Mavretichu, na 15430 Calcutta Ave. (267) Pohištvo! Mi čistimo, popravljamo in renoviramo vaše pohištvo. Iz starega pohištva naredimo novo. Izdelujemo tudi po vašem naročilu novo pohištvo po zmernih cenah. Euler Upholstering Shoppe 12108 Chesterfield Ave. blizu Superior. Tie. ERdy 8685. Slovenski zastopnik je Mr. John Cerar, 5819 Bonna Ave. (Mon. Wed. Fri., Dec. 1.) dr. j. v. župnik ZOBOZDRAVNIK ■1SI ST. C LAIK AVE. V Kuuimn poslopju Nad North America« baak« Vhod ■•«• 1* M. c«at« Gmrni aUvaacka. 1* !«t ■■ St. Clair Art. (W. B.) LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVAŽALEC LEDU IN PREMOGA 1194 E. 167th St. Pokličite: KEnmorc 4381 WILLIAM A. VIDMAR SLOVENSKI ODVETNIK 212-214 Engineers Bids. Tel. MAin 1195 U R E t 9 do 5 Pnndeljek. torek, fetrtelc od 6:30 do 8, in v soboto od 2 — 4, 6:30 — 8 v uradu dr. Skurja, 787 E. 185th St. Tel. KEnmore 4475 KADAR želite potovati v staro domovino, KADAR nameravate poslati denar v domovino, KADAR mislite 'dobiti kakega sorodnika v Ameriko, in KADAR rabite notarske listine, kakor kupne pogodbe, pooblastila, izjave in druge take dokumente se vselej obrnite na dobro znano slovensko tvrdko: John L. Mihelich Co. 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu POZOR! POZOR! Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLINAR 1103 E. 55 th St. Tel. HEnderson 4736 bil za uzdo knežjega žrebca ter pogledal Boguslavu naravnost v obraz. "No, kako vam ugaja moj konj? Ali sem si izmislil vsaj eno vrlino?" "Dober konj," je odgovoril knez. "Hočeš, da ga kupim?" "Hvala! Ta konj je vreden boljše usode, nego nositi do smrti izdajico." "Ti si bedak, gospod Kmitic!" "Ker sem verjel Radzivilom." Vnovič je nastal hip molčanja, katero pretrga prvi knez: "Povej mi, gospod Kmitic," je rekel, "ali si prepričan, da si pri zdravi pameti in da se ti ni zmešala? Ali si vprašal samega sebe, kaj si storil, blazni človek? Ali ti ni prišlo v glavo, da bi bilo zate sedaj bolje, če bi te ne bila mati rodila? Ali ne veš, da bi se kaj tako drznega ne upal storiti nihče ne le na Poljskem, nego v vsej Evropi?" "Torej je videti, da ni posebno veliko fantazije v tej Evropi, ker sem jaz vašo knežjo milost pograbil, jo držim in ne izpustim." "Ni mogoče drugače, kakor da imam opravka z blaznežem," je zaklical knez. "Moj jasni knez!" je odgovoril gošpod Andrej. '"V mojih rokah si in se zadovolji s tem ter ne izgubljaj praznih besed! Pomoč ne pride, ker tvoji ljudje tam mislijo do sedaj, da si šel prostovoljno z nami. Ko so te moji ljudje prijeli pod pazduho, ni nihče tega videl, ker nas je zakrival oblak prahu, pa četudi ne bi bilo prahu, bi tega radi oddaljenosti ne opazili ne hlevarji in ne straža. Dve uri te bodo čakali, tretjo bodo nestrpljivi, četrto in peto se bodo vznemirjali, -šesto uro pošljejo ljudi na poizvedovanje, mi pa bomo med tem že za Mariampoljem." "In kaj pomeni to?" "To pomeni, da nas ne dohi-te, pa tudi če bi nas takoj začeli preganjati, bi nas ne dohiteli, ker vaši konji so prosto s poti, naši pa so spočiti. Pa tudi če bi nas na kak čudežen način dohiteli, bi tudi to nič ne pomagalo, zakaj kakor me tu vaša knežja milost vidi, bi takoj razstrelil glavo. . . kar tudi storim, če ne bo mogoče drugače. Kar je res, je res! Radzivil ima dvor, vojake, topove, dragonce, a Andrej Kmitic šest ljudi, pa kljub temu drži Kmitic Radzivila za vrat." "No, in dalje?" "Nič dalje! Dalje pojdem tja, kamor mi bo všeč. Zahvali Boga, da si do sedaj živ, zakaj če bi si zjutraj ne velel politi glave z desetimi vedri mrzle vode, bi bil že na drugem svetu, ali bolje v peklu, iz dveh vzrokov: kot izdaj ica in kot kalvinec." "In bi si bil drznil?" "Ne da bi se hvalil, ne najde vaša knežja milost lahko takega podjetja, ki bi si ga jaz ne drznil podvzeti, in imaš zato najlepši dokaz na sebi." Knez je pogledal resno junaku v obličje in rekel: "Hudič ti je to, vitez, zapisal na obraz, da si na vse pripravljen, in imaš tudi prav, da imam dokaz na sebi . . . Povem ti namreč, da si celo mene zadivil s svojo drznostjo, in to ni lahka stvar." "Meni je vseeno. Zahvali Boga, vaša knežja milost, da si do sedaj živ in konec!" "Ne, gospod vitez! Pred vsem zahvali ti Boga . . . Zakaj če bi padel le en glas z moje glave, vedi, da te Radzivili najdejo, če je treba tudi pod zemljo, če pa računaš na to, da je nesloga med nami in da te mlačneži in negotovi ne bodo preganjali, se motiš. Kri Radzivilov mora biti maščevana, strašen primer se mora dati, drugače ne bi mogli živeti v tej ljudovladi. Za mejo se tudi skriješ! Nemški cesar te izroči, zakaj jaz sem knez nemškega cesarstva, mejni grof brandenburški je moj stric, knez Oranjski je njegov svak, francoski kralj in njegovi ministri so moji prijatelji. Kam se skriješ? . . . Turki in Tatarji te prodajo, tudi če bi jim imeli oddati pol premoženja. Na vsej zemlji ne najdeš ne kota, ne takih puščav, ne takih ljudi . . ." (Dalje prihodnjič.) Pozor, Slovenke! žene in dekleta! Lepa prilika se vam nudi, da kupite dober stroj za izdelovanje lastnih nogavic, jopičev in enakega blaga. Stroj prodam, ker se ne morem naučiti operirati, in ne morem dobro citati ameriških navodil. Poleg tega pa tudi potrebujem denar. Stroj prodam zelo poceni. Kogar veseli dobiti omenjeni stroj poceni, ima sedaj najlepšo priliko. Obrnite se na John Novak, 1109 E. 67th St., Cleveland, Ohio. (Wed. 273) The electrical league Odpre jutri nove prostore BUILDERS EXCHANGE BUILDING 18. NADSTROPJE PROSPECT AV. NASPROTI UNION TERMINAL Tukaj bomo v sredini ulične železnice in rapid transit posluge . . . zraven poslopja, kjer se vrše umetniške razstave in doma v višavah. MI VAS VABIMO V teh novih prostorih je moderna arhitektura in moderna razsvetljava ustvarila nekaj krasnega za razstavo električne lige. Vsak predmet na tej razstavi je nov in zastopa najnovejši razvoj v elektriki, ki pripomore k udobnosti, komfortu, zdravju in lepoti ... z eno J-9 , y * j > • \ * v i ' . #:-• * ... • besedo, k sreči. RABITE NAŠO PROSTO POSLUGO Znanstvena pojasnila v napeljavi žice, lučih, pritiklinah in opremi, vam je na razpolago ako vprašate. THE ELECTRICAL LEAGUE Da se narod v polni meri poduči o številni vporabi elektrike, je prvi korak, ki ga je podvzela The Electrical League. KADAR HOČETE KAJ POZVEDETL. .. .... Kakšno poslugo vam da kak električni predmet .... Kako se ta predmet vporabi .... Kdo izdeluje te predmete in kje jih prodajajo .... Kje daste te predmete popraviti Vprašajte The Electrical League KADAR HOČETE KAJ POZ VEDET!.. .. .... Kako napravite načrte za napeljavo elektrike v novi hiši, trgovini ali poslopju .... Kako se podaljša in izboljša žice v izgotovljenem poslopju .... Kako se dobi nove pritikline, ki so v zvezi z elektriko .... Kdo so najboljši podjetniki za napeljavo žice Vprašajte The Electrical League KADAR HOČETE KAJ POZVEDETL. .. .... Kako vspostaviti pravo razsvetljavo v novi hiši, trgovini ali poslopju .... Kako modernizirati razsvetljavo v izgotovljeni hiši ali drugem poslopju .... Kake vrste električna oprema bo najbolj služila vaši potrebi .... Kdo so najboljši izdelovalci električnih luči in prodajalci Vprašajte 1 he Electrical League IN KADAR HOČETE.. .. .. .. Videti anjnovejše električne predmete .... študirajte in primerjajte ledenice, pralne stroje, likalnike, čistilce ali kak drug predmet .... Vprašajte o njih, in naj se vam odgovori nepristransko .... Poskusite delovanje teh predmetov .... Oglejte moderno, znanstveno, artistično opremo luči .... Izberite električna darila za vsako priliko .... Dobite si znanstvene knjige o elektriki .... Oglejte si kuhinjo z elektriko .... Dajte pregledat načrte za napeljavo elektrike .. .. Dobite odgovor na vsako vprašanje, ki se tiče rabe elektrike Pridite k The Electrical League OUR. NEW TELEPHONE NUMBER WfM