/Pninni\kiM # X I E/ll 1/1/1 tff l/l/gsi-Mu- ^oQ' GOBICA-Drevored 24 moggtol-Tel. uo81/533382 flj mbUmhhhmbhhhhhhhbhmhbhbhhbhhphhbhhhhhhhhbhbbihhhbmhphbhi ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 7096 AA '■•;>OOA0201 S^UlU-^ARJA uavuuujeilei11 uaiu, kjci je i^iiu v»V"t. $Ot i.;*...••«• Bil je edini tiskani partizanski i K'- - ” ‘ ...p sužnjeni Evropi. /;. ^ KuV" fc-vs BčliSKSr"00'™*" , KREDITNA BANKA 73001/7? ZT™.™ NEDEUA, 9. JANUARJA 1994 Slovenci zopet brez imena? Bojan Brezigar S podpisom programskih smernic ob koncu dolgega nočnega zasedanja n°ve deželne večine je bil parejen prvi korak k izvolitvi nove deželne vlade. Nas je seveda zanimalo, v kolikšni meri je v včeraj podpisanih programskih smernicah govor o slovenski manjšini in kako moč-oe bodo obveze nastajajoče deželne vlade do nas. In tu smo ugotovili, da v programu Travanutove vlade Slovenci z besedo sploh msmo omenjeni. Govor je lo splošno o manjšinah v stavku, ki govori o prizadevanjih za »zagotovitev pristojnosti na področju zaščite in vrednotenja manjšin, elementa, ki označuje posebnost dežele«. To pa naj bi bilo tudi vse. Tako vsaj naši viri, kajti mandatar Travanut ni hotel objaviti svojega programa Seveda je vprašanje deželnega programa nekaj zelo kompleksnega in ga tudi ni mogoče ocenjevati, pe da bi ga poznali v celoti m podrobno preučili. Sama Dežela ima mnogo pristojnosti - na področju ur-°euistike, zaščite okolja, kmetijstva in drugih gospodarskih dejavnosti, skrbstva, kulture, šolstva ud. - ki zadevajo slovensko manjšino kot skupnost in Slovence kot posameznike. Vse od nastanka naše Ttežele pa je bila ena od di-skriminant prav izključitev uaziva »slovenska manjšima« iz temeljnih deželnih dokumentov. Tega naziva ul v posebnem statutu in dolga leta smo bili v dežel-ui zakonodaji samo »nosilca posebnih interesov«. Pri Programskih smernicah so tuli mnogi predsedniki vlad popustljivejši in tako so v zgodovini programov deželnih vlad številne formulacije, ki vsebujejo obvezo za poseganje pri vladi Za zaščito, k čemur so nekateri predsedniki pri-dajali svoj »distinguo«, češ da manjšina ne sme prevladati nad večino in da mora biti zaščita »pravič-ua«. Te omejitve je Fonta-uhn presegel in od zadnjih Volitev do danes jih nismo več slišali. Tudi zato nas skopa formulacija, ki ne vsebuje stvarnih obvez deželne vla-Ue do Slovencev na osnovi sedanjih pristojnosti Dežele, ne more zadovoljiti. Se zlasti pa nas moti dejstvo, da v včeraj sprejemi programskih smernicah ponovno nimamo pravice do svojega polnega imena, upamo torej, da te diskri-uunante v dokončnem besedilu programa ne bo. SISDE / KLJUB VPLETENOSTI V PREISKAVO Parisi ostaja na čelu policije Obdolžil ga je bivši direktor Sisdeja Molpica BOSNA / DANES KONČNO POGAJANJA V BONNU Srbske granate preprečile srečanje Francoski socialist Rocard je od ZN zahteval, naj sprtim stranem zagrozijo z zračnim napadom RIM - Sef policije Vincenzo Parisi je res na seznamu oseb, o katerih je rimsko državno pravdništvo odprlo preiskavo, vendar mu vlada zaupa, zato ostaja na svojem mestu. Parisi je o tem novem »težkem trenutku«, ki ga preživlja, govoril v intervjuju za agencijo Ansa, v katerem je med drugim izrazil pripravljenost na čimprejšnje zaslišanje, da sodnikom pojasni svoj položaj. Rimski pravdnik Vi-torio Mele je včeraj potrdil, da Parisija bremeni sum o zlorabljanju službenega položaja in nudenju kritja, vendar je še enkrat odločno zavrnil časopisne vesti, po katerih naj bi šefa policije obdolžil priprti bivši upravni direktor Sisdeja Maurizio Broccoletti. Parisi z Broccolettijevimi izjavami nima nobenega opravka - je izjavil Mele - saj se je preiskava začela veliko prej, in sicer na osnovi pričevanja bivšega direktorja Sisdeja Riccarda Malpice in njegovih sodelavcev. Več na 2. strani BONN, SARAJEVO -Nemški gostitelji so včeraj zaman pričakovali začetek srečanja med hrvaškimi in bosanskimi diplomati, na katerem naj bi se hrvaški predsednik Franjo Tudman in bosanski voditelj Alija Izetbegovič s predsednikoma svojih vlad pogovorila o še odprtih vprašanjih glede ozemeljske delitve Bosne, posebej o Mostarju in o muslimanskih zahtevah za dostop do morja. Bonnsko srečanje, katerega se bo Izetbegovič danes le lahko udeležil, saj bodo sarajevsko letališče za krajši čas odprli, je po nekaterih ocenah ključnega pomena za uspešno nadaljevanje ženevskih pogajanj med vojskujočimi se stranmi v Bosni, ki bodo potekala 18. januarja v Ženevi. Predsedniku Izetbegovi-ču je pot v Bonn preprečilo silovito srbsko obstreljevanje Sarajeva, ki ne poneha kljub številnim pozivom zahodnih diplomatov srbskim voditeljem. Britanski in ameriški predstavniki so pozvali srbskega predsednika Miloševiča, naj bosanske Srbe pozove k prekinitvi bombardiranja, k prekinitvi sovražnosti pa je pozval tudi Varnostni svet ZN. Vodja francoskih socialistov Rocard pa je od ZN zahteval, naj vsem sprtim stranem v BiH zagrozijo z zračnim napadom, če se bodo spopadi še nadaljevali. Včerajšnje obstreljevanje Sarajeva -spet je bilo najhujše v četrti Grbavica - je terjalo nove žrtve. Po zadnjih vesteh je bilo ubitih šest oseb, več kot trideset pa je bilo ranjenih. (Agencije) Več na 11. strani Dežela: program sprejet, vlade šeni VIDEM - Mandatarju Renzu Travanu-tu (DSL) ni še uspelo sestaviti vlade, ki bi nadomestila Fonta-ninijevo (SL). Predstavniki pisane palete strank, ki glasovale za Fontaninijvo odstavitev, so se na maratonskem zasedanju v noči na soboto z izjemo SKP dogovorili o programu, povsem odprto pa ostaja še vprašanje sestave nove vlade, tako da se bo deželni svet FJK danes sestal zaman. Na 3. strani AVSTRALIJA / V NAJHUJSEM POŽARU ZADNJIH 200 LET Plameni obdajajo tudi $ydney SYDNEY - Po treh dneh se je tudi Sydney znašel v ognjenem obroču. Plameni najhujšega požara v avstralski zgodovini so že spremenili v pepel na desetine hiš v elitnih predmestnih rezidenč-nih četrtih. Število žrtev še ni znano, v Sydneyju je do sedaj življenje izgubilo šest oseb. Zadnja žrtev je neka ženska, ki se je pred plameni zaman zatekla v svoj bazen. Najbolj sta prizadeti južni četrti West Coma, kjer je v zadnjih urah zgorelo 87 hiš, in sosednja četrt Jannali, kjer je bilo največ žrtev. Gorijo pa tudi severne četrti, tako da je mesto pravzaprav odrezano od sveta. Plameni so zajeli tudi gosfordski turistični center v nekem zalivu severno od Syd-neyja, kamor je večina ljudi zbežala s čolni in jahtami, saj so plameni onemogočili vsak kopenski umik. Skoraj tisoč kilometrov je že dolga ognjena fronta, ki je od Zaliva Ba-temans na jugu že dosegla Queensland na severu. Gasilcem in prostovoljcem ne uspe omejiti požarov, ki se zaradi visoke temperature nad 40 stopinj in močnega vetra (50 kilometrov na uro) bliskovito širijo. Vremenske napovedi niso najboljše. Temperatura se bo v prihodnjih dneh še zvišala, prav tako se bo okrepil veter, ki bo lahko dosegel tudi 70 kilometrov na uro, tako da se bo položaj v prihodnjih dneh še poslabšal. V Kranjski gori najhitrejši Nyberg Danes še slalom KRANJSKA GORA - Na včerajšnjem veleslalomu za svetovni pokal je bil v deževnem vremenu najboljši Šved Fredrik Nyberg, ki je bil po prvi vožnji šele šesti, drugi pa je bil Italijan Matteo Belfrond. Od slovenskih smučarjev je bil najboljši Mitja Kunc (na sliki) , ki je bil 5. Danes bo v Kranjski gori slalom. Več na 31. strani AFGANISTAN / PREMIRJE Diplomati bežijo v sosednji Pakistan Sprti strani sta skoraj povsem spoštovali 24-urno prekinitev ognja KABUL - 24-umo prekinitev ognja, ki so jo sprejeli vojaki pod vodstvom predsednika Raba-nija in generala Dostuma, so številni prebivalci in diplomati po tednu dni krvavih bojev v Afganistanu izkoristili in zapustili gorečo afganistansko prestolnico. Premirje med sprtima stranema je začelo veljati včeraj ob zori, obe strani pa sta jo skoraj povsem spoštovali. Le nekaj eksplozij granat je zjutraj prestreslo Kabul, vendar pa je streljanje kmalu potihnilo. Večina ljudi je pred spopadi, ki so v zadnjih dneh zahtevali več sto življenj, več kot tri tisoč ljudi pa je bilo ranjenih, zbežala v Pakistan. Pakistanski zunanji minister Assef Ahmad Ali, ki je obiskal uzbekistansko glavno mesto Taškent, je sporočil, da si bo njegova država ob sodelovanju uzbekistanskih diplomatov prizadevala, da bi sprte strani v Afganistanu ponovno sedle za pogajalsko mizo. Pri tem pa naj bi Pakistanu in Uzbekistanu pomagal tudi Turkmenistan, kamor bo danes pakistanski minister Ali odpotoval na obisk. (Reuter) Več na 11. strani VREME Sneg in poplave v Italiji in Evropi tVal slabega vremena ne pojenja. Ves Alpski lok je zasnežen, zaradi sorazmeroma visokih temperatur v nižinah pa je nevarnost plazov zelo velika. V Franciji, Nemčiji in sosednjih državah pa še vedno trajajo hude poplave. Ajmm. A'm J.n. A* siJiJJujsj.njMM. NOVICE Martinazzolijevi nasprotniki uradno zahtevali sklicanje vsedržavnega sveta RIM - Nasprotniki tajnika Mina Martinazzolija so stopili na plan: kar 41 elanov vsedržavnega sveta Krščanske demokracije je podpisalo dokument z zahtevo po sklicanju tega organizma, ki naj odloča o morebitni razpustitvi stranke in ustanovitvi nove Ljudske stranke. Med podpisniki najdemo imena »neocentri-stov«, kot so Mastella, Casini, Fumagalli Carul-li, bivšega predsednika poslanske komisije za pravosodje Garganija, bivšega namestnika tajnika KD Lega ter bivšega ministra Lattanzia. »Zaščitnike stare KD« je zavrnil Leopoldo Elia na skupščini, na kateri so v Rimu predstavili novo Ljudsko stranko. Po njegovem mnenju nima smisla oživljati organizme, ki so dejansko že mrtvi, pač pa je treba spoštovati sklepe julijske skupščine, ki je pooblastila Martinazzolija, da razpustui KD in ustanovi novo politično formacijo. Elia je tudi potrdil, da so »neocentristi« s svojim početjem dejansko že zapustili stranko. Na možnost kompromisa pa še vedno misli filozof Rocco Buttiglione, po katerem razlike med obema dušama KD le niso tako globoke, da bi moralo nujno priti do razkola. Odslej tudi ponedeljkova številka Repubblice RIM - Od jutri bo dnevnik La Repubblica izhajal tudi ob ponedeljkih, kar se je doslej dogajalo samo ob izrednih priložnostih, kakor denimo ob zadnjih volitvah. Scalfarijev časnik, ki slavi ravno zdaj 18-letnico obstoja, bo ohranil nespremenjeno število strani, toda ob ponedeljkih bo imel kar 16 Športnih strani in šest strani obsegajočo prilogo »Societa«, ki bo posvečena socialni problematiki, problemom potrošništva in potovanjem. Jutrišnja izdaja bo sovpadla z novo pobudo: bralci bodo prejeli brezplačno tudi dodatek s tečajem francoščine. Trideset kilometrov dolga vrsta avtomobilov BOČEN - Včeraj popoldne se je vračalo iz južnotirolskih planin na stotine družin, ki so si tamkaj privoščile nekaj dni veselega smučanja. Toda vrnitev ni bila pretirano vesela: na območju med Biimom in Chienesom je kolona avtomobilov dosegla dolžino kar 30 kilometrov! Le malo manj gost je bil promet na brennerski avtocesti. Od jutri v Vidmu izmenične tablice VIDEM - Z jutrišnjim dnem bodo v Vidmu spet uvedli prometno omejitev, ker je stopnja onesnaženosti zraka z ogljikovim monoksidom in dušikovim bioksidom prekosila varnostno mejo, pa tudi zaradi tega, ker vremenske napovedi za prihodnje dni niso spodbudne. Omejitev velja seveda samo za voznike avtomobilov, ki so registrirani v videmski pokrajini, časovno pa od 16. do 19. ure. Jutri bodo lahko krožili samo avtomobili z neparno (liho) številko evidenčne tablice, pojutrišnjem bo obratno in tako naprej. PREISKAVA SISDE / SEF POLICIJE HOČE ČIMPREJ PRED SODNIKE Parisi vpleten v preiskavo a ostaja na svojem mestu Po potrditvi rimskega pravdništva mu Mancino še vedno zaupa RIM - Vincenzo Parisi, šef policije in generalni direktor oddelka za javno varnost, ostaja na svojem položaju, kljub temu da je sodstvo že pred dvema mesecema odprlo dosje na njegovo ime. Zaupanje, ki mu ga je izkazala vlada, si sam razlaga -kot je izjavil v intervjuju za agencijo Ansa - kot ponoven dokaz o priznanju za opravljeno službo. Za Parisija, ki je na Viminalu preživel 42 let, od tega zadnjih 10 na vrhovnih položajih, primer Sisde ni prvi težki trenutek. Nasprotno, v intervjuju govori o drugih, še težjih trenutkih, ki so jih vedno povzročali destabilizacijski poskusi, nemalokrat pa tudi čisto obrekovanje. Toda tokratno fazo po besedah šefa policije spremlja tudi radikalno spreminjanje družbe, do katerega sicer prihaja v spoštovanju demokratičnih pravil, vendar se najdejo tudi taki, ki to preobrazbo na vse načine zavirajo. Od tod torej obreko-valni napadi, ki ne prizanašajo niti predsedniku republike, katerega varnost je sicer pod budno kontrolo policije. Parisi pa je kljub vsemu optimist, prepričan kot je, da se bo preobrazba izšla brez škode, čeprav ne izključuje, da so na delu »prefinjeni možgani«, ki jih zanimajo drugačni cilji. Parisijevo ime pa nikakor ni edino na seznamu sodnikov, ki preiskujejo afero Sisde. Nahaja se v družbi številnih drugih imen oseb, ki jih je bivši direktor tajne službe Riccardo Malpica s svojimi sodelavci obdolžil dolge vrste prekrškov. Rimski državni pravdnik Vittorio Mele je včeraj potrdil, da je šef policije osumljen zlorabe službenega položaja in nudenja kritja, vendar je vztrajal pri neosnova-nosti časopisnih vesti o Broccolettijevih izjavah. »Primer Parisi nima ničesar opraviti z izjavami Broccolettija,« je dejal Mele, »ampak je vezan na izjave Malpice. Na seznamu preiskovanih je še veliko drugih oseb, vendar imen iz razumljivih razlogov ne morem razkriti.« Rimski pravdnik je glede suma o zlorabi službenega položaja dodal, da je bil Parisi o tem že zaslišan, glede nudenja kritja pa je potrdil, da gre za sporazume, ki so bili sklenjeni zato, da bi pred sodnikom upravičili razdelitev skrivnih skladov, ki so jih nato preiskovalci našli na bančnih računih funkcionarjev tajnih služb. Bivši upravni direktor Sisdeja Maurizio Brocco-letti, ki je včeraj zaprosil za izpustitev iz zapora, bo od jutri v središču intenzivnega preiskovalnega dela, v torek pa bo moral pred ministrsko razsodišče, ki ga želi zaslišati v zvezi s preiskavo o bivših notranjih ministrih Scottiju in Gavi. Nato ga čaka še civilno sodišče, na katero se je obrnil Sisde z zahtevo, naj mu Broccoletti vrne premoženje, ki so ga bile tajne službe svojčas zapisale na njegovo ime. Bivši upravni direktor Sisdeja Maurizio Broccoletti (AP) AFERA ENIMONT / PRVO ZASLIŠANJE BIVŠEGA NOVINARJA Bisignani ključ za razplet? MILAN - V kaznilnici Opera so milanski sodniki, ki preiskujejo podkupninsko afero Eni-mont, včeraj popoldne zaslišali bivšega novinarja Luigija Bisignanija. Kot smo poročali včeraj, se je Bisignani, za katerim je bilo milansko sodstvo razpisalo pregon, v petek predal javnemu tožilcu Antoniu Di Pie-tru. Sodnik je moral prekiniti svoje sodelovanje na avdienci procesa Cusani, da ga je lahko šel iskat na letališče Malpensa, kamor je Bisignani priletel iz svojega skrivališča v Združenih državah Amerike. Zaslišanje v zaporu Opera sta vodila preiskovalni sodnik Italo Ghitti in namestnik državnega pravdnika Gherardo Co-lombo, kasneje pa se jima je pridružil še Antonio Di Pietro, ki pa je spraševanje samo poslušal. Sodniki so kaznilnico zapustili ob 19.30 in se izognili vprašanjem novinarjem, tako da o vsebini zaslišanja krožijo samo neuradne vesti. Po teh naj bi Bisignani, ki je pri grupi Ferruzzi skrbel za stike s tiskom in politiki, rekonstruiral vnovčenje državnih obveznic CCT, vednih več kot 100 milijard lir, pri katerem mu je bila pomagala vatikanska banka Ior. Bisignani naj bi sodnikom razkril nove podrobnosti o tej operaciji in morda naštel tudi osebe, ki so jim bile milijarde namenjene. Kot rečeno, je Di Pietro zaslišanje samo poslušal, saj očitno namerava vprašanja postavljati v sodni dvorani. Bisignani se gotovo ni vrnil iz Chicaga, kamor se je pred italijansko pravico zatekel še oktobra lani, da bi molčal. Ponuja se torej sklep, da je prip- ravljen govoriti in ker je prav on tisti, ki je praktično vodil vse skrivne podkupninske posle Gardinijevega imperija, je povsem upravičeno pričakovati, da bo njegova vrnitev najbrž močno pospešila, če že ne razvozlala potek procesa Cusani oziroma preiskave o velepodkupnini Enimonta. Milanski sodniki bodo Bisignanija spet zaslišali jutri, ko naj bi od njega izvedeli v prvi vrsti imena vseh tistih, ki so bili na kakršen koli način udeleženi v podkupovalnem sistemu Enimonta. _________RIM / PRI STAROSTI 52 LET___ Umrl znani igralec Vittorio Mezzogiomo Zaslovel je s TV uspešnico »La piovra« RIM - Zaradi srčne kapi je v starosti komaj 52 let umrl filmski in gledališki igralec Vittorio Mezzogiorno (na sliki AP). 2e pred časom so mu zdravniki ugotovili raka na pljučih, julija lani je bil tudi operiran, kar pa ni zaustavilo krute bolezni. Vittorio Mezzogiorno je svojo kariero začel leta 1966 v gledališču z Eduardom De Filippom, široka italijanska publika pa ga je spoznala mnogo kasneje, ko je leta 1990 nastopil v četrtem delu televizijske uspešnice »La piovra«, v kateri je igral policijskega komisarja Licato. Istega leta je nastopil tudi v filmih Obsodba Marca Bel-locchia in Kamniti krik VVernerja Hercoga. rVREME / NAJHUJE V PLANINAH Ujma še pesti severne kraje Mnogi kraji odrezani od sveta zaradi preobilnega sneženja RIM - Severno Italijo 33 ljudi in jih namestili Se zmeraj pesti ujma: mnogi kraji so zaradi preobilice snega izolirani od sveta, v planinah preti nevarnost plazov, v nižinah močno dežuje, promet pa povsod poteka s težavami. Najbolj prizadete so pokrajine Aosta, Vercelli (Piemont), Bergamo in Sondrio (Lombardija) in Bellu-no (Veneto), da ne govorimo o Južni Tirolski. Blizu Coma sta zaradi zemeljskega usada iztirila dva vagona potniškega vlaka, k sreči pa se je lažje ranil samo strojevodja. Zemeljski usad jo je zagodel tudi v predmestju Son-dria, kjer so evakuirali po hotelih. V Madesi-mu pri Sondriu je predebela snežna odeja blokirala zajetno skupino turistov, med katerimi je bila tudi 32-letna Linda Leo v devetem mesecu nosečnosti; rodila je ravno v snežnem metežu. Snežna obloga je paralizirala veliko večino gorskih cest in prelazov od Aoste do Bočna in Trenta, kjer vabijo smučarje k previdnosti. Vse to je narekovalo izredno sejo glavnega štaba civilne zaščite na notranjem ministrstvu, da pomnožijo reševalne ekipe, predvsem v hribovitih in goratih območjih in jih opremijo s helikopterji. BENETKE /144 ARETACIJ Skupina vrtiljakarjev naj bi bila odgovorna za 19 ugrabitev Preiskavo vodi preiskovalni sodnik iz Benetk Francesco Soverio Povone RIM - Včeraj zjutraj je v vsej Italiji stekla akcija rimskih karabinjerjev, ki preiskujejo delovanje organizacije vrtiljakarjev, ki naj bi bila odgovorna za kaltih dvajset ugrabitev od leta 1975 do 1986. V operaciji sodeluje 300 karabinjerjev, ki morajo aretirati 44 oseb na osnovi sodnih nalogov, ki jih je izdalo beneško sodstvo. V Benetkah so se namreč pred dvema letoma začele preiskave o tej organizaciji. Po mnenju karabinjerjev naj bi bila le-ta odgovorna za 19 ugrabitev raznih podjetnikov v Trivenetu in v srednji Italiji. Podrobnosti operacije bo poveljstvo karabinjerjev orisalo na današnji tiskovni konferenci v Benetkah. Večina vrtiljakarjev, o katerih se vo- dijo preiskave, je že v zaporu zaradi drugih obtožb. Karabinjerji še iščejo pet oseb. Preiskavo vodi preiskovalni sodnik Carlo Mastelloni, ki je pred kratkim prevzel mesto Francesca Saveria Pavo-neja (pred kratkim je bil namreč imenovan za javnega tožilca). V prejšnjih letih je Pavone “zaslovel" po dveh podobnih akcijah, v okviru katerih so aretirali okrog 40 oseb. Do vseh teh aretacij je prišlo na osnovi izjav petih skesancev, ki so tudi povedali, da so ugrabitelji s svojimi “posli" zaslužili okrog sedem milijard in pol lir-Ta umazani denar naj bi oprali v casinojih v Portorožu, Umagu, Poreču in Benetkah, poleg tega pa naj bi ga tudi investirali v nepremičnine. DEŽELA / PO ODSTAVITVI FO NT ANINI JEVEGA DEŽELNEGA ODBORA NOVICE Težavno rojevanje vlade Furlanije-Julijske krajine Travanut (DSL) za zdaj dosegel le dokajšnje soglasje o programu VIDEM - Jutri se bo se-stal deželni svet Furla-Mje-Julijske krajine, vendar zaman. Na dnevnem redu ima izvolitev nove vlade, potem ko je 29. decembra z večino glasov odstavil Fontaninije-v°’ toda protisevernoli-gaska alternativa ni še oblikovana. Predstavniki strank, ki so glasovale za odstavitev, so se sestali v Petek zvečer v deželni Palači v Vidmu, a jim kljub maratonsko dolgi razpravi ni uspelo izdelati predloga, ki bi ga lahko predstavili deželnemu svetu. Sestanek je bil res dolg, saj se je pričel v petek ob 18. uri, zaključil Pa se je včeraj ob 6.15. Prvi del zasedanja je bil Posvečen programu. Mandatar Renzo Travanut (DSL) je predstavil Programska izhodišča, ki bi morala voditi novo upravo. Gre za precej obširen dokument, ki govori o potrebi po okrepitvi avtonomije deželne uprave, tudi kar zadeva novo deželno volilno zakonodajo, o utrditvi njene mednarodne vlo-8e> o potrebi po večji prozornosti in učinkovitosti ter po moralizaciji Javnih uprav, o novi gospodarski in zaposlitveni politiki, o novih ukrepih na področju sociale,-0 zaščiti okolja, o problemu priseljencev in izseljencev ter o kulturi. Med drugim se dokument zavzema za ustano-vitev posebnega social-nega sklada, ki bi ga Prek občinskih in pokrajinskih uprav uporabljali za izredno zaposlo-vanje mladih v naravovarstvenih javnih delih. Travanutovi programski predlogi so poželi načelno odobravanje vseh skupin, razen SKP, se pravi KD, DSL, PSI, zelenih, Furlanske lige in mešane skupine, pa Čeprav so si rezervirale, da bodo dale dokončni pristanek po odobritvi svojih deželnih vodstev. Stvari pa so se zataknile pri vprašanju sestave nove deželne vlade. KD je dala razumeti, da bi nikakor ne mogla podpirati vlade, v kateri bi bila tudi SKP, vsekakor pa se je izrazila tudi proti možnosti, da bi sama stopila v vlado. Krščanski demokrati bi bili naklonjeni neki prehodni rešitvi v pričakovanju razjasnitve političnega položaja v državi, pa tudi v lastnih vrstah. Proti temu pa so med drugim odloCno nastopili zeleni, po mnenju katerih je treba sestaviti trdno deželno večino. Skratka, noč je minila, ne da bi obrodila dokoC-ne rešitve. In tako bodo predstavniki snujoče se večine jutri predlagali v deželnem svetu odložitev obravnave, že v večernih urah pa se bodo spet sestali. Mandatar Travanut nam je dejal, da ne namerava zadeve vleci v nedogled. Ni izključil možnosti, da bi celo vrnil mandat, ko bi se v ponedeljek zvečer zadeva ne razjasnila. MogoCe bo kaj k temu pripomoglo tudi stališče, ki ga je včeraj po sestanku zavzela SKP in o katerem poročamo na drugem mestu. Renzo Travanut (foto KROMA) DEŽELA / NEZADOSTNA OCENA O PROGRAMU SKP ne bo v večini VIDEM - Travanutovi programski predlogi niso zadovoljivi. Tako je ocenila deželna koordinacija SKP, ko se je sestala včeraj dopoldne v Vidmu takoj po maratonskem zasedanju snujoče se pro-tisevemoligaške deželne večine. »Osnutek programa, ki ga je pripravil Travanut, resda vsebuje elemente novosti v primerjavi s prejšnjimi deželnimi vladami Severne lige oziroma KD-PSI, a je odloCno nezadosten«, je zapisalo deželno vodstvo SKP v tiskovnem poročilu. »Zato je deželna koordinacija SKP sklenila, da na tej osnovi deželni svetovalci SKP ne bodo vstopili v deželno vlado, kakor tudi ne bodo vstopili v večino, ki bi se osnovala okrog takšnega programskega dokumenta. Upoštevajoč dejstvo, da je pogajanje med političnimi silami še odprto, pa je deželna koordinacija naročila deželnim svetovalcem SKP, naj se zavzamejo za nadaljnje izboljšave programskega dokumenta, tako da bi se lahko vsaj tehnično vzdržali ob glasovanju za novo deželno vlado in njen program,« je še rečeno v noti SKP. Kolikor nam je uspelo ugotoviti, Tra-vanutov programski dokument ne zadovoljuje SKP iz vec razlogov, med drugim pa tudi zato, ker se ne zavzema z zadostno jasnostjo za odpravo baze NATO v Avianu, ker potrjuje staro družinsko politiko in ker se zavzema za financiranje zasebnih šol. V teh točkah se posebno oddaljuje od stališč KD. Kot rečeno, pa se SKP kljub temu nagiba k tehničnemu vzdržanju na morebitnem glasovanju v deželnem svetu. »S tem bi želeli odgovorno prispevati, da ne bi deželno vodstvo spet prevzela desnica,« nam je pojasnil deželni svetovalec SKP Fausto Monfalcon. Deželni tajnik SSkJevnikar za sestanek sTravanutom TRST - Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je v pismu Renzu Travanutu poudaril, da slovenska stranka z veliko pozornostjo gleda na poskuse, da bi sestavili novo deželno vlado. V tem okviru izraža Jevnikar željo po sestanku, da bi neposredno od Travanuta zvedel za tiste dele programa, ki se tičejo problemov slovenske manjšine, deželno in krajevno volilno reformo ter vprašanja zajamčenega zastopstva slovenske manjšine, kot tudi vprašanja financiranja kulturnih dejavnosti manjšine ter mednarodne vloge dežele. Slovenski in italijanski naravovarstveniki za zaščito Krasa in rjavega medveda Zaščita Krasa in rjavega medveda sta bili v ospredju preliminarnega srečanja med Skladom za naravo Slovenije in italijanskim skladom WWF, ki je bilo v Ljubljani in ki je dalo uradni pečat sicer že vec let trajajočemu sodelovanju med organizacijama. Sogovorniki so se odločili za tesno integracijo svojih dejavnosti na številnih področjih skupnega interesa in sklenili v ta namen ustanoviti mešano delovno skupino, ki bo izdelala skupne predloge za ustanovitev in upravljanje kraškega parka. Za zaščito rjavega medveda (v Sloveniji živi okrog 300 primerkov te živali, ki vse pogosteje vdirajo tudi v Italijo) pa sta se delegaciji dogovorili za zastavitev mednarodnega projekta, v katerega naj bi vključili tudi avstrijski WWF. V tem okviru je med drugim predvidena široka informacijska in vzgojna akcija med obmejnim prebivalstvom. Še jutri čas za poravnavo socialnih dajatev za gospodinjske pomočnice Delodajalci, ki se poslužujejo storitev gospodinjskih pomoCnic imajo še jutri čas, da v zakonitem roku poravnajo socialne dejatve za Četrto trimesečje 1993. Za plačilo dolgovanih zavarovalnih prispevkov so na razpolago posebne položnice z že natisnjenimi anagrafskimi podatki, ki jih je izstavil INPS. Pri izračunavanju višine dejatev morajo zavezanci upoštevati nekatere bistvene novosti, ki jih je vnesel zakon št. 243/93. Mesečni plači treba prišteti dvanajstino božične nagrade (neke vrste 13. meseCnina) in v kolikor to predvideva dogovor, še forfetarno nadomestilo za prehrano in bivanje. Ta globalni prejemek je treba deliti s številom opravljenih ur v posameznem mesecu in tako dobimo dejanski prejemek na mo. Nadomestno odškodnino za prehrano in bivanje predvideva kolektivna pogodba od 1. oktobra 1993 dalje in znaša 2.020 lir za kosilo, prav toliko tudi za večerjo in 1.270 lir za prenočitev. Dnevno povračilo je torej zajeto v znesku 5.310 lir. Ko delodajalec izračuna dejanski prejemek na mo, mora na osnovi opravljenih ur dela ugotoviti, v katerega izmed štirih plačilnih razredov uokviriti zavarovanko. Za delovno razmerje do 24 m na teden pridejo v poštev prvi trije razredi: prvi razred zaobjema plaCo do 9.000 lir na mo, drugi do 11.000 lir, za višje prejemeke pa se aplicirajo zavarovalni prispevki tretjega razreda. Novost je uvedba Četrtega pasu, ki predvideva ugodnejše pogoje za delovna razmerja nad 24 tedenskimi mami. Za to kategorijo gospodinjskih pomočnic višina plaCe sploh ne vpliva na zavarovalni strošek, saj je prispevek fiksen in znatno nižji (2.013 lir na uro) za 60 ur tedenskega delovnega razmerja, medtem ko morebitne delovne me nad 60 niso podvržene zavarovanju. Ce je v obdobju med 1. oktobrom in 31. decembrom 1993 pomočnica v nekaterih tednih opravila več, v drugih pa manj kot 24 m, mora delodajalec plačati socialne dajatve z dvema ločenima položnicama. (B) PISMO UREDNIŠTVU Vzhodni Kras: zakaj ni prišlo do dogovora Spoštovano uredništvo, ' v nasprotju s tem, kar sie objavili 7. januarja, v vzho dnokraškem rajonskem svetu ni prišlo do širokega programskega dogovora”, kot v prejšnjem mandatu. Tedaj so program sestavile DSL, SKP, PSI, SSk in KD. Z zadnjimi volitvami so se stvari nekoliko spremenile, zato sva s predstavnikom SSk predlagala nekaj novih točk in popravkov k programu. Kot Primer naj navedem postavitev dvojezičnih tabel in pravico občanov, da se do organov krajevne uprave obračajo v slovenščini. Žalostno je, da so te stvari za nas povsem normalne, za druge pa ne. Predvsem KD in ZT pamrec menita, da gre za izzivanje, predstavniki KD pa so nas svarili s tem, da jim je tudi Severna liga ponudila zavezništvo. Teh točk niso sprejeli. Srkbi me zadržanje stranke relativne večine DSL, ki se za vključitev teh točk ni bogvekaj zavzela. Se vec, DSL bi lahko zahtevala zase predsednika rajonskega sveta in imela sem občutek, da so si demokristjani to pričakovali. Vendar tega ni storila. To je storila SKP. Menila sem namreč, da bi izkušenost Anamarije Kalc, ki sem jo osebno predlagala na mesto predsednika, zagotovila resno in trdno sodelovanje med tuživecima narodoma. Iz vseh teh razlogov in občutka, da je DSL preveč odvisna od krščanske demokracije, ne bomo podpisali programa, pri glasovanju o predsednici pa se bom vzdržala. Tatjana Malalan Rajonska svetovalka SKP PS: Pravkar sem prejela vabilo na sejo rajonskega sveta, napisano samo v italijanščini. V prejšnjem mandatu smo prejemali vabila napisana v obeh jezikih! TRST / PREHODI S SLOVENIJOh Cez mejo vse več potnikov V tržaški pokrajini lani 7,7 milijona več prehodov kot leta 1992 TRST - Cez mejne prehode s Slovenijo je lansko leto samo v tržaški pokrajini potovalo okrog 7,7 milijona vec oseb kot v letu 1992. Skupno število prehodov je namreč doseglo 36,1 milijona, medtem ko je predlani italijansko-slovensko mejo prestopilo 28,4 milijona oseb. Glavni delež v takem povečanju prometa na tržaških mejnih prehodih so imeli množični prihodi vzhodnoevropskih državljano v Trst oziroma v Italijo, še zlasti Madžarov in Cehov, živahnejše pa je bilo tudi gibanje slovenskih in hrvaških državljanov, ki prihajajo v Italijo zlasti za nakup oblačil, obutve, gospodinjskih pripo- močkov oziroma opreme in igraC. V Trstu se že mesece dogaja, da je parkirišče ob dvorani Tripcovich, še posebno ob sobotah, prenatrpano z avtobusi iz vzhodnoevropskih držav. Vendar je tudi lanskih 36 milijonov prehodov Cez italijansko-slovensko mejo še precej nižja vsota od tiste, ki je bila zabeležena leta 1990, torej pred razpadom bivše Jugoslavije, ko je mejo v obe smeri prešlo 43, 6 milijona potnikov. Z izbruhom konfliktov najprej v Sloveniji in nato na Hrvaškem so se prehodi bistveno zmanjšali, sedaj pa njihovo število spet narašča, vendar, kot rečeno, v glavnem po zaslugi kupcev iz Madžarske in Češke. DANES POPOLDNE PO KOPRSKI TV Nov ciklus »naših stezic« se bo začel z oddajo o ljubiteljski kulturi TRST - Pohajkovanje po zamejskih stezicah bo steklo tudi v novem letu, zaenkrat Se v ustaljeni obliki, pozneje pa tudi z nekaterimi spremembami. Oddaja slovenskega programa TV Koper, ki je na ekranih vidna ob nedeljah popoldne od 18. do 19. ure, bo zaradi vse večjega zanimanja na obeh straneh meje in tudi SirSe, v novem letu tedenska. Na sporedu bo namreč vsako nedeljo in s ponovitvami ob petkih. S tem skušajo na koprski televiziji še bolj vzpostaviti vezi med manjšino in matico, a tudi v manjšini sami. Kot znano poteka oddaja »Kam vodijo naše stezice...« v živo iz koprskega studia, gledalci pa imajo možnost neposrednega sodelovanja s telefonskimi pozivi in neposrednim oglašanjem v oddajo samo. To naj bi vodilo k strpnemu in sproščenemu pogovoru o najrazličnejših temah, padle naj bi pregrade nezaupanje, saj so dobrodošli prispevki vseh, ne glede na idejna ali ideološka izhodišča. Prva oddaja v novem letu bo po- svetila pozornost ljubiteljski kulturi, tudi glede na spremembe, ki jih nov čas in organiziranost zahtevata. Zato, predvsem pa zaradi zelo pogostih srečanj na naših stezicah, so oddaje oblikovane navidezno ožje, vendar uredniki zagotavljajo, da bodo do besede prišli vsi, ki kakorkoli javno delujejo. Cas pred letom 2 tisoč je v mno-gočem protisloven in zagoneten, vsaka skupnost in narod pa kljub vsemu še vedno črpajo energijo iz kulturnih korenin. Ob vsem tehnološkem in vsakršnem nepredku je zato predvsem ljubiteljska kultura tista, ki še vedno identificira določeno narodno skupnost. Ali je res taka in kateri so izzivi, ki jih daje kultura dansanjemu času? Kje so težave? Ali je potreba po kulturi resnična? In kaj pomeni kultura v zamejstvu? O tem se bodo v nedeljo od 18. do 19. ure pogovarjali z voditeljem Marijem Čukom Boris Pangerc, Rudi Pavšič in Ignacij Ota. NOVICE V Repnu ponovno zaživela delavnica za krojenje ljudske noše Po prazničnem premoru bo jutri v domu Albina Bubniča v Repnu ponovno zaživela delavnica za krojenje ljudske noše. Kot znano v organizaciji KD Kršaki dom potekata dva vzporedna tečaja (izmenično vsak ponedeljek), ki sta namenjena pripravi avtentične moške in otroške oz. ženske noše. Na vsakega izmed dveh tečajev, ki jih strokovno vodi mentorica Marta Košuta, se je prijavilo po 15 kandidatk in tako sta se oblikovali številčno idealni delovni skupini. Ker so si domačinke že pred leti na dveh podobnih tečajih sešile ljudsko nošo in karpon, prihaja večina oblikovalk ženske noše iz bližnje okolice. Za krojenje moške noše pa se je prijavilo kvalificirano zastopstvo iz repentabrske občine in jutri zvečer bodo pridne šivilje preverjale opravljeno delo po prvem mesecu. Najprej je na vrsti izdelava moške srajce in čim bodo iz tovarne dostavili naročeno blago se bodo tečajnice lotile krojenja hlač in suknje. V teku meseca dni KD Kraški dom načrtuje uresničitev dveh pobud: v goste bo prišla dramska skupina iz Ospa, primemo pa bodo obeležili tudi dan slovenske kulture. (B) V muzeju Revoltella spet srečanja »Ura z...« Z nastopom nemškega baritonista Hansa Joachi-na Ketelsena, ki ga bo na klavir spremljala Nata-scia Kersevan, bodo jutri obnovili srečanja »Ura z ...« Gre za krajše nastope pevcev, ki jih redno organizira operno gledališče Verdi. Ketelsen bo nastopil v operi Carostrelec, ki bo na sporedu v dvorani Tripcovich od 20. januarja dalje. Na nastopu, ki se bo začel jutri ob 18. uri, pa bo odpel vrsto liederjev Beethovna, Schumanna in Richarda Straussa in arije iz Verdijevih, VVagnerjevih in Offenbachovih oper. Pred Ketel-senovim nastopom pa se bodo spomnili avstrijske sopranistke Lucie Popp, ki je umrla pred nekaj tedni. Sopranistka je nastopila leta ’92 v Trstu v okvim Verdijeve sezone. Mario Segni išče zaslombo tudi v Trstu Nastajajoče gibanje Maria Segnija »Patto di rina-scita per 1’Italia« ima svoje pristaše tudi v Trstu, vodi pa jih- znani veletrgovec in predsednik konzorcija za turizem in storitve CTS Adalberto Donaggio. »V Italiji je treba doseči sobivanje tržnih zakonitosti in politike socialne solidarnosti,« je dejal Donaggio ob napovedi, da se bo začelo danes v mestu, podobno kot v drugih krajih Italije, zbiranje podpisov oziroma včlanjevanje, ki bo trajalo ves teden. Danes kongres krožka SKR za Rocol in Kjadin Danes zjutraj ob 9. uri bo v Ul. Tarabochia št. 3 (I. nadstropje) kongres krožka Stranke komunistične prenove za Rocol in Kjadin. Sklepno bo spregovoril član pokrajinske federacije SKP Dennis Visioli. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT. finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.300 LIT-50 SIT Prednarocnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. 1.1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZDRAVSTVO / INTERVJU Z DR. RENATOM ŠTOKLJEM Neustrezna pravila o prodaji zdravil Marsikatero novo določilo zbuja pomisleke, predvsem po težave porabnikom Novi vladni odlok, ki je odpravil dosedanji uradni seznam zdravil, uvedel novega, razdeljenega na tri skupine, in skoraj povsem prepovedal prodajo zdravil brez zdravniškega recepta, je imel v javnosti tako velik odmev, pa tudi tako negativen vpliv, da je mnogim pokvaril novoletne praznike. Mrzlica in gneča v lekarnah, kamor so se ljudje s svojimi stiskami zatekali, je zdaj sicer nekoliko ponehala, ni pa ponehalo naraščanje števila pacientov v zdravniških ambulantah, ni se zmanjšala skrb nas vseh, kako bo z zdravstvom za naprej. »Poglejte, odlok je uradno stopil v veljavo s prvim januarjem, jaz pa še do danes (7. januarja -op.ur.) nisem dobil nobenega sporočila glede seznamov zdravil, ki naj jih, po določenih kategorijah, predpisujemo,« nam je povedal dr. Renato Sto-kelj, ki smo ga morali kar precej časa čakati, da je odpravil svoje paciente. »Četrtega januarja smo dobili sporočilo KZE, v katerem je bila predložena fotokopija uradnega lista od 28. decembra 1993, s katero nas obveščajo o novih ukrepih vlade glede razdeljevanja zdravil. Ob pomanjkanju tega uradnega seznama si pomagam -in verjetno delajo tako tudi drugi moji kolegi - s tem, kar je bilo objavljeno v časopisju, kar pa ni, po mojem, prava pot za resnično uveljavljanje novih norm.« Dr. Stokelj ima glede novega odloka dva pomisleka. »Zdi se mi absurd, da so z novim odlokom razdelili zainteresirane po starosti; otroci do deset let in osebe nad 60. letom so namreč oproščene plačevanja velikega števila zdravil, kot tudi plačevanja drugih uslug, kot so pregledi, izvidi, terpije, itd., medtem ko je veljalo do sedaj pravilo, da so tega oproščene osebe z nizkimi dohodki. Ze res, da davčna služba v naši državi ni tako brezhibna, da bi se lahko na njene podatke povsem zanesli. Ni pa prav, da sedaj zdravil ne bodo plačale osebe nad 60 let starosti tudi, če so premožne. Drugi pomislek velja velikemu številu zdravil, ki so vključena v A kategorijo in so brezplačna. To bo, po mojem, stroške za zdravstvo samo povečalo, ne pa jih zmanjšalo.« Potem so še birokratske obremenitve in omejitve. Tu ne stoji le zdravnik pred težko dilemo, kaj pacientu predpisati in iz kakšne kategorije bo to zdravilo, temveč stoje pred dilemami lekarnarji, ki morajo vsak recept preveriti in seveda še pacienti, ki so morda leta in leta jemali določeno zdravilo, ki jim je tudi pomagalo, sedaj pa je le-to vključeno v seznam zdravil, ki naj ne bi bila tako uspešna, niti tako potrebna. »Zaupanje pacientov v zdravnika in v zdravila, ki jim jih predpiše, je glavni pogoj za uspešen začetek zdravljenja. Kako naj sedaj vse te novosti pojasnimo bolniku, ne da bi v njem zbudili sum, da morda do sedaj ni prejemal pravih zdravil?« Ce bi bili odgovorni še za nekaj časa počakali na uvedbo novih pravil in vso zadevo ponovno pretehtali in premislili, bi bilo po mnenju dr. Stoklja morda veliko koristneje. »Tako pa vsi nekje tavamo v temi, ker nam še ni jasno, kako bi pravično dajali zdravila. Za zgled naj bi nam bile druge evropske države, kjer so vsi ti ukrepi že v veljavi. Bo že držalo, da je tam vsa zadeva še utečena; toda bogve, če so nove norme uveljavili kar tako čez noč, kot tu pri nas.« Največ težav imajo še lekarnaji, medtem ko so mnogi pacienti presenečeni, ker spadajo sedaj v kategorijo, kjer zdravil ne bodo plačevali, drugi pa ogorčeni, ker so jim vzeli zdravila, ki so jim bila potrebna in le-te vtaknili v kategorijo C, v kateri so zdravila, ki jih morajo bolniki v celoti plačati. »Moralizacija zdravstvenih uslug v naši državi je bila več kot potrebna; tudi vzgibe, ki so vodili odgovorne komisije pri sestavljanju spiskov zdravil in določanju posebnih kategorij, lahko razumem in sprejmem. Nisem pa prepričan, da so odgovorni ubrali najbolj pravo pot in da bo sedaj steklo vse boljše, kot doslej. Morda bomo samo pognali nekatere napake skozi vrata, pa se nam bodo zopet vrnila skozi okno.« Na srečo še ni v našem mestu večje epidemije influence. In tudi, če jo je kdo dobil, so zdravila za prvo pomoč na razpolago v lekarnah tudi brez receptov, če gre seveda za bolezen brez drugih komplikacij. Ce pa te nastopijo, potem se seveda vsa zadeva povsem spremeni. Neva Lukeš SLOVENSKI OKTET Na koncertu se je zbralo veliko ljudi Tradicionalni Novoletni koncert v ponudbi slovenskih denarnih zavodov v Italiji, je tudi letos privabil v tržaški Kulturni dom izredno veliko število poslušalcev. Med drugimi so bili prisotni tržaški podprefekt Ca-merlengo, predsednik Trgovinske zbornice Tombesi, predsednik Le-toviščarske ustanove Ta-faro, direktor zavoda Banca d'Italia Leonbru-no, generalni direktor Splošne banke Koper Vojko Cok, vicekonzul Slovenije v Trstu Tomaž Pavšič, škofov vikar Franc Vončina in drugi. Iz Slovenije pa je prišel tudi sekretar za Slovence po svetu dr. Vencelj s sodelavcem Merljakom. Vsem je namenil uvodni pozdrav predsednik bančne sekcije pri SDGZ Pavel Milič, ki je tudi poudaril solidarnostni značaj koncerta z Glasbeno matico v zanjo izredno kritičnih trenutkih finančne negotovosti. Na to je z delitvijo dvojezičnih lističev pred vhodom v Kulturni dom opozoril tudi sindikalni odbor stavkajočega osebja GM. Toda preidimo k nastopu Slovenskega okteta iz Ljubljane, ki je v 42 letih svojega obstoja ponesel slovensko pesem na vse celine našega planeta. Petkov spored je bil uglašen na priložnostni namen ustvariti prijetno božično-novoletno razpoloženje. Tako smo v prvem delu ob renesančnih Readingovi Adeste fidelis in Gallusovi O magnum misterium, ob Cvekovi Raduj človek v Tomčevi priredbi, Čajkovskega Otče našu, Ce- snovoka S nami Bog ter Hristova Vo carstviji tvojem iz pravslavne liturgije, pa poleg Schubertove Ave Marija v svojstveni priredbi D. Božica in Berlinovi božični White cristmans, slišali še ljubezensko razpoloženjski Mirkovi Na trgu in pre-lovčevo Dekle, daj mi rož rudečih. Drugi del sporeda so izpolnile najprej slovenske ljudske Devova Je upihnila luč, Gerbičeva Pastirček, Tomčeva Zagorski zvonovi, Srebotnjake va Rezijanska in koroška Svikaršičeva Na-mau čez izaro, zaključile pa ruski narodni Zarova Adnazvučna gremjih ko-lakolčik in Ej uhnjem, škotska narodna O Wally, Wally ter črnski duhovni Joshua vit the battle of Jerico in Go down Moses. Za dodatek se je Slovenski oktet oddolžil aplavzom še s Kernjakovo Mojcej in ljudsko Pa se sliš. Petje okteta sloni' na veliki izkušenosti in pomembni pevski tehniki vsakega posameznega pevca, kar pa se v uvodnih izvajanjih ni vedno ustrezno odrazilo v zlito-sti in harmoniji glasov. Boljša upetost je prišla pomembneje do veljave v drugem delu sporeda. Lepo so prišli do izraza tudi solisti, zlasti drugi tenorist Marjan Trček s svežino in mehkobo svojega glasu, prvi tenorist Danilo Čadež s svojo pevsko kulturo in basist Peter Čare. Koncertu je v fojerju parterja sledila še voščil-na napitnica za uspešno novo leto. _____________________jk __________RAJONI / 2E TRETJE LETO ZAPORED______ Včeraj žrebanje šentjakobske loterije Dobitnik prve nagrade je prejel avtomobil, drugi pa si je zagotovil lepo potovanje Včeraj so na trgu pri Sv. Jakobu izžrebali zmagovalne listke nagrad na tretji “Veliki nagradni loteriji”., ki jo prireja združenje “Arniči di San Giacomo”. Kljub ne najbolj ugodnemu vremenu je bilo vzdušje na trgu pred cerkvijo in na ulici pred njim dokaj praznično in veselo. Prisotne je pred in po žrebanju zabavala godba na pihala, ljudje pa so nestrpno pričakovali na žreb, ki pa je, kot običajno, osrečil le malokatere. Prvo nagrado, avtomobil znamke suzuki maruti, je prejel posestnik loterijskega Ustka s št. 1612082; prva rezervna številka, ki je veljavna do 22. t.m., je 1154657, druga (veljavna do 29. t.m.) pa 1009723. Drugo nagrado (potovanje s turistično agencijo UTAT) bo prejel posestnik listka (veljal bo do 15. tm.) št 1347490; prvna rezervna številka je 1079438 (veljavna je do 22. t.m.), druga rezervna pa 805605 (veljavna do 29 t. m.). Tretjo nagrad (šivalni stroj) bo prejel posestnik loterijskega listka št. 1661704, prva rezervna številka je 1687147 (velja do 22. t. m.), druga pa 1324020 (velja do 29. t. m.). Četrto nagrado (gorsko kolo) bo prejel posestnik loterijskega listka s št. 828550 (velja do 15. t.m.), rezervni izžrebani številki pa sta 1301819 (velja do 22. t, m.) in 1402900 (velja do 29. t.m.). Manifestacija je vsekakor doživela lep uspeh; Sentjakobčani so z njo zelo zadovoljni in podpirajo delovanje združenja “Arniči di San Giacomo”, ki se zavzema tudi za reševanje drugih problemov tega mestnega predela. Na sliki (foto Križ-mančič/KROMA) včerajšnje žrebanje na trgu pri Sv. Jakobu. Gladovna stavka članice tržaškega kluba Pannella Tržačanka Paola Sain, Članica tržaškega Cluba Pannella za referendume, je začela v petek ponoči dvodnevno gladovno stavko v podporo vsedržavnemu protestu gibanja Pannellovih klubov, ker da posveča državna radiotelevizijska ustanova RAI njihovi pobudi za trinajst referendumov premalo pozornosti. Od oktobra do prvih dni tega meseca naj bi RAI namenila temu »samo prgjšče sekund«. Pannellovi pristaši so zaradi tega protestirali pred sedežem ustanove in posredovali tudi pri javnem tožilstvu v Rimu. Podpise pod zahtevo po referendumih vsekakor Se zbirajo. Daneh bo moč podpisati na Borznem trgu (od 10. do 13. ure) in v Barkovljah od 13.30 do 15. ure. OBVESTILO ZA VOZNIKE Bencinski boni: stari veljajo še prihodnji teden V torek, 18. t.m., bodo začeli deliti prvo tranšo letošnjih Kdor ima se na zalogi nekaj bencinskih bonov z datumom 93, jih lahko porabi do 15. januarja, nekaj dni kasneje pa bodo zaceli razdeljevati prvo tran-So letošnjih bonov za nakup bencina po znižani ceni. Trgovinska zbornica pa še posebej opozarja vse lastnike vozil, ki morajo Sele vložiti prošnjo V zvezi z bencinskimi boni za leto ‘94, da morajo pohiteti. Kot že reCeno bodo »stari« bencinski boni veljali še do srede meseca: konec prejšnjega leta namreč ni bilo dobiti bencina »na bone«, zato je Trgovinska zbornica podaljšala rok. V petek, 14. januarja pa nepreklicno poteCe rok za vložitev prošenj, ki npr. zadevajo nova vozila. Bencinske bone se pač deli na avtomobile, zato je prošnja vezana na posamezno vozilo. Ustrezne obrazce je mogoče dobiti na občinskih izpostavah ali na sedežu ustanove Azienda Speciale Tri-este Benzina Agevola-ta> izpolnjene pa je treba oddati - najkasneje do 14. januarja -v uradih v Ul. Valdiri-y° 2/b. Zato da bi vsi interesenti lahko v času oddali prošnje, bo urad v Ul. Valdirivo °d ponedeljka do petka odprt od 8.30 do 12.30. Zato da ne bi kdo hodil zastonj v Ul- Valdirivo in se načakal v vrsti, priporočajo, da bi imel vsakdo s seboj prometno dovoljenje ali enakovredni dokument, ki se seveda nanaša na avtomobil, za katerega bi želeli dobiti bencinske bone. Bencinske bone za letošnje leto bodo zaceli deliti v torek, 18. januarja, interesenti pa jih bodo lahko dvignili do petka, 25. februarja. Kot vsa leta doslej se bodo lahko tržaški občani lastniki osebnih avtomobilov zglasili na posameznih občinskih izpostavah, o urnikih pa se še dogovarjajo. Manjše težave bodo imeli vsi interesenti, ki so »pripadali« pred kratkim ukinjeni izpostavi v Ul. Battisti: vsekakor bo Trgovinska zbornica pravočasno sporočila, kam se bodo lahko tokrat obrnili prebivalci tistega okoliša. Prebivalci okoliških občin se bodo morali -kot doslej - zglasiti v občinskih uradih posameznih občin, Milj-čani pa v tehničnem uradu občine. Predstavnikom podjetij in ustanov bodo delili bone v uradih v Ul. Valdirivo 2/b. Tudi za dvig bonov mora imeti interesent s seboj prometno dovoljenje ali enakovreden dokument in osebni dokument. Bone lahko dvigne tudi nekdo drugi, vendar mora imeti pooblastilo lastnika avtomobila, prometno dovoljenje, osebni dokument lastnika in lastni osebni dokument. Predlogi društva Edinost za TV oddaje v slovenščini bi se premaknilo z mesta vprašanje televizijskih oddaj v sJ0venskem jeziku, ki jih predvideva točka c) 19. Člena zakona St. 103 z dne 14.4.1975 in več kot dve leti po podpisu konvencije, ki jo predvideva 20. člen istega zakona, društvo Edinost predlaga Slovenkam in Slovencem, ki so mnenja, da velja pregovor »Pomagaj si sam in Bog ti bo Pomagal«, nekaj pobud, med katerimi lahko vsak sam iz-i sroi' 'zbiri oziroma zmogljivosti: 7' Odjavo sodni oblasti, ki jo lahko napravi vsak polnoleten državljan. 2- Odločitev plačila narodne za televizijo na tretji mesec P° začetku televizijskih oddaj v slovenskem jeziku, kar lahko napmvi vsak televizijski naročnik. 3- Poskus plačila naročnine za televizijo s slovensko izpolnjeno položnico in prijavo v primeru odklonitve vplači- Vsa potrebna besedila bodo na razpolago osebam, ki jih pnka sodelovati pri prizadevanjih za rešitev tega vprašanja iPjri od 11.30 do 12.30 v Trstu na trgu Zedinjenja Italije, kjer bo v isti namen manifestacija društva Edinost. Časa del Bambino Otroška Konfekcija Alma Guštin Merlino obvešča cenjene odjemalce, da začne velika razprodaja od 10. januarja dalje OPČINE - Narodna Ul. 134 - Tel. 040/212114 PROBLEM / TISKOVNA KONFERENCA CGIL, CISL IN UIL Sindikati predlagajo prilagoditev umikov Trgovine in uradi poslujejo v neustreznem času Z včerajšnje tiskovne konference sindikatov Cgil, Cisl in Uil o urnikih (Foto Ferrari) Drago Gašperlin Mesto ni samo prostor, ampak tudi Cas. Pomislimo samo, koliko ur zapravi vsak dan povprečen občan zaradi dolgega Čakanja v vrsti pred okenci te ali one javne ustanove in koliko zaradi Čakanja na avtobus! In ženska, ki ima poleg gospodinjskih del Se službo? Letati mora vsevprek in izkoristiti sleherno minuto, da utegne, denimo v trgovino, predno jo zaprejo. In še bi lahko naštevali nevšečnosti, ki jih povzroča okoliščina, da so trgovine, delavnice in uradi odprti ravno takrat, ko ljudje delajo -ne prej in ne pozneje. To je sicer že star problem, vendar se ga doslej Se nobena občinska uprava ni temeljito lotila. Morda se ga bo nova, Illyjeva, ki je že pokazala, da misli resno; od tod tudi zmeren optimizem sindikatov Cgil, Cisl in Uil, ki so po decembrskem snidenju z županom že izročili mestnim upraviteljem lasten načrt o uskladitvi urnikov javnih ustanov in trgovin s potrebami prebivalstva in bodo v prihodnjih dneh zaprosili Se za sestanek z načelniki svetovalskih skupin, da bi stvar vendarle Cimprej stekla. Ce je namreC res, da bi se morala takšna in podobna vprašanja po občinskem statutu naglo reševati, pa kot pribito drži, da se birokratski mehanizmi kaj radi zapletajo; prav zaradi tega bi bili sindikalisti še bolj zado- voljni, Ce bi Illyjev odbor zadevo rešil kar z odobritvijo ustreznega sklepa. Sindikat se s svojimi predlogi, pod katere se je podpisalo 1.200 občanov, sklicuje tako na deseti člen občinskega statuta, ki nalaga Občini dolžnost, da se o javnih peticijah izreče najkasneje v tridesetih dneh, kakor na zakon st. 142 iz leta 1990 o reformi krajevnih avtonomij, ki določa pristojnosti župana, pa še na deželni zakon št. 25, ki zagotavlja enake možnosti za vse, moške in ženske, v službenem pogledu in v vsakdanjiku nasploh, in nenazadnje na ustrezne predpise Evropske skupnosti, ki so jih kot prvi v Italiji osvojili upravitelji v Modeni. Da ne bo kakšnega nesporazuma: sindikat se nikakor ne zavzema za korenito spremembo delovnega Časa kogarkoli, pač pa zgolj za kar najbolj smotrno uskladitev urnikov tako, da bodo (skoraj) vsi zadovoljni. Kje je na primer reCeno, da morajo biti en dan v tednu zaprte prav vse prodajalne ene in iste zvrsti blaga? Zakaj deluje služba za pomoC ostarelim in invalidom na domu samo do dveh popoldne v soboto? Cernu ne bi bile gotove trgovine - na primer tiste, v katere zahajajo predvsem kupci izza meje - odprte tudi ob nedeljah in praznikih (ali vsaj pol dneva)?. In zakaj so jasli in otroški vrtci odprti v takih in ne drugačnih urah? Odgovor na ta in še mnoga druga vprašanja bi dobili z racionalno koordinacijo med urbanističnim načrtom, na- črtom za urejanje mestnega prometa in tako dalje, to pa bi tudi zredčilo avtomobilsko gnečo in potlačilo navzdol stopnjo onesnaženosti zraka. Skratka, prišlo bi do prave verižne reakcije, ki bi blagodejno vplivala na slehernega Člana krajevne skupnosti. Zamisli sindikatov se kajpak ne bo dalo uresničiti kar tako Cez noč, ampak postopoma: župan naj bi ustanovil »observatorij mestnih urnikov«, ki bi najprej preveril obstoječi položaj in nato stvarne potrebe prebivalstva, nato na bi sestavil osnutek alternativnega načrta in ga dal v presojo družbenim silam, nazadnje pa sprožil poskusno obdobje vsakdanjega mestnega utripa z novimi urniki. MESTNO SREDIŠČE MED RAZNAŠANJEM PD Onesnaženost upadla - promet brez omejitev Danes se bomo lahko spet vozili z avtomobilom po mestnem centru, čeprav je včerajšnje kislo vreme po vsej verjetnosti spet dvignilo onesnaženost zraka preko dovoljenih mer. Toda v petek, ko je sijalo sicer ne- Ul. Machiavelli 22 Tel. Fax: 662111 Nujno iščemo stavbe in stanovanja za naše kliente brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja koliko bledo sonce, so merilne naprave na Trgu Goldoni izmerile nizko onesnaženost (4,7 mg ogljikovega dioksida na kubični meter), od tod odprava običajnih prometnih omejitev. Prav zaradi včerajšnjega vremena pa je dokaj verjetno, da bodo omejitve spet obveljale v ponedeljek, kajpak po starih pravilih z novostjo, da bodo po prepovedanem območju lahko vozili avtomobili z najmanj tremi potniki, kot določa najnovejsi občinski odlok. Medtem so Se vedno na delu strokovnjaki, ki pripravljajo nove ukrepe proti onesnaženosti, saj so dosedanji povsem očitno neustrezni. Toda ni pričakovati, da bo mesto v kratkem dobilo novo ureditev prometa. Mlad raznašalec dnevnika hudo ranjen v prometni nesreči Pridržana prognoza za Diega Cherina, ki so ga sprejeli na oddelek za oživljanje Kot vsako jutro je tudi včeraj Diego Cherin z vespo raznašal naš dnevnik, ko se mu je okoli 4.45 pripetila huda prometna nesreča. Na križišču med ulicama Dona-doni in Matteotti je namreC z vespo trčil v osebni avtomobil: v nesreči je bil Diego Cherin hudo ranjen, nemudoma so ga prepeljali v Katinarsko bolnišnico, kjer so ga podvrgli kirurškemu posegu. Sprejeli so ga nato na oddelek za oživljanje, včeraj zvečer je bilo njegovo stanje hudo, vendar ne brezupno, vsekakor pa so si zdravniki pridržali prognozo. Diego Cherin, se je rodil leta ’70 v Rovinju, kjer tudi živi njegova družina. Pred nekaj leti se je preselil v Trst, kjer se je naselil v Drevoredu XX. septembra, zato da bi študiral na tržaški univerzi. Tako je vsako jutro kot elan zadruge ra-znašalcev z vespo prepe-ljeval po mestu in okolici Primorski dnevnik, Cez dan pa je hodil na lekcije in se pripravljal na izpite. Včeraj so o hudi nesreči, ki se je zgodila njihovemu sinu, obvestili tudi starše Diega Chersi-na, ki so takoj prišli v Trst. Njih so seveda zdravniki prepustili k ponesrečenemu. V bolnišnico so seveda prihiteli tudi elani zadruge razna-Salcev, da bi zvedeli, kako je z njihovim kolegom. Občutene želje, da bi okreval, Diegu Chersi-nu izreka tudi Primorski dnevnik. Danes skupščina v Arzenalu Danes ob 10. uri bo v Tržaškem arzenalu sv. Marka delavska skupščina, za njo pa še tiskovna konferenca o težkem položaju v Fin-cantieri. Ob prerani izgubi dragega očeta izrekava tebi Pavel in tvoji družini najino globoko sožalje Mitja in Jasna ZAHVALA Ganjeni in preseneti nad izrazi sočustvovanja ob izgubi našega dragega Eligia Tulla se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani. Posebna zahvala naj gre kolegom in oblastem občin Dolina in Milje ter Društvu slovenskih lovcev FJK Doberdob. SVOJCI Milje, 9. januarja 1994 ZAHVALA Družina Romana Nacinovija se zahvaljuje vsem tovarišem, prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Trst, 9. januarja 1994 ZAHVALA SVOJCI Rudija Gona se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. župniku Breclju. Nabrežina, Trst, 9. januarja 1994 ZAHVALA SVOJCI Pepija Regenta se iz srca zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Kontovel, 9. januarja 1994 9. 1. 1993 9. 1. 1994 Ob prvi obletnici smrti dragega Romana Kavaliča i se ga z ljubeznijo spominjajo žena Dragica, sin Stefan in drugi sorodniki Repentabor, 9. januarja 1994 VČERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 9. januarja 1994 JULIJAN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.40 - Dolžina dneva 8.55 - Luna vzide ob 5.14 in zatone ob 14.24. Jutri, PONEDELJEK, 10. januarja 1994 VILJEM VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,4 stopinje, zračni tlak 1013,2 mb narašča, veter vzhodnik 6 km na uro, vlaga 76-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federico Freschi, Luca Sauro, Anto-nella Cristina Rapisarda, Sara Guarino. UMRLI SO: 91-letna Maria Pregara, 83-letna Maria Luxa, 89-letni Antonio Bavdaž, 82-letna Italia Leoni, 70-letni Michele Sorz, 84-letna Ersilde Cmelic, 88-letna Antonia Turco, 78-letna Emma Seraj, 61-letni Lucio Martini. LEKARNE Nedelja, 9. januarja 1994 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. delVOrologio 6, Ul. KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drev. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 -križišče) Ul. Giulia 2 IP Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/7 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. delVOrologio 6 (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROŠEK (tel. 225141) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. delVOrologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377). Od ponedeljka, 9., do nedelje, 16. januarja 1994 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 14.45, 17.15, 19.45, 22.15 »Un mondo perfetto«, r. - i. Clint Eastvvood, i. Kevin Costner, Laura Dern. EXCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »II figlio della Pantera rosa«, r. Blake Edwards, i. Roberto Benigni, Claudia C arnin alo excelšior AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II banchetto di nozze«, r. Ang Lee. NAZIONALE 1 - 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Picco-lo Buddha«, r. Bernardo Bertolucci, i. Keanu Ree-ves, Bridget Fonda. NAZIONALE 2 - 16.30, 19.00, 21.45 »La časa degli spiriti«, i. Meryl Streep, Glenn Glose, Jeremy Irons. NAZIONALE 3-15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »The Innocent«, i. Anthony Hopkins, Isabella Rosselli-ni. NAZIONALE 4-15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fantozzi in paradiso«, i. Paolo Villaggio. GRATTACIELO - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Alad-din« risani film, prod. Walt Disney. MIGNON - 16.30, 19.00, 21.45 »Gosi lontano, cosi vicino«, r. Wim Wenders, i. Peter Falk, Nastassia Krnski, Willem Dafoe. EDEN - 15.30 - 22.00 »Le avventure erotiche di Capuccetto Rosso« porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00 22.10»Anni novanta - Parte II«, i. Massimo Bol-di, Christian De Sica, An-drea Roncato. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Misterioso omicidio a Manhattan«, r-i. Woody Allen, i. Diane Kea-ton. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Dave, presi-dente per un giorno«, i. Kevin Kline, Sigourney Weawer. RADIO - 15.30 - 21.30 »Voglia di penetrazione«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. K PRIREDITVE ZZB NOV ŠTORJE pri Sežani in sekcija VZPI-AN-PI Prosek-Kontovel prirejata ŽALNO PROSLAVO ob 50. obletnici obešanja mladega partizana Marjana Stoke danes, 9. januarja, ob 10.30 v Storjah pri Sežani. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MPZ Vasilij Mirk in mladinci iz Štorij. Slavnostna govornika bosta predstavnika ZZB Sežana in VZPI-ANPI iz SD PRIMORJE in ZADRUGA KULTURNI DOM P. K. vabita v soboto, 15. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom - Prosek na GLASBENI ZABAVNI VEČER. Sodelujejo: Mix orkester -Tržaški narodni ansambel, sopranistke Edith Kocjan, Marta Fabris, Cristina Besednjak, tenorist Mario Simič, klepet Vanke in Ton- TRADICIONALNA RAZSTAVA številnih božičnih motivov in jaslic v župnijski dvorani v Nabrežini se nadaljuje do 16. januarja vsak dan od 15.00 do 18.30. Izdelki so delo mladine in priznanih izvedencev. V GREGORČIČEVI DVORANI v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., je na ogled do 31. januarja fotografska razstava TRST V PREDPRAZNIČNI ODEJI. □ OBVESTitA SEKCIJA VZPI-ANPI BORŠT - ZABREZEC priredi jutri, 10. januarja, ob 20. uri v Srenjski hiši v Borštu SPOMINSKO SVEČANOST ob 49-letnici nemškega c \ p apisirupfi timijan-bronbialni Apisirup timijan-bronhiaini blaži kašelj in zvišuje odpornost pljuč. Pomirja krče gladkega mišičja, mehča nabrano sluz in lajša izkaštjevanje. tfg&medex 12 MEDEKOVE ČEBELJE LEKARNE w DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV TRST Dr. Edi Kovač: Trubadurski svetniki Ulica Donizetti, 3 (Peterlinova dvorana) Ponedeljek, 10. januarja 1994 začetek ob 20.30 ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na BOŽIČNI KONCERT ki bo danes, 9. januarja, ob 16. uri v Stolnici sv. Justa v Trstu. Pel bo: Združeni tržaški moški zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. Obutve ALENKA Prosek 111 nudi izredne popuste na vseh zimskih artiklih. MAGDA PERTOT se iskreno zahvaljuje vsem, ki so v spomin na ljubljenega moža in očeta BOGDANA darovali raznim ustanovam, društvom in otrokoma. napada na bunker 10. januarja 1945. Sodelujejo otroci osnovne šole, pevski zbor Slovenec-Slavec in Stane Raztresen z recitacijami. Vljudno vabljeni. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na BOŽIČNI KONCERT, ki bo danes, 9. t. m., ob 16. uri v Stolnici sv. Justa v Trstu. Pel bo Združeni tržaški moški zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo imelo svoj prvi letošnji večer jutri, 10. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani. Govoril bo dr. Edi Kovač na temo »Trubadurski svetniki», ki jo je obravnaval na zadnjem teološkem tečaju v Ljubljani. OBČINSKA UPRAVA V DOLINI prireja v nedeljo, 16. januarja, ob 17. uri v občinskem gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu srečanje starejših občanov ob priliki začetka novega leta. Na programu je kul-turno-zabavni del ter družabno srečanje. Prisrčno vabljeni prav vsi starejši občani. SEMINAR ZA RETORIKO za vse, ki javno nastopajo in se želijo naučiti gladkega in jasnega izražanja, osvojiti tehniko sproščenega in učinkovitega sporočanja bo v dneh 20., 21. in 22. ter 28. in 29. Za nove naročnike Mladike! Za leto 1994 ponuja MLADIKA novim naročnikom posebno darilo. Vsem tistim, ki se bodo u januarju prvič naročili na revijo in vplačali naročnino, bodo poslali u dar knjigo Rajka Dolharja »Stezice« ali po izbiri kako drugo izdajo založbe Mladika Pohitite! Čas ie do 31. januarja. □ ČESTITKE JV SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST /spdt\ vabi Člane in prijatelje fe^a na predavanje KOREJA: RIŽEVA POLJA, BUDISTIČNI TEMPLJI IN GOSTOLJUBJE Svoja doživetja bo v sliki in besedi posredovala Katja Kjuder Predavanje bo v Četrtek, 13. januarja, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30. FAX& COPY Oddaja in prejem faxov SERVICE Fotokopije Tajniški posli Sonja Blasina Strojepisje Ul. Martiri della Liberta 6/A/B 34134 - TRST - Tel. Fax (040) 364932 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi k vpisu za MODERNI PLES (Show dance: jazz balet, step, musical) Vodi Mojca Horvat Začetek vaj v petek, 14. t. m., v Kulturnem domu. Ob 17.00 informativna ura in predstavitev programa za najmlajše, ob 18.30 vaja za odrasle. V soboto, 15. t. m., se bo v kinodvorani v Bazovici z začetkom ob 15.30 nadaljeval TRŽAŠKI POKRAJINSKI KONGRES SLOVENSKE SKUPNOSTI Na dnevnem redu bo nadaljevanje splošne razprave, obnovitev strankinih pokrajinskih organov in izvolitev delegatov za deželni kongres. januarja 1994 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje). Prijave sprejemamo v uradu ZSKD od 10. do 14. januarja 1994 (tudi telefonsko: 040 / 635626). ANPI-VZPI priredi DRUŽABNO KOSILO v soboto, 15. januarja, ob 13. uri v restavraciji Desco (bivši Dispral) v Ul. Mor-purgo 9 pri Domju. Naročila sprejemajo sekcije in na pokrajinskem sedežu v Ul. Crispi 3, tel. 661088, do 13. januarja. OBČINA ZGONIK obvešča, da sta razpisana dva javna natečaja na podlagi naslovov in izpitov za kritje sledečih mest: - mesto tehničnega uradnika VI. funkcijske stopnje OPR 333/90 na tehničnem in tehnicno-vzdrževalnem področju; - mesto upravnega sodelavca s funkcijami občinskega sla V. funkcijske stopnje OPR 333/90 na upravnem področju. Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki so predvideni za sprejem v službo pri javnih upravah in morajo razpolagati s sledečim študijskim naslovom: -za tehničnega uradnika: diploma geometra ali gradbenega izvedenca; -za upravnega sodelavca: diploma srednje Sole druge stopnje. Kandidati morajo nadalje poznati slovenski jezik v pisni in ustni obliki. Prošnje za sprejem na razpisana natečaja morajo dospeti na Občino Zgonik do 12. ure dne 12. februarja 1994. Podrobnejša pojasnila nudi občinsko tajništvo tel. 040/229101. Te dni je praznoval visok življenjski jubilej dolgoletni pevovodja in kulturni delavec Drago Petaros Se veliko zdravih in srečnih let mu želita PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec Danes praznuje 18. rojstni dan naš bratranec DAVID iz Prečnika. Naj bi se mu izpolnile vse skrite želje, mu iz srca želijo Vida, Nevenka, Rudi. Damjan, Irena in Dejan-Čestitkam se pridružujejo Se Nikos, Irena in mala Helena. DAVID! Lepo je imeti 18 let. Vse dobro ti želijo noni Marija in Zora, stric Radovan in teti Danila in Dani- MALI OGLASI OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. OSMICO ima odprto Žbogar v Samatorci št. 47. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku. V ZGONIKU na št. 71 je odprl osmico Mario Milič. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briščak v Briščah pri Križu. PRIVATNIK proda novo še nedokončano hišo med zelenjem s parkom v Dolini. Tel. 578158 od 8.30 do 12.30 - Bruno. PRODAM 2-sobno stanovanje, 56 kv. m v Luciji/Portorožu, II. nadstropje, pogled na morje, telefon, kabelska TV. Informacije telefon 0038661 261629 zvečer. V OBMEJNEM PASU Lipica prodam hišo 196 kv. m stanovanjske površine, dvorišče in vrt 1.547 kv. m-Cena 135.000 DEM. Telefon: 0038667 67084. PRODAM novo opremljeno hišo v Barbari-gi (52 kv. m stanovanjske površine, 18 kv. m kleti in velik vrt). Tel. 0038661 446414 po 19. uri. PRODAM fiat 500 po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. 212387. 19-LETNA, diplomirana na Znanstvenem liceju France Prešeren, išče katerokoli stalno ali začasno zaposlitev v Trstu ali okolici. Tel. na št. 214440 -Katja. DIPLOMIRANA nudim lekcije ali konverzacijo iz angleščine. Tel. od 19. do 21. ure na št. 761684. PODJETJE išče urad-nika/co z dobrim znanjem knjigovodstva na računalniku; možno tudi part-ti-me. Tel. na St. 040 367273 od 14. do 16. ure. RAČUNOVODJA, izkušen in sposoben, dobi zaposlitev v trgovinskem podjetju. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Izkušen«. VAM JE MEDICINA obrnila hrbet? Oglasite se na telefon štev. 0038666 76711. IMAŠ PROBLEME s težo, kolesterolom, srčnim pritiskom ali celulitisom? Hočeš se počutiti dobro? Pokliči me! Tel. (0481) 882172. Zajamčen uspeh! KOZJEREJA Žbogar nudi kozji in konjski gnoj, primeren za vrtnarstvo. Možnost dobave na dom. Tel. na St. 229191. RAZNOVRSTNE rabljene mizarske stroje prodam. Tel. na št. 575145 v večernih urah. RIBOGOJNICA AGROITnCA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. 5t. 228297. Rigutti ... oblačila za vsakogar Ul. Mazzini 43 - TRST - Trgovski center ilGiulia OD 4. JANUARJA DALJE IZREDNA PRODAJA ZARADI PRENOVITVE IN RAZŠIRITVE LOKALOV V ULICI MAZZINI 43 ■ BARI 43 75 60 22 55 CAGUARI 85 51 6 59 79 FIRENCE 89 19 52 63 78 GENOVA 12 43 25 77 22 MILANO 37 1 79 74 49 NEAPELJ 43 29 24 17 59 PALERMO 60 20 12 43 66 RIM 5 71 19 67 16 TURIN 4 16 24 1 90 BENETKE 47 62 ENALOTTO 44 31 59 X 2 2 1 X X X 1 KVOTE 12 63.075.000. 11 1.663.000. 10 158.000. 1 X - lir - lir -lir 1 2 ^POLITIKA / PRVO SREČANJE JE BILO V PETEK GLEDALIŠČE / FEVDEAU NOVICE Zametek novega sredinskega pola Bo zraven tudi Severna Liga? Misovcev niso vabili so pa zraven predstavniki LN V Štandrežu pripravljajo premiero Tranzverzalci, ki so v okviru priprav na predčasne upravne volitve aktivni že nekaj mesecev,. bodo v kratkem dobili glavnega tekmeca, čeprav so njegovi obrisi Se precej nedorečeni. To naj bi bil sredinski, bolj ali manj desno usmerjeni blok. Vprašanje je le, če bo v njem tudi Severna Liga ali se bo ta predstavila sama. V petek so se predstavniki kakih desetih strank in gibanj ter združenj odzvali vabilu na prvo srečanje za ustanovitev široke sredinske koalicije, ki naj bi se na volitvah zoperstavila pro-gresističnemu bloku, ki ga že nekaj mesecev oblikujejo tranzverzalci. V kolikor smo izvedeli, na srečanje niso povabili predstavnikov skrajne desnice (stranke MSI). Bili so prisotni predstavniki Severne Lige, nove ljudske stranke, Segnijevi pristaši, nekdanji, zagovorniki Berlusconijevega gibanja, nekdanji občinski odbornik Žiberna, predstavniki malih industrij-cev, in za nameček še predstavnika združenja ANVGD in Lege naziona-le. Pobuda je menda prišla s strani skupine bivših demokristjanov, ki jih vodi Maurizio Tripani. Ce smo prav razumeli smisel krajšega tiskovnega poročila o omenjenem sestanku, je šlo za pobudo skupine oseb in ne strank, ki se sklicujejo na liberalistična načela. Svojo strategijo nameravajo graditi, kakor izrecno piše v tiskovnem sporočilu, na jasneih programskih izbirah in ne na zaostrovanju odnosov med predstavniki različnih skupnosti. Prav glede tega aspekta nam je Maurizio Tripani dejal, da se nastajajoči sredinski blok distancira od stališč nekdanjega občinskega odbornika Žiberne, ki so vse prej kakor sredinska ali umerjena. Zlasti kar zadeva vprašanja sožitja. Mimogrede, Žiberno in njegovo pobudo Forza Gori-zia je te dni odločno podprl nekdanji goriški župan Scarano. Pobudniki se bodo spet srečali prihodnji teden in začeli sestavljati program, medtem ko naj bi vprašanje kandidatur, predvsem pa nosilca tega programa (kar je pravzaprav eno od najtežjih vprašanj) začeli razreševati v drugi fazi. Prav gotovo je zanimiva ugotovitev, da so se srečanja udeležili tudi predstavniki Severne Lige. Ni znano, če so za oblikovanje sredinskega bloka zares zainteresirani ali pa gre bolj za sondiranje terena. Se pred kratkim so namreč zagovarjali stališče, da bodo na volitvah nastopili sami. Domnevati je mogoče tudi, da so se iz izkušenj na zadnjih volitvah kaj naučili. Kako nameravajo se bo pokazalo v prihodnjih tednih. Mi-sovci formalno ostajajo zunaj in vse bolj razmišljajo o samostojnem nastopanju v sklopu vsedržavnega zavezništva Alleanza nazionale. V prihodnjih tednih naj bi se opredelili v vrstah SKP in zelenih golobice. Gre za stranki, ki imata precejšnjo volilno bazo in ki bi utegnili biti odločilni na volitvah z večinskim sistemom. Dramski odsek prosvetnega društva “Stan-drež“ prireja v soboto, 15. januarja premiero komedije znanega francoskega komediografa Georgesa Feydeuja. Standreški ljubiteljski igralci, ki nas vsako leto razveselijo z vsaj dvema igrama, so tokrat v režiji in pod umetniškim vodstvom Emila Aberška naštudirali Feydeaujevo komedijo Odlikovanje. Delo bo tokrat prvič uprizorjeno v slovenskem jeziku. Za prevod je poskrbel gledališčnik Emil Aberšek, ki že veliko časa sodeluje z dramsko skupino iz Stan-dreža. Dramska skupina iz Standreža je prav pod njegovim vodstvom dosegla zavidljivo umetniško raven. Premiera bo v žu- pnijski dvorani v Stan-drežu. V nedeljo, 16. januarja, pa bodo igro ponovili ob 17. uri. V igri nastopajo Božidar Tabaj, Marko Brajnik, Jordan Mučič, Marjan Breščak, Dimitrij Brajnik in Marko Tabaj. Ženske vloge je režiser zaupal Majdi Paulin, Aniti Lutman, Danieli Puia ter Vanji Ba-stjančič. Feydeaujeva komedija Odlikovanje pripoveduje lahkotno zgodbo o hišnem gospodarju, ki se poteguje za visoko odlikovanje, že misli, da ga je dobil, a se končno zave, da je odlikovanje namenjeno njegovi ženi. Komedija je polna čisto tipičnih feydeaujevskih zapletov, katerim se bo občinstvo gotovo od srca nasmejalo. FOLKLORA / OGENJ, KI NAPOVEDUJE PRIHODNOST Ob svetih treh kraljih so prižgali kresove povsod pa je praznik pomenil priložnost za družabnost Tudi v mestu se ohranjajo stari običaji, ki so nekdaj sodili v sklop življenja podeželskih ljudi. Tako so na dan Svetih treh kraljev v goriški okolici zagoreli številni kresovi. Največji je bil prav gotovo kres pred cerkvijo pri Sv. Ani, vendar tudi v Stražicah so se pošteno potrudili. Po starih običajih je bilo iz smeri dima mogoče razbrati, kakšna usoda nas čaka v tem letu: pri Sv. Ani menijo, da bo začetek težaven, konec leta pa se bodo stvari uredile. Optimistične napovedi so razbrali v Stražicah. Povsod pa je bil kres priložnost za družabnosti Kres pri Sv. Ani - foto S.R.). SOLIDARNOST / OBRAČUN ZA LETO 1993 GORICA / KRITIKE SL Goriška Caritas je lani posredovala že za preko pol milijarde pomoči Nadškofijska humanitarna ustanova Caritas je Pred kratkim objavilo Poročilo o dejavnosti v lanskem letu ter kako so zbrano pomoč, v glavnem v denarju, porazdelili med po naravnih uj-mah in vojni prizsdete-mu prebivalstvu, pa tudi revnim ljudem v naših hrajih. Goriška Caritas je namreč prisotna tudi v tttestu, kjer je tudi veliko Potrebnih ljudi, pomaga-kolikor more. Največ pomoči pa je Ustanova lani usmerila prav na območje nekdanje Jugoslavije, kjer še Vedno divja vojna in je Zato tam veliko vojnih sirot in vsega potrebnih judi. Z isto zavzetostjo s° pomagali tudi revnim v Romuniji in Albaniji, Zadnje čase pa postajata ®pet pomoči potrebni tudi Indija in Somalija. Lani so zbrali 42 milijonov lir za akcijo “posvojitev na daljino" in porabili ves denar za otroke v bivši Jugoslaviji, 36 milijonov lir so prejeli kot pomoč za po potsu prizadete prebivalce v Indiji in oddali naprej 29 milijonov, zbrali so 120 milijonov lir za begunce v bivši Jugoslaviji in jih do sedaj porabili 105, za pobrateno mesto Osijek so zbrali skupno 105 milijonov lir, dali pa so jih vsega skupaj 187, od tega za prekritje cerkve sv. Družine 36 in za pomoč beguncem v tej župniji 65 milijonov lir, za otroški vrtec v Osijeku pa 86. Za dobrodelne namene v našem mestu so zbrali 55 milijonov lir in jih porabili 35, za Somalijo so dobili 63 milijonov in jih vse poslali v to državo, za Romunijo so prejeli 16 milijonov lir in jih dali naprej 35, v Albanijo pa so poslali za 5 milijonov pomoči. Skupno je torej letos go-riška Caritas zbrala 437 milijonov lir, pomagala pa je s 501. milijonom lir. Zbiranje pomoči v denarju, oziroma blagu se nadaljuje, saj potrebe iz dneva v dan naraščajo. Blago (obleke, obutev, odeje) lahko oddate v centru Caritas na trg sv. Frančiška 1. Potrebujejo tudi peči na drva, saj je prav ogrevanje, poleg hrane in obleke, eno od treh najhujših vprašanj v teh zimskih mesecih. Lastniki, ki so tako poomoč pripravljeni nuditi, naj to sporočijo na telefon 0481/531847. Pri Caritasu opozarjajo nadalje, naj občani, ki želijo pomagati, prinašajo v zbirne centre le uporabna oblačila in obutev. Zakaj ne hranilnica? Zamenjava bančnega partnerja Občini Severna Liga je hudo zaskrbljena nad dejstvom, da je blagajniška služba za Občino Gorica bila poverjena kreditnemu zavodu Ambro - Venelo in ne Goriški hranilnici, ki je to nalogo opravljala pravzaprav neprekinjeno vsa leta. Menda je kreditni zavod, ki je pravzaprav malo časa prisoten v mestu, ponudil najboljše pogoje . V posebenm poročilu za tisk, pokrajinski koordinator lige Milan Ko-glot izraža upanje, da vesti, tako kakor so bile objavljene v tisku, ne odražajo resnice. Kpglot obenem izraža začudenje, da so bili prekinjeni odnosi z domačo banko, ki je v vseh teh letih veliko vlagala, v raznih oblikah, v podporo kulturne in športne dejavnosti. Nekaj kritik leti tudi na komisarja, ki ima začasno upravo občine in ki bi moral tako odločitev seveda dobro premisliti. V kratkem bo občina dobila novo upravo in morda bo prav zamenjava banke, ki opravlja blagajniško službo v mno-gočem otežila delovanje nove uprave. So bile zares izčrpane vse možnosti, da bi z dosedanjim partnerjem spet sklenili pogodbo? Dobro je poznati razloge, ki so bili v osnovi take odločitve, ugotavlja tiskovno poročilo Lige. Sicer pa zaradi izgube blagajniške službe za go-riško občino, pri Goriški hranilnici ne bodo ostali brez dela. Se naprej bodo namreč opravljali blagajniško službo za go-riško KZE, Deželo, Pokrajino in številne druge ustanove. Podtumci so se udeležili slovesnosti v Rimu Skupina članov župnijske skupnosti iz Podturna se je v četrtek, v Rimu, udeležila slovesnega obreda v baziliki sv. Petra, ob škofovskem posvečenju Giu-liana Mamile Kouta, ki bo vodil škofijo Aktakpa-me v Togu. Člane župnijske skupnosti je vodil župnik Don Ruggero Dipiazza. Novega škofa vežejo na goriško Cerkev dolgoletni stiki. Svojo prvo mašo je namreč imel prav v cerkvi v Podturnu. Sporazum med ASCOM in goriškim avtomobilskim klubom Združenje ASCOM in ACI sta pred kratkim podpisala sporazum, ki predvideva precejšnje ugodnosti pri plačevanju članarine. Tako imajo člani združenja trgovcev 15 tisoč lir popusta na izkaznico "Italia”, 10 tisoč lir popusta na izkaznico "Italia ” za družinske člane, 30 tisoč lir popusta na izkaznico "Europa”. Sporazum bo v veljavi do konca leta 1994 in ga bo mogoče obnoviti. Izlet Primorskega dnevnika: največ zanimanja za križarjenje Največ naših naročnikov in bralcev se je odločilo za križarenje z ladjo po Jadranu. Precej zanimanja je bilo za Dalnji Vzhod, precej tudi za izlet v Sirijo. Tako izhaja iz podatkov o prijavah za tradicionalne izlete Primorskega dnevnika. V petek zjutraj smo doživeli pravcati "naval” na našo redakcijo. O ZSKD na televiziji Koper Televizija Koper bo danes od 18. do 19. ure predvajala oddajo o Zvezi slovenskih kulturnih društev. Oddaja se nanaša tako na delo te organizacije na Tržaškem, kakor na Goriškem. Gledalci bodo lahko posegli v oddajo, v živo. VCERAJ-DANES Iz matičnega urada go-riške občine smo prejeli naslednje podatke za teden od 31.12. 1993 do H 1 1QQ4- RODILI SO SE: Simone Fontana, Chiara Bru-mat, Thomas Mocchiutti, Fabio Secolin, Sarah Lon-go, Massimo Dugaro, Šaman tha Bressan in Tom-maso Gallo. UMRLI SO: 94-letna upokojenka Ludmilla Markočič vdova Marassi, 57-letni kmet Pietro Brai-ni, 83-letna gospodinja Valeria Žbogar vdova Poiani, 93-letna upokojenka Emilia Zor-zon, 86-letna gospodinja Cristina Filli vdova Bon, 79-letni upokojenec Gio-vanni Blasi, 66-letni upokojenec Luigi Delfi-no, 3-letni otrok Michael Giacomelli, 82-letna upokojenka Orsolina Staffuzza, 91- upokojenka Emilia Černigoj, 73-letni upokojenec Corrado Se-culin, 93-letna upokojenka Maria Sgor-bissa vdova Cozzi, 85-let-na upokojenka Alma Ia-cumin, 75-letna gospodinja Sofia Hvalic vdova Piani, 64-letni upokojenec Giovanni Perillo, 92-letna invalidka Maria Rakuscek, 75-letna upokojenka Rosa Pessina vdova Fischander, 78-let-na gospodinja Cristina Cerv vdova Oblak, 38-let-na Lucije Kotorri poročena Kotorri, 73-letna Anna Ziz, 48-letni mizar Tullio Spessot, 63-letni upokojenec Alfredo Zortea, 79-letna Antonietta Ma-stroiani poročena Laman-da, 87-letna upokojenka Romana Gioconda Soran-zio vdova Tollar, 81-letna upokojenka Giovanna Nanut vdova Rubin, 97-letna upokojenka Maria Zotti, 74-letni upokojenec Severino Borghi, 90-letna upokojenka Marija Bevčič vdova Primožič ter 69-letni upokojenec Stanislav Kristančič. OKLICI: orožnik Anto-nello Canu in gospodinja Maristella Tedde. PROSVETNO DRUŠTVO ”STANDREŽ“ Dramski odsek Georges Feydeau ODLIKOVANJE Komedija v treh delih Prvič v slovenščini Režija: Emil Aberšek PREMIERA v soboto, 15. januarja 1994, ob 20.30 v župnjiski dvorani ”A. Gregorčič" v Štandrežu. Ponovitev bo v nedeljo, 16. t. m., ob 17. uri. 1 PRIREDITVE Kulturno društvo So-vodnje prireja danes gostovanje mladinske odrske skupine SKD Primorec iz Trebč s spevoigro Sneguljčica. Z njo bo društvo voščilo vsem članom in krajanom ob začetku novega leta. Prireditev bo danes ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabljeni otroci in odrasli. KINO GORICA VITTORIA 15.00-16.45-18.30-20.15-22.00»Aladdin«. Prod. Walt Disney, risani film za otroke in odrasle. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 14.45-17.00- 19.30- 22.00»I1 Piccolo Buddha». TRZIC COMUNALE 15.00- 17.30- 20.00-22.30»I1 Piccolo Buddha». Ravnatelj, učno, neuč-no osebje in dijaki Državnega trgovskega tehničnega zavoda, oddelek za zunanjo trgovino, v Gorici, izrekajo dijaku Alexu Busonu in družini iskreno sožalje. KNJIGA / AVTOR JE NEMEC CHRISTOPH ULMER Med lepimi dvorci v Furlaniji tudi znane stavbe na Goriškem Omenjajo se grad v Rubijah, dvorec Attemsov Podgori, Lanthierijev dvorec v Vipavi, Coroninijev dvorev v Gorici in nekateri drugi objekti Majhna je ta naša Evropa.. Greg v nekdanje kulturno središče Furlanije, v San Daniele, na predstavitev knjige o domačijah furlanskih plemičev in bogatašev, se po predstavitvi pogovarjaš z avtorjem knjige, mladim Nemcem Chri-stophom Ulmerjem, pa izveš, da je njegov profesor na univerzi v Heidelbergu bil tudi tvoj nekdanji sošolec, profesor Jošt Žabkar, ki tam predava romanistiko. Ul-merju je prof. Jošt Žabkar govoril o Danteju. Žabkar pa je Goričanom dobro znan, prav tako je znan tudi v širši slovenski kulturni javnosti. Christoph Ulmer je mlad znanstvenik. Lani je na univerzi v Heidelbergu branil doktorsko disertacijo. Kot temo si je izbral razkošne domačije v Furlaniji. Več časa je porabil, da je zbral potrebno gradivo. Do določene mere mu je bilo delo olajšano, ker ima v Furlaniji sorodnike. Sedaj smo dobili zajetno knjigo z več kot 300 stranmi velikega formata. Zanjo je poskrbela založba Magnus iz Vidma, znana v Italiji in drugod po svetu po monografskih izdajah, ki so razkošno fotografsko opremljene.Sedanja knjiga ima naslov “Ville friulane - Storia e ci-vilta”. Izdajo knjige je finančno podprla Videmska hranilnica Grup. Kot avtorja sta navedena Ch-' ristoph Ulmer in Gianni D’Affara.. Slednji je domač fotograf, ki je knjigo opremil z zares lepimi barvnimi fotografijami vil in gradov. Knjigo omenjamo tudi in predvsem, ker za avtorja niso bile merodajne sedanje državne ali deželne meje. Pogledal je tudi k nam na Goriško, tudi v kraje, ki se ne prištevajo v Furlanijo, in tudi čez današnjo italijansko -slovensko državno mejo. V knjigi sicer poudarja da med osrednjo Furlanijo, ki je bila več stoletij pod vladavino beneške republike, in takoimenovano Vzhodno Furlanijo, ki je bila pod oblastjo Habsburžanov, je meja zelo vidna tudi v zunanjosti stavb, v zvonikih cerkva, v arhitekturi palač, v navadnih hišah, kjer imamo kamnite okvirje oken, itd. K temu bi dodali še nekaj. Avtor sicer omenja tudi nekatera plemiška bivališča, ki so danes v Sloveniji. V poštev prihajajo Coroninijev grad v Kromberku, kjer danes domuje Goriški muzej, grad Thurnov v Vipolžah, Colloredov grad na Dobrovem, Bosi-ziov grad na Vogrskem, Lanthierijev grad - palača v Vipavi kot tudi dvorec na Zemonu. Pripoved o teh stavbah je opremljena z barvnimi slikami, v nekaterih primerih tudi s tlorisi stavb. Ne gre sicer samo za stavbe na drugi strani meje. Govora je tudi o Attemsovi palači v Podgori (žal tu ni barvnih slik, jih je pa precej čr-nobelih, ki nam kažejo tako zunanjost kot notranjost nekdanje stavbe, porušene med 1. svetovno vojno), o Coroninije-vem gradu v Rubijah (tudi tu je tekst opremljen z eno staro našim ljudem znano fotografijo) ter o palači Strassoldo v go-riškem Grafenbergu. To je sodobnikom bolj poznana vila Coroniji na Drevoredu 20. septembra, ki je, takrat, ko je bila zgrajena, bila izven mesta, v kraju, ki so mu takrat pravili Grafen-berg. Tudi porušen grad v Rubijah je našim ljudem bolj znan kot Bian-chijev grad, po imenu zadnje plemiške družine, ki je v njem živela. Seveda je v knjigi veliko več prostora posvečenega tistim bivališčem - vilam v Furlaniji, ki so vsem bolj znane. V ospredje seveda prihaja znamenita vila Manin v Passarianu, poletna rezidenca zadnjega beneškega doža. Opisanih je več v beneškem stilu zgrajenih plemiških hiš v vsej furlanski nižini. Opisana pa so tudi skromnejša bivališča nekdanjih graščakov in drugih bogatašev, ki krasijo furlansko zemljo. V veliko primerih so to osrednja poslopja večjih gospodarskih komplek- sov. Prikazani so tudi nekateri gradovi. Zakaj ta enačitev gradov s stanovanjsko vilo? Avtor je v svojo knjigo uvrstil le nekaj teh gradov. To so tisti, katerih lastniki so opustili prvotno vlogo trdnjav in iz njih naredili čisto navadne, pa čeprav zelo razkošne rezidence. Ko listaš po knjigi vidiš marsikatero stavbo, ki se v furlanski ravnini skriva za visokim obzidjem Dandanes je zunanja podoba teh stavb marsikdaj zanemarjena. Notranjost pa je, kot ugotoviš na fotografiji, ohranila nekdanjo bogato podobo. Zdi se ti kot da gledaš notranjost kakega muzeja. Knjiga je zares več kot zanimiva. Da se je avtor pobliže pozanimal za stvarnost prej omenjenih stavb na slovenskem ozemlju dokazuje dejstvo, da so v bibliografiji omenjena dela priznanih slovenskih avtorjev kot so Peter Krečič, Nace Sumi, I. Stupar, pa še mladi N, Bojan, ki je napisal diplomsko nalogo o dvorcu Zemono. Edino kar pri vsem tem moti je, da je Vogrsko omenjeno z nekdanjim nemškim imenom Ungersbach, Zemono s prav tako nemškim imenom Se-menhof, Vipolže ter Vipava z italijanskima imenoma Vipulzano in Vipacco. Dobrovo pa je pravilno označeno s slovenskim nazivom. Pri vsem tem je težava tudi v tem, da potnik, ki bi hotel videti od blizu te vile in gradove ne bo vedel kam, saj v tej knjigi navedenih krejevnih nemških ali italijanskih imen ne bo našel na sodobnih zemljevidih ali na cestnih tablah pred omenjenimi kraji. Resnici na ljubo tudi v Gorici malokdo ve za kraj Gra-fenberg. Za Attemsovo vilo v Podgori najdemo v naslovu ime “Podgo-ra”, potreben pa bi bil tudi današnji italijanski naziv “Piedimonte”. Oba naziva “Piedimonte -Podgora” namreč dandanes beremo na cestnih tablah ob vhodu v to vas. (M.W) Dvorenc Lanthieri na osrednjem trgu v Vipavi - dolgo j je bil v njem dom Jugoslovanske ljudske armade Coroninijev dvorec v Gorici, ki ga je zadnji lastnik zapustil mestu BANKE / SLOVENSKI DENARNI ZAVODI BOGATEJŠI ŠE ZA ENO OKENCE Sovodenjska posojilnica bo odprta svojo prvo podružnico v Štandrežu Tudi sovodenjska posojilnica odpira svojo podružnico. Za razliko od openske, ki je podružnico odprla v domači, t.j. tržaški sicer zelo veliki občini, ter nabrežinske, ki je podružnico odprla v Sesljanu, torej v domači občini, Sovodenjci, podobno kot pred kratkim Doberdobci, gredo preko občinskih meja. Sovodenjci sedaj prihajajo v sosedno go-riško občino, točneje v njim sosedni Standrež. Prihajajo v tja do srede dvajsetih let stoletja samostojno in docela slovensko občino, ki je danes predmestje Gorice, pa čeprav ohranja svojo specifičnost. Standrež sicer ni več le slovenska vas, saj so tu, sredi starih kmečkih hiš, bile zgrajene druge, v katere so se vselili ljudje druge narodnosti. Dober del Stan-dreža pa je bil dejansko nekdanji vaški skupnosti odvzet in sedaj upravno niti ne sodi več v območje štandreškega rajona, saj so se v tem oziru Rojce, nekoč od naših označene kot Male Rojce, upravno osamosvojile. Tu je bilo zgrajenih zelo veliko velikih hiš in prebivalcev je na tem področju že skoro toliko kot v Štandrežu. Oba rajona sodita v goriško občino. Prav nekje na stičišču teh dveh rajonov, pa čeprav na področju, ki sodi pod Standrež, prav na koncu Kraške ulice, tam kjer se ta spaja z Mihaelovo ulico, bodo prihodnjo nedeljo, 16. januarja, odprli podružnico sovodenjske Kmečko delavske hranilnice in posojilnice. Za svoje potrebe so popolnoma preuredil stavbo pred katero bodo klienti imeli tudi nekaj parkirnih prostorov. Pred vhodom bodo klienti imeli na razpolago bankomat ter stalno blagajno, v bankah danes nujna aparata, ki omogočata poslovanje tudi v nočnih urah in ob praznikih. Vhodna vrata v posojilnico so zavarovana tako kot določajo zavarovalni predpisi. Poskrbljeno je tudi za vstop prizadetih oseb. V sodobno urejeni in opremljeni podružnici, kjer razpolagajo s 140 kv.m. bodo, vsaj na začetku, zaposlene 3 osebe. Povedati je treba, da je sedaj vseh zaposlenih v posojilnici sedem. Predsednik upravnega sveta sovodenjske posojilnice Mirko Hmeljak je prepričan, da bo podvig uspel. Zanj so se odločili, ker so že od nekdaj v goriški občini, v Štandrežu še posebej, imeli kar precej klientov. Pred leti, upoštevajoč pravila, ki veljajo za kmečko - obrtne posojilnice, niso smeli poslovati v sosednji goriški občini, ker je tu doma podobna posojilnica v Loč- niku. Za vsako posojilo klientu iz Gorice so morali dobiti posebno dovoljenje Banca dTtalia. Pred tremi leti so bile prejšnje omejitve odstranjene, tudi upoštevajoč dejstva, da je italijansko bančništvo šlo v liberalizacijo. Na začektu leta 1993, potem ko so imeli pred seboj rezultate poslovnega leta 1992, imeli že nad poltretjo milijardo lir premoženja in bili na tem, da tekom 1993 dosežejo tri milijarde lir, so se odločili, da zaprosijo dovoljenje za odprtje podružnice v Štandrežu. Funkcionarji Banca dTtalia so analitično pregledali njihovo po- slovanje ter ugotovili, da ni ovir za izdajo tega dovoljenja. Ze pred koncem pomladi je dovoljenje prišlo. Sovodenjci so se takrat dokončno odločili, da gredo v ta podvig. Dela za peureditev stavbe na Kraški ulici so bila zahtevna, tudi zaradi tega, ker so pri takem delu za- poslena številna specializirana podjetja. Tudi zaradi tega ker je podružnica s terminali povezana s centralo v So-vodnjah. Zakaj Standrež, smo vprašali Mirka Hmeljaka. Ze prej smo imeli v tem kraju precej klientov, nam je ponovil predsednik. Poleg tega pa so so-vodenjski posojilničarji prepričani, da bodo v tem kraju, kjer ni drugih bančnih okenc, pridobili veliko klientov, saj je tudi precej obrtnikov in trgovcev, torej poslovnih ljudi, večinoma so to Slovenci. Posojinica bo seveda odprta vsem za vsa bančna opravila, saj ima vsakdo od nas danes opravka z banko. Klienti bodo seveda tako slovenske kot italijanske narodnosti. Te imajo že sedaj v sovodenjskem uradu, tudi zaradi tega ker lahko poslujejo tudi s sosedno zagrajsko občino. Marko Waltritsch EVROPA / NOV VAL SLABEGA VREMENA NOVICE Zaradi odjuge plazovi in katastrofalne poplave Samo v Franciji je v zadnjih urah življenje izgubilo enajst oseb PARIZ - Nad dobršnim delom Evrope Se traja val slabega vremena, ki je v zadnjih urah samo v Franciji terjal devet življenj. V Salle-en-Beaumontu, malem gorskem kraju južno od Grenobla, je ponoči zemeljski plaz ubil štiri vaščane med spanjem, druge štiri pa pogrešajo. Gmota zemlje, ilovice in kamenja je uničila osem hiš in zasula strugo nekega potoka, tako da je nastalo umetno jezero, ki bi lahko povzročilo novo razdejanje, ko bo popustil ta naravni jez. Kritičen je položaj tudi na območju Camargueja, kjer je Rodan odnesel 15 metrov nasipa in preplavil ogromno območje. Zaradi poplav so zaprli avtocesto med Arlesom in Nimesom. Dva tedna po najhujših poplavah v tem stoletju sta Ren in Mosela ponovno prestopila bregove, poplavila S poljskih Beskidov pa poročajo, da so se zaradi spomladanskih temperatur iz zimskega spanja prebudili medvedi, kar ne pomnijo niti najstarejSi prebivalci. ^oblenz, Zeli in Cochem. Zaradi dežja m izredne odjuge po obilnih snežnih padavinah naraščajo skoraj vse evropske reke. Največ skrbi pa povzroča odjuga v gorskih krajih, saj se je v zadnjih urah sprožilo že veC plazov, tako da so iz previdnosti zaprli številne gorske prelaze. Meja sneženja je nad 1200 metri nadmorske višine, novozapadli sneg se v višjih legah ni oprijel podlage, tako da se iz ure v uro veča nevarnost plazov. Snežni metež na cesti iz Macona v Ženevo, kjer svetlobni napis opozarja na previdnost (AR) Brandtova vdova grozi socialistom BERLIN - Brigitte Seebacher-Brandt, vdova nekdanjega berlinskega župana in kanclerja Willyja Brandta, je zagrozila socialistični stranki (SPD), da jo bo prijavila sodišču, Ce se ne bo odpovedala Brandtov! zapuščini. Po njenem mnenju bi morali 400 metrov polic, polnih dokumentov, pisem in slik prepustiti kaki državni ustanovi, ker je njihova zgodovinska vrednost prevelika, da bi z njimi razpolagala stranka. Med drugim je 79-letni Willy Brandt v svoji oporoki popolnoma pozabil na stranko in vse prepustil svoji 47-letni ženi. Trenutno se Brandtova zapuščina nahaja v trezorih sklada SPD Friedrich Ebert. Zbrali obtožno gradivo proti trem nacistom LONDON - Po šestih letih je Scotland Yard zbral dokazno gradivo, tako da bodo lahko prijavili sodišču zaradi vojnih zločinov tri nekdanje naciste, ki živijo v Veliki Britaniji. Preiskavo so sprožili, potem ko je losangeleški VViesenthalov center leta 1987 britanski vladi izročil seznam 86 poljskih, ukrajinskih in pribaltskih vojnih zločincev, ki so po vojni dobili britansko državljanjstvo. Trenutno jih je živih le 23, do sedaj pa so le proti trem zbrali dovolj dokaznega gradiva. O morebitnem procesu pa bo morala odločati britanska vlada. V Riu roj afriških čebel do smrti opikal priletno beračico RIO DE JANEIRO - Roj kakih 50 tisoč afriških Čebel je napadel neko postajo podzemne železnice v Rio de Janeiru. Piki so bili usodni za neko priletno beračico, kakih Šestdeset oseb pa ge je moralo zateči po zdravniško pomoč. Po dveh tednih je nemški Zeli ponovno preplavila Mosela (Telefoto AP) V francoskem Bedarridesu so ljudi reševali s helikopterji (AP) MOŠKA MODA ZA JESEN-ZIMO ’94 - ’95 Zh Sodba italijanskih mojstrov mode: »Siva leta narekujejo strogost sivine« Jutri se bodo začeli v Milanu tridnevni prikazi italijanske moške mode RIM - Na sploSno Časi res niso najbolj veseli in v prihodnji jesen-sko-zimski sezoni bodo moškim prepovedane vse nekoliko živahnejše barve. Tako so namreč sklenili najbolj uveljavljeni italijanski modni ustvarjalci, ki so moške spet oblekli strogo v sivo. V teh »sivih« letih, ki nas ločijo od leta 2000, naj se elegantni moški nosijo športno, udobno in toplo. Za velike italijanske mojstre, ki bodo moške modele za jesensko-zim-sko sezono ’94-’95 predstavili v kratkem v Milanu, so to najpomembnejše značilnosti. Prikazi visoke moške mode se bodo Pričeli jutri in bodo predvidoma trajali do srede, »javnih« nastopov naj bi bilo 32, približno deset Proizvajalcev pa bo prikazalo svoje najnovejše modele na izrecno željo interesentov. Na milanskem razstavišču bo moška moda za prihodnjo jesen in zimo zaživela samo en dan, vsi ostali prika- zi bodo namreč na sedežih posameznih mojstrov, nekateri bodo priredili celo veC defilejev. Slovita imena - kot so Armani, Valentino in Versace - bodo predstavila veC kolekcij, poleg tako imenovane prve, se pravi najbolj ekskluzivne, tudi kolekcije za mlade. Tudi dvojica Dolce-Gab-bana bo nastopila z dvema kolekcijama, Romeo Gigli pa bo prikazal tudi modele G Gigli. Prvič pa bo v Milanu predstavil moške modele newyorški mojster Oscar de La Renta, ki sodeluje tudi s pariško maison Balmain. Stil nove moške mode sega v 40. leta, ko zaradi finančnih in drugih težav niso metali proč starih oblačil, temveč so jih ustrezno popravljali. Iz tistega obdobja so modni ustvarjalci oživili plašče, ki so »krojeni po meri« oziroma so lahko celo po životu. Armamju so všeč lepo krojeni plašči, sestre Fendi ponujajo modele iz lažjega blaga, Versace pa se je tokrat navdušil nad klasičnimi lodni, plaSCi iz kamelje volne, tvveeda in drugega debelega športnega blaga. Pri vseh pa je veliko modelov v sivem, gre za barvo, ki je znanilka novega stila, kot dopolnilo pa se pojavlja bela srajca, ki je v zadnjih kolekcijah ni bilo videti. Z ozirom na nerazveseljivo obdobje, v katerem živimo, bo moški spet »vlagal v oblačila in ne bo več razsipal«, je npr. rekel Versace, ki je sicer zagovornik zelo vesele, celo kričeče in razkošne mode. Po mnenju Giorgia Arma-nija, ki je znan predvsem zaradi zmernosti in »Čistosti« modelov, pa se bo moški odel v »intelektualni luksus«. V hiši Fendi pravijo, da bodo prišle do izraza predvsem osebne izbire, Ferre pa je mnenja, da bo moški odkril modne usmeritve iz začetka tega stoletja. In kot se v Časih, ki naj bi bili v znamenju varčnosti, spodo- bi, je velik poudarek na pleteninah in modeli so pretežno težki ter seveda topli, spominjajo pa na stare ponošene puloverje. »Staro« je videti tudi blago, ki ga uporablja večina mojstrov. Gre za vrsto športnega, ne-mehkega volnega blaga, zelo priljubljen pa je tudi žamet. K športnemu videzu bo seveda pripomogel tudi kroj. Suknjiči bodo kratki in široki, kot so npr. usnjeni, hlače pa bodo spominjale na trenirke. Telovnik bo večkrat zamenjal »pravi« suknjič, ki se bo lahko zapenjal tako visoko, da ne bo videti srajce. Med dodatki gre omeniti »tirolske« naramnice in Široke volnene kravate. Moški naj bi se prihodnjo zimo odpovedali klasičnim obuvalom in se odločili za nekakšne gojzarje, najdrznejši pa si bodo z go j zarji lahko obuli pisane volnene dokolenke in si nadeli kilt, v karo vzorcu seveda. - SLOVAŠKA / ZBOROVANJE Madžari hočejo neodvisnost od Bratislave Luga Tron KOMARNO - »Madžarski in slovaški narod morata postati sestavna naroda slovaške države.« To nemajhno zahtevo je včeraj v Ko-mamu postavil Mikloš Duray, poslanec v bratislavskem parlamentu in lider stranke Sožitje, največje politične formacije madžarske manjšine*na Slovaškem. Toda slovaški premier Vladimir Mečiar Česa takega niti približno ne namerava vzeti v poštev. Nepopustljivost bratislavske vlade pa včeraj sploh ni zmotila velikega zborovanja slovaških Madžarov. Sklicali so ga v Komamu, mestu simbolu, ki leži kakih 60 kilometrov vzhodno od glavnega mesta. Na eni strani Donave, na slovaškem ozemlju nosi to ime, komaj pa prekoračiš most, se znajdeš v Komaromu, na Madžarskem. Na Slovaškem živi danes okrog 600 tisoC Madžarov, kar znaša 11 odstotkov prebivalstva. V Komamo jih je prišlo na tisoče, da bi izpričali svojo narodno identiteto in od Bratislave zahtevali samostojnost. Tamkajšnje Športno središče, turobna zgradba, kakršne je znal postavljati samo realni socializem, je bilo napolnjeno čez vsako mero. Tri tisoC mest na tribunah je bilo popolnoma zasedenih, na stotine zborovalcev se je stoje stlačilo na igralni parket, drugih tisoč pa jiR je prek zvočnikov posluša- lo zunaj, v nenavadno milem januarskem popoldnevu. Prireditelji so pričakovali kakih petdeset novinarjev, a jih je prišlo več kot dvesto, tako da so jih morali strpati v improviziran tiskovni urad, ki so ga pripravili v prostorih na hitro izpraznjene trgovine s pohištvom v pritličju športnega centra. Zupani uprav z madžarsko večino in madžarski poslanci v bratislavskem parlamentu so zborovalcem predložili dokument, ki so ga ti po nekaj mah razprave seveda odobrili. V grobih obrisih je to predlog za finančno neodvisnost od Bratislave, ki jo spremlja možnost, da županstva posegajo na področje izobraževanja. Zraven zahtevajo Madžari popolno dvojezičnost in porazdelitev delovnih mest v javni upravi na osnovi etničnega razmerja. »V mislih imamo neke vrste samovlado,« je dejal Duray, »ki bi bila združljiva s samovlado po vsej državi. To bi bilo pozitivno tako za Madžare kot za Slovake. Vendar v splošnih načelih, ki so jih izdelali v Bratislavi, regije z madžarsko večino niso obravnavane tako kot ostale, kjer je večina slovaška. To je nova vrsta demokratičnega zatiranja. Madžari so narod, ki mora imeti enake pravice kot slovaški, ne more pa biti potisnjen v drugo kategorijo.« 10 Nedelja, 9. januaija 1994 SVET 7^ SEVERNOATLANTSKA ZVEZA / PRED VRHUNSKIM SREČANJEM V BRUSLJU Noto razpet med svojimi željami in zahtevami Vzhoda Ni jasno, koliko se bodo vrata za vzhodnoevropske države res odprla Zahodne države imajo slabo vest Najbolj preprosta ameriška definicija je opisovala Severnoatlantsko vojaško zvezo s krajevnimi prislovi »in, out in down«. Prvi prislov velja za ZDA, ki naj bi tudi po koncu druge svetovne vojne ostale v Evropi, drugi prislov je nekdanji Sovjetski zvezi preprečeval vstop v zahodni del stare celine, tretji pa je Nemčijo štiri desetletja prisiljeval na položaju, M si ga je zaslužila z nacizmom - z upognjeno glavo. Za današnji Nato velja smo še »out« in to v vseh pomenih. Američani bodo v Evropi pustili del svoje nekoč mogočne vojske samo zato, ker noben mojster realpolitike Machiavellijeve veličine v svojih delih niti ne omenja presenetljive možnosti, da bi se zmagovita država sama želela umakniti z zasedenega ozemlja. Nemčiji je prejšnja ameriška administracija, ki je bila v zunanjepolitični šahovski igri bolj izkušena od sedanje, pravočasno dovolila združitev z vzhodnimi pokrajinami. Nemške mednarodne samozavesti, ki je postajala že preveč nevarna za evropske sosede, pa tudi za Ameriko in Japonsko, ne bi moglo nic uspešneje zaustaviti od najbolj zoprne dediščine komunizma. Vsi, ki se bojijo neftiške gospodarske mod, so lahko mirni se nekaj let. Nemčija ima na glavi finančno zahtevne - in nehvaležne! - vzhodne bratrance, ki ji bodo skupaj z ljubosumnimi Francozi in Britanci uspešno preprečevali prelevitev v eno od svetovnih supersil. Evropejri so se v desetletjih ameriškega pokroviteljstva med hladno vojno odvadili definirati svoja varnostna vprašanja. Zato tudi vojaška zveza, ki konec koncev opredeljuje predvsem evropsko varnost, še ni razpadla samo zato, ker je tudi v vojaških zadevah stara navada oblečena v železno srajco. »Bruseljski vrh ne bo posvečen Bosni, ampak Natu!« je pred nedavnim ušlo ameriškemu državnemu sekretarju. VVarren Christopher ni povedal, kaj bi lahko bolj tragično govorilo o zmedenosti vojaške zveze, ki naj bi zagotavljala evropsko varnost, kot Bosna sama - krvavi spopad sredi stare celine in z možnostjo posnemanja povsod, kjer tlijo nacionalni konflikti. V vsej Evropi, torej. Nastop ruskega prijatelja Strobea Talbotta v ameriškem zunanjem ministrstvu kaže, da Američani razumejo Nato predvsem kot sredstvo komunikacije z Moskvo. Tudi najbolj paradnim vzhodnoevropskim državam so jasno povedali, da sodijo v drugorazredni varnostni predal z nalepko »Ne jezite Rusov!«. Slovenija sodi v še bolj zaprašen del, la se ga zaradi bližine balkanskih vojn zahodnjaki še posebej previdno izogibajo. Najbolj pametne države vzhodne in srednje Evrope bodo zato skušale varnostno klofuto, Id jo bodo dobile na bruseljskem vrhu Nata, zaračunati s finančnimi, političnimi in še kakšnimi nadomestili. Kajti Zahod ima slabo vest. Barbara KramZar BRUSELJ - Na dvodnevnem vrhunskem zasedanju Severnoatlanstke vojaške zveze Nato, ki se začenja jutri v Bruslju in ki je od ustanovitve organizacije leta 1949 že 13. po vrsti, naj bi s potrditvijo dokumenta »partnerstvo za mir« oblikovali nove odnose z vzhodnoevropskimi državami - Članicami nekdanjega Varšavskega pakta. Rusija bo spremljala srečanje v upanju, da ji bo uspelo preprečiti razširitev zveze, Združene države Amerike, ki še podpirajo uradno Moskvo (ameriški predsednik Clinton bo v okviru vzhodnoevropske turneje obiskal tudi msko prestolnico), pa vse bolj spoznavajo, da je breme hladnovojnih obveznosti pretežko, da bi še brez večjih težav tekmovale za najmočnejšo državo sveta. Na srečanju naj bi govorili tudi o Bosni, ki je le eno do kriznih žarišč, ki opozarja na (ne) moč zveze Nato. RUSIJA / NAPETO PRIČAKOVANJE_____ Uradna Moskva se kljub pomirjujočemu »partnerstvu za mir« boji, da bo ostala sama MOSKVA - Rusija bo spremljala srečanje na vrhu Severnoatlantske zveze, prepričana, da ji je uspelo preprečiti povečanje števila njenih elanov, Čeprav se še vedno boji, da bi jo pustili ob strani in uresničili načrte o tesnejši povezavi med nekdanjimi zavezniki v Evropi in njihovimi sovražniki iz obdobja hladne vojne. Kremelj je zdaj nekoliko bolj pomirjen zaradi ameriškega predloga o »partnerstvu za mir«, ki naj bi ga sprejeli na vrhunskem ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE VVashington zaradi nakopičenih bremen pospešeno zmanjšuje svoje obveznosti KNOKVILLE - Ronald Reagan, najbolj priljubljeni ameriški predsednik v zadnjih desetletjih, je znal tako očarljivo govoriti o sovjetskem carstvu zla, da bi mu Američani sledili tudi v jedrski spopad s komunisti, Ce bi bilo treba. Danes pa najbrž ne bi drugače razmišljali o Čedalje bolj dvomljivem poslanstvu zahodne vojaške zveze, kot o Natu razmišlja demokratski predsednik Bill Clinton. Ameriški nacionalni interesi - ki jih tujci zaradi kratkega spomina, ki ne seže v čase pred drugo svetovno vojno, pogosto enačijo z imperializmom -namreč na koncu pripeljejo skupaj ameriške predsednike vseh političnih barv. Tako kot Clinton bi moral vsakdo na njegovem mestu spoznati, da Amerika ne zmore več hladnovojnih obveznosti, Ce hoče tekmovati za najmočejšo državo prihodnosti. ZDA so morale še pred štirimi leti zaradi meddržavnih in me- dnarodnih sporazumov skrbeti za varnost štiridesetih držav, manj obvezujoče obrambne dogovore pa so sklenili še s šestdesetimi državami iz vsega sveta. Leta 1990 so jih samo obveznosti v Evropi stale več kot 150 milijard dolarjev. Seveda so imeli Američani kot najmočnejša država zahodne poloble - in vsega sveta, kot se je izkazalo šele po padcu berlinskega zidu - tudi velike koristi. Samo v letu 1989 so prodali za več kot deset milijard dolarjev najrazličnejšega orožja, VVashington pa je poleg tega določal tudi trgovinsko politiko polovice sveta. Toda konec 80. let so začele obveznosti presegati koristi. Enako količino orožja ali pa še več so Američani podarili revnim državam, ki so bile strateško pomembne za ameriško politiko v različnih delih sveta, z Izraelom in Egiptom na prvih mestih. Tudi najbogatejša država planeta ne zmore več tolikšne- ga bremena, zato vlada ZDA v zadnjih letih pospešeno zmanjšuje svoje obveznosti v svetu. Predvsem v Evropi, kjer bodo ameriško vojaško prisotnost zmanjšali na sto tisoč vojakov. Azija je kot najhitreje razvijajoče se območje sveta preveč pomembna, da bi Američani tako glasno umikali svoj varnostni dežnik kot v Evropi, pa čeprav tudi tam zapirajo svoja vojaška oporišča. Nekateri vojaški strokovnjaki in politiki opozarjajo, da se Amerika kljub gospodarskim zahtevam prehitro umika. ZN zaradi svojega ustroja in bankrotu podobnega finančnega položaja niso sposobni nadomestiti velesil v zagotavljanju mednarodnega ravnotežja. Posamezne evropske države pa niso sposobne zagotoviti podobno uspešne vojaške zveze Nato, kot so jo ZDA oblikovale v desetletjih soočanja tržnih demokracij s komunizmom. (B. K.) zasedanju, in ki naj bi pomenil začetek razširitve članstva te organizacije. Moskva se ta hip sooča z naraščajočimi domačimi neoimperialističnimi težnjami, ki so jo prisilile, da sprejme nekoliko ostrejša stališča do Severnoatlantske zveze. ZDA in druge Članice Nata, ki so hotele zmanjšati bojazni Moskve, hkrati pa ne povsem zapreti vrat novim vzhodnoevropskim demokracijam, so skušale Kremelj prepričati, da ne bo nihče izločen iz procesa spletanja trdnejših vezi z Natom. Razprava o razširitvi pa naj se ne bi ukvarjala z vprašanjem, »ali« bo do nje prišlo, ampak predvsem s tem, »kdaj« naj bi se ta proces začel. Ta dvojni pristop je v Moskvi sprožil nova ugibanja, ob katerih je Boris Jelcin prejšnjo sredo odločno poudaril, »da od Bruslja pričakuje povsem nedvoumno stališče«. Za Moskvo je ključno vprašanje, kako bo spreminjanje Nata vplivalo na potek ruskih reform. V sredo je Kremelj sicer ponovno priznal suvereno pravico sleherne države, skupaj s tistimi, ki so bile nekdaj del Sovjetske zveze in članice nekdanjega Varšavskega pakta, da same odločajo o svoji obrambi in o tem, ali se bodo pridružile tej koaliciji. Ven- dar pa je to načelno soglasje pospremil z ostrim opozorilom, naj Nato tem državam ne daje nikakršnih preuranjenih obljub. Bojazen Moskve, da bi se nenadoma znašla sama sredi sovražne Evrope, izhaja tako iz političnih sprememb zadnjih let, kakor tudi iz bolečih zgodovinskih izkušenj države, ki je v enem samem stoletju preživela dve vojni, da bi obranila svojo državo pred nemškim ekspanzionizmom, in pri tem plačala hudo ceno: deset milijonov mrtvih. Občutljivost glede tega vprašanja se je v Rusiji še povečala spričo osupljive decembrske volilne zmage Vladimirja Zirinovskega in njegove skrajno desne Liberalnodemokratske stranke. Vzpon Zirinovskega je za marsikoga le odraz ponižanja Rusije, ki je z razpadom Sovjetske zveze izgubila status su-persile, kar so najprej občutili njeni vojaki, kmalu zatem pa tudi navadni državljani. Dan potem, ko je Litva zaprosila za članstvo v Natu, je Kremelj poudaril, da bi takšna razširitev Severnoatlantske zveze izzvala »negativno« reakcijo javnega mnenja ter ponovno oživila »nezaželene zamisli« v ruskih vojaških in civilnih krogih. Cliristopher Boian / AFP Vzhod še ni pripravljen na vstop v Nato LONDON - Britanski obrambni minister Malcolm Ri-fkind je v petek izjavil, da vzhodnoevropske države »še niso pripravljene«, da bi postale polnopravne Članice Nata. Rijkind namreč meni, da »Članstvo v Natu pomeni tudi Članstvo v integrirani vojaški organizaciji z visoko razvitimi naCeli sodelovanja pri vseh vojaških vprašanjih«. »Dvomim, da se je katera koli od teh držav sposobna vključiti v tako visoko raven integriranosti,« je dejal. »Treba je vedeti, da so se njihove vojske v zadnjih petdesetih letih izoblikovale na povsem nedemokratičnem, drugačnem temelju od tistega, ki so ga uresničevale Članice Nata.« (AFP) Ključni dogodki v zgodovini Nata BRUSELJ - Zveza Nato, ki so jo ustanovili pred skoraj petdesetimi leti, da bi zaščitili Zahod pred komunizmom, se od konca hladne vojne neprestano sooča z vprašanjem svoje nadaljnje vloge. Jedro zveze je VVashingtonski sporazum iz leta 1949, katerega ključno določilo pravi, da je napad na katero koli Članico Nata napad na zvezo. Medtem ko zavezanost k skupni obrambi ostaja, pa organizaciji ne preti več nobena resna vojaška nevarnost. Nato se zato vključuje v operacije mirovnih sil ZN. 1989 December: na zasedanju Nata v Bruslju pozdravijo spremembe na Vzhodu in razpravljajo o možnosti ponovne nemške združitve, sovjetski zunanji minister Sevardnadze pa kot prvi predstavnik Varšavskega pakta obišče sedež Nata 1990 Maj - ZDA se odpovejo načrtovani posodobitvi jedrskega orožja kratkega dosega v Evropi Junij - zunanji ministri Nata se sestanejo na Škotskem kjer razglasijo začetek novega obdobja sodelovanja in prijateljstva z nekdanjimi nasprotniki Julij - na srečanju v Londonu se članice Nata zavzamejo za okrepitev sodelovanja z Varšavsko zvezo na političnem, diplomatskem in vojaškem področju, generalni sekretar VVoemer prvič obišče Moskvo, SZ pa končno privoli v polnopravno članstvo združene Nemčije v Natu Oktober - Nemčija je združena in nekdanja NDR postane del Nata November - članice Nata in Varšavskega pakta v Parizu podpišejo sporazum o zmanjševanju konvencionalnih sil v Evropi 1991 Januar - Nato kopiči letalstvo v Turčiji zaradi nevarnosti iraškega napada Julij - Varšavski sporazum razpustijo, velesili podpišeta dogovor o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve September - ZDA sporočijo, da bodo uničile vse jedrsko orožje kratkega dosega, Moskva se odloči za enak korak Oktober - Natovi obrambni ministri se sestanejo na Siciliji in sklenejo, da bodo za 80 odstotkov zmanjšali evropske zaloge jedrskega orožja November - na zasedanju v Rimu sprejmejo in objavijo novo strategijo Nata za obdobje po hladni vojni December - Skupnost neodvisnih držav zamenja SZ, Gorbačov odstopi, v Bruslju pa se prvič sestane Nace, svet Nata za sodelovanje z nekdanjimi članicami Varšavskega pakta 1992 Junij - zunanji ministri Nata se v Oslu dogovorijo o novem poslanstvu zveze v času novega svetovnega reda - njihove enote bodo odslej sodelovale v mirovnih operacijah 1993 April - Natova letala začnejo pod pokroviteljstvom ZN nadzorovati nebo nad Bosno - to je prva bojna naloga v zgodovini zveze in obenem prva operacija zunaj njenih meja -Nato nadzira tudi pomorsko blokado Srbije in Cme gore na Jadranu Junij - zunanji ministri Nata v Atenah sprejmejo odločitev o varovanju modrih Čelad v Bosni iz zraka Avgust - Nato zagrozi z letalskimi napadi na srbske enote okoli Sarajeva, Ce se obleganje mesta ne bo nehalo (Reuter) BIH / OBSTRELJEVANJE SARAJEVA Pogajanja bodo danes Karadžič spet grozi Muslimonom SARAJEVO, BONN -Kljub številnim pozivom zahodnih diplomatov, naj srbska vojska prekine z obstreljevanjem Sarajeva, so pozivi naleteli samo na gluha ušesa. Srbske granate, ki so zahtevale štiri življenja prebivalcev Sarajeva, blizu trideset pa je bilo ranjenih, so preprečile bosanskemu predsedniku Izet-begoviču, da bi odpotoval na muslimansko-hr-vaško srečanje v Bonn, od katerega so si mnogi, pred srečanjem sprtih strani v Ženevi 18. januarja, veliko obetali. Voditelja Hrvaške in Bosne Franjo Tudman in Alija Izetbegovič se bosta sešla danes, mednarodna posrednika lord David Owen in Thorvald Stol-tenberg pa naj bi se loče- no pogovarjala tudi s hrvaškim predsednikom Tudmanom. Lord Owen še naprej upa, da se bosta muslimanska in hrvaška stran le sporazumeli o še odprtih vprašanjih, kot je mulsimanska zahteva do dostopa do morja. »Se vedno upamo, vendar pa ne moremo biti preveč optimistični,« je dejal. Neusmiljeno obstreljevanje Sarajeva - letališče naj bi po nekaterih vesteh v nedeljo za Izetbegovi-čev odhod le odprli - je v petek pozno zveCer obsodil tudi Varnostni svet Združenih narodov. Ob tem je zagotovil, da je pripravljen razmisliti o novih ukrepih, s katerimi »naj bi bile vse sprte strani prisiljene popolnoma spoštovati resolucijo VS«. Britanski in ameriški di- Eden od ranjenih, ki so bili žrtve včerajšnjega obstreljevanja Sarajeva (Telefoto: AR) plomati pa so v Beogradu pozvali srbskega predsednika Slobodana Miloševiča, naj zastavi svoj vpliv na srbsko vojsko za zaustavitev napadov na bosansko prestolnico in predstavnike bosanskih Srbov pripravi na nadaljevanje pogajanj. Miloševič je tudi tokrat obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, vendar pa hkrati tudi poudaril, da ima njegov vpliv nad bosanskimi Srbi svoje meje. Vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič pa je vCeraj ponovil svojo grožnjo, da bo v primeru, Ce Muslimani ne pristanejo »Izpolnili smo vse muslina ponujene ozemeljske manske zahteve in o na-koncesije, srbska vojska daljnjem srbskem popu-na to odgovorila z vsemi šCanju ne more biti več vojaškimi sredstvi, govora.« (Agencije) PARIZ - Generalni sekretar Združenih narodov Bu-tros Gali je dopotoval na obisk v Francijo, kjer se je včeraj s predsednikom Francoisom Mitterrandom med drugim pogovarjal tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini. Gali je ob napovedih nekaterih evropskih držav, da bodo umaknile svoje čete, ki delujejo v sklopu mirovnih sil ZN na območju nekdanje Jugoslavije, dejal, da si želi, da bodo Združeni narodi lahko Se naprej opravljali svojo nalogo pri ohranjanju miru na različnih kriznih območjih sveta. Zaradi napadov na vojake Združenih narodov v Bosni in Hercegovini je med drugim tudi Kanada že napovedala, da bo razmislila o »nadaljnji vlogi svojih vojakov v BiH«. (Agencije) Shalikashvili in veleposlanica ZDA Albrightova (Telefoto: AP) VVASHINGTON, BRU- udeležba na zasedanju dr-SELJ, BUDIMPEŠTA - žav članic Severnoatlantske Ameriški predsednik Bill zveze v Bmslju, kjer bo sku-f-Jinton bo danes dopotoval šal pri zahodnoevropskih na svoj prvi uradni obisk v državah pridobiti podporo nvropo. za svoj predlog »partnerstvo Osrednji namen Clinto- za mir«, ki bo omogočil so-novega obiska je predvsem delovanje v paktu Nato no- BRUSELJ / PRIPRAVE NA CLINTONOV OBISK Vzhod in Zahod vsak s svojimi upi pričakujeta ameriškega predsednika vim demokracijam brez formalnega članstva v tej vojaški zvezi. Ameriški podpredsednik Al Gore zatrjuje, da bo Clintonov obisk v Evropi pripomogel k ponovni utrditvi zveze Nato in okrepitvi demokratičnih procesov v Vzhodni Evropi. Clinton se bo med svojo desetdnevno turnejo sestal tudi z voditelji Poljske, Češke, Madžarske in Slovaške, v Moskvi pa ga bo sprejel ruski predsednik Boris Jelcin. Tudi Zahodna Evropa upa, da pomeni Clintonov obisk resnično ameriško priznanje in zavzetost za težave na stari celi- ni. Clinton se bo v Bruslju sestal tudi s predsednikom evropske komisije Jacqu-esom Delorsom in grškim premieram Andreasom Pa-pandreujem, kot predstavnikom predsedujoče države v Evropski uniji. Grški minister za evropske zadeve Theodore Pangalos je pred dnevi v imenu Unije izjavil, da je Clintonov »obisk prvi znak, da sta se predsednik in njegova administracija začela zanimati za evropske težave, saj je znano, da dialog med Evropo in Združenimi državami zadnje leto ni bil ravno pristen« Posebna odposlanca ameriškega predsednika Billa Clintona Madeleine Albright, sicer veleposlanica Združenih držav Amerike pri Organizaciji združenih narodov, in poveljnik ameriške vojske general John Shalikashvili pa sta v soboto prispela v Budimpešto, kjer se bosta sestala s madžarskim predsednikom in premieram in številnimi ministri. Albrightova in Shalikashvili bosta v madžarski prestolnici tudi pripravila vse potrebno za srečanje predsednika Clintona z voditelji držav Višegrajske skupine, ki je predvideno za prihodnji teden. (Agencije) Urednik Ferala nadaljuje vojaško usposabljanje »v skladu s predpisi« SPLIT - Oddelek za informiranje pri politični upravi hrvaškega obrambnega ministrstva je v petek popoldne končno izdal sporočilo za javnost v zvezi s prisilno mobilizacijo Viktorja Ivančiča, ki je doma in tudi v tujini vzdignila precej prahu. Medtem pa glavni in odgovorni urednik neodvisnega tednika Feral Tribune nadaljuje »usposabljanje« v splitski vojašnici Dračevac, kamor ga je p- januarja privedla policija, saj se na poziv, ki ga je dobil pred novoletnimi prazniki ni sam odzval. Uradno sporočilo v petih točkah pojasnjuje, da je bil Viktor Ivančič v vojsko vpoklican v skladu s predpisi, da ima kot hrvaški državljan enake pravice in dolžnosti kot ostali. V sporočilu so zatrdili, da njegova mobilizacija v nikakršni povezavi s krajem rojstva (Sarajevom) - Feralovci namreč trdijo, da mobilizirajo Hrvate rojene v Bosniin jih pošiljajo na bojišča v Bosno- in da časopis Feral Tribune °d pristojnih teles ni pravočasno zahteval, naj se za glavnega in odgovornega urednika Viktorja Ivančiča odredi vojni razpored v tem podjetju. Tak zahtevek so vojaški organi menda prejeli šele po vpoklicu, o njem pa naj bi, kot so sporočili, odločali v skladu z zakonom. V Feralu, tej najbolj izpostavljeni točki neodvisnega hrvaškega novinarstva, ki neusmiljeno krca civilne in vojaške oblasti, pravijo, da so v svojem zadnjem sporočilu javnosti že odgovorili na vseh Pet omenjenih točk. Dodajajo, da očitno nekaj močno škripa v koordinaciji med Feralom in politično upravo HV. Izjava vojaških organov se sicer končuje s posebnim poudarjanjem dejstva, da je »gospod Ivančič yedno dosledno izvrševal svoje obveznosti do JLA in ni pri tem nikoli protestiral. Se vec, v njegovi kartoteki je navedeno, da je v Batajnici kot vojak delal s prisluškovalno napravo in dosegal odlične uspehe.« Glede na te poudarke vojaške politične uprave pa uredništvo Feral Tribune zahteva: Prvič, naj se objavijo tudi kartoteke nekaterih drugih jugoslovanskih vojaških obveznikov, od generalov Tudmana, Bobetka in admirala Letice do ostalih visokih častnikov Jugoslovanske ljudske armade, da se bo lahko javnost prepričala, kako so oni izvrševali svoje obveznosti. Drugič, naj se javno pove, kdo je v Batajnici izpolnjeval omenjeno kartoteko urednika Feral Tribune Viktorja Ivančiča. Je bil to morda tovariš Imra Agotič iz Kosa? Tretjič, naj se javnosti končno pojasni, kdo je kartoteko podpisal. Je bil to morda tovariš general Anton Tus, poveljnik vojnega letalstva in protizračne obrambe, in če je bil, ali je to napravil lastnoročno ali s pečatom? Četrtič, javnost naj izve, kdo iz hrvaške SDV je več let odlagal Ivančičev odhod v JLA zaradi preiskav in zasliševanj, posledic člankov v Feralu, ki je odkrito napadal samoupravno, socialistično ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije, JLA ter bratstvo in enotnost vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. In petič, poleg vojaške kartoteke naj se objavi tudi evidenčni list gospoda Viktorja Ivančiča iz arhiva varnostne službe kot dokaz, da je proti državi deloval že pred sedmimi ali osmimi leti. Časopis Feral Tribune se bo »zaradi in kljub« (priljubljena fraza Feralovcev) mobilizacije(i) glavnega in odgovornega urednika v ponedeljek pojavil v kioskih. Goran Vežič Jicak Rabin o možnosti umika z Golana JERUZALEM -Izraelski premier Jicak Rabin v sobotni izjavi za vojaški radio ni izključil možnosti za popoln umik izraelske vojske z Golanske planote v zameno za popolni mir s Sirijo. Na vprašanje, kakšno staliSCe bo zavzel, Ce bi Sirija predlagala kaj taksnega, je Rabin odvrnil, da je zmeraj govoril o umiku z Golana, kar Se ne pomeni umika z vse Golanske planote, »seveda pa bi se morali o tem še prej pogovoriti«. Rabin je tudi dejal, da bi izraelska vlada parlamentu zdaj že lahko predložila »zakon o umiku z Golana«, ni pa pojasnil, kako obširen naj bi bil ta umik. V ponedeljek se bodo v egiptovski Tahi nadaljevali palestin-sko-izraelski pogovori o prevzemu avtonomije v Gazi in Jerihu. (Agencije) AFGANISTAN / PREKINITEV OGNJA Miren dan v Kabulu KABUL - Dogovor o enodnevni prekinitvi ognja, h kateremu sta pozvala Pakistan in Organizacija združenih narodov, je obrodil sadove takoj po včerajšnji zori v Kabulu in omogočil tujim diplomatom, da po sedmih dneh krvavega obračunavanja med frakcijami zapustijo gorečo afganistansko prestolnico. Dva ducata tujcev sta, vključno z osebjem ZN, odpotovala v sosednji Pakistan. Potem ko je ob šestih začela veljati ustavitev sovražnosti, so pričeli vojaki predsednika Rabanija in njihovi smrtni sovražniki pod vodstvom generala Dostuma pohajkovati vzdolž prve bojne črte v samem središču mesta. Priložnost je izkoristila tudi množica beguncev in brž odhitela proti varnejšim območjem. Predstavnik proislamske stranke premiera He-kmatjarja je zjutraj sporočil, da je Rabanijevo letalstvo prekršilo dogovor in napadlo sedež stranke, 25 kilometrov južno od Kabula. Zagrozil je s povračilnimi ukrepi, ce se bombardiranje ne.preneha. Nekaj eksplozij je proti jutru pretreslo tudi prestolnico, vendar je bobnenje le potihnilo in mesto je doživelo prve ure miru, odkar so Dostumove sile na novega leta dan pričele s silovitim napadom, v katerem je umrlo več sto ljudi. V borbi za oblast v Afganistanu je od aprila 92, ko je Dostum prestopil k islamskim skrajnežem in pomagal zrušiti komunistično vlado, izgubilo življenje že 10.000 ljudi. »V prejšnjem režimu sem šest let preživel v zaporu zaradi podpore mudžahidom,« razočarano pripoveduje neki Kabulčan, »sedaj pa bi najraje videl, da bi se vrnili Rusi.« Za ureditev razmer v Afganistanu se je včeraj zavzel pakistanski zunanji minister Asef Ahmad Ali, ki je bil na obisku v Taškentu. Ali je dejal, da bo Pakistan skušal skupaj z Uzbekistanom in Turkmenis-tnom afganistanske sprte strani ponovno zbrati za pogajalsko mizo. VVilliam Reeve / Reuter Izredne razmere v Togu LOME - Na ulicah toške prestolnice Lome je bilo v soboto videti številne pripadnike posebnih vojaških enot in policije. Vladne sile so v popolni pripravljenosti že od srede tega tedna, ko so, kot zatrjuje toška vlada, »neznani« uporniki ob podpori sosednje Gane poskusili izvesti državni udar. Tuji predstavniki in novinarji iz Toga poročajo, da je v prestolnici mirno, slišati je le občasno streljanje. Državni radio pa je poročal, da sta se v soboto tajno sestala toski predsednik Eyademo in premier Ko-kou Koffigoh. V petek je policija v bližini Lomeja odkrila še 16 trupel, žrtev »neznanih« prevratnikov. Po uradnih podatkih je v poskusu državnega udara v Togu življenje izgubilo najmanj 58 ljudi, med njimi veliko civilistov in loških vojakov. (Reuter) Boji v Gorskem Karabahu MOSKVA - Med azerbajrižanskimi silami in armenskimi uporniki v Gorskem Karabahu so se v soboto vneli srditi boji za strateško pomembno mesto Agdam, ki leži na skrajnem vzhodu pokrajine in ki so ga pred pol leta zavzeli separatistični Armenci, poroča Interfax. Sodeč po izjavi azerbajdžanskega obrambnega ministra, so veliko ofenzivo proti vasem v okolici Agdama začeli armenski separatisti, iz njega naj bi tudi vodili vse vojne akcije na območju Karabaha. Boji so se vneli tudi na območju Fizulija na jugu pokrajine. Azerbajdržanski viri trdijo, da je njihovi vojski uspelo v protiofenzivi zavzeti pomembno železniško križiCe Goradiz. V bojih naj bi bilo ubitih okoli 250 Armencev, vojska pa naj bi zajela ali uničila tudi veliko število težkega orožja. (Reuter) Židje se hočejo izseliti iz Rusije MOSKVA - Po uspehu skrajnega nacionalista na decembrskih parlamentarnih volitvah v Rusiji Vladimirja Zirinovskega čedalje več Zidov prosi za dovoljenje za izselitev v Izrael, so v soboto sporočile židovske organizacije avtonomne židovske republike Birobidžan, ki leži na skrajnem ruskem vzhodu, poroča Itar-Tass. »Visoko število glasov za ruske nacionaliste vzbuja med člani židovske skupnosti strah in spodbuja željo po izselitvi, o tem namreč priča naraščajoče število prošenj za izraelski vizum,« zatrjuje Zidovski svet omenjene republike. »Mnogi so globoko zaskrbljeni in v uspehu Zirinovskega vidijo možnost vrnitve v totalitarno preteklost in v propagandiranje fašizma,« dodaja svet. (STA, AFP) NEDELJSKE TEME Nedelja, 9. januarja 1994 ZGODOVINAR DIEGO DE CASTRO, AVTOR ŠTEVILNIH DEL O »TRŽAŠKEM VPRAŠANJU«, SE JE ŽE PRED Sovraštvo in maščevanje Slovenci imajo dolžnost da branijo svoj jezik in svojo kulturo Zgodovinar Diego de Castro je bil med prvimi podpisniki aprilskega dokumenta, s katerim so tržaški intelektualci dejansko postavili temelje sedanji občinski upravi z Illyjem na čelu. Odkrito se je zavzel, da bi mesto vodila osebnost, ki ne bi bila izraz strankarskih kompromisov, temveC bi se postavila nad strankarske interese, neodvisno izbirala svoje sodelavce v krogu priznanih izvedencev, in to samo v korist mesta in njegovega prebivalstva. Se pred zadnjim krogom občinskih volitev, pred balotažo med obema županskima kandidatoma, je De Castro z zadovoljstvom ugotovil, da je padla na plodna tla zamisel o ustanovitvi »transverzalne liste«, ki bi združevala sposobne ljudi, ki bi zavrgli strankarski ponos in stare ideologije, za katere se je bilo treba boriti. »Se zlasti transverzalna je skupina - gre za edinstven primerov zgodovini tržaških volitev -ki združuje industrijce in delavce, Itlijane in Slovence, sindikate in organizacije delodajalcev, dediče stranke skrajne levice in dediče velike sredinske stranke,« je tedaj zapisal. Kljub svojim 86 letom in hudim težavam z zdravjem ima De Castro še toliko volje, da se ukvarja s tržaškimi težavami in tržaško majhnosto, kar priCa o izjemni ljubezni do tega mesta, na katero ga veže ničkoliko spominov. Tokrat mu je s svojo dalekovidnostjo tudi veliko pomagal. De Castro izhaja iz stare piranske družine. VeC kot pol stoletja je poučeval statistiko na univerzah v Messini, Neaplju, Turinu in Rimu, pisal je za dnevnik »La Stampa«, bil je diplomatski predstavnik Italije pri zavezniški vojaški upravi, prijatelj Vidalija, Santina, Vilfana (»po vojni, v tistih 40 dneh, je Joža Vilfan v Trstu rešil veliko Italijanov,« je povedal o njem), objavil je vrsto del o »tržaškem vprašanju«. Prodoren, bister, dovzeten za novosti, z izredno sposobnostjo za analize, pri Čemer si pomaga z bogatimi izkušnjami, ki si jih je nabral na raznih področjih. V izjemno oporo mu je tudi nenavadno dober spomin, saj je glava brez spomina kot trdnjava brez vojakov, kot je dejal nekdo. Ko se človek pogovarja z njim, ima občutek, kot da se pred njim vrti živ filmski trak njegovega življenja, ki ga obraCa po mili volji: zdaj se ustavi v rani mladosti v Piranu, ko se je družil s slovenskimi otroki, nato gleda dogodke današnjih dni, zatem se znova povrne v leta po drugi svetovni vojni, poseže v avstro-ogrsko zgodovino, že je pri razpadu Jugoslavije in v sedanji tragediji. Vsak spomin, vsaka misel sestavlja celoto, ki jo dopolnjuje s celo vrsto zanimivih podrobnosti. Na zadnjih občinskih volitvah v Trstu se je uresničilo to, za kar ste se zavzemali, namreč uveljavitev »transverzalne liste, ki bi slonela na sposobnih ljudeh, a za to bi se bilo treba znebiti srankarskega ponosa in stare ideologije...« Kakšno je danes Vaše mnenje in kakšna Vaša vizija, da bi se nadaljevalo po tej poti? »Mislim, da je uspeh transverzalne liste teoretično pozitiven. Počakati pa bo treba, kaj bomo dosegli v praksi. Nemogoče pa je kakršnokoli razmišljanje glede raztegnitve te metode na prihodnje politične volitve, saj v Italiji formiranje strank in njihovo združevanje trenutno še poteka. Ko bo položaj v vsej državi jasen, bo možno delati hipoteze o njegovih vplivih na našo deželo in o možnih političnih formacijah v njej.« Onemogočiti vsakršno obliko ekstremizma Kaj menite o zadržanju, ki so ga Slovenci oziroma velika večina Slovencev zavzeli v tem okviru? »Menim, da so Slovenci dojeli, za kaj gre, a tudi Italijani, ki so volili za transverzalno listo. Treba je onemogočiti vsakršno obliko ekstremizma tako na desni kot na levi, kot se je reklo nekoč. Slovenci bi se bili lahko vzdržali, vendar so razumeli, da bi naredili napako. Pametno pa je bilo, da je bil iz politike izločen tisti, ki nehote napeljuje vodo na mlin najbolj zagrete italijan- ske strani in tako škoduje sami manjšini. Glede županove zahvale pa tole: ne vem, če mu je znano, da je ponovil besede, s katerimi je leta 1921 kraljica Helena ogovorila dekletce na Krasu, ki ji je ponudilo šop rož. Nihče od nas, sinov ultrairedentistič-nih družin, se zaradi tega ni ob to niti najmanj spotikal.« Kaj bi povedali o tistih, ki so mesto vodili v zadnjih desetletjih, ki govorijo o »slovanski nevarnosti«, ki zavračajo sožitje, ki slavijo ita-lijanstvo in so na mah na nogah, čim zaslišijo Radetzky marš? Zakaj so v teh povojnih letih mogli imeti tako močan glas? »Ko so na TV predvajali ”Gli specchi di Trieste”, sem bil z družino pred televizorjem. Predvidel sem, da se bo oddaja končala s tisto glasbo, z Radetzky maršem. Tržaški Italijani ne poznajo zgodovine. Marš je bil napisan leta 1848, z njim so slavili zmago v No vari proti Carlu Albertu. Zgodovine niso poznali niti tedaj, ko so uprizorili Maksimilijana, ki je plesal z ženo v uniformi častnika avstrijske vojske iz prve svetovne vojne, ne pa v uniformi admirala iz prejšnjega stoletja. Kot niso vedeli, da so njegovo tragedijo imeli za najbolj presunljiv dogodek devetnajstega stoletja. Ni jim bilo znano, da je Carlotta, ki ji je žalost omračila um, šla celo do papeža in ga prosila, naj ji reši moža. V vsej zgodovini Cerkve je bila edina ženska, ki je med obedom sedela za papeževo mizo, kajti zasmilila se mu je in jo je povabil, da z njim deli obed. Kakšen balet neki, in to v Mi-ramaru! Tisti, ki so mesto vodili zadnja leta, niso zelo veliki politiki, vendar imajo tudi to olajševalno okoliščino, da so se znašli v kaši zaradi vetov in nasprotnih vetov, ki so jih dajale stranke, vpletene v podkupninske afere. Zakaj so ostali na oblasti? Prav zato, ker je vladal podkupninski sistem. ”Slovanska nevarnost“ bolj ogroža Slovenijo kot Italijo Pred tedni sem v dnevniku ”11 Piccolo” zapisal, da "slovanska nevarnost” ne obstaja več po razpadu Jugoslavije, še zlasti pa ne po razpadu Sovjetske zveze. Danes lahko ponovim, da ne obstaja "slovenska nevarnost”. Sedaj pa se mi poraja nekaj dvomov, da se ne bi morebiti mogla spet pojaviti ona prva, po volilnih uspehih tistega gospoda, ki obljublja atomsko bombo na Bonn (in jo ima); prijateljsko se sprehaja z najhujšimi avstrijskimi in nemškimi neonacisti; hoče zamenjati bolgarskega premiera, ki mu ni pogodu, in Rusijo ter Nemčijo spet spraviti v meje iz leta 1939, ki jih je potrdil sporazum med Hitlerjem in Stalinom. Zanimivo pa je, da slovanska nevarnost bolj ogroža Slovenijo kot Italijo, ker je laže absorbirati narod, ki ima le nekaj več kot dva milijona prebivalcev, kot tistega, ki jih šteje kar sedeminpetdeset. Ruska politika je vse od Petra Velikega dalje vedno težila k izhodu na toplo morje in je zato skrbela za interese balkanskih pravoslavcev, zlasti Srbov. Vi Slovenci niste balkanci, razlika med vami in nami, Italijani iz Trsta ali Istre, je manjša kot med vami in Črnogorci. Imeli smo isto vzgojo in imamo zelo sorodno formo mentis, ker smo oboji bili dolgo pod avstro-ogrsko nadvlado. Pred prvo svetovno vojno je bila Slovenija med evropskimi deželami tista, v kateri so pro capi-te nakupili največ knjig in največji odstotek med njimi je bil verske vsebine. Dodajam še (čeravno je manj pomembno), da z antropološkega vidika predstavljate vejo baltske rase, ostali so dinarskega izvora. Ali bo sedanji politični razred, ki vodi mesto, znal v relativno kratkem času spet pridobiti Trstu tisto mednarodno vlogo, ki jo je že imel, in kako se bo moglo mesto danes spet vključiti v spremenjeni politični položaj in se povezati s svojim zaledjem? Je torej za nami obdobje umetnega ločevanja med Slovenci in Italijani? »Pred tedni sem zapisal, da župan ne more biti ne de-miurg ne travmaturg, kar velja tudi za njegovo upravo, še zlasti v obdobju krajevne, vsedržavne, evropske in svetovne krize. Vsekakor se je do leta 1989 promet na trgovinskem in kulturnem področju odvijal po poldnevnikih; danes bi se moral poroditi drugi, ki bi sledil vzporednikom, torej od zahoda na vzhod in nasprotno. Trst je prav v njihovem stičišču. A doslej tržaško podjetništvo ni bilo videti takšno, kot je bilo v preteklosti. Upajmo, da bo postalo živahnejše s privatizacijami, ki jih Italija uvaja. Ločevanja med Slovenci in Italijani so umetna Ločevanja med Slovenci in Italijani so dejansko umetna in izhajajo iz nekaterih stereotipov, ki so bili v preteklosti vsaj delno veljavni, čeprav je tedaj zanje obstajal več kot kakšen razlog. Danes so se ohranili med delom prebivalstva obeh narodnosti, ker ste se vi opekli z dvema desetletjema fašizma, mi s fojbami, deportacijami in eksodusom. Tako se jih veliko boji tudi hladne vode. Stereotipi so: Italijan je fašist; Slovan je komunist; Slovenci še vedno hočejo Trst kot leta 1945, ko so ga najprej priključili in ga zatem predlagali za sedmo zvezno republiko; večina se mora braniti; Italijani zaničujejo Slovence; Slovenci sovražijo Italijane itd. itd. Potrebna bi bila kapilarna propaganda, da bi prepričali ljudi, da vse to ni res. Vendar imam vtis, da ni ravno malo Italijanov in Slovencev v Trstu, ki širijo prav nasprotne ideje, škodljive tudi zato, ker ne spodbujajo dobrih odnosov na gospodarskem področju. Dobri odnosi koristijo ne samo Trstu, temveč tudi Sloveniji, sicer bo postala privesek Nemčije na gospodarskem področju.« Kako do pravične zaščite slovenske manjšine Kako bi lahko zagotovili pravično priznanje zahtev S slovenske manjšine, njene zaščite, če pri tem izhajamo iz predpostavke, da ne moremo misliti na njeno preštevanje, potem ko so jo desetletja raznarodovali in niso spoštovali njenih pravic? »Mislim, da smo se do tod vsi strinjali. Nismo pa istega mnenja pri tem vprašanju-Predpostavim, da je Biagio Marin zapisal, da so Slovenci imeli pravico braniti svoj jezik in svojo kulturo. Dodajam, da je to njihova dolžnost. In sedaj nadaljujem p° parabolah kot v evangelijih. Z Jožo Vilfanom (klical sem ga Joža) sem obiskoval univerzo, bil sem njegov prijatelj. Po letu 1954 je za kak dan prihajal k nam v goste, v Turin ali Nervi. NEDELJSKE TEME Nedelja, 9. januarja 1994 čASOM~ŽAVZEL, da bi trst vodila osebnost, ki ne bi bila izraz strankarskih kompromisov ne prinašata nič dobrega Slovensko-hrvaška jezikovna meja teče južneje od Dragonje Nekega popoldneva, ko sem se vrnil v salon, kjer se je Pogovarjal z mojo ubogo že-fto, sem slišal tele besede: kfospa, Diega ne bom nikoli pozabil. On, Italijan iz Trsta, )e mene - Slovenca imel za sebi enakovrednega.« Odvr-1111 sem, da ga nisem imel za sebi enakovrednega, temveč za več od sebe, saj je bil sin lvsega poslanca v italijanskem parlamentu, ki je bil v zadnjem obdobju dvajsetih eb ko smo bili v Rimu, predsednik Komisije za manjšine Pri Društvu narodov. Prista-m sem, da so Slovenci imeli v °dnosu do nas kompleks manjvrednosti, čeprav ta manjvrednost ni obstajala in so se zaradi tega razburjali, oa ne bi bili asimilirani, pro-estirali so, nikoli niso bili zadovoljni Tako so razdražili pečino in jo privedli do tega, da se je obrnila proti njim sa-®dm. Joža je več sekund ostal ,m°; nato je zamišljeno dejal: Morda imaš prav. Nikoli nisem na kaj takega pomislil.” Z upiranjem preštevanju škodujete sami sebi pruga parabola. Na mojo Pobudo se je Giacomo Devo-?’ največji italijanski jezikoslovec tega stoletja, leta 1969 kupa j z mano obrnil na . srednji inštitut za statistiko ln Prosil, da bi za ljudsko štetje leta 1971 vključili tudi vpraganje o jezikih in na-^ciih, ki jih govorijo v Italiji. Ner sem 51 let poučeval stati-stiko (in dve kot asistent), sem prevzel nalogo, da sesta-Vlm vprašanja, ki bi lahko Privedla do natančnega odgo- vora. Po dolgem preučevanju ljudskih štetij v številnih državah sem spoznal, da je potrebno zastaviti kar štiri vprašanja, vsa štiri naenkrat, če hočemo dobiti zanesljiv odgovor. Z inštituta so birokratsko odgovorili, da je ljudsko štetje itak vsebovalo preveč vprašanj in ni mogoče vključiti drugih. Z vso gotovostjo zagotavljam, da niti meni niti profesorju Devotu ni šinilo na misel, da bi žalila manjšine v Italiji. V Trstu in njegovi pokrajini vas je 24.706, torej 8,2% prebivalstva; v Gorici 10.533 (7,4%); v Vidmu 3,3%, torej 16.935. Mimo dejstva, da se v tako imenovani Beneški Sloveniji (ki jo odlično poznam in o kateri sem zbiral material, da bi napisal knjigo) ne govori slovensko, temveč paleoslo-vensko in v nižjem delu Na-diške doline tudi paleohr-vaško. Odstotki in podatki so tisti, ki so navedeni v poroči- lu k znanemu zakonu Macca-nico. Torej, ko se upirate preštevanju, napeljujete vodo na mlin tistih, ki širijo strah pred vašimi domnevnimi težnjami. Pravijo, da nočete preštevanja, ker se hočete prikazati številnejši, kot ste v resnici. Ker imate kar 109 raznih združenj (gotovo je, da sem jih sam naštel nekaj desetin, ko so porazdelili deželne prispevke), se pomnožuje-te, ker se iste osebe večkrat pojavljajo v različnih ustanovah. Se zavedate, da bi večina, če bi se vedla podobno kot vi, imela več kot 1.000 združenj, če je seveda resnična številka 109? Če naj to vprašanje vsebuje moj odgovor glede popolne dvojezičnosti, vas prosim, da preberete članek Elia Gizzija v reviji "Trieste e oltre” (št. 1., marec 1993, stran 16-29). Najbolj zagreti Italijani imajo odgovorne pri tej reviji za ”fi-loslovanske” intelektualce, zato ne moremo dvomiti, da prispevek predstavlja resen doprinos. Večjezičnost bi dajala blesk kozmopolitičnosti Trsta Osebno bi v Trstu rad videl večjezičnost, ker bi - ob tržaški nesporni in neomajni italijanskosti dajala blesk kozmopolitičnosti našim krajem: tukaj so tudi Hrvatje, Srbi, Nemci, Grki, Armenci, Albanci, Francozi, Turki, Arabci itd. Težava je v tem, da bi samo za dvojezičnost potrošili več kot deset milijard lir letno. V Gornjem Poadižju si jo Nemci, ki predstavljajo tri četrtine prebivalstva, lahko plačajo preko prispevkov, ki jih dajejo z dajatvami in taksami. Moramo se sporazumeti na podlagi Statuta za manjšine, priloženega Londonskemu memorandumu iz leta 1954, ki ga je ukinil Osimski sporazum, ter vnesti primerne popravke. Ni treba, da se preveč bojite, da vas nenavadna moč, ki jo je Trst imel v preteklosti, asimilira. Zgodovinske razmere so se spremenile. O naših krajih sem prebral na desettisoče strani, a nikjer nisem zasledil vprašanja - ki ga je kdo gotovo postavil - o vzrokih te moči. Po mojem skromnem mnenju jo moramo pripisati hitrosti in večetnič-nosti demografskega porasta. V začetku 17. stoletja je Trst štel 5.000 prebivalcev. Leta 1914 je imel več prebivalstva kot danes. Ljudje so govorili kakih deset jezikov in edini način, da so se razumeli, je bil ta, da najdejo skupen jezik, ki so ga nekateri verjetno vsaj površno že poznali: bilo je beneško narečje, uradni jezik "Serenissime”, ki so ga govorili ali vsaj razumeli ob Jadranu in na Bližnjem vzhodu. Bil je tedaj "trgovski jezik”, kot je bila grščina v začetku našega štetja in še nekoliko prej. To obenem pojasnjuje, zakaj je stara tržaščina - narečje podobno furlanskemu - izginila ob koncu 17. stoletja, medtem ko se je v Miljah, manjšem in manj "prometnem” mestu, delno ohranila do konca prejšnjega stoletja. Dominantni jezik italijanskega tipa se je imponiral ostalim in tudi njegova tisočletna kultura je bila privlačna.« Ob začetku jugoslovanske krize ste trdili, da bi bilo primemo počakati s priznanjem Slovenije (predsednik Cossi-ga pa se je tedaj že podal v Slovenijo), medtem ko so nekateri menili, da je do tega priznanja prišlo celo prepozno. Ste ostali istega mnenja? »Vprašanje priznanja nima velikega pomena. Tako Italija kot Slovenija (to pravijo sami Slovenci) žal nimata dovolj dobro izdelane medsebojne zunanje politike. Tako Slovenijo kot Hrvaško bodo morali priključiti Evropski Uniji, vendar bosta morali svojo notranjo zakonodajo prej poenotiti s tisto, ki velja v državah članicah, v prvi vrsti glede zasebnih nepremičnin tujih državljanov v obeh državah.« Ste pomislili, da se bosta Slovenija in Hrvaška tako oddaljili druga od druge? Ob neki priložnosti ste na primer omenili, da so Savudrijo darovali piranski občini, medtem ko Tudjmanov režim danes želi, da bi meja med državama tekla celo sredi Piranskega zaliva... Čigava je bila Savudrija in kje teče jezikovna meja »Nekako tretjino ali polovico Savudrije je Antonio Caccia pustil kot zapuščino piranski Občini. V zahvalo stojita dve plošči, ena v Piranu, druga v Savudriji. Obstajajo seveda tudi dokumenti. Ko so mejo slovesno potegnili v Sečovljah, sem zapisal, da bo meja ostala, dokler divja vojna v bivši Jugoslaviji, saj med Slovenci in Hrvati v preteklosti ni bilo nikoli atavičnega sovraštva kot med narodi, ki živijo bolj na jugu. Vojna se ni končala, danes sem manj optimist kot tedaj, vendar ne povsem pesimist. Povedal bom zakaj. Trenutno se uresničuje zgodovinska konstanta, ki velja že od Napoleona I. dalje. Po padcu neke diktature se pojavi nacionalizem, glavno orožje, s katerim lahko novi ali stari voditelji, ki se niso preveč kompromitirali s preteklostjo, privabljajo množice. To se dogaja v bivši Jugoslaviji in se je prav tako ponovilo na nedavnih ruskih volitvah. Zatem se razmere začno polagoma spreminjajo in se začne počasi porajati naraven in spoštovanja vreden občutek nacionalnosti . Preneha nacionalizem in nastopi demokracija. Upajmo, da bo tako tudi med Slovenijo in Hrvaško. Vsekakor bi glede Savudrije še dejal, da tako imenovana "zgodovinska” meja teče po Dragonji, jezikovna pa v Slovenijo vključuje tudi Kaštel, zavije do Kaldanije in morda še južneje, zlasti na severnem delu rtiča. Kakšna prihodnost se obeta področju od Istre do Trsta? Ali so sedanja umetno ustvarjena trenja v hrvaški Istri samo posledica težkih razmer, v katerih se je znašel Zagreb, ali gre za dolgoročno strategijo? »Tudi bodočnost hrvaške Istre (in zato posredno tudi slovenske) je težko predvideti zaradi izredno spremenljivega položaja na balkanskem območju, ki je tik za hrbtom. Ge bi HDZ postala dejansko edina ali skoraj edina stranka, bi sedanja trenja dobila strateški pomen. Vendar nisem pesimist, saj je matrica zgodovinskega razvoja običajno vedno ista. Kljub številnim napakam Cerkve krščanstvo obstaja že dvatisoč let Ta pogovor se je spremenil v naštevanje nekaterih idej, ki sem si jih ustvaril kot človek v času svojega predolgega življenja, ko je ugasnila ”spes ultima dea” in z njo premočne strasti. Hotel bi samo, da bi najbolj zagreti Italijani in Slovenci v Trstu razumeli, da krščanstvo obstaja že skoraj dva tisoč let kljub tolikim napakam Cerkve v teku stoletij, zato ker so judovskega Boga maščevanja zamenjali s krščanskim Bogom ljubezni. Sovraštvo in maščevanje ne prinašata nič dobrega. Razgovor zapisal Danilo Bizjak Fotografije: pod naslovom Diego De Castro (arhivski posnetek), spodaj trg Zedinjenja Italije v Trstu (foto Ferrari), na prejšnji strani demarkacijska črta medobema conama Svobodnega tržaškega ozemlja (iz knjige M. Magajne Trst v čmobelem) NEDELJSKE TEME V TEDNU DNI ČEZ SLOVENIJO Nedelja, 9. januarja 1994 V novo leto smo zakorakali skoraj brez večjih pretresov Slovenska vlada je potrdila govorice o skorajšnji zamenjavi Andreja Lovšina Prevroča kranjska klobasa za prvega vojaškega obveščevalca: Andrej Lovšin (Foto: Srdan Zivulovič) Če se v prvem tednu novega leta ne bi zgodil Vomo in odhod njegovega prvega človeka Andreja Lovšina, bi lahko zapisali, da smo brez večjih pretresov zakorakali v leto, ki bo v znamenju vsaj treh dogodkov: lokalnih volitev in s tem pričakovanj za jasneje zarisano politično podobo države, nastajanju jasnejših lastninskih razmerij in upanjem, da bo katera od afer, ki so zaznamovale dogajanje prejšnjega leta, dobila svoj epilog. 2e šesti dan novega leta se je torej zgodilo nekaj, za kar za zdaj še ne vemo, kakšne bodo posledice. Ali takšne, kot se je zgodilo v primeru Visa oziroma sedanje Sove, ko je prišlo skoraj do popolne demontaže te obveščevalne službe? Slovenska vlada oziroma obrambno ministrstvo sta na četrtkovi seji samo potrdila govorice, ki so krožile že nekaj časa, in sicer, da bo moral z mesta direktorja varnostnega organa ministrstva za obrambo oditi triintridesetletni Andrej Lovšin, po poklicu vojak s končano vojaško akademijo. Po uradnem sporočilu je odšel na osebno željo, saj se namerava preizkusiti še na enem področju - pri prodaji telekomunikacijske opreme, kjer se je sicer kot kupec že pojavljalo tudi obrambno ministrstvo. Po Lovšinovi razrešitvi se seveda zastavlja vprašanje, zakaj odhaja, saj noben obveščevalec ne odide kar tako, posebej če gre za človeka, kot je Andrej Lovšin, ki naj bi svojo prihodnost videl le v varnostni službi. Po eni razlagi Lovšin odhaja - za nagrado so ga iz podpolkovnika povišali v brigadirja - ker je postal moteč za obrambnega ministra Janeza Janšo, ki naj bi izsledke Voma uporabljal tudi za dosego političnih in strankarskih interesov, čemur se je Lovšin uprl, saj je vztrajal pri strokovnem delu službe. Obrambni minister naj bi ga zato odstavil in na njegovo mesto postavil zanesljivega poveljnika specialne enote Moris Toneta Krkoviča ali Gorazda Vidriha, direktorja regijske uprave na Primorskem. Po drugi razlagi pa naj bi šlo le za spretno vodeno politično igro, katere glavna akterja sta prav tako Janša in Lovšin. Na vladnih mizah naj bi se namreč pred kratkim znašlo poročilo s podatki o bančnih računih naših državljanov v tujini, na katere naj bi'se stekal denar od prekupčevanja z orožjem. Poročilo naj bi bilo zelo obremenjujoče za nekatere ljudi iz Voma, zato je bilo treba zabrisati sledi in preusmeriti pozornost drugam. In še en argument v prid trditvi, da je med Lovšinom in Janšo vse v najlepšem redu: obrambno ministrstvo naj bi bilo eden izmed ustanoviteljev podjetja, v katerem naj bi po novem delal Lovšin. Ne glede na razplet zadeve Vomo lahko že zdaj zapišemo, da bo seveda najslabše, če se bo zgodilo to, kar se je zgodilo Sovi: če bo vse v kratkem razgaljeno pred javnostjo, bo Vomo ostal brez dobrih obveščevalcev, država pa brez varnosti... Majda Vukelič Nearhivtidni podatki Najbolj iritantna izjava tedna »Vladimirja Zirinovskega smo na svoj kongres stranke povabili samo zaradi večjega medijskega učinka in se ne nameravamo pritoževati, če bo oblast morebiti preprečila njegov obisk v Sloveniji.« Matjaž Gerlanc, predsednik Nacionalsocialne zveze Slovenije v sredo, 5. januarja Kaj so med tednom počeli politiki Predsednik države Milan Kučan je sprejel delegacijo prekomorskih brigad, ki jo je vodil predsednik Miro Kocjan, sicer pa se je pri predsedniku republike oglasil tudi nemški veleposlanik Guenter Seibert. Minister za ekonomske odnose in razvoj Davorin Kračun je novinarjem priredil novinarsko konferenco, ki je bila še najbolj podobna predavanjem na univerzi. Novinarji so se zabavali. Minister je govoril o gospodarskih rezultatih v lanskem letu in o načrtih ministrstva za letošnje leto. Minister za okolje in prostor Miha Ja-zbinšek si je dajal opravka s predstavljanjem ugotovitev in priporočil treh mednarodnih ekspertnih skupin o varnosti jedrske elektrarne Krško, minister Janez Janša pa se je s težkim srcem poslavljal od šefa Voma Andreja Lovšina. Zunanji minister Lojze Peterle je ta teden preživel kar v Sloveniji. Za glasen smeh po redakcijah medijev pa je poskrbel tajnik socialdemokratov Branko Grims. V petek je namreč novinarjem faksiral sporočilo, v katerem jim je zabičal, da v nobenem od svojih člankov ne smejo objaviti nobene njegove izjave, če mu članka prej ne pošljejo v avtorizacijo. Zdaj novinarji razmišljajo, ali ne bi bilo bolje, da sploh ne bi nikoli več objavili nič iz življenja in dela Branka Grimsa. Neprezrta statistika ■ Ministrica za delo Jožica Puhar je v petek povedala, da se na področju zaposlovanja brezposelnost sicer ni zmanjšala, so pa jo omejili. Ministrica se je tudi pohvalila, da so v Sloveniji v prvih devetih mesecih lanskega leta zagotovili več kot 79.000 novih delovnih mest. Ce od te številke odštejemo delovna mesta za določen čas, delovna mesta, ki so se sprostila zaradi upokojevanja in drugo, pridemo do bolj realne številke: 30.000 novih delovnih mest v prvih devetih mesecih lanskega leta. ■ Služba družbenega knjigovodstva v Novem mestu je v četrtek sporočila, da je dolgoročna plačilna nesposobnost lani ogrožala skoraj 10 odstotkov vseh podjetij v gospodarstvu. Kljub moratoriju na stečaje so v podružnici zaradi dolgoročne nesolventnosti prijavili za začetek stečajnega postopka 37 pravnih oseb. ■ Natančnih podatkov o tem, koliko ljudi je letos zbolelo za prehladnimi obolenji še ni, na republiškem inštitutu za varovanje zdravja pa so v torek sporočili, da so samo lani po vsej Sloveniji razdelili 55 tisoč doz cepiva proti gripi, kar je dvakrat več kot leta 1992. Gripa najbolj razsaja med starejšimi občani na mariborskem, celjskem in ljubljanskem območju. ■ S prvim januarjem so se cigarete podražile za 30 odstotokov po zavojčku. PTIČI Svetovni strategi se ne utegnejo pogovarjati o mrtvih Indijancih V TEDNU DNI OKOLI SVETA Indijanski upor v južni Mehiki f UPORNIKI: Skupina, ki je 1. januarja organizirala krvavi upor, je bila pred tem dogodkom skoraj neznana. Indijanci, pripadniki Zapatistične vojske za narodno osvoboditev pravijo, da z uporom opozarjajo na krivice, storjene v preteklosti. Uporniki poudarjajo, da je v njihovih enotah več tisoč mož, vlada pa trdi, da jih le nekaj sto. Kakor koli že - jasno je, da so uporniki dobro organizirani, tisti, ki so bili priča njihovim napadom, pa pravijo, da so dobro izurjeni in oboroženi. Voditelji upora so zanikali govorice, da so jim na pomoč priskočili gverilci iz Srednje Amerike in od drugod. \ ZDA V\ MEHIKA Vi “v j Mehiški \- *v Ciudad ; zaliv X X de Mf 500 milj \ Mexico \ 500 km Tihi ocean X® | Chiapas / i c Z LJUDJE, KI ŽIVIJO NA TEM OZEMLJU: Večina prebivalcev države Chiapas je vsaj po enem od svojih prednikov indijanskega porekla. Čeprav ima Chiapas veliko naravnega bogastva, je najrevnejša mehiška zvezna država. Je precej nerazvita, prebivalci se ukvarjajo z živinorejo in pridelavo kave, kakava in kavčuka. Ocosingo Tu so se vneli najhujši boji, Uporniki so streljali na helikopterje. KRIVICE: Lacandonci in drugi Indijanci, ki živijo v državi Chiapas, se pritožujejo, da drvarji in lastniki rančev izkoriščajo njihovo deželo in tropski gozd. Vlada' je naredila bolj malo, da bi pomagala prvotnim naseljencem - Indijancem. 50 km AP/Wm. J. Castello Svet bogatih se ne meni za svet revežev. LaCnih in bosih se razen na visokodonečih mednarodnih konferencah spomni samo tedaj, kadar postanejo preveč neprijetni in kadar njihovo nezadovoljstvo ogrozi udobje in samozadovoljnost v velike posle in globalno politiko zatopljenih ljudi v vseto-vnih prestolnicah. Kdo pa bi pomislil na sestradane in bolne Indijance v Chiapasu, ko pa je za svetovno trgovino veliko pomembnejši vstop Mehike v severnoameriški skupni trg in s tem, trenutno vsaj na videz, dolgoročno pa zares, premik brezna med Severno in Latinsko Ameriko z legendarne reke Rio Bravo (tiste iz kavbojskih filmov) v Chiapas, na nepregledno pragozdno mejo med Mehiko in Gvatemalo. Prav v trenutku, ko je stomilijonska Mehika z najbolj naseljeno in najbolj onesnaženo prestolnico na svetu vstopila v Nafto, kot s kratico pravijo ameriško-kanadsko-mehiške-mu prostemu trgovinskemu območju, so Indijanci na komaj začrtani novi meji med sveto- voma revežev in bogatinov zasedli šest mest. Med njimi tudi San Cristobal de las Casas, Čudovito pribežališče stotisoCev evropskih in severnoameriških turistov, ki se jim zdijo ponižni potomci nekoč ponosnih Majev tako zelo ljubki, ko jim ponujajo morda kje v Hongkongu narejene »pristne« prazgodovinske spominke. Prav mogoCe je, da so njihovo dejanje spodbodli prišleki, gverilci iz Gvatemale, Salvadorja, celo Nikaragve, za katere doma ni vec pravšnjega dela, iz tujine pa ne prave podpore, marsikje neprehodne gore Lacandonskega pragozda pa so si izbrali za prijazno pribežališče. Ugibanje o spodbudah in orožju iz tujine ne more izbrisati resnice, da so Indijanci v Chiapasu kljub vsemu bogastvu in perspektivnosti Mehike skrajno revni in stoletja pozabljeni, hkrati pa tudi ne more odgnati strahu pred množičnim nezadovoljstvom drugih potomcev indijanskih ljudstev v drugih krajih skoraj dva milijona kvadratnih kilometrov velike Mehike. Nevarnosti negotove in ne- mirne soseščine se najbrž še najbolj zavedajo v Združenih državah Amerike, ki utegnejo novim južnim zaveznikom javno ali pa vsaj na skrivaj v prihodnje tudi priskočiti na pomoč, Ce mehiška vojska ne bo sposobna sama do konca obračunati z uporniki, vendar ta trenutek nimajo Časa razmišljati o Mehiki in Indijancih. Veliko pomembnejše od indijanske revščine in težav mehiške vlade je vrhunsko srečanje Severnoatlantske zveze, ki se bo jutri zaCelo v Bruslju. Washington mora razmišljati o novem ravnotežju z zmeraj neprijetno in nevarno Rusijo in temu prilagajati tudi svoja stališča, ko gre za stare evropske zaveznike. Žrtve taktiziranj velikih, ki jih majhni ponavadi tako težko dojamemo, ali pa jih celo sploh ne razumemo, niso samo Bosanci in Hercegovci z Balkana ali pa Indijanci iz Chiapasa. V Bruslju utegnejo kakšno bolečo resnico slišati tudi tisti Evropejci, ki so si dolgo tako želeli objema bogatega sveta. Tone HoCevar S pohodom za mir so Tržačani opozorili na tragedijo v Bosni V minulem tednu je bil v Trstu osrednji dogodek pohod za mir, ki ga je na praznik svetih treh kraljev že sedmo leto zapored priredila vrsta krajevnih družbenopolitičnih organizacij in ustanov. Pohod je potekal pod geslom Mir iz Sarajeva. Prireditelji so želeli z njim posebej opozoriti na tragedijo, ki se dogaja v neposredni bližini Trsta, zlasti v Bosni in Hercegovini, in hkrati poudariti, da morajo biti respicni protagonisti mirovnih prizadevanj prav tisti, ki so danes žrtve vojne. Zato je bilo še posebej pomembno sodelovanje VrapCiCev, mladih bosanskih pevcev, ki so pred bičem vojne našli zatočišče v zbirnem centru v Postojni. Pred pohodom so nastopili v dvorani na tržaški pomorski postaji, potem pa so hodili na Čelu sprevo- da po mestnih ulicah. Na zaključnem shodu sta udeležence med drugimi nagovorila bosanski Srb in bosanski Musliman, potem pa so tudi uspešno zbirali pomoC za begunce. Slovenci iz videmske pokrajine pa so se v Četrtek srečali na tradicionalnem Dnevu emigranta v Čedadu. Letos se ga je udeležil tudi predsednik deželne vlade v odstopu Piero Fontanini, ki je z zelo »odprtim« govorom in slovenskim pozdravom presenetil udeležence. Predsednik deželne vlade Fontanini zdaj odhaja, potekajo pa pogajanja za sestavo nove vlade, ki naj bi jo vodil predstavnik Demokratične stranke levice Travanut. Bo njegov poskus uspešen ali ne? To bo najverjetneje jasno že prihodnji teden. (V. T.) Burna razprava o vstopu Avstrije v EU CELOVEC, DUNAJ - Burna razprava o avstrijskem »voznem redu« v Evropsko unijo, nadaljevanje spora med socialdemokrati in ljudsko stranko o civilnem služenju vojske ter začetek volilnega boja za deželnozborske volitve 13. marca na Koroškem in za državnozborske volitve jeseni letos so zaznamovali notranjepolitično življenje Avstrije v prvem tednu leta 1994. Razpravo o morebitni enoletni zamudi pri vstopu v EU je sprožil Predsednik ljudske stranke in vicekancler Erhard Busek. Z izjavo, da potekajo bruseljska pogajanja prepočasi in da s tem obstaja nevarnost, da bo referendum o pristopu lahko izveden šele leta 1995, je močno razjezil koalicijskega partnerja. Kancler Vranitzky je odločno zavrnil Buskov pesimizem, državna sekretarka za vprašanje EU Edererjeva pa je zatrdila, da bodo pogajanja pravočasno zaključena. Glede podaljšanja civilne službe sta v blokirana pogajanja med niinistrbma Fasslabendom in Loschnakom posegla voditelja koalicijskih strank Vranitzky in Busek. Obrambni minister Fasslabend vztraja pri podaljšanju civilnega služenja na 12 mesecev, socialdemokrati pa ponujajo kompromisno rešitev 11 mesecev. Zato je ponovno stopila v veljavo komisija za preverjanje upravičenosti ugovora vesti, mladinske organizacije pa so že napovedale, da v komisiji ne bodo sodelovale. Ljudska stranka je že zaCela z volilnim bojem. Glavne teme OVP so gospodarstvo, domovina in varnost. V avstrijski javnosti je odmevala tudi predstavitev poročil treh mednarodnih komisij o varnosti JE v Krškem. Tako mediji kot tudi politiki, predvsem pa zeleni in socialdemokrati na Koroškem, so rezultate komisij ocenili kritično, predstavnik zelenih Anschober Pa je Vranitzkega pozval, naj sklice »avstrijsko-slovenski politični vrh«. Zahteval je zagotovilo kanclerja, da ob morebitnem neupoštevanju ukrepov, ki so jih komisije priporočile za sanacijo nukle-arke, za Avstrijo nadaljnje obratovanje JE v Krškem ne pride v poštev. Ivan Lukan Kje se živi najbolje? Rast BND (povprečje od 1983 do 1992) Stopnja brezposelnosti 1992 Onesnaženost SCO2 na prebivalca v tonah 1989 Državni uslužbenci na 100 zaposlenih Odstotek žensk v parlamentu 1991 Umorov na 100.000 prebivalcev 1990 Restavracij McDonalds na milijon prebivalcev 1993 Država 1. Švica 2,0% 2,5% 5,9 11,0 14% 1,4 4,6 2. Nemčija 2,7% 7,7% 10,5 15,1 20% 1,0 5,7 3. Španija 3,2% 18,4% 5,2 14,1 15% 1,2 1,4 4. Švedska 1,7% 5,3% 7,0 31,7 38% 1,7 7,4 5. Italija 2,4% 10,7% 6,8 15,5 13% 0,7 0,3 6. Japonska 4,1% 2,2% 8,5 6,0 2% 3,6 8,1 7. Avstralija 3,0% 10,8% 15,5 22,8 7% 2,7 21,0 8. ZDA 2,7% 7,4% 19,7 14,4 6% 13,3 36,0 9. Velika Britanija 2,2% 10,1% 9,9 19,2 6% 1,0 7,7 10. Hongkong 6,3% 2,0% 7,0 6,8 1,7 11,6 11. Francija 2,2% 10,2% 6,4 22,6 6% 1,3 4,5 Po mnenju britanskega gospodarskega meril, ki segajo od brezposelnosti, povpre- tih letih ubranila svoj položaj na drugem tednika The Econoniist je kakovost življe- ene dolžine življenja in onesnaženosti zra- mestu, pa je Francija v istem času nazado- nja na najvišji ravni v Švici in Nemčiji. To ka prek kriminala in vremenskih razmer vala s prvega na enajsto mesto. Najboljši vsaj kažejo statistični podatki, pri čemer so do števila restavracij, ki ponujajo hitro hra- pa so Spanci: ti so se v desetih letih z enaj- Britanci izoblikovali kar trideset različnih no. Medtem ko je Nemčija v zadnjih dese- stega prebili na tretje mesto. ^ Nedelja, 9. januarja 1994 NEDELJSKE TEME Kolaboracionizem je bil tragična zmota in je bil zato vnaprej obsojen na poraz Rupnik: Kot majhen narod si ne moremo privoščiti razkošja strankarske demokracije ZGODOVINA SKOZI PRIZMO DEJSTEV V Času vladavine Demosa in pred sprejetjem nove ustave, decembra 1991 so spodletela prizadevanja opozicijskih strank Združene liste, Socialistične stranke in Liberalno-demokrat-ske stranke, da bi v uvodnih Členih ustave opozorili na zgodovinski razvoj in mejnike boja slovenskega naroda za samobitnost in samostojnost. S tem je bila zamujena priložnost, da bi v skladu z zgodovinskimi dejstvi ter brez žalitev in obdolži-tev z najvišjim zakonskim aktom ovrednotiti tako našo bližnjo preteklost (junijsko vojno) kot tudi bolj oddaljeno - od Primoža Trubarja preko Prešerna, Levstika, Cankarja in drugih, ki so ustvariti in utrjevati našo kulturno in narodno identiteto, vse do Maistrovih borcev za severno mejo in NOB, ki je z osvoboditvijo Slovenskega Primorja in Istre začrtala sedanje meje Slovenije in njen izhod na morje. Desničarji v takratni skupščini niso biti pripravljeni ustanovno-pravno priznati NOB slovenskega naroda od leta 1941 do 1945, to pa predvsem zato, ker bi s tem priznati vso zavrženost kolaboracije z okupatorji. Nekdanji kolaboracionisti in njihovi današnji idejni, laični in cerkveni somišljeniki doma in v emigraciji še sedaj opravičujejo kolaboracijo kot »protirevolucijo« in »samoobrambo«, češ da so tedaj predstavljati »komunisti« večjo nevarnost za slovenski narod kot okupatorji. Popravljanje zgodovine H kakšnim polresnicam in nezgodovinskim konstruktom se pri tem zatekajo, v kakšnem Časovnem, duhovnem in civilizacijskem vakumu razmišljajo o preteklosti, je izpričala tudi nedavna začetna oddaja toliko reklamirane »kultumodokumen-tarne serije« o domobranski emigraciji v Argentini. Neposre-dnejši in bolj odkrit kot govorci v tej oddaji je bil domobranski duhovnik, ki je ob vrnitvi v domovino lani na cerkvenem shodu v StiCni izjavil, da bi »takrat sprejeti orožje za boj proti partizanom tudi od hudiča«. Televizijskim gledalcem je zato težko verjeti domobrancem v civilu in mašniških oblačilih, ki skušajo leta 1994 iz tujine in v besednjaku iz let 1942 - 1945 brez sleherne zgodovinske distance ati samorefleksije opravičevati svojo kolaboracijo z navajanjem partizanskih hudodelstev. Prevsem so s svojim nastopom izpričati, komu so v resnici ostati zvesti. Se bolj kot njim pa so številni začudeni gledalci zastavljati vodstvu slovenske televizije ter avtorjem oddaje vprašanje, kaj je pravzaprav namen takšnih »dokumentarcev«. Ati je, na primer, moralno pod firmo kultumo-umetniškega programa prodajati cenene ideolo-ško-politicno-propagandne izdelke? Ati je pošteno zamolčati, da je bil konferansje v oddaji dr. Stanko Kociper hkrati Rupnikov tajnik in zet? Ali uredniki, ki so tendenčno prikazovati protikomunistično zborovanje na Kongresnem trgu, menijo, da so Ljubljančani pozabiti, kako so jih tja nagnati s silo iz podjetij, uradov in šol? Spominjajo pa se tudi tega, da so se za to prisilo organizatorjem maščevali z napisi »OF« in »NOB« na letakih, s katerimi so postlali ves Kongresni trg. Ce je bil namen oddaje le po- pularizacija domobrancev kot borcev za »slovensko domovino, narod in Boga«, se jim tudi ta raCun ni Cisto izšel. Marsikaj tega, kar so povedali, in tega, kar so pokazati, je namreč daleC od resničnih ciljev in programa domobranstva ter njegovih organizatorjev med drugo svetovno vojno. Te je sporočil javnosti ter domobrancem general Rupnik v »velikem programskem govoru« 16. aprila 1944 v ljubljanski Unionski dvorani (torej nekaj dni pred razvpito domobransko prisego). Rupnikov »programski govor« Zato bi želel opozoriti na nekaj poudarkov iz tega govora, ki je bil v celoti objavljen v Slovencu dne 17. aprila 1944. V omenjeni TV oddaji je bil Rupnikov govor prirejen na aktualno temo o Slovencih v Evropi. Da, Rupnik je zares govoril o našem narodu v Evropi, vendar je govoril o Evropi Velike Nemčije pod Hitlerjevim vodstvom. Temu se je zahvaljeval, da je »mati slovenski narod rešil pred bolj-ševiki«, katerim so ga izročili »židovsko-masonski politiki« s svojimi »liberalno-demokrati-Cnimi in parlamentaristično-strankarskimi razprtijami in sleparijami.« Zatem je dodal: »Ob tem spoznanju mora vsak Slovenec hvaliti Boga za pomoC, ki nam jo je nudil vodja veliko-nemškega Reicha, ko nas je s svojo vojsko zavaroval pred komunističnim revolucionarnim besnenjem, ki je že bilo na pohodu na vse slovensko ozemlje, in s tem slovenski narod potegnil iznad prepada.« Rupnik je poudaril, da smo 1300 let živeti pod okriljem nemškega naroda, ki se mu moramo zahvaliti tudi za svoj obstoj. Vendar si ne smemo domišljati, da bomo v prihodnji protiboljseviški Evropi pod •Vodstvom Velike Nemčije enakopraven narod. Glede tega moramo biti realisti in »brezobzirno potlačiti vse Čustvene sanjarije in računati samo v mejah naših resničnih možnosti...«, kajti »brezvestno varanje z enakopravnostjo in samoodloCitvi-jo, kar so si izmisliti v sebične, propagandne namene, je moral spoznati že vsak najveCji omejenec in lahkovernež.« V to po Rupnikovem mnenju verjame le še nekaj »anglofilov«, ki po- slušajo londonski radio... Kje je bila torej - po Rupniku - rešitev Slovencev? Rekel je, da je ne moremo pričakovati »od angloameriških židovskih plutokratov in sovjetov«, temveč »samo v Evropi pod vodstvom Velike Nemčije, v kateri lahko najdemo naši velikosti in pomembnosti ustrezno mesto. Ce se torej hoCemo ohraniti in bodočim slovenskim rodovom zavarovati boljše življenje, moramo iz tega razloga tudi hoteti zmago protiboljševi-ške Evrope pod vodstvom Nemčije in v njo verovati. Moramo pa za to Evropo tudi nastopiti in z njo sodelovati in se tudi po svojih moCeh zanjo boriti...« Hkrati je Rupnik opozoril, da ima osebna in politična svoboda posameznika svoje meje, kajti: »Strankarsko politično razcepljenost in stanovske spore mora sedaj in za vselej narod sam in odgovorno vodstvo z vsemi sredstvi zatreti. Kot majhen narod si luksuza strankarske politike ne moremo veC privoščiti. Vsi danes vemo, da je ta politika lomila narodove sile, razbijala našo disciplino, povzročala nered, pripravljala da boljševizmu in nas privedla na rob groba...« Vsi, ki Se poskušajo z raznimi ilegalnimi sredstvi organizirati stranke ati za posebne namene določene skupine, bodo brezobzirno onemogočeni: »Samo najstrožja disciplina duha, mišljenja in Čustev na današnji poti more naš narod rešiti in mu koristiti. Vsako drugačno ravnanje in mišljenje, ki bi navzlic jasnim spoznanjem iz daljnje in bližnje preteklosti razdvajalo nase sile, pomeni zloCin, ki mora biti pravično kaznovan...« Slavospev nacizmu in nemštvu Nemški narod in njegov narodni socializem sta zgled, kako doseči narodno enotnost, socialno pravičnost in napredek: »Pot k temu nam zopet kaže nemški narod, prvi narod naše celine, ki je oblikovalka in nositeljica svetovne kulture. Njegov narodni socializem prenaša najveCje napore in premaguje najveCje težave...« Nacionalsocializem je »zaradi silnih uspehov, splošnega reda in zgledne discipline nemškega naroda vsem drugim narodom pravi kažipot, kaj lahko zdrav, pravilno voden narod doseže tudi v dobi židovskega zarotniškega besnjenja, Zidovske lokavšCine in prevare, kar je tudi edino uspešno sredstvo proti židovsko boljševiški svetovni nadvladi. Jeza in besnenje svetovnega židovstva je najboljši dokaz za pravilnost in tvorno silo nemške narodno-socialisti-Cne revolucije. Samo ta revolucija je preprečila zavratni pokol nežidovskega človeštva in ga prisilila, da je poslalo v ogenj narode, ki so po boljševizmu in plutokraciji že zasužnjeni ži-dovstvu... Tudi mi Slovenci se moramo držati smeri, ki so jo sprejeli že mnogi večji narodi...« Rupnik je nato povzel za nekatere Se danes aktualno programsko usmeritev: »Z novimi ljudmi, novimi Slovenci hoCemo ustvariti novo slovensko bodočnost! To je dnevna zapoved našega domobranstva. To je moj svetal veliki cilj!« In kako to doseči? »Naša prva in najnujnejša naloga, ki jo na tej poti moramo opraviti, je očistiti mesto in deželo vseh vrst komunističnih zločincev... Ramo ob rami z nemškim vojakom je naše domobranstvo že na tem, da bo to nalogo dobro opravilo... Komunistična kuga mora biti z vsemi sredstvi iztrebljena, ker nam vsem grozi s smrtjo in suženjstvom, ki sledi razbitemu narodu tik za petami...« Za Hitlerjev »novi red« Vodilo domobranstva je bila torej fašistična ideologija po nacističnem vzoru, ne pa demokracija. Niso se »boriti za normalno kulturno in politično življenje Slovencev v okviru omikanih evropskih narodov, torej za svet, ki zdaj vanj gremo...« (Tine Velikonja, Teharje, 1990), niti »za politični pluralizem, pravno državo, človekove pravice in svobodno gospodarstvo...« (Izjava Nove slovenske zaveze, Delo, 25. 9. 1993). V nasprotju s tem, kar bi danes radi dokazati nekdanji kolaboracionisti in njihovi somišljeniki, so se boriti za Hitlerjev »novi red« in Evropo pod njegovim vodstvom, v kateri Slovenci ne glede na svoj prispevek k temu »redu« ne bi imeti nobenih pravic, ampak bi nas kot narod iztrebiti. Domobranci in njihovi organizatorji se v »specifičnih« razmerah ita- lijanske in nemške okupacije skupaj z okupatorji torej niso bojevali samo proti komunizmu, kot danes trdijo, temveč, kot je razvidno iz Rupnikovega govora, proti sleherni obliki demokracije, liberalizma itd. Njihova Slovenija je bila omejena samo na »Ljubljansko pokrajino«, v primem zmage pa bi - po napovedih Rupnika - temeljito počistili ne samo s komunisti, temveč z vsemi drugače mislečimi, kakor so to početi že med vojno. Zato ni jasno, v čem bi bila njihova in okupatorska vladavina »manjše zlo«, kot naj bi bila komunistična, s Čimer še danes opravičujejo kolaboracijo?! Isto velja tudi za propagandno tezo o državljanski vojni, revoluciji in protirevoluciji. Komunisti med okupacijo niso mogli sprožiti državljanske vojne in revolucije, ker slovenske države in oblasti (nikoli) ni bilo, predvojno jugoslovansko državo in oblast pa so zrušiti in uničiti okupatorji in ne komunisti oziroma partizani. Narodnoosvobodilna vojna bi bila zato lahko »državljanska vojna« samo, Ce bi bila okupacija in nasilna priključitev slovenskega ozemlja k Nemčiji, Italiji in Madžarski zakonita in legitimna, domobranci oziroma kolaboracionisti pa (skupno z okupatorji) branilci te zakonitosti in legitimnosti oziroma »matičnih držav«, proti katerim so se partizani bojevali. Po drugi strani pa bi bila NOV tudi »revolucija«, če bi bil protifašistični boj zaveznikov med drugo svetovno vojno »revolucija«. Ker pa ne gre ne za eno ne za drugo, so domobranci in drugi kolaboracionisti to vojno morati izgubiti - ne zato, ker je zmagala revolucija, temveč zato, ker jo je izgubila nacistična Nemčija s svojimi zavezniki. Poražena sta bila nacizem in fašizem, za zmago katerih so se domobranci dejansko bojevati, ne glede na »miselne zadržke« nekaterih. Tragična zmota Kolaboracionizem je bil torej tragična zmota dela Slovencev in je bil že vnaprej obsojen na poraz, skupno z okupatorji. Dogodki pred aprilsko vojno leta 1941 in med njo (množične demonstracije proti sporazumu s Hitlerjem in v podporo kralju Petru oziroma generalu Simovi- Cu, množičen odziv prostovoljcev v sedemdnevni vojni) ter po njej v prvem obdobju okupacije dokazujejo, da je bil slovenski narod že spomladi 1941 pripravljen na odpor proti okupatorjem, ne pa na kapitulacijo in verolomnost. In prav v tem so se usodno zmotili takratni posvetni in cerkveni veljaki v Ljubljani in tako imenovani »Ljubljanski pokrajini« pod zasedbo Italijanov. Se 27. in 28. marca 1941 so skupaj z ljudstvom prisegali zvestobo in vdanost Jugoslaviji in njenemu kralju, komaj pol meseca kasneje, po sedemdnevni vojni in kapitulaciji te Jugoslavije, pa so se z vso ihto in silo vrgli v objem »katoliški« Italiji ter prisegali vdanost in zvestobo njenemu kralju in cesarju, posebno pa Se Duceju. To ni bila nobena »funkcionalna kolaboracija«, ki naj bi bila potrebna za zaščito osnovnih življenjskih interesov naroda, temveč navadno klečeplazenje, kar je jasno razvidno tudi iz časniške kronike tistega obdobja (Slovenec, Jutro, Slovenski narod od 23. marca do 30. junija 1941). Ko pa sta se kasneje pričeti organizirati OF in NOB, ki ju je uporniško razpoloženo ljudstvo množično sprejelo kot edini izhod, so biti presenečeni. Toda namesto da bi podprti OF ati pa sami organizirali osvobodilni boj (če že niso mogli sprejeti nikakršne oblike sodelovanja s takratno KPS in OF), so pod geslom boja proti komunizmu zaceli Se intenzivneje sodelovati z okupatorji. Skupno z njimi so organizirali in voditi brezkompromisen boj proti OF in narodnoosvobodilnemu gibanju. Pri tem so žal dajati vzgled vodilni katoliški krogi, mnogi duhovniki ter katoliški mladinski organizaciji »Mladci« in »Stražarji« pod vodstvom dr. Lamberta Er-liha. Organizatorjem kolaboracije je s silovito in brezobzirno »protikomunistično« propagando, z grožnjami in nasiljem uspelo pritegniti tudi mnoge zavedne Slovence v boj proti partizanom in pristašem OF. Zato so prav ti odgovorni za povečano število žrtev med vojno ter soodgovorni za povojne poboje domobrancev, ki bi jih sicer ne bilo. Poleg tega so s tem povzročiti tisto usodno in tragično razklanost v slovenskem narodu, ki je komunistom sploh omogočila vzpon in prevzem vodstva v narodnoosvobodilnem gibanju, po vojni pa tudi oblast in izvedbo revolucije. Komunisti so biti pred tem sicer dobro organizirana, vendar potitcno nepomembna (bilo jih je le okoli 500 v vsej Dravski banovini) in malo upoštevana manjšina. Takratni posvetni in cerkveni veljaki so v tistih hudih Časih očitno pozabiti, da so tik pred prihodom okupatorjev v Ljubljani sami razglasiti, da je denunciantstvo nezdružljivo s Coveskim dostojanstvom in tako težak greh, da ga narod ne more nikoli odpustiti (Slovenec, 12. 4. 1941 - proglas bana dr. Natlačena in Narodnega sveta). O vseh teh zgodovinskih dejstvih in okoliščinah zagovorniki kolaboracije seveda ne govorijo. Zamolčala jih je tudi nedavna prva oddaja iz tako imenovane dokumentamo-umetniške televizijske* nadaljevanke o domobranski zvestobi. Vinko Sušnik LJUDJE IN VREME Veter, ki ne mara klobukov, preklanih kril in dolgih plaščev Burja na Vipavskem je tako močna, da je življenje prisilila, da se ji prilagodi »Gospodična, držite vrata, to je burja!« je zavpil črpalkar v Ajdovščini dekletu, ko je sunek vetra skorajda odnesel njo in avtomobilska vrata. Burja, severovzhodni veter, ki se silovito zaganja 2 gorskih vrhov v doline, je na Vipavskem, na Obali in Krasu nepogrešljiva spremljevalka vsakdanjega življenja. Zato je življenje ukrojeno po njenih zahtevah in navade so se ji prilagodile. Takšne prilagoditve segajo daleč nazaj. Značilna arhitektura kaže gručasto, stisnjeno pozidavo z ozkimi »gasami«. Poleg zaščite pred moCnim soncem pozidava te vrste sciti tudi pred vetrom, torej burjo. Naselja so praviloma zrasla v zave-tnejših legah. Pročelja hiš so obrnjena proti jugu, zaradi večnega pihanja pa so tja upognjena tudi drevesa. Veter na Vipavskem preprečuje prebivalcem, da bi se pred dežjem branili z dežnikom, ker ga burja obrne ali zlomi. Zato se raje zaščitijo s kapo, ženske pa z ruto. Klobuki na Vipavskem nimajo kaj iskati, saj ga je sila nerodno obdržati na glavi, ne da bi človek krilil z rokami kot pingvin. i vis°ko preklana krita bi bila bolj v zadovoljstvo moškim kot ženskam. Konec šestdesetih let moderni plašči do tal so se preveč za-ptatali med noge, zato niso bdi zelo priljubljeni. Radijske in televizijske antene so Čvrsto pritrjene, da vzdržijo ostro pihanje in občasne močnejše sunke. Lončki za rože na oknih in balkonih so zaščiteni, da ne pristanejo komu na glavi. Kar koli že ljudje počnejo, je narejeno tako, da drži. Betonski drogovi za elek-rične vode, ki jih izdeluje ajdovsko Primorje predvsem za vetru izpostavljena območja, so primerni za hude obremenitve zaradi bu-rje. Nekdanja značilna pol-taia, ki so včasih ščitila pred mrazom in vetrom, vse bolj zamenjujejo aluminijasta okna in vrata z dobrim te-snenjem. V času Ilirskih provinc in prodora Francozov v te kraje so se ti Čudili kamenju, s katerim so še vedno obteženi strešniki Gkorci«), da jih ne odnese. Gprezni Francozi so pričakovali napad s kamenjem s streh in so na veselje domačinov celo lovili razbojnika 2 imenom Burja... Napada iz zraka pa preteklo zimo ni pričakovala po-ucijska postaja v AjdovšCi-ui, ki ji je odneslo streho. Vsako zimo je magistralna cesta med Ajdovščino in Podnanosom zaradi burje po uekaj dni zaprta. Pogum se Šoferjem težkih tovornjakov Ponavadi maščuje tako, da Jm burja prevrne. Domačini s° se privadili vožnji z avtomobilom v burji, medtem ko Ljubljančane zaradi prevelike hitrosti zraCni sunek Pogosto dvigne in jim pokaže divjost narave. Ce jih pre-stavi le na drugo stran ceste, se temu pravi sreCa - Ce jim de pripelje kdo nasproti. S pojavom burje so se ukvarjali že nekdaj. Razlago njenega nastanka smo poiskali v Zborniku Rudija Ru-stje iz Vipavskega Križa. Rustja je letos ponatisnil Opis Sv. Križa nadučitelja Petra Medveščka iz leta 1904. Gre za opis kraja, ki je učiteljem po navodilu šolskih oblasti iz Gorice služil pri pouku zemljepisa in zgodovine. Cisto resnico je zapisal, ko je dejal, da burja dela na Vipavskem lepo in slabo vreme. Pozimi kraljuje po cele tedne in prinaša sneg od severovzhoda ali dež od jugovzhoda; slednji pravijo tudi hrvašCek in je skorajda neprijetnejša kot prava burja. Ko burja poneha, se rado pooblači »in se vrže na dež ali meglo«. Takrat ni prijetno hoditi po nižinah, kajti iz razmočenega laporja nastane obilno blato in Vipavec si spet želi burje. Medvešček je citiral primorskega zgodovinarja Simona Rutarja o nastanku burje. »Dolgo Časa so ugibali, odkodi da dobiva burja tako silno moč. Da višinske razlike k temu pripomorejo, to so učenjaki že davno vedeli. Sedaj so znani tudi fizikalni vzroki, ki ustvarjajo burjo. Dokazano je, da vlada v obče, zlasti pa po zimi, nad izredno toplo Adrijo nizek zraCni tlak ali pritisk, nad vzhodnimi Alpami pa visok (od Atlantskega morja sem segajoč) tlak izredno hladnega zraka. Iz tega vzroka se zgodi v zraku isto, kar bi se zgodilo, Ce se v odprti posodi iz katerega koli uzroka nagne površje vode. Takoj odteCe voda od najvišjega kraja proti najnižjemu. Cim bližje si stojita ta dva kraja pri isti višinski razliki, tem strmejše je površje, tem hitrejše odteCe voda z višjega mesta na nižje in ravnovršje se zopet ustanovi. Nikjer pa si ne stojita v tako mali daljavi nasproti tu jako visok, tam jako nizek zraCni tlak, kakor nad Karavankami in nad Tržaškim zalivom. Za Krasom in za Karavankami se nabira teški zrak, kakor za kakim jezom. Ko se on spusti Čezenj, nav-stane silen padec in zatorej odteCe teški kontinentalni zrak s silno hitrostjo preko imenovanih gorovij k morju. To je burja.« In ugotavlja, da »ako bi ne bilo burje, Vipavska dolina bi ne bila tako zdrava, kajti ona jo suši in ji Cisti zrak«. Burja piha s povprečno hitrostjo okoli 80 kilometrov na uro, sunki pogosto presegajo 180 kilometrov, neredko pa dosegajo 200 in veC kilometrov na uro. Zgodi se, da burja neprestano piha mesec ali veC z različno močjo. Po starih pričevanjih, ki jih potrjujejo tudi zgodovinarji, naj bi neposredno soustvarjala svetovno zgodovino v zadnjem poldrugem tisočletju. 5. in 6. septembra 394 pri Castrumu (med Vipavo in Zemonom oziroma v bližini Ajdovščine) je posegla v znano bitko med velikima vojskama rimskega cesarja Teodozija in proticesarja oziroma uzurpatorja Evgenija. Teodozijev! vojščaki, ki so se prvega dne spuščali s Hruši- -'♦d V i a. F#i : ce v Vipavsko dolino, so imeli ogromne izgube. Naslednjega dne pa je zaCela pihati divja burja, ki je dajala nezadržno prebojno moC puščicam in kopjem Teodozij evih vojakov, medtem ko je nasprotnikom trgala šCite iz rok in obračala pušCice v lastne vrste. Bitka velja za neposredni povod za dokončni razpad rimskega cesarstva na dva dela in pomeni uvod v zače- tek preseljevanja narodov. Morda še manjša znamenitost: območja, kjer piha veter s sunki veC kot dvesto kilometrov na uro, so navadno nenaseljena z živimi bitji, da ne govorimo o ljudeh. Torej so Vipavska dolina in nekatera območja Primorske edini kraji na svetu, kjer so si ljudje organizirali življenje, in to celo v naseljih. Tekst in fotografije: Artur Lipovž PRED PROSLAVO OB OBLETNICI NACISTIČNEGA NAPADA NA BORŠT Mladi gledajo na partizansko preteklost V Borštu se bodo 10. januarja tako kot vsako leto tudi letos spomnili Štirih junakov, ki so padli v spopadu z nacisti in fašisti leta 1945. Tragični dogodek, do katerega je prišlo na pragu svobode, je bil posledica enega najhujsih sovražnikovih vdorov v vas. Tistega dne so Nemci zgodaj zjutraj obkolili Boršt in Za-brežec, zloglasni Collot-ti pa je s svojo bando prečesal domala vsako hišo. Ze dva dni prej so collottijevci spraševali po nekem ranjenem partizanu, ker niso dobili ustreznih odgovorov, pa so odpeljali tri vaščane. 10. januarja so se vrnili in v vasi pripravili množično mučenje. Mučenje pa je bilo le pretveza, saj so bili fašisti že točno obveščeni, da je v enem od vaških bunkerjev partizanska postojanka. V hiši sredi vasi so se namreč v bunkerju skrivali Dušan Munih, Ivan Grzetič, Stanko Gruden in do- neprizadeto a iskreno so na vse zadnje del la le nekaj rutinskega. zgražamo nad tem, kar so vojno in njene grozo- mačin Danilo Petaros. povedo svoje mnenje o naše zgodovine, morda Datumi, obeležja, spo- se dogaja v Bosni? te doživljali in preživeli. Ko so uvideli, da je so- tovrstnih komemora- pa bi jih lahko spreme- meniki so le znamenja, Ce bi strnili odgovore Bolj kot preteklost pa jih vražnik odkril njihovo cijah. Večina se imen nili. ki pričajo o nečem dav- v eno samo jedro, bi vznemirja sedanjost s skrivališče, so jurišali iz štirih padlih sploh ne Kako? nem. So zgodovina, ki je lahko rekli, da najstniki svojmi neštetimi nez- bunkerja naravnost pod spomni, nekaterim se Ne vem. Morda bi jih ne smemo ne pozabiti gledajo na partizansko nankami. Bolj kot otožni sovražnikove rafale. Da- datum 10. januar prikra- lahko proslavljali reci- ne sublimirati. Sicer pa, preteklost neprizadeto, zvoki žalostinke jih nila Petarosa so ranjene- di v spomin Sele ko mo vsakih pet let, prire- ali ni to protislovje, da neobremenjeno, a spoš- ogrejejo gesla s pohodov ga odpeljali v Trst in na- slišijo tudi besedo ditev bi tako pridobila obujamo spomine na tljivo. Spoštljivi so za mir. to v Rižarno, kjer je bunker. Na splošno pa na kakovosti in ne bi bi- vojno in se hkrati predvsem do tistih, ki (mi) umrl v krematorijski povezujejo proslavo s peči. Na žrtev četverice časom, ko so še obisko-spominja obeležje, ki so vali osnovno Soloi n so ga domačini postavili se morali za to priložno-leta 1970. Komemora- st naučiti Se kakšno par-cija bo kot rečeno v po- tizansko pesmico, zgod-nedeljek ob 20. uri v bo o pogumnem ku-srenjski hiši v Borštu, rirčku ali o deklici, ki je na njej pa bodo sodelo- šivala zastavo »rudečo vali osnovnošolski otro- kot kri«, ci, recitatorji in pevski Kakšen pomen ima zbor. torej proslava v spomin Spominska prireditev padlih junakov, sem je sicer skromna, vendar vprašala, še globoko občutena zla- Ne vem, je bila večina sti pri Starejših Boršta- odgovorov. Morda Se kaj nih in predvsem pri ti- pomeni naši noni ali stih, ki so na lastni koži dedku, ki je bil v preko-občutili fašistično na- morski brigadi in se silje. Pri mlajši g en er a- svojih partizanskih let ciji pa gre ta dogodek spominja vedno z istimi nekako mimo. Iz prilož- občutki in besedami, nostne ankete, ki smo si Bi torej take proslave jo na ta račun omislili, lahko ukinili? je razvidno, da najstniki Ukinili ravno ne, saj Hiša v Borštu na kraju, kjer so se med drugo svetovno vojno v bunkerju skrivali partizani (foto Križmančič/KROMA) JADRANSKI KOLEDAR 1994 s knjižno zbkko mmš \ SlmerncL Utotip? Gdžgmore e pohEtidieto m&pirdtr- JADRANSKt KOLEDAR, ZBORNIK 1994 Kdo srm? Karm gremo: pmSčŠe v zbamite, M že staag goma spremilp ŽM§emp,, pratiemn© lira luspelhe ato-fuidS ob Jahtam roatifouy@ mphcm pndtidb-at ih apodtoup nphem tufdmt§dhodt. Sir.. 192 rCENA^^e ZBIRKE ■, SAMO ® - 55.000 J S I HH • I frsro SpdB I PESEM NJENIH ZVONOV VJerica je pridno, lepo im mljmiblljemo kmetico dekle,, M ga ode Vntsara po dolgem kolebanju te obljubi v zakon '.izvaljenemu Boštjanu, Mladi .par je Sk pred term, da bi kronal s poroko ljubezenske sanje, toda.., Berljiva m tekoča -slovenska kmečka povest, izdaja ZataiDe Mihelač, -Str,, 146 ^unwwi^ NAMIZNI LIR VSE IZDAJE V LETOŠNJEM PAKETU JADRANSKEGA KOLEDARJA IMAJO V PROSTI PRODAJI VREDNOST 130.000 LIR JADRANSKI KOLEDAR 1994 Elegantno oblikovan in praktičen'vsebuje: italijanske in slovenske državne ter verske praznike, imena svetnikov/ lunine imene, dolžine sončnih dni, beležke, setveni koledar, vremenske reke ter koristne naslove in telefonske številke slovenskih ustanov v Italiji. Nepogrešljiv na vaši mizi! Str, 68 Vitlom Sancin SADJE IZ NAŠEGA VRTA Vedno akhigfen In koristen priročnik o ■sajeftju, gojenju in negi sadnega drevja obravnava 22 sadnih vrst, :k3 najbolje uspevajo v noSi kropi, 140 barvnih fotografij, Skice o obrerovarsjti, škropilni koledarji. Str. 376 ■UtmaRvipel »VINSKA . A TRŽAŠKE IINE Po 9® iešhi od zadnje fovrsime Bdlijaraske knjige pivi sisfemcrttčnii štokmrii opis niije-mih prazgodav, inskih mselbh virštui ih dko-BdL lega,, zgodovina, značilnost,, aribeo-foške posebnosti kraških in tržaških gradišč. Bogato slikovno ih kartografsko gradivo. Barvna priloga z.zračnimi posnetki. Priložen zemljevid. Tudi italijanska Izdaja. Sr. 240 wmmMTmtmefawxz\:<0m v TRSTU — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6 — v Tržaški knjigarni, Ul. sv, Frančiška 20, tel. 635969 v GORICI — na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. majal, tel. 53362 — v Katoliški knjigarni, Trg Vittoria 25, tei. 531407 v ČEDADU— na uredništvu Novega Matajurja, Ul. Ristori 28, tei. 731190 v ŠPETRU — v knjigarni Cernetig Francesca, Condominio a! Centro ali po telefonu na št, 727536 po telefonu od 12. do 14, ure in od 18, do 20. ure tei. 040/7796401 preko raznašalcev Primorskega dnevnika ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA _______FILM / PISATELJI MED ZALOŽNIKI IN PRODUCENTI - AMERIŠKA ZGODBA_ Knjige, kijih vidimo prej, preden jih lahko preberemo Scott Smith je novo /me, ki ga je iz založniških rok iztrgal Hollywood - Tudi slaba literarna dela so lahko osnova za uspešen film - Pisateljem, ki pišejo scenarije, je sojeno več bogatstva USPEH V FILMSKI MEKI Ce bi pogledali 28-letnega Scotta Smitha, verjetno ne bi rekli, da je postal novopečeni bogataš. Na sebi ima nekakšno pisateljsko uniformo, ki jo je uvedel v svoji mladosti Phillip Roth - bombažno majico, sivozelene hlaCe, rjave Čevlje. Je takšen kot povprečen računalniško usmerjen srednješolec. Sam sebe podcenjuje in je malce nervozen. »Vse je tako abstraktno,« pravi- »Ko sem pisal knjigo, sem živel pri starših v New Jerseyju. Živel sem tako rekoč na podstrešju.« Pot k slavi Smith ni veC neznani pisatelj. Zdaj, ko so ga odkrili založniki, se bo njegov obraz jonalu pojavil v knjižnih revijah, saj bodo reklamirale njegov roman z naslovom Preprosti načrt. Kmalu bo natisnjen v najmanj petnajstih tujih jezikih, tudi v španščini in japonščini. Psihološko obarvani thriller o bratih, ki sta v majhnem mestu v državi Ohio našla 4, 4 milijona ukradenih dolarjev, naj bi pisatelju že prinesel 500 tisoč dolarjev, čeprav ni bil prodan niti en sam izvod. Vznemirljivo vprašanje, ki ga načenja v romanu - kaj storiti, če najdeš Štiri ukradene milijone - je za-č. Pronicati v človeško domišljijo na podoben način kot zgodba v filmu Nespodobno povabilo. Med nedavnim srečanjem založnikov v Miami Beachu sta se neki založnik m njegov brat tako rekoč spotaknila ob dva kilograma ko-kaina. Ro sta ga že odnesla na policijo, je založnik povedal, da je pred tem v hotelski sobi prebral roman Preprosti načrt. Pravi, da je zgodba še kako svarilna. Smith ni postal slaven po običajni poti. Nekoč je bil elan literarnega društva v East Coastu, v kraju, ki je 3 tisoč milj od Hollywooda. Skupini pomembnih producentov in programskih vodij je Smithov rokopis poslal njegov zastopnik za film. Jeseni leta 1992 je producente navduševala zamisel, da bi po Smithovi knjigi posneli film. U tem so začeli govoriti v revijah, tujim založnikom, knjigo so omenjali na ovojnicah drugih knjig. Nekateri so bili le bežno seznanjeni s tem, kaj naj bi pripovedovala zgodba v Preprostem načrtu : »Brata odkrijeta ukraden denar in zaradi pohlepa se povsem spremenita,« je omenil neki umski delavec. Gledalska morala Rokopis so takoj fotokopirali in ga iz Los Angelesa poslali v New York in v London. Kopije so prebirali na Plažah, pri kosilu so si jih sposojali kot nekakšno darilo. Rnaalu je veliko tistih, ki kakorkoli vplivajo na bralce, že vedelo za Smithov rokopis. Založnica Gail Hochman me-ni: »Zgodi se, da neko knjigo omeniš le trem ljudem, nenadoma pa te pokliče še šestdeset drugih. V Hollywoodu obstaja nekakšna »glodalska morala«. Lani je telefon kar naprej zvonil. Hollywood se je pognal v lov za nekim visoko-Solcem Austinom VVrightom, za katerega še nihče ni slišal: hoteli so njegov četrti roman z naslovom Tony in Susan, potem ko je New York Times o delu pisal s pravim navdušenjem. New Yorker je pisal o zelo redkem virusu, predvsem potem, ko je neka agencija za kreativne ustvarjalce (-CAA) predstavila Richarda Prestona. Roman Odkritje (Disclosure) je bil lani najbolj popularno delo; je pravo nasprotje pravljice Jurski park in Vzhajajoče sonce pisatelja Michaela Crichtona. Le-ta je trenutno najvplivnejši hollywoodski pisatelj. Tudi delo Abrahama Rodrigueza mlajšega z naslovom Mesto pajkov je nenadoma postalo »vroče«, ko se je zanj začela zanimati Columbia Pictures, ki je uspela s filmom Boy’z ’N the 'Hood. Producenti prehitevajo založnike Hollywood ima v New Yorku posebno ekipo, ki išče besedila, primerna za snemanje. Knjige, katerih vsebina bi lahko postala filmska uspešnica, so redke. Običajno še niso v prodaji, ko se zanje že zanimajo producenti. Leta 1936 je producent David 0’Selznik med križarjenjem prebral roman V vrtincu in takoj ugotovil, da je zgodba kot nalašč za filmsko platno: je jasna in v njej nastopata ABVAKCt * t AO e «-S i D 1 T 1 O H SIMPLE <6 Ih & Ji SCOTT S močni osebnosti. Vendar pa mnogi priznavajo, da so lahko nekatera slaba literarna dela osnova za uspešen film, medtem ko je potrebno dobre zgodbe pogosto povsem predelati. Obstaja samo peščica pisateljev, katerih del sploh ni potrebno brati: da bo film uspešnica, jamči že avtorjevo ime. Tom Clancy je eden od takšnih pisateljev. Hollywood zahteva še več; najbolje je, če gledalec v zgodbi odkrije, da se je nekaj podobnega zgodilo tudi njemu samemu. Zgodi se tudi, da sta literarno delo in film enako uspešna. V zadnjem času je to uspelo pisateljici Josephine Hart in režiserju Louisu Mal-lu - film Damage smo pred kratkim videli tudi pri nas. Pisatelji proti Hollywoodu Nekateri pisatelji nočejo niti pomisliti na to, da bi svoja dela prodali filmski industriji - med njimi sta tudi J.D. Sa-linger in Sue Grafton. V Hollywoodu kar precej energije porabijo zato, da bi našli odgovor na vprašanje, zakaj nekatera dobra literarna dela niso zagotovilo za to, da bo film, ki naj bi ga posneli po njih, tudi uspešnica? Za iskanje dobičkonosne literature so sestavili celo ekipo, ki prebira različna dela. Nekdo, ki to počenja že kar lep čas, pravi, da je v desetih letih prebral že več kot sto knjig in scenarijev in le nekaj jih je ocenil za »primerne«. Prizna, da je negativno ocenil tudi zadnji hit - Jurski park, ker je menil, da so dinozavri nezanimivi. Ko odkrijejo primerno knjigo, se filmski delavci takoj lotijo iskanja igralcev, ki bi bili primerni za vloge. Tudi igralci se sami večkrat ponudijo za vloge v filmih, ki naj bi bili posneti po literarni predlogi. Emma Thompson je bila navdušena nad vlogo v filmu, posnetem po romanu Jane Austen Sense and Sensibility (Razsodnost in rahločutnost). Preprosti načrt Pa se vrnimo k Smithovi knjigi Preprosti načrt - zakaj se filmski producenti tako na-vdušejejo nad njeno zgodbo? Preprosto zato, ker je tipični akcijski film, veliko je dogodkov, ki so jasni in privlačni za fimsko upodobitev. Producenti tudi menijo, da ima knjiga tudi neko globlje sporočilo: nihče ni varen pred zlom. Film, posnet po Smithovi knjigi, bo postal uspešnica, seveda, če ga bo režiral pravi režiser; Martin Scorse-se, na primer. Čeprav so mnogi najvidnejši hollywoodski producenti knjigo prebrali, se niso takoj odločili, da jo posnamejo na filmski trak. Zakaj? Konec se jim je zdel preveč depresiven. Smith pravi, da zgodba ne more imeti drugačnega razpleta - brata lahko denar preprosto porabita, lahko ju ujame policija in seveda zapre. Nad romanom se je navdušil tudi režiser Mike Nichols; delo je poimenoval »prava metafora za obdobje po Nixonuk ko smo bili z moralo na dnu«. Nekateri gredo celo tako daleč, da godljo, v kateri se znajdeta brata, primerjajo z afero VVatergate. Hollywood golta pisatelje, ki pišejo zanj zanimive knjige. Dorothy Parker priznava: »Svoj talent sem zapravila za pisanje scenarijev. Bila sem pesnica.« Kljub temu pa se Smith ne obotavlja: »Dovolj imam literarne neodvisnosti. Ne zdi se mi, da me bo Hollywood pokvaril. Zgodbo bo pač interpretiral na svoj način.« Režiser Mike Nichols je bil tudi gledališki režiser in s Smithom sta knjigo kar lep čas premlevala. Roman je temeljito prebral, nobenih sprememb ni zahteval, srečnega konca ni predlagal. Dobro se zaveda, da je malo pisateljev, ki znajo napisati dobro zgodbo. Smith je zadovljen s kupčijo: »Naj se zgodi karkoli, nikoli ne bom svoje usode objokoval s kozarcem v roki. Pravzaprav mi je vseeno, kakšne spremembe bodo filmski ustvarjalci vnesli v mojo zgodbo - konec koncev se zavedam, da knjige ne more nihče spremeniti.« Po angleški izdaji revije Elle priredila in prevedla Janja Korošec Izza kamer Islamu neprijazna kinematografija TEHERAN - V mestu Semnan, ki loži jugovzhodno od Teherana, so iranske oblasti odkrile kraj, kjer so snemali pornografske filme. Policija je sporočila, da so zaprli vse, ki so snemali prepovedane filme. Novico je v ponedeljek zapisal dnevnik Kayhan. Revolucionarno sodišče v Somnanu je priprte spoznalo za »zemeljske pp-husljivco«. Časopis ne navaja Slavila priprtih ljudi, prav tako pa tudi ne dne, ko so jih aretirali. Po islamskem pravu, ki je v Iranu v veljavi od leta 1679, lahko ljudi, ki so spoznani kot »zemeljski pohušljivci«, sodijo po najstrožjih zakonih. Člani nezakonite skupine so snemali filme o »prepovedanih seksualnih odnosih« med žensko in moškim. Časopis tudi poroča, da so vse posnete video kaseto prodajali mladini. V Iranu je kar precej video kaset, posnetih v Evropi in Ameriki, ki krožijo predvsem v bolj premožnih krogih v vseh večjih iranskih mestih. Iranski časniki vedno poročajo o odkritjih pornografskih video kaset. Ajatola Mohommad Yazdi, ki ima v Iranu največjo izvršilno moč, je lani odredil najhujšo možno kazen - smrtno - za vse, »ki prcpecujejo sirjenje islamskih vrednot in delujejo proti islamu« - sem spadajo tudi tisti, ki sc ukvar jajo z nelegalnim širjenjem pornografskih video kaset. (AFP) Prevlada ameriškega filma LOS ANGELES - Ameriški filmi so v preteklem letu potokli vse dosedanje rekorde - prevladovali so v vseh svetovnih kinodvoranah, »zaslužen« za ameriško nadvlado pa je predvsem Spielbergov Jurski park. Analitiki pravijo, da je presežen tudi rekord iz leta 1989, ko so ameriški filmi prinesli v blagajno kar 5, 03 milijarde dolarjev. Čeprav dokončne številke še niso znane, ker jih bo Ameriško filmsko združenje (The Mo-tion Picture Association) objavilo šele marca, napoved vsekakor drži. V letu 1993 naj bi po ocenah Arta Murphyja, analitika Hollywood Reporterja, letošnja filmska bera prinesla 5, 2 milijarde dolarjev. »Vsi se strinjajo, da je letošnje leto rekordno,« je v ponedeljek zapisal dnevnik Los Angeles Times. Najnovejši rezultati spodbijajo j napovedi iz leta 1990, po katerih naj bi filmska > industrija začela upadati. Dinozavri iz Spielbergovega Jurskega parka so * prinesli 870, 4 milijona dolarjev, od tega so v \ Združenih državah Amerike in v Kanadi zabele- ! žili prihodek v vrednosti 339 milijonov dolarjev, j Lani je kar sedem filmov zabeležilo več kot 100 milijonov dolarjev prihodka: Jurski park, V ’ prvi bojni črti, Begunec, Firma, Nespodobno povabilo, Nespečnost v Seattlu in Mr s. Doubtfire. Leta 1992 je bilo v tej kategoriji osem filmov. Razveseljiv je tudi podatek, da je komedija Mrs. Doubtfire, v kateri igra Robin VVilliams, na čelu blagajniških uspešnic v zadnjem tednu leta 1993, saj so distributerji zabeležili izkupiček v višini 17 milijonov dolarjev. Film The Pelican Brief režiserja Alana Pakule (v njem igrata Julia Roberts in Denzel VVashington) pa je prinesel v istem časovnem obdobju 12, 5 milijona dolarjev dobička. (AFP) Se vedno vojna v Vietnamu BANGKOK - Uradnik ameriško ambasade na fajskem je v ponedeljek povedal, da bodo so enkrat obravnavali prošnjo za izdajo turističnega vizuma materi in sestrama Vietnamca Le Ly Hayslipa, zdaj naturaliziranega Američana, Id je napisal spomine na vietnamsko vojno. Znani režiser Oliver Slone je po Hayslipovih spominih posnel film »V nebesih in na zemlji«. Prošnjo za potovanje Hayslipovih ožjih sorodnikov v Ameriko so na ameriški ambasadi v Bangkoku zavrnili z utemeljitvijo, da bi utegnili ostali v ZDA zn vedno. Hayslipova mati je ona osrednjih osebnosti v filmu, ki bo premierno prikazan tu četrtek, pa naj bi film predvajali sirom po Ameriki. Hayslipov pravni zastopnik jo poudaril, da se mali pisatelja premiero ne bo mogla udeležiti, četudi bi ameriška ambasada spremenila svojo odločitev: »Takšna odločitev poudarja absurdnost ameriške politiko do Vietnama, istočasno pa kuže, da bi bilo potrebno ze enkrat končati to vojno,« jo izjavil pisateljev pravni zastopnik. (Reuter) Knjižno darilo naročnikom Primorskega dnevnika Seznam, iz katerega si naročniki Primorskega dnevnika lahko izberejo knjigo, ki jo bodo brezplačno prejeli vsi ki bodo poravnali naročnino za leto 1994 ISrim« Klat .lij Tri pravljice vini »bilk, ena rahla, ena skoraj imnlra 1. Marko Kravos Tri pravljice 2. Milko Matičetov Tri lesiCice gotrice Zimska pravljica 3. Mjuta Povasnica Zimska pravljica 4. Roman Firmani Serjisij Čeiši.p An dren, zadnji škrat 5. Fran Levstik Martin Krpan v italijanščini 6. Marjuča Offizia Iz morja v ponev Velka knjiga o oljki ■ 'i « 7. Vitjan Sancin Velika knjiga o oljki 8. Zvonimir Simčič Vino Stanko Klinar ■ STO SLOVENSKIH VRHOV 9. Stanko Klinar Sto slovenskih vrhov 10. Tone VVraber Sto znamenitih rastlin KSffJSSi <■'-> v - k. __________________ 11. Razni avtorji Slovenski in italijanski socialisti na Primorskem 12. Milko Skrap Dnevnik in spominska knjiga iz fašističnih časov •F ' Rižarna VRAT* VSMSir 13. Femiccio Foelkel Rižarna -Vrata v smrt 14. Rastko Bradaškja Revolucionar Miro Ukmar 15. Branko Marušič J. Srebrnič - Narodni heroj 16. Boris Pahor Mesto v zalivu Mgslo v izlivu Scipio Slataper Moj Kras 18. Miroslav Košuta Riba kanica 19. Ace Mermolja Elegije in basni 20. Vinko Beličič Izbrane pesmi 21. Karel Siškovič Znanstveno razmerje do vprašanja narodnosti 22. Ivan Verč Ednina, dvojina, večina 23. Lovrenc Bellomi Meje in mostovi 24. Aldo Rupel Pogledi 25. Stojan Spetič Rimski mlini j h ud,: uu ' t sx ^ u i.<> i>4/ ***** s.i.tt*'4' P. Kozler Zemljevid slovenske dežele in pokrajin iz leta 1853 27. Plošča Tržaški oktet 28. Plošča Zemlja in narodi - TPPZ f f Prihodnji teden se bova poročila. Že včeraj sva se naročila! Bi .. 1 i Tudi letos bo prednaročnina na Primorski dnevnik ostala nespremenjena - 300.000 lir , kljub podražitvi časopisov. S prednaročnino boste torej prihranili 150.000 lir in imeli možnost, da objavljate še naprej vaše čestitke in male oglase brezplačno. Naročnike čaka letos še dodatno presenečenje: lepa slovenska knjiga. Za vse novoporočence v letu '94 bo naročnina brezplačna. Cena naročnine 300.000 bo veljala, le če se naročite do 31. jonuorjo 1994. Naročnino lahko vplačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri vseh raznašalcih ter v vseh slovenskih bančnih zavodih. mm, GRAFICENTER Primorski dnevnik Moj dnevnik. 22 Nedelja, 9. januaija 1994 NEDELJSKE TEME ONA IN ON / KONEC LJUBEZNI Ostati še naprej prijatelj ali ne? Zadeva je bolj zapletena, kot je videti Ljubezenske zveze je konec. Oba sta že nekaj Časa čutila, da nekaj ni v redu. On se je brez pojasnila izogiba tri dni, ona pospravi njegove stvari in mu jih posije. Gez teden dni pa se srečata na prijateljevi zabavi, na katero on pripelje novo izvoljenko. In ko se ona dokončno odloči, da ga noCe več niti videti oziroma je prepričana, da je zveze definitivno in za vselej konec, se ji on nasmehne in reCe: »Ostaniva prijatelja...« Izvedenci pravijo, da je večina moških težko naveže tesne in pristne stike, kar pomeni, da jih tudi težko razdrejo. Zato je večina tistih, ki prejšnji ljubezni predlagajo prijateljsko zvezo, moških. _ Zenske naj bi menda ve- dele tudi tole: če sta bila dolgo skupaj, pa si on Se ni našel druge, lahko dejstvo, da ga je ona zapustila, v njegovem življenju zapusti velikansko vrzel -ki bi jo lahko zapolnilo ravno prijateljstvo v imenu starih časov. Seveda včasih pričakujejo kaj takega tudi takrat, ko je to resnično nemogoče. K temu pripomore tudi njegovo nerazmišljanje o tem, kaj si Zenska pod prijateljstvom sploh predstavlja. Drugi zopet s predlogom za prijateljstvo skušajo premostiti lasten poraz. Ponudbi za »nadaljevanje« neredko botruje tudi občutek krivde, saj na primer on ne more pozabiti, kako je ona jokala, k,o ji je povedal, da je vsega konec. Včasih pa se vendarle zgodi, da iz stare ljubezni zraste pravo prijateljstvo. Na primer: zgodi se tudi to, da si z nekom prijatelj(ica) in šele po dolgem Času se obema zazdi, da bi lahko skupaj skočila tudi med rjuhe. In ko oba vidita, da to ni »tisto«, se na vse skupaj samo še smejita in ostaneta naprej prijatelja. Tako prijateljstvo, v katerem ni obremenjenosti z ljubosumnostjo ali nagajanja, obema daje poseben občutek varnosti, še zlasti, Ce sta še naprej oba brez nove prikolice in se Cez konec tedna nimata kam dati. Predpogoj za to pa je, da sta oba popolnoma razčistila s svojimi čustvi. Temu vprašanju je bila namenjena tudi neka študija, ki je dokazala, da imajo mnogi, ki so »super Bivši ljubimci so lahko težki... prijatelji« s prejšnjo ljubeznijo (hodijo skupaj jest, se obiskujejo, celo na počitnice gredo včasih skupaj), nemajhne težave pri vzpostavljanju nove ljubezenske zveze. Ce vas bivši še lahko prizadene ali vpliva na vaše odloči- tve, to, v lastno dobro, raje razčistite. Bivši ljubimci, naj so prijatelji ah ne, so v stvarnem svetu torej dejstvo, s katerim se je treba »spopasti«. Ni jih le v pravljicah, kjer žensko lahko osreCi samo en princ. (KaN) Otroci imajo prednost Pod naslovom Otroci imajo prednost je pravkar izšla drobna knjižica, ki je hkrati prva publikacija, ki jo Slovenija dobiva od Unicefa. V njej so zbrani trije pomembni dokumenti v slovenskem prevodu, in sicer Svetovna deklaracija o obstanku, zaščiti in razvoju otrok, Načrt ukrepov za njeno izvajanje v devetdesetih letih in Konvencija o otrokovih pravicah. Prva dva dokumenta sta bila sprejeta septembra 1990 v Združenih narodih na doslej najveCjem srečanju državnih voditeljev iz vsega sveta, ki so se udeležili svetovnega sestanka na vrhu, posvečenega otrokom, konvencija (ki jo je Slovenija ratificirala pred dvema letoma in pol) pa leto poprej. Skupaj tvorijo obsežen, a izvedljiv projekt za blagor otrok, ki naj bi bil realiziran do leta 2000. Tudi pri nas doslej nismo stali križem rok, saj se tako ustava kot posamezni zakoni ujemajo s konvencijo. Poleg tega so na Inštitutu za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti opravili prvo analizo o pravnem položaju otrok pri nas, lansko jesen pa je bil ustanovljen nacionalni odbor Unicefa za Slovenijo. Predstavnik Unicefa za Slovenijo in Hrvaško pravi, da v državah, kot je naša, vlad ni treba posebej opozarjati na potrebe otrok in na reševanje osnovnih nalog, kar pa ne pomeni, da je delo že opravljeno. Ce lahko velja ugotovitev, da pri nas ni sistematičnega in grobega kršenja otrokovih pravic, pa to še ne pomeni, da se take stvari sploh ne dogajajo. Na različne oblike nasilja in zlorab so opozorili na lanski posebni okrogli mizi. Kako pomemben je položaj slehernega otroka in kako so v naši neposredni bližini kršene njegove pravice, so pokazali tudi sarajevski avtorji video filma, ki ga bo Unicef predvajal po svetu, z naslovom Štiri sezone - zima, zima, zima, pri nas pa smo ga ob predstavitvi publikacije videli prvič. (KaN) /1 Duša Pogled in videnje usod s ptičje perspektive Ali je res potrebno, da naše Življenje spremljajo nesreče in trpljenje ali pa smo le pristali na nesmiseln predsodek, da smo le nemočne žrtve v nevidnem kolesju? Ko nas zapusti nas ljubljeni človek, je to res nesreča? Ali ni to prej dragocen trenutek, ko se zavemo, kaj vse smo opustili, koliko možnosti prezrli, da bi vsrkali vsak trenutek njegove bližine? Prav v takih trenutkih se naučimo budno dojeti vsak hip, ki nepreklicno izgine in rodi novega. In ali ni življenje tako neizmerno presenetljivo, da je v resnici usodno zamuditi katerikoli trenutek? Ples senc in nesreč pred našimi očmi je le igra s svetlobo, ki nam zastira oči, da bi jo močneje zaznali. Ko jo zares zaznamo, napolni tudi naše sanje v predajanju trenutkom noči. Ni sreče in nesreče, igra srčnega utripa je, ki seji lahko prepustimo kot budni otroci, ki ne dajejo pomena meji med sanjami in resničnostjo in se jim sanje zmeraj lahko uresničijo. - Ce se vam sanje Se niso uresničile, pišite DuSi, pogledala bo za vas naprej. Izrežite kuponček, pripišite "za DuSo", za daljši odgovor pa polni naslov. Stara sem 30 let in že nekaj časa v krizi, ker ne morem nehati pogrešati fanta, ki me je zapustil. Zdaj diham le se na pol. Se vedno čutim, kaj se mu dogaja, le da v žalosti ne razlikujem med intuicijo in željami. Ob njem sem začela pisati, zdaj ne morem več. Bolezen me je opozorila, da se moram soočiti z neodvisnostjo in samoto. Kam z ljubeznijo, ki se nabira v meni? Ne veselita me več ne študij ne služba. Kako naj nadaljujem? Bara Večje naloge ko so nam dane, hujše preizkušnje moramo prestati. Ce boste znali dojeti, da vam je odvzet le človek, ne pa ljubezen, ki jo boste klicah skozi pisanje še za druge, boste razvili svoj izvrsten pisateljski talent in priklicali k sebi izjemno subtilno dušo, ki bo trajno delila srečo z vami. Tudi bolezen ni kazen, ampak dar za hitrejše spoznavno zorenje. Končali boste podiplomski študij, zamenjali službo, leto dni preživeh v Londonu in ob morju spoznali svojega svetlolasega, kodrastega, modrookega Angela, s katerim bosta poletela v vročo nežnost, pa tudi za nekaj tednov v Južno Ameri- ko na poročno potovanje. Cez tri leta boste zibali in natisnili svoje prve novele. Ne vem sicer, kaj lahko 60-letni begunec iz Bosne pričakuje od prihodnosti, ki je ni, vseeno pa bi rad slišal od vas, kaj me čaka. Imam sina in hčer, ki sta moja velika skrb. Kakšna bo njima prihodnost? Ker sva z ženo precej načetega zdravja, me zanima najino zdravje za naprej. Verjamem v vaš pogled. Desperados Za zaupanje ni nikoli prepozno, za obup pa zmeraj prezgodaj. Neki prijatelj ali sorodnik iz Švice vam bo poslal nenavaden aparat, ki vam bo dal idejo za neko delo v obrti, s katerim boste v 19 mesecih na zeleni veji. K delu boste pritegnili tudi sina. Hci bo odlična delavka v zdravstvu. Oba bosta imela svoje stanovanje in štiri otroke. Sin bo tudi zmagovalec v nekem športu. Z ženo vama bo neki ljudski zdravilec blizu meje z Avstrijo s polaganjem rok povrnil zdravje in veselje do življenja. Vaša žena ima smisel za zdravilna želišCa; naj ga izkoristi, ker bo znala zdraviti sladkotno bolezen. Mož dela v tujini leto in pol. Letos je odšla k njemu študirat mlajša hči. Kmalu zatem se je k njemu preselila druga ženska. Ali se bom ločila? Ah bo mož to žensko pustil? Ah bo hčerka uspešno končala šolanje? Kaj me čaka? Kaj bo z mojim zdravjem? Ah se bo mož vrnil k meni? Ana Kljub velikemu trpljenju morate ohraniti svoje dostojanstvo zaradi sebe in zaradi mlade hčerke, ki naj tega stanja ne doživlja kot nekaj nepopravljivo tragičnega, kar bi ji lahko pokvarilo vstop v odraslost. Ne dajte ji misliti, da je oče brezobzirna pošast, saj navsezadnje nekoga ljubi. Zakon ni lastnina, ampak radost, da s podvojeno silo spoznavamo sebe in življenje. Zenska, ki je zdaj z vašim možem, bo odšla sama Mož se bo vrnil k vam: sprejmite ga s pripadnostjo, kakršno Čutite zdaj, ko se bojite, da ga zgubljate. Vse skupaj je le resno opozorilo, da ni nič na svetu samoumevnega, še najmanj pa partnerjeva trajna ljubezen. Hčerka bo celo zelo uspešna pri študiju, vaju z možem pa Čaka pravi začetek novega življenja in veliko skupnih potovanj. Zdravi ste. ____________ANGLIJA / ZAPUŠČENI OTROCI____________ Za mnoge starše so preveliko breme, zato jih mirne duše puščajo same doma za nekaj ur ali celo dni V idealni družbi naj bi bili otroci vedno in v vsakem pogledu preskrbljeni tudi takrat, ko staršev ni doma. Toda tudi v neidealni družbi je njihova osnovna pravica, da so vsaj varni, ta pravica pa je obenem osnovna starševska dolžnost. Za mnoge starše pa je ta preveliko breme, saj v Veliki Britaniji policija in socialne službe odkrivajo vedno veC primerov zapuščenih otrok. To so otroci, ki jih starši, ko jim je vsega dovolj, brez nadzorstva pustijo doma za nekaj ur ali dni. Med božičnimi prazniki so v različnih angleških krajih našli kar devet takšnih otrok. Policija v Brightonu, kp jo je priklical otroški jok, je v mrzli in vlažni spalnici našla dveletnega od urina premočenega dečka, oblečenega samo v majico. V Leedsu so otroci, ki so od hiše do hiše prepevali božične pesmi, odkrili tri zapuščene otroke, stare pet, štiri in eno leto. Za hrano so imeli le krožnik ovsenih kosmičev s sesirjenim mlekom, konzervo fižola in klobaso. Na električni peCici se je smodila plastična igraCa,-električni števec pa je kazal, da je električne energije le še za 11 minut. V Leedsu so našli tudi devetletno deklico brez hrane. Ležala je na postelji brez rjuh. Oče, ki je odšel popivat s prijatelji, jo je sicer pustil s 14-le-tno varuško, ki pa je odšla domov, ko se je naveličala varovanja. V Sheffieldu so v podobnih razmerah našli same štiri otroke, stare dvanajst, deset, tri in eno leto. Mnogi pravijo, da zdaj odkrivajo veC primerov zapuščenih otrok zato, ker sosedje bolj opozarjajo pristojne službe na te probleme. Po podatkih dobrodelne organizacije, ki skrbi za preprečevanje krutosti nad otroki, je takšnih primerov vsaj 60 vsak mesec. Policija dodaja, da zapuščeni otroci zdaj bolj pretresajo Angleže zato, ker so ob božiču bolj Čustveni in veC mislijo na družino in otroke. Seveda pa nihče ne ve, kako razširjen je ta problem. Zato brez odgovorov ostajajo bistvena vprašanja, kot so: ali do tega prihaja zato, ker prevladujoči družbeni in po- litični običaji spodbujajo starše k sebičnosti; ali so starši zaradi revščine in brezposelnosti pod nemogočimi pritiski; ali socialne službe ne opravljajo svojega dela, in končno, kdo je za to kriv - država ali posamezniki? Starše otrok, ki so jih našli zapuščene med prazniki, kazensko preganjajo, otroke pa so dali v varstvo začasnim krušnim staršem. Policija, poslanci in skrbstveni organi zahtevajo še strožje kazni za starše, ki neodgovorno zapuščajo otroke. Dobrodelna organizacija dodaja, da noben otrok, mlajši od 13 let, ne bi smel biti doma sam, brez nadzorstva, in da noben otrok, mlajši od 16 let, ne bi smel v odsotnosti staršev varovati otrok. Od vlade zahteva dodatna sredstva za študijo, s katero bi končno ugotovi- li, za kako velik problem v resnici gre. Toda pristojna ministrica za zdravstvo Virginia Bottomley pravi, da strožje kazni ne bodo rešile težav. Po njenem mnenju je treba s pomočjo cerkve in družbe spremeniti odnose med ljudmi, s poudarkom na moralnih vrednotah, in zagotoviti, da bodo staršem, ki ne zmorejo opravljati svojih dolžnosti, pomagali prijatelji in sosedje. Pri tem meni: »Ce so kazni prestroge, je še težje delati s prizadeto družino. Nekateri starši preprosto ne zdržijo, zato bi jim morali omogočiti, da bi lahko poklicali na pomoč. Tragično in sramotno je" pustiti otroke same. Neodpustljivo pa je, Ce ostane otrok zapuščen in še zaklenjen v sobi.« Alja Košak Zelje preprečuje rak na črevesju Ce uživate zelja enkrat na teden, imate veliko manj možnosti, da boste zboleli za rakom na debelem črevesu. Japonski strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prehrano, na podlagi raziskav zatrjujejo, da to dejansko drži in da se na ta način nevarnost raka zmanjša celo za 66 odstotkov. Zelje namreč vsebuje veliko več antikancerogenih snovi kot katera koli druga povrtnina. Obenem pa je tudi dobra zaščita pred čirom na želodcu, krepi imunski sistem organizma in ima protibakterijske lastnosti. Vse lastnosti pa veljajo tako za surovo kot kuhano ali kislo zelje. ° (KaN) Dekleta kadijo, da bi shujšala Mlada dekleta se zaradi bojazni pred debelostjo rada zatekajo k cigaretam. V sedmih šolah v južnem Londonu so izpeljali anketo med dva tisoč deklicami, starimi od enajst do osemnajst let. Njihovi odgovori so pokazali, da sta teža in kajenje tesno povezana. Zlasti mlajša dekleta so prepričana, da je cigareta dober pripomoček za zmanjševanje teka. Med vsemi je bilo dvanajst odstotkov rednih kadilk, tiste, stare štirinajst let in več, vedno pogosteje segajo po cigaretah, medtem ko se jih devet odstotkov le občasno odloča za kajenje. Strokovnjaki zato opozarjajo, da bi morali tudi v šolah nameniti vec pozornosti zdravemu načinu življenja, kar vključuje prav tako pravilno prehrano in napotke za tiste, ki imajo kak kilogram preveč in jih to spravlja v obup in zatekanje k cigaretam. (KaN) Izbiti zob pri otroku lahko rešimo Oboci neredko po nesreči - pri igri, vožnji s kolesom, padcu, pretepanju - izgubijo ah si poškodujejo zobe. Nevarnost grozi zlasti prednjim, ki pa jih s pametnim ravnanjem včasih lahko rešimo sami. Najprej je treba izbiti zob poiskati, ga pazljivo umiti v hladni (!) vodi' in ga potisniti nazaj v zobno jamico. Ce je dlesen preveč poškodovana in oboka to vstavljanje preveč boli, je zob bolje spraviti v stekleničko z mlekom. Ali pa skušati, kljub bolečini, oboka prepričati, da naj malo potrpi in obdrži zob v ustih, s tem, da ga prihska z jezikom. Zatem pa takoj k zobozdravniku, ki bo vedel najbolje svetovati in ukrepati. Ce se nesreča zgodi (kar je skoraj pravilo) takrat, ko zobozdravnik ne dela, pojdite na urgenco. Kajti, kolikor hibeje bo zob nameščen nazaj, toliko veC je možnosti, da bo rešen, Poudarjajo v Britanskem združenju za zdravje zob. Pri vsem je tudi zelo pomembno, da je pravilno poskrbljeno za orenine, ki imajo pomembno vlogo tudi po uspešnem posegu. (KaN) _____ŠTUDENT NAJ BO / IZPIT_ Noči brez spanca, delo za psihoanalitike, hi kvadrati in variante Povprečen človek to težko razume Ce hoCe povprečen človek razumeti, kaj se dogaja v glavi študenta eno uro pred izpitom, naj se raje najprej poglobi v kaj lahkega, kot je na primer Zvveisteinova teorija verjetnosti, saj teh procesov ne more razložiti umrljivo bitje. Ko možak za katedrom reCe: »Izpit bo Cez tri tedne - naj mu bog oprosti, jaz mu ne morem,« niti ne sluti, kaj je s tem povzročil. To pomeni tri tedne neprespanih noči, ko se v mladih glavah namesto nasprotnega spola pojavita hi kvadrat in varianta, Ce pa je človek se naiven in misli, da se mu bo uspelo v enaindvajsteih dneh naučiti celo statistiko, ga pred živčnim zlomom ne ' resi nič. Ko napoči jutro pred izpitom in blažen Cas, ko pozabiš še zadnji računček, ki si ga pred dvema dnevoma rešil natanko tri-stotic, se počasi sprijazniš z usodo, da boš padel, in se napotiš na avtobus. Na faks seveda zamudiš, ker si pozabil mesečno, pa še oblečen si Cisto iz mode, ker si v razburjenosti vzel drugo jakno in ne tiste, v katero si zvečer skrbno spravil indeks in osebno. Ko si mrzlično sposojaš računalnik, ker so v tvojem sle baterije, se izpit ponavadi začne. Nastopi zanimiv zakon, ki ni odpovedal Se nikdar. Od beh izpitnih nalog, ki jih dobiš, so vse iz knjige, ki je še nisi predelal, Ce so naloge štiri, je Četrta sicer iz tvoje knjige, vendar si to poglavje spustil. Pet nalog ni nikoli, ker profesorji vedo, da bi peto verjetno znal rešiti. Tudi Ce obstaja kak fanatik, ki je predelal Cisto vse knjige, mu to ne pomaga kaj veliko, saj je znano pravilo, da se prvih 46 minut izpita ničesar ne spomniš. Po neverjetnem naključju baja izpit 45 minut, to pa zato, da imaš minuto Časa, da vidiš, da bi naloge znal rešiti, in si potem še bolj ZivCen. Na koncu se vdaš v usodo in narišeš žirafo, da list ni prazen. Po izpitu pride obdobje, ki si ga psihoanalitiki še zdaj ne znajo razložiti. Veš, da nisi nič rešil, veš, da je nemogoče, da izpit narediš, a še vedno upaš, da ga bos po nekem Čudežu le naredil. To fazo so si odgovorni v vesolju izmislili, da ubogi študenti vsaj še nekaj Časa ne bi spali, odgovorni na Zemlji pa jo poskušajo Cim bolj raztegniti, saj veste: »Ah, rezultati bodo Cez kakšen teden, mogoCe dva, mogoče po praznikih (tudi Ce jih ni), kaj pa jaz vem.« Cez kakšen mesec dobiš rezultate in ugotoviš, da si srečno padel. Ves olajšan, ker je more konec, greš z mirnim srcem na naslednjo uro, kjer te pričakajo besede: »Izpit bo Cez...« Martin Murn Aspirin preprečuje prezgodnjo smrf Navadni aspirin lahko vsako leto prepreči najmanj 100.000 prezgodnjih smrti po svetu. To je temeljna ugotovitev, ki jo objavlja ugledna britanska medicinska revija British Medica! Journal na podlagi velike mednarodne raziskave. Gre za do zdaj najvecjo raziskavo, ki je vključila 140.000 naključno izbranih bolnikov v 300 kliničnih preizkusih, ki kažejo, da ima aspirin (in druga zdravila, ki zmajšujejo žilne obloge) veliko večjo možnost uporabe, kot pa so do zdaj mislili. Ugotovili so namreč, da primemo razširjeno predpisovanje aspirina za bolnike z znanimi vaskulamimi obolenji lahko prepreči vec kot 100.000 smrti na leto samo v razvitem svetu, obenem pa lahko celo v večjem Številu preprečuje srčne napade in kapi, ki ne ogrožajo življenja, in za Četrtino zmanjšuje tudi možnost njihove ponovitve. Zdravnikom priporočajo, naj upoštevajo možnost zdravljenja z dolgoročno terapijo z aspirinom za skoraj vse bolnike, ki jim grozi akutni srCni napad ali pa trpijo za hudo angino pectoris. Prav tako naj bi aspirin upoštevali za vse tiste, ki so že preboleli srCni napad, kap ali angino pectoris, arterijski by pass, razpihavanje žil ali druge bolezni, ki ožijo ožilje, in to ne glede na starost, spol, povečan krvni pritisk ali diabetes. Te terapije pa na splošno ne priporočajo ljudem iz nizko rizičnih skupin brez predhodnega vaskulamega obolenja. V raziskavi so največ uporabljali aspirin, in sicer v povprečju pol tablete na dan. V nasprotju s prejšnjim mnenjem zdaj ugotavljajo, da aspirin in druga podobna zdravila lahko preprečijo strdke v krvi ne le v arterijah, ampak tudi v venah in s tem približno za polovico zmanjšujejo nevarnost venozne tromboze in življenjsko nevarno embolijo pljuč tudi med bolniki, ki prestajajo ortopedske ali druge večje operacije. Raziskovalci izrecno opozarjajo, da kdor nima nobenih jasnih znakov vaskulamih obolenj, se ne sme zdraviti sam. Nobenih dokazov tudi ni, da bi bilo za zdrave ljudi jemanje aspirina priporočljivo, kajti sicer redki stranski učinki (predvsem krvavitve) ob dolgoročnem jemanju aspirina lahko pri ljudeh iz nizkorizicnih skupin povzročijo vec škode kot koristi. Celo tisti, ki so preživeli sreni napad, kap ah drugo obolenje, ki jih uvršča med visokorizicne skupine, se smejo dolgoročno zdraviti z aspirinom le na podlagi zdravniškega nasveta in nadzora. Ljudem, ki so preboleli kap zaradi strdka v krvi, lahko terapija z nekajletnim jemanjem nizke doze aspirina bistveno zmanjša nevarnost druge kapi ali smrti. V zvezi s tem začenjajo dve veliki raziskavi, ki vključujeta 40.000 bolnikov na Kitajskem, v Evropi in drugod. Alja Košak KOMENTAR Kratek jezikovni tečaj o pomenu besede privilegij Dogajanje v državnem zboru vzbudi pri medijih ve-CP ali manjšo pozornost. Predlog zakona o vojnih invalidih pa ni povzročil v slovenskih javnih občilih nobenega odmeva. Predlog zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, je vlada zavrnila, Se preden je utegnil priti na poslanske klopi. Ce bi bil zakon sprejet, bi to v praksi pomenilo, resnici na ljubo - sicer res le v najslabšem primeru - tudi do Šestdesetodstotno znižanje invalidskih prejemkov. Nenavadno pri tem je dejstvo, da je bil takoj po zavrnitvi predloga v državnem zboru sprejet zakon o zamrznitvi povišanja prejemkov vojnih invalidov po hitrem postopku, na katerega pa je uspelo državnim svetnikom izglasovati odložilni veto. Kaj vse je utegnilo vplivati na poslance, da so ta zakon sprejeli, je stvar bolj ali manj uspešnega ugibanja, nedvomno pa je na končno odločitev vplivalo tudi mnenje in prepričevanje ene od poslank, ki je ocenila prejemke vojnih invalidov kot privilegij. Tu se nam zastavi popolnoma nepolitično vprašanje. Namreč, kdo in kakšno etiko imajo tisti, ki smo jim zaupali, seveda na osnovi obljub, odločanje v naSem imenu. Ce gre pri upombi izraza privilegij, denimo, za nespretnost v izražanju ali pa za pomanjkanje besednega zaklada, se bodo morali posamezniki počasi navaditi na dejstvo, da je delo poslancev javno in da lahko »nepremišljene« izjave prej Škodujejo, kot pa koristijo tako posamezniku, kot tudi stranki. Ne glede na to, pa je stališče, da Sm pri tistih, ki so odvisni zgolj od dobre volje in mora-le politikov, za privilegij, milo rečeno, ironično. Po drugi strani pa zvenijo takšne ocene iz ust tistih, ki so v resnici privilegirani, že kar groteskno. Naj ob tej priložnosti poučimo nevedne, da pomeni latinska beseda privi-iegjum sicer res posebno pravico, ki pa pomeni hkrati predvsem tudi ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju BOLJŠI položaj. In če se spoštovane poslanke in poslanci ne zavedajo, da - če kdo, potem imajo privilegij prav oni sami, jih je potrebno na to pač opozoriti. Pri tem pa ne gre za en sam privilegij, če ne ZQmerijo. Prvi privilegij, ki ga uživajo, je možnost, da sarm odločajo o svojem finančnem položaju - nanaša se na tisto vsebino pojma, ki govori o privilegiju, kot o Posebni pravici. Drugi privilegij, je logična posledica prvega, omogoča namreč boljši ekonomski in socialni položaj poslancev, v tem, sicer za večino državljanov, kriznem obdobju. In nenazadnje, bistvo privilegija je tudi v tem, kolikšnemu krogu ljudi je le-ta dostopen. Znano je, da so privilegiji poslancev omejeni na ozek krog posameznikov. »Privilegiji«, kijih uživajo invalidi, Pa so, zal, dostopni vsakomur. Marjeta Smolnikar ________INTERVJU / JQ2E ZUPANC_____ Vojni invalide so posledica človekovega brezumja Stranke naj izpolnijo svoje predvolilne obljube Nekdanja Jugoslavija je varstvo vojnih invalidov urejala enotno za vso državo. Pri tem so nekatere republike, med njimi tudi Slovenija, priznavale Se dodatno obliko varstva. Vojaškim vojnim invalidom je bivša država zagotavljala varstvo že takoj po drugi svetovni vojni, deloma celo med samo vojno. Civilni invalidi vojne pa niso prejemali do leta 1969 nobenega nadomestila. Najprej je dobilo varstveni dodatek okoli 2500 upravičencev, ki so imeli priznano stoodstotno invalidnost. Leta 1974 so se kriteriji za prejemanje invalidskega dodatka znižali na priznano Šestdesetodstotno invalidnost. In Sele devetnajst let za tem je prišlo do izenačenja varstva vojnih in civilnih invalidov vojne. Danes pripravlja ministrstvo za delo nov zakon o vojnih invalidih. Pri tem se po mnenju nekaterih pojavlja težnja, da bi se že pridobljene pravice zmanjšale, kar bi bilo v nasprotju z 52. členom republiške ustave. Omenjeni člen namreč zagotavlja vojnim veteranom in žrtvam vojne posebno varstvo. O vprašanjih odnosa do vojnih invalidov smo se pogovarjali z Jožetom Zupancem, predsednikom Zveze društev civilnih invalidov vojne. Kdo vse sodi pod »zaščito« zakona o vojnih invalidih in koliko je teh upravičencev v naši državi? Sem sodijo vojaški vojni invalidi iz prve in druge svetovne vojne, pa tudi vsi, ki jih je ta nesreča doletela v zadnji agresiji na našo državo. Skupaj jih je 5236. Njihova povprečna starost je nad sedemdeset let. Naslednja skupina so vojaški mirnodobni invalidi, teh je 1458, njihova povprečna starost pa je med tridesetim in štiridesetim letom. Invalidi so postali zlasti zaradi nevzdržnih razmer, ki so v zadnjih desetih letih vladale v jugoslovanski armadi. Tretja skupina pa smo civilni invalidi vojne, vsi tisti torej, ki smo kot civilisti utrpeli med vojno in po njej hude poškodbe. Nas je v Sloveniji 1600, povprečna starost pa je šestdeset let. Za to zadnjo skupino upravičencev je predvsem značilno, da so postali invalidi kot otroci, da je prišlo do njihove invalidnosti v času, ko se še niso zavedali nevarnosti vojaške tehnike. Tovrstne najdene predmete, po drugi svetovni vojni so ležali vsenaokrog, so videli kot igračo. Kaj je tisto, kar se vam zdi pri teh dejstvih vredno poudariti? Gre za tragično resnico, da vložijo konstruktorji vojaške tehnike največ napo- rov v to, da skonstruirajo naprave, ki bodo Cim bolj zanesljivo ubile in pohabile tiste, ki se ne morejo braniti ali zbežati. Sem sodijo tudi otroci. Pri tem je potrebno izpostaviti razliko med vojaškimi invalidi in civilnimi invalidi vojne. Slednji so namreč bistveno na slabšem. Svojo invalidnost preživljajo dlje kot vojaški invalidi. Povedano drugače, invalidi so od svojega sedmega leta dalje. Hkrati so se z invalidnostjo soočili v najbolj občutljivem življenjskem obdobju. Vojaški invalidi imajo pred nami to »prednost«, da jih je invalidnost doletela pri dvajsetih, tridesetih letih. Do takrat pa so imeli vsaj potencialno možnost uživati radosti ne-invalidnega življenja. Medtem ko se pripravlja nov zakon o vojnih invalidih, pa ostaja vprašanje tistih vojnih invalidov, ki niso bili ob pravem času na pravem mestu, kar nekakšen tabu. Danes si prizadevajo za spravo z mrtvimi in zdi se, kot da je med živimi že vse urejeno. V naši državi je. predvidena najvišja možna kazen do dvajset let zapora. Nekateri trpijo »kazen« že veC kot petinštirideset let. Civilni invalidi vojne se zavzemamo za to, da se prizna status invalida vsem tistim, pri katerih je prišlo do invalidnosti zaradi vojne in voj- nih okoliščin. Zakaj se posebej izpostavlja vprašanje vojnih invalidov? Dejstvo je zelo preprosto. Delavec na primer, ima vedno možnost, da zavrne delo na nevarnem stroju. Delodajalca, ki bi ga silil k takemu delu, lahko prijavi inšpekciji. Kaj pa se zgodi vo- moral biti zaradi objektivnosti sila obširen. Ne gre namreč samo za prejeti denar. Tu gre zalasti za visoke stroške, ki so povezani z invalidnostjo. Poleg tega ne more noben denar odtehtati invalidnosti. Zato naj se tisti, ki odločajo o naših prejemkih, zamislijo najprej nad svojimi. jaškemu obvezniku, ki bi zavrnil obrambo domovine, je vsakomur znano. In to so razlogi, zakaj priznavajo v Evropi poseben status prav vojnim invalidom. Kolikšna je višina invalidnine? Ce dovolite, se mi zdi vprašanje nekoliko neumestno. Seveda ni višina invalidnine nobena skrivnost. Odgovor na vprašanje pa bi Ali so vas tisti, ki sedijo v državnem zboru, razočarali? Vse stranke so pred volitvami v svojih obljubah visoko deklarirale pozitiven odnos do varstva invalidov. Sedaj pa upravičeno pričakujemo in zahtevamo, da ob sprejemanju zakona o invalidih vojne to svojo predvolilno obljubo tudi izpolnijo. Marjeta Smolnikar KRATKOČASJE ZA KRATKOHLAČNIKE MOJA PRVA KASETA Lado Jakša: Slovenski odmev Slikarka Renata Bovhan je znana predvsem po svojih glasbenih slikanicah. V njih barvito prepleta pesmi, notne zapise in ilustracije. Izdala je tudi dve kaseti, ki sta nekaj posebnega že na pogled, saj imata barvno nalepko, nekateri ovitki pa so ročno pobarvani. Tako izstopata že po svoji barvitosti. Tudi glasba je nenavadno barvita. Kaseta prinaša izbor ljudskih pesmi v instrumentalni izvedbi. Na njej slišimo tako znane pesmi, kot so Marko skače, Rdeče češnje, Ringa, slušamo kaseto, začudeni ringa raja in druge. Nič nove- ugotovimo, da so to popolnega, boste dejali. Toda ko po- ma nove pesmi! Skladatelj Lado Jakša jih je mojstrsko priredil in oživil hkrati. Raznoliki instrumenti nam znane skladbe zaigrajo v povsem novi glasbeni podobi. Za presenečenje kar naprej skrbijo nenavadni ritmi, drugačne melodije iz sploh zelo razgibane priredbe. Na drugi kaseti z naslovom Uspavanke, so zbrane umirjene večerne pesmi. Uspavanke znanih skladateljev pojeta Alenka Vidrih in Goj-mir Lešnjak-Gojc. Pa lahko noč vam želimo, jutri je namreč nov šolski dan. Dario ANTARKTIKA Kraljestvo večnega ledu Dežela brez stalnih prebivalcev Polama območja ob severnem in južnem zemeljskem tečaju imajo skupno značilnost: tam vlada hud mraz. To so zagotovo najhladnejša področja na Zemlji. Tudi najhujša zima pri nas ni nič v primerjavi s hladnim podnebjem v teh krajih. Arktika na sevem je v glavnem velikanska ledena gmota brez zemlje pod seboj. Antarktika pa je izgubljena celina na južnem tečaju, prekrita z debelo odejo ledu. Led je ponekod debel kar štiri kilometre. Golo in pusto deželo pokrivajo velikanski ledeniki, ima pa tudi delujoče vulkane, kot je na primer Erebus. Po velikosti je le malo manjša od Južne Amerike. Ko so leta 1820 odkrili celino, se je med raziskovalci in pustolovci iz različnih držav razvilo pravo tekmovanje, kdo bo prvi prišel do južnega tečaja. Najprej je to uspelo norveški odpravi pod vodstvom Roalda Amundse-na, ki je dosegla tečaj 14. decembra leta 1911. Ta območja so hladna zato, ker pada sončna svetloba poše-vneje kot na katerikoli drugi del zemeljske površine. Mraz pa je še hujši, ker deluje led kot ogledalo, ki odbija sončno energijo nazaj v vesolje. Na Antarktiki se temperatura tudi poleti ne dvigne nad -29 °C, najnižja ugotovljena temperatura pa je bila celo -88, 3 °C. In še nekaj je značilno za Antarktiko: decembra in januarja sonce sploh ne zaide, tako je 24 ur na dan svetlo. Področje ni posest nobene države in je edina celina, na kateri razen znanstvenoraziskovalnih oporišč ni stalnih človeških naselbin. Zaradi težkih življenjskih pogojev na njej skorajda ni živih bitij, le ob obrežju živijo pingvini, tjulnji in galebi. Poleg kopenskih živali pa se Antarktika ponaša s prgiščem žuželk, med katerimi je najbolj nenavadna vrsta komarjev brez kril. Mojca Pingvini so najbolj številni prebivalci Antarktike RIREDITVE ZA NAJMLAJŠE LTUBLTANA KD ŠPANSKI BORCI, tel.: 061/1404-183 V soboto, 15. januarja, ob 16. uri, sobotno popoldne za otroke. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V četrtek, 13. januarja, ob 11. uri, in v sredo, 19. januarja, ob 19. uri, otroška igrica MALA CAROVNCA, KI NI MOGLA BITI ZLOBNA v izvedbi gledališča Škatlica domišljije. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, tel.: 061/314-962 V petek, 14. januarja, ob 17. uri, Boris A. Novak: STO-TISOCNOGA, za izven. V soboto, 15. januarja, ob 11. in 17. uri, S. Makarovič: KORENČKOV PALČEK, za izven. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE, tel.: 063/25-332 V sredo, 12. januarja, ob 15.30, B. Veras: ZELENA KAPICA, za abonma 4. šolski in izven. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, tel.: 062/26-748 Danes, 9. januarja, ob 11. uri, P. Polak: IGRA O RDEČI KAPICI ALI GOSPOD, POKUKAJVA V TA ZABOJ, za izven. SKOFTA LOKA KNJIŽNICA I. TAVČARJA V torek, 11. januarja, ob 17. uri, ura pravljic - ANA FLORJANČIČ. Silvestrov večer Na praznovanje novega leta se je treba pripraviti. Jaz sem praznovala s svojo sestrico Evo, z bratom Mihom, z mamico in očkom. Bilo je lepo. Postavili smo jaslice, nato pa še novoletno smrečico. Pri delu smo bili veseli, ker je bilo zabavno. 30. 12. je prišel bratcev najboljši prijatelj. Igrah smo se z lego kockami. Mamica je skuhala večerjo, ki je bila zelo dobra, očka pa nam je postavil vlečnico. Gez nekaj časa je vtalmil Miha prst v kolešček, ki se je vrtel. Zelo ga je bolelo. Ko smo se naveličali smučati, smo šli domov k topli peči. Težko smo pričakovali novo leto. Ko je bila ura deset, smo gledali televizijo. Ob enajstih sem pogledala pod smrekico in videla darila. Mislila sem si, da je to prinesel Dedek mraz. A to ni bil novoletni dedek, temveč mamica in očka. Ni nam uspelo pravočasno odpreti šampanjca. Moja soseda Maja je metala petarde tako, da so nas bolela ušesa. Tudi v šipo in v avto jih je metala. Ko je bila ura deset minut do dvanajstih, smo pripravili kozarce. Odprli smo šampanjec in ga natočili v kozarce. Se sreča, da ni počilo, če ne bi bilo vse mokro po tleh. Miha je šel spat, midve z Evo pa sva bili pokonci do petnajst minut do pol dveh. Napisala in narisala Nataša Žagar, 2. d razred Kdo je bil Arhimed? Arhimedes ali Arhimed je bil velik izumitelj in oče fizikalnih znanosti. Bil je znanstvenik iz grške kolonije na Siciliji. Rodil se je 287 pr. n. š. v Sirakuzah (Italija). Njemu pripisujejo veliko matematičnih in fizikalnih odkritij. Izumil je: spiralni brezkončni vojak, ki omogoča dviganje vode v cevi in se imenuje »Arhimedov vijak«; »Arhimedov zakon«, ki omogoča določiti prostornino nekega telesa z merjenjem količine odrinjene vode, če telo potopimo vanjo; uporabo ogledal za zažiganje sovražnih ladij na daljavo; zobata kolesa in škripce, kar je zmanjšalo napore delavcev... Arhimeda so ubili rimski vojaki, ko so zavzeli Sirakuze leta 212. Znanstvenik se je namreč tako poglabljal v neko vprašanje iz geometrije, da vojakov sploh ni slišal, ko so prišli. (Iz velike otroške enciklopedije) Ugotovi, kateri šestkotniki sodijo na prazna polja na zgornji sliki! z-- TV SLOVENIJA 2 / ČETRTEK, 13. JANUARJA OB 20.55 Umestnost je svet brez nacionalnih meja Rade Šerbedžija: »Moj jezik je jezik umetnosti« Rade Serbedzija -1gralec, pesnik, torej umetnik, predvsem pa človek. Je eden mnogih, ki jih je zaznamovala resnica zadnjih let. Izgubil je državo, izgubil je svoj jezik. Znašel se je v v novem okolju, pravzaprav v novem svetu, kjer je moral zaživeti v novi resničnosti. O tej intimni drami izjemnega umetnika pripoveduje dokumentarni film Katera pesem rabi moj glas? avtorja Jožeta Perku, ki bo na sporedu V Slovenija v četrtek, 13. januarja in je nastal v koprodukciji med Vinjeta d.o.o. in Umetniškim programom Televizije Slovenija. Rade Šerbedžija, vi ste film že videli. Vam je všeč? Izredno. Kamera je zelo poetična. Od kod pravzaprav zamisel za film? Po prihodu v Slovenijo sem se najprej nastanil v Hotelu Union. Moj dober prijatelj Stane Voger me je Cez po-etje povabil v svoj vikend v Podljubelju, lam sem preživel prekrasne trenutke in srečal prekrasne ljudi, s katerimi smo ob veCe-nh balinali. V tem Času pa sem pisal tudi poezijo. Andrina Jager, ki ]e bila kasneje producentka projekta, me je Povabila v oddajo na Radiu Tržič in tako sem se seznanil z njenim možem, Jožetom Perkom. Pogrešal sem fizično aktivnost, zato sva z Jožetom preživela ve-.o Časa na teniškem igrišču. Ob tem najinem druženju se je porodila zamisel za film. Jože Perko je na osnovi moje nove poezije naredil scenarij. Snemanje je bilo izjemno doživetje, prav tako izjemen pa je tudi °.ž?' Druženje z njim mi je zelo veliko pomenilo, kajti v tistem času, ko sem izgubil veliko dobrih prijateljev, je bilo najpomemnejše najti novega prijatelja. Med snemanjem sem ugotovil, da je Jože fantastičen umetnik kamere, kasneje, ko sem si film °gledal, pa sem spo-znal, da je tudi dober režiser. Ste kdaj pomislili, da boste morda nekoč nekje upodobili tudi samega sebe? Nisem. To je prvič, da v obliki nekega do-. umentarnega filma j gram samega sebe, svojo Usodo. Razlog za to Je popolnoma umetniške narave. Po načinu, ki ga je izbral Perko, to-rej, da je zasnoval film na osnovi poezije, na osnovi tistega, kar se dogaja znotraj mene, je ‘Im pripoved nekega Umetnika. To je usoda Umetnikov povsod. V tem nesporazumu z ži- vljenjem, v izgubi države in jezika, je mogoCe spoznati tudi usodo kakega slovenskega umetnika, ki lahko doživi tak nesporazum. Film je dobro narejen zato, ker problema ne privatizira preveč. Na vsak način pa deluje zelo nevarno in zastrašujoče. Ob vasem prihodu v Slovenijo je bilo na vaš raCun izrečenih mnogo besed. Niste pomislili, da vam izpostavljanje s taksnim filmom lahko škoduje? Ta film meni osebno zagotovo koristi. Mnogim bi namreč rad pojasnil tisto intimno situacijo, v kateri sem se znašel in rad bi na nek naCin odgovoril na vsa novinarska in politična podtikanja tistih, ki bi Slovenijo radi očistili »južnjakov«. Sicer pa sem se s tem soočil, te zgodbe me ne skrbijo. Zaboli me le kakšna neumna neresnica. Kaj hočete, ukvarjam se s takšnim poklicem, da me imajo nekateri ljudje radi, drugi pa me sovražijo. Tudi v Sloveniji so ljudje, ki me imajo radi in ki so veseli, da sem tukaj. Delam zanje, za te ljudi. Torej pomislekov niste imeli? Film je resničen. Vse, kar smo povedali, je resnica. Resnica je danes sicer nevarna, ampak Ce se človek odloči živeti resnično, se neha bati Česarkoli. Vsak človek želi živeti resnično. Vprašanje pa je, kakšna je njegova resnica. Mnogo ljudi pred njo zamiži, da bi svojo pravo resnico prikrili. Sam v zadnjih treh letih nisem imel razloga, da bi zamižal pred Čemerkoli. Na slovenskih odrih nastopate v slovenščini. Imate kakšne težave z jezikom? Igralec je Čuden stroj, Čuden mehanizem. Jezika na odru se je pac treba naučiti. Kot pravim v filmu: v slovenskem jeziku ne morem noreti, čutiti, jezik me ne more nositi ... Po vlogi Glostra v Kralju Learu sem odigral Don Huana v novogoriškem gledališču, kjer je bila situacija z mojo slovenščino že boljša. V predstavi Pot v Damask pa sem igral tujca in sem seveda tako tudi govoril. Film Katera pesem rabi moj glas? torej sloni na vaši novejši poeziji. O Cern te pesmi pripovedujejo? O vsem, kar sem videl in doživel, kar se je zgodilo meni in drugim. Govorijo o vojni, govorijo na enostaven naCin. Včasih so enostavne besede v poeziji zelo pomembne. Morda pomembnejše od metafor, izmišljenih asociacij in figur." Boste kdaj pesnili tudi v slovenščini? Ne vem. Minilo bo veliko Časa, da si bom upal kaj takega narediti. To je izjemno pomembno vprašanje. To je pravi problem vseh tujcev, ki delajo v slovenski kulturi. Jaz tega poguma nimam iz preprostega spoštovanja do slovenskega jezika in kulture. Ostati moram tisto, kar sem. Moram in želim delovati v slovenski kulturi kot igralec, ki se mora naučiti slovenskega jezika na odru in vedeti, da vsi v Sloveniji vedo, kdo je in zakaj je njegov naglas naglas tujca. Zato moram svojo poezijo ustvarjati v svojem jeziku. V filmu omenjate tudi svojo podobnost med likom Glostra, ki je vse življenje vse narobe videl in na koncu oslepel, vi pa da ste bili vse življenje slepi in ste na koncu spregledali. V Cem je bila vaša slepota? Ne samo moja, to je slepota vse generacije. Živeli smo kot otroci, verjeli smo v svet. Bili smo stari štirideset let pa smo bili še vedno otroci. Kot da nismo prebrali dovolj knjig! Kot da nisem naredil tega mojega Krleže! Pa vendar mu v globini duše nisem verjel. Verjel sem v ljudi. Ko sem spregledal, sem opazil, kako so se nekateri med njimi Cez noc spremenili. Bili so komunisti, potem pa desničarji, nacionalisti. Nisem verjel, da se kaj takega lahko zgodi. Pa vendar je nekje v meni še vedno neka utopija, nek absurd. Tudi zdaj, ko sem spregledal, imam še mreno na oCeh in še hoCem verjeti v ljudi, celo v tiste, ki so po mojem zgrešili. Hočem najti prostor, da bi jim oprostil in jih razumel. V vsakem človeku je dobro in zlo. Človeku je treba pustiti, da spregleda. In to je edini naCin, da uredimo življenje v novih razmerah. Tistim, ki so si umazali roke s pasivnostjo, ki so pomagali idejam nacionalizma, je treba pomagati, da se prebudijo. Živeti moramo kot ljudje, ki so obsojeni, da živijo eden z drugim. Potrebno bo veliko energije, razumevanja, da bomo obvladali pravila novega življenja. Umetnik ste. Umetnost torej uspe preseči kulturne okvire nekega konkretnega okolja? Umetnost je tisti del kulture, ki ruši okvire, ki odpira okna kulture vsakega naroda. Umetnost obogatuje jezik in prostor. Umetnost je lahko zaprta ali odprta. Zaprta ni dobra. Poglejte primer francoske in angleške kulture, ki sta se leta, desetletja in stoletja odpirali v svet. Francoske kulture si ne morete predstavljati brez vseh, ki so prišli in jo obogatili, od igralcev do likovnih umetnikov. Na tem primeru se morajo učiti tudi majhni narodi. Razmeram v Sloveniji, ki je iz jugoslovanskega pekla izšla z najmanj poškodbami, ne more škoditi, da se v njenem vidnem polju pojavijo umetniki s področja bivše Jugoslavije ali iz Afrike ali iz bivše Rusije. Umetniki smo poseben del človeštva, pripadamo neki svoji državi, ki je potujoča in umetnike vsega sveta povezuje v poseben prostor, ki se dviguje nad nacionalne okvire. V tem primeru je moja vez z Mileno Zupančič, Borisom Cavazzo in drugimi izredno trdna. Obstaja jezik, ki ga razumemo samo mi, jezik umetnosti. Nataša Nardin TV SLOVENIJA 1 / SREDA, 12. JANUAR OB 20.30 Kruta usoda ju je zbližala in skupaj odideta iskat svobodo DOLGO JE NI BILO, angleški barvni film, 1989 Režija: Peter Hall, scenarij: Stephen Poliakoff fotografija: Philip Bon-ham-Carter, glasba: Stephen Edvvards, igrajo: Peggy Ashcroft, Geraldi-ne James, James Fox, Jackson Kyle Velika angleška gledališka igralka Peggy Ashcroft, ki jo je film odkril precej pozno, je umrla 1991. leta. Dve leti prej so z velikim uspehom na beneškem filmskem festivalu predstavili njen zadnji film DOLGO JE NI BILO in za svoj nastop je skupaj z mlajšo soigralko Geraldine James dobila pokal Volpi. To je bilo zadnje priznanje v dolgi vrsti njenih odlikovanj, saj jo je Britanija že leta 1956 počastila s podelitvijo plemiškega naslova. Naši gledalci se je spominjajo predvsem po odlični vlogi v televizijski nada-ljevnaki Dragulj v kroni, za katero pa je dobila nagrado Emmy. Režiser njenega zadnjega filma je bil Peter Hall, njen stari znanec, saj sta tako rekoč skupaj utemeljila Royal Shakespeare Company, kjer je Peggy Ashcroft mojstrsko odigrala celo vrsto shake-spearianskih vlog. Hall je vsestranski režiser, uspešen je tako v gledališču kot v operi in ne nazadnje je zlahka osvojil tudi televizijski film- ski medij. Nenavadna zgodba Stephena Polia-koffa mu je oCitno ležala, saj je občutljivo temo vodil z velikim preudarkom in smislom za prelomne trenutke, v katerih se stopnjuje dogajal-ska napetost. Gre za nepričakovano zbližanje in prijateljstvo dveh žensk. Starejša Lillian je morala zaradi svojega težavnega obnašanja v poznih dvajsetih letih kot odraščajoče dekle v bolnico za duševne bolezni. Družini je bila v spotiko in na ta način so se jo elegantno in hkrati kruto rešili. V ustanovi se je postarala in pri tem sama pozabila na to, zakaj je v njej. Prav tako njeni sorodniki. Ko pa so bolnico oblasti zaprle, so si morali varovanci poiskati novo bivališče. Po Lillian je prišel bogati neCak, uspešen bankir, ki ima imenitno hišo in ki je prepričan, da mora Lillian ponovno postati del družine. Njegova žena Harriet ne deli njegovega prepričanja, molčeča in trmoglava Lillian jo spravlja ob pamet, razen tega pa Harriet pričakuje otroka in Čeprav naj bi bilo njeno življenje srečno, je v svojih Čustvih do moža in starejšega sina ambivalentna. Kljub temu ali prav zato pa prične Harriet sCasoma razumevati nenavadno starko, v kateri še vedno tiči upornost in originalnost mladih let. Anarhična nrav, ki jo kaže Lillian, jo bega, obenem pa ji odpira oci zase. Kljub udobnemu življenju se ji zdi, da jo družinske obveznosti dušijo in da zase nima nobenega prostora. Nepričakovano se Harriet in Lillian odpravita iskat svobodo... SLOVENSKI PROGRAMI fr- SLOVENIJA 1 Ziv 2av Poletje s Selikom, pon. 3., zadnjega dela norveške nadaljevanke Pepelka, posnetek gledališke predstav Kljukčeve dogodivščine, lutkovna igrica Obzorja duha Dvanajst slovenskih podob ljudskega plesa: 45 let APS France Marolt, 2. del Vodne pustolovščine, pon. 7/24 dela angleške pzn serije > Poročila Marino kot morje, Švicarski film, 1987, VPS 1405 Dediščina sončnih bogov, pon. 4/6 dela dokumen. serije Galebove hčerke, 2/10 del kanadske nadaljevanke Po romanu Arlette Cousture TV dnevnik 1 Po domače Risanka Slovenski loto TV dnevnik 2, vreme, Šport r Zrcalo tedna Podarim - Dobim Glive James: Slava v 20. stoletju, 1/8 del angleške dokumentarne serije TV dnevnik 3, VPS 2220 Sova Zadeva Seznec, 1/4 del francoske nadaljevanke, VPS 2240 Igrajo: Christophe Malovoy, Nathalie Roussel, Madeleine Robinson in drugi; režija Yves Boisset. Tekmeci Sherlocka Holmesa, 8/26 del angleške nanizanke fr- SLOVENIJA 2 09.20 09.55 11.00 12.05 12.55 13.45 14.55 15.50 16.50 17.50 19.30 20.05 20.35 22.40 23.10 Altenmarkt: Slalom (2), 1. tek, prenos Kranjska gora: Slalom (M), 1. tek, prenos Poglej in zadeni, ponovitev Altenmarkt: Slalom (Z), 2. tek, prenos Kranjska gora: Slalom (M), 2. tek, prenos Video strani Joseph Conrad, 5/6 del francoske nadaljevanke Gore in ljudje Športna nedelja: Košarka NBA Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (M), posnetek iz Kranjske gore Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (Z), posnetek iz Altenmarkta Dnevnik 2 Slovenski magazin Topaz, ameriški film, 1969 Športni pregled Video strani A KANALA 08.00 08.15 08.45 09.15 09.30 11.00 11.30 12.00 12.15 13.00 18.00 18.40 19.30 20.00 20.55 21.55 23.05 01.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Ris, risanke in spoti Srečni Luka, risana serija Male živali, ponovitev • Pompeji, ponovitev dokumentarne oddaje Film govori o mestu, ki ga je zasula lava in je zato taksno, kakršno je bilo v Času Rimljanov. Prikazuje njihovo tedanje življenje in seveda sam dan, ko se je zgodila katastrofa. Ameriških deset, ponovitev Dance Session, ponovitev 14. oddaje Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Helena, glasbena oddaja Video strani CMT Tropska vročica II., ponovitev 14. dela am. nanizanke Srečni Luka, risana serija Tropska vročica H., 18. del ameriške nanizanke Iskanje v temi Natakarico iz Tropske vročice ugrabijo med mednarodnim incidentom, ki se zgodi po zaslugi teroristov iz tretjega sveta. Nick mora seveda priskočiti na pomoč... Kino, kino, kino, oddaja o fdmu Braxton, am. pustolovski film Igrajo: Patrick Skelton, Caroline Bliss, Michel Subor, Tony Baird, Lydia Kigali in drugi; režija Robert Halmi. CMT Video strani J E KOPER B Slovenski program mmpKOROŠKA 11.30 Dober dan, Koroška RAI 1 Variete: Senza rete (Mina in Giani Morandi) Dok.: Kvarkov svet Otroški variete: La banda dello Zecchino Velike razstave MaSa Aktualno: Parola e vita Zelena linija, 13.00 Zelena linija dokumenti Dnevnik Kviz: Toto-TV Radiocor-riere Variete: Domenica in (vodita Mara Venier, Lu-ca Giurato), vmes (15.20 Cambio di .campo, (16.20) Solo per i finali Dnevnik Šport: 90. minuta Variete: Domenica in Vreme, dnevnik, šport Variete: Golden circus festival (vodi Liana Orfei) Športna nedelja Dnevnik Športna oddaja: Tempi supplementari Dnevnik in vremenska napoved Film: La formula (dram., ZDA '81, r. J. Avildsen, i. George C. Scott, Marlon Brando, M. Keller) TV fdm: Gamma (dram., It. ’75, i. Giulio Brogi, M. Zanetti, 1. del) RAI 2 Variete: Videocomic Variete: In famiglia, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik Otroški variete, vmes risanke, igre, nanizanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: II bambino del karate Variete: In famiglia (vodi A, Cecchi Paone) Dnevnik, rubrika o medicini Trentatre in vreme Variete: In famiglia Mladinska oddaja Film: II segreto di Pol-lyanna (kom., ZDA '60, i. Hayley Mills, J. Wyman) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Domenica sprint Nad,: Beautiful Nan.: Storie incredibili -L’anelIo nuziale (r.-i. D. De Vito), La bambola (i. John Lithgow) Dnevnik in vreme Zidovska kultura Dok.: L’artico in gommo-ne (1. del) Nan.: Un giustiziere a New York RAI 3 RETE 4 Film: Souvenir dTtalie (kom., It. ’57) Film: Maruzzella (dram.), vmes (9.30) dnevnik Nedeljski koncert Aktualno: Affari di cuo-re, 11.55 dnevnik Variete: II gioco dei 9 Nad.: Celeste, 13.00 Sen-tieri, 14.30 Pri mo amore, vmes (13.30) dnevnik Variete: Ai tempi miei Aktualno: Lui lei 1’altro Dnevnik IMilil Aktualno: Ceravamo tan-to amati, 19.00 dnevnik Film: Don Camillo e 1’onorevole Peppone (kom., It. '55, i. Fernan-del, Gino Cervi) Film: II bacio della pan-tera (dram., ZDA ’82, i. Nastassja Kinski, Mal-colm McDovvell) Dnevnik H CANALE5 Na prvi strani Nabožna odaja Dok.: 5 continenti, 10.00 Reportage, 11.30 Arca di Noe Risanke: Simpsonovi Glasba: Sueprclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Variete: Buona domenica (vodita Gabriella Carluc-ci, Gerry Scotti) Nan.: Nonno Felice Dnevnik TG 5 Variete: L’edicola di Gommapiuma Film: II ragazzo di cam-pagna (kom., It. ’84, i. R. Pozzetto, M. Boldi) Aktualno: Ciak, 23.00 Nonsolomoda, 23.30 Italija sprašuje, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi settimanali A tutto volume 8 Koper m Hrvaška 1 SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek, 9.45 moški slalom, 1. tek Glasba: Quartetto Casale SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek, 12.45 moški slalom, 2. tek Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Šport: Quelli che il cal-cio... Aktualna odd.: Italiani brava gente, vmes film La ricotta Vremenska napoved Dnevnik, 19.20 Domenica gol, 19.30 Deželene vesti, 19.45 Šport Aktualno: La zattera Film: L’albero degli im-piccati (vestern, ZDA ’59, i. G. Cooper) Dnevnik in vreme Film: La sanguinaria {dram., ZDA ’49) Pregled tiska Film: Hands Across the Table (kom. ’35) # TELE 4 TV novice Stekleno srce, nemški film, 1976 Igrajo: Joseph Bierbic-hler, Stefan Guttler in drugi; režija Wemer Herzog. Horoskop Slovenski program Kam vodijo naše stezice, pogovor o življenju in delu Slovencev v Italiji, vodi Mario Cuk TV dnevnik Čarobna svetilka, otroški program Žrebanje lota Leonardo da Vinci: Življenje in delo, 1/6 del tv nadaljevanke Igrajo: Philippe Leroy, Giulio Bosetti in drugi; režija Renato Castellani. Tedenska notranjepolitična rubrika TVD TV dnevnik Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (M), posnetek iz Kranjske gore # IT ALI A 1 Pregled tiska Otroški variete A tutto volume Nan.: Adam 12, 11.30 Sonny Spoon Odprti studio Šport: Vodic nogometnega prvenstva Film: 111 Corsaro Nero (pust., It. '76, i. K. Bedi) Film: Toto a colori (kom., It. '62, i. F. Valeri) Nan.: Tale padre tale fi- glio Odbojka A lige Odprti studio Variete: Benny Hill Film: Gioco pericoloso (kom., ZDA '85, i. John Lithgovv, C. Collet) Šport:- Pressing Variete: Mai dire gol -Pillole Šport studio Film: Il Corsaro Nero DMF Avstrija 2 23.25 Dogodki in odmevi 22.25 Športne vesti Film: II cavaliere, la mor-te, il diavolo TV-koledar Poročila Salambo, pon. ital.-franc. filma Poročila Nedeljski živ žav Malavizija Poročila Kmetijska oddaja Narodna glasba Mir in dobrota Duševni klic Poročila Velike avanture: Črna strela, risanka Opera Box Poročila Družinski zabavnik Roxanne: Pulitzerjeva nagrajenka, ameriški film, 1989 Maxim, risanka TV fortuna Dnevnik 1 Sedma noc Poročila Odletel bom, 9/16 del ameriške nadaljevanke Šport Slika na sliko Poročila v angleščini Sanje brez meja raHF Avstrija 1 Cas v sliki Lassie, zadnji del Prepovedani planet, pon. am. zf filma Orientacija Cas v sliki Zlata dekleta, pon. am. humor, serije Vrnitev v izgubljeni svet, 2. del am. tv filma Otroški program Smrkci Lucky Luke Klub za seniorje Cas v sliki X-Large reportaža Baywatch-Kopališki mojstri iz Malibuja Cas v sliki Havana, ameriški film, 1990 Igrajo: Robert Redford, Lena Olin, Raul Julia in drugi; režija Sydney Pol-lack. Najboljši nameni, 4., zadnji del nadaljevanke Florentinski intermediji Poročila Tisoč mojstrovin Hrvaška 2 Cas v sliki Altenmarkt: Slalom (Z), 1. tek, prenos Kranjska gora: Slalom (M), prenos Pogledi od strani Dober dan, Koroška Altenmarkt: Slalom (Z), 2. tek, prenos Kranjska gora: Slalom (M), prenos Murau: Smučarski skoki V kraljevstvu ruskih medvedov, 6., zadnji del. Športno popoldne mam Kultura vsakdanjega ži- ® MONTECARLO vljenja Slika Avstrije Avstrija danes Drombuschevi, serija 22.30 Dnevnik Cas v sliki 9.55, 12.40 SP v Hej, sestra smučanju: ženski in Platinasta tolpa, ameri- moški slalom ška komedija, 1967 Odd. o turizmu Tuttitalia Cas v sliki Šport: Golagoal Shining, pon. am. gro- Film: A Praga (’92) zljivke TV-koledar Pepsi DJ Mag Cro Pop Rock Športna nedelja Kranjska gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju; Slalom (M), posnetek ZOI '94 - Lillehammer, 1/5 del oddaje Košarka NBA Dnevnik Cmo-belo v barvah Lolita, angl. film, 1962 Igrajo: James Mason, Sue Lyon, Shelly Winters, Peter Sellers in drugi; režija Stanley Kubrick. Top lista Zgodovinska poročila Leteči cirkus Montyja Pythona, 7/45 del angl. humor, nanizanke H Madžarska Vaška tv Risanke Biblijsko sporočilo Kje, kaj?, mlad. magazin Nedeljski magazin Otroški Silvester, ponovitev Opoldanski zvon Tv magister, izobraževalni program Ciganska godba Moja knjiga o džungli, serija Telešport: Sabljanje Verski program za evangeličane Disneyjevo popoldne Dallas, serija Kolo sreče Teden Dnevnik Materinska ljubezen, angleška serija Puskijevi, dokumentarna reportaža Telešport TV SPORED Nedelja, 9. januarja 1994 27 BH TV SLOVENIJA 1 22.40 ZADEVA SEZNEC, francoska nadaljevanka r,'"* Scenarij: Yves Boisset in Alain Scoff po knjigi UAffaire Seznec Denisa Langloisa režija: Yves Boisset, igrajo: Christophe Malovoy, Natha-'le Roussel, Madeleine, Robinson in drugi Zadeva Seznec je sicer manj znana kot zadeva Drey-fuss. vendar je nedvomno ena najbolj znanih pravnih bfer v zgodovini francoskega pravosodja. Guillaume Seznec je bil lastnik žage v Bretanji. Nekega dne leta 1923 seje s poslovnim partnerjem Ouemeneurjem odpeljat v Pariz. Po petnajstih urah vožnje in po vrsti okvar, se je njun avto približno trideset kilometrov pred Parizom dokončno pokvaril.Ob vseh peripetijah je takrat izginil Quemeneur. Kasneje, med zasliševanjem je Seznec povedat, da je zapustil sopotnika na predmestni železniški postaji, da bi tako z vlakom hF fre/e pnšel v Pariz. V očeh sumničavih preiskovalcev je sprva priča Seznec kmalu postal glavni osumljenec v primeru izginulega Quemeneurja. Tako policija kot sodišče sta želela čim h'rtreje zaključiti primer, Seznecu pa ni ostalo drugega kot da je vztrajat v svoji izjavi, da je nedolžen. Sodni mlini so mleli h'rtro in glasno: nihče se ni oziral na dejstvo, da niso našli trupla /domnevno/ umorjenega. Sezneca so obsodili na dosmrtno ječo. V različnih zaporih je prebil več kot dvajset let, ves ta čas pa je zatrjeval, da je nedolžen... Njegova heomajnostin mnoge luknje v zadevi Seznec opoza-rjojo na možnost, da se je sodni sistem zmotil in da je uničil življenje nedolžnemu človeku. Nadaljevanka tako opozarja na človeške pravice, kisov primeru Guil-lauma Sezneca plen samozaverovanega državnega aparata. Zadeva Seznec je skratka aktualna za vse čase... TV SLOVENIJA 1 21.25 OLIVE JAMES, Slava v 20. stoletju Kako je postal Chaplin v svojem času najbolj znan clovek na Zemlji? Zakaj poznamo Picassoja bolj kot Matissa In Einsteina bolj kot kateregakoli drugega znanstvenika, zakaj je od vseh Hitler najbolj slaven ? Orve James v osmih oddajah raziskuje enega najbolj i nenavadnih pojavov 20. stoletja. Na osnovi arhivskega gradiva in s svojim značilnim pristopom pripoveduje zgodbo o poteh slave v našem stoletju ter predstavlja mozaik ključnih mednarodnih osebnosti, ki so se dvignile iz različnih slojev življenja: iz politike, fil-ma' umetnosti, znanosti, kriminala in športa. Slava, ki sojo ob koncu 19. stoletja uživali kraljica VF crona, Kippling in Tolstoj, je dobila v 20. stolepu fantastične razsežnosti. Filmi in časopisi so ustvarili nove junake z milijoni občudovalcev. Chartieja Chaplina in Rudolfa Valentina so poznali po vsem svetu. Pozneje so poslali žarometi slave ostrejši in boj neusmiljeni, sla-va je terjala višjo ceno. SramežljM in zadržani Charles Lindbergh se ji ni mogel izognili in njegovo zasebno Življenje je postalo javno. V Ameriki so zasloveli najrazličnejši ljudje, od športnikov, kakršen je bil Jack Dem-Psey, do zločincev. Z razvojem zvočnega filma je podal Hollywood še močnejši in mednarodne zvezde kred Astaire, Marlene Dietrich, Gary Cooper in Clark v?able so zablesteli kot še nihče dotlej. Druga svetovna vojna je prinesla slavo političnim voditeljem in generalom. Samo nekaj imen: Hitler, Churchill, MacArthur in Rommel. Po vojni je v ustvarjanje slave močno posegla televizija, ki so se ji kmalu prilagodili tudi politiki in eden prvih, ki jo je znal izrabiti v svoj prid, je bil John F. Kennedy. Nove filmske zvezde so bili Marilyn Monroe in James Dean, na podredju glasbe Elvis Presley in Beatiesi, v politiki pa je postalo moderno uporništvo in z njim Martin Luther King in Mao. Osemdeseta teta so prinesla novo slavo kraljevskim rodbinam, seveda znova zaradi tiska in televizije. V zadnjih letih so zaslovele osebnosti, ki se nenehno spreminjajo, npr. Michael Jackson, Arnold Schvvarze-negger in Madonna. TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.35 Hitchcockova hladna vojna TOPAZ, ameriški barvni film Scenarij: Sam Taylor in Alfred Hitchcock po istoimenskem romanu, Leona Urisa, režija: Alfred Hitchcock, fotografija: Jack Hildyard, glasba: VVilliam Zeigler, igrajo: Frederick Stafford, John Forsythe, Dany Robin, John Vernon, Karin Dor, Michel Piccoli, Philippe, Noiret in drugi V Šestdesetih je Alfred Hitchcock posnel pet celovečercev: dekado je zelo uspešno začel z mojstrovinama Psiho in Ptiči, solidno nadaljeval s filmoma Marnie in Raztrgana zavesa ter zaključil z enim svojih redkih spodrsljajev, s filmom Topaz. Vzrok za spodrsljaj je verjetno scenarij, ki je sicer nastal po uspešnici Leona Urisa, vendar je bila istoimenska knjiga zelo zajetna, že kar nepregledna. Studio Universal je kupil snemalne pravice za precej visok znesek, nakar so njegovi pravni zastopniki porabili Se kar nekaj časa, da so prepričali Urisa, da se je odpovedal svoji pravici do pisanja scenarija. Toda tudi Hitchcockov scenarist Sam Taylor ni mogel narediti čudežev. Urisova knjiga je bila namreč uspešnica zato, ker je pripovedovala resnično in zelo dramatično zgodbo o sodelavcu predsednika de Ga-ulla, visokem francoskem uradniku, ki pa je bil hkrati komunistični tajni agent. Scenarist in režiser sta porabila pet Šestin filma, preden sta predstavila naslovno temo, preden sta omenila skri- vnostni pojem Topaz. In ne nazadnje priča o težavah s filmom Topaz preprosto vprašanje, kdo je junak filma... To je verjetno Andre Devereaux, francoski tajni agent, ki je s svojo ženo na počitnicah v New Yorku. Ležernost dopusta prekine Michael Nordstrom, tajni agent CIE in star Devereauxov prijatelj. Prosi ga, naj ukrade kubanski delegaciji pri OZN strogo zaupno pogodbo med Kubo in ZSSR o postavitvi sovjetskih raket na Kubi. De-vereaux zaupa izvedbo naloge svojemu newyorškemu sodelavcu... Tudi kasneje, ko ga Nordstrom prosi za še eno uslugo (priskrbi naj fotografi- je sovjetskih raketnih instalacij), zaupa Devereaux izvedbo naloge nasprotnikom Castrovega režima. Tudi tokrat je Devereaux predvsem organizator; skratka zelo se razlikuje od značilnih Hitchcockovih junakov, ki so vedno tvegali lastno kožo... Mnogo bolj zanimivi kot filmski junak so stranski liki, tako prebegli visoki funkcionar KGB, pa voditeljica anticastrovske tajne organizacije Juanita de Cordoba, sicer vdova po kubanskem revolucionarju. Med nedvomno zanimivimi liki je tudi kubanski revolucionar Rico Parra, sicer Juanitin ljubimec... » m mmmrn/ MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the Wild Side; 10.00 Video; 11.00 The Big Picture; 11.30 Braun European Top 20; 13.30 First Look; 14.00 The Real VVorld VVeekend; 19.00 US Top 20; 21.00 120 Minutes; 23.00 Beavis & Butthead; 23.30 Headbangers Bali SKY ONE 07.00 Hour Of Power; 08.00 Fun Factory; 12.00 X-Men; 12.30 The Mighty Morphin Power Rangers; 13.00 Rokoborba; 14.00 E Street; 15.00 Crazy Like A Fox; 17.00 UK Top 40; 18.00 Ameriška rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Beverly Mills, 90210; 21.00 Heroes: The Retum, 1/2 del mini serije; 23.00 Hill Street Blues PR0 7 06.15 Serije, ponovitve; 08.45 Formicula, am. zf film; 10.30 Dva proti dva; 11.00 Hardball; 12.00 Ulična poznanstva; 12,30 Pri Hutfablovih; 13.00 Naravni Čudeži zemlje; 14.10 Vrt zla, am. vestem; 16,00 Viking Erik, angl; fantaz. komedija; 17,45 Nebo nad Afriko, am. serija; 18.10 Ljubezen je zasebna stvar; 19.05 Mcrttock; 20.00 Poročila; 20.15 Dolge ladje, brit,- jug. pustot film; 22.30 Noč ptičjega strašila, am. tv triler; 00.05 Poročila PREMIERE 08.00 Caliope, angl.-nem. film; 08.15 Blues Brothers, am. film; 10.25 Batmanova vrnitev, am. film; 12.30 Svet komedije; 17.35 Stoj! Ali bo mamica streljala, am. komedija; 19.00 Kino '94; 20.15 Prevarana, am. psih. kriminalka; 22.00 Kdo je ustrelil Kennedyja?; 00.30 Hotela sem nositi hlače, ital. film SATI 05.40 Ponovitve serij; 08.00 Otroški program; 10.00 Black, serija; 11.00 Politični magazin; 13.00 Zorro, serija; 13.55 Herkules osvoji Atlantido, ital-franc. film; 15.00 Vinetou III, nem,- jug. vestem; 17.25 Baywatch-Kopališki mojstri z Malibuja; 18.20 Čudež divjine; 19.15 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Čudeži niso večni, ameriška komedija; 22.05 Pogovor v stolpu; 23.30 Štiriindvajset ur, reportaža; 00.10 C.R.A.S.H., ameriška komedija; 01.55 Ponovitve EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Altenmarict: Slalom (Ž), 1. tek, prenos; 10.00 Kranjska gora: Slalom (M), 1. tek, prenos; 11.05 Boks; 12.05 Kranjska gora: Slalom (M), 2. tek, prenos; 13.30 Smučarski skoki; 16.00 Rokomet; 17.00 EP v hitrostnem drsanju; 18.00 Alpsko smučanje, vrhunci dneva, 19.30 Kolesarstvo; 21.30 Motošport RTL 06.00 Serije, ponovitvev; 10.00 VVonder Woman; 11.00 Vrnitev v preteklost; 13.00 Operacija Spodnjice, uvodni film k am. humor, seriji; 14.40 Her-bieju se zmeša, am. komedija; 16.45 Štiri pesti proti Riu, am. pustot komedija; 18.45 Poročila; 19.10 Mini playback; 20.15 Sanjska poroka; 21.50 TV Spiegel; 22.35 Prime Time-Pozna izdaja; 22.55 Eden, erotična serija; 23.25 Playboy Late Night SKY MOVIES 15.00 Foreign Affairs; 17.00 Oscar; 19,00 Defen-ding Your Ufe; 21.00 Stop! Or My Mom Will Sho-ot; 23,00 Svvttch MOVIE CHANNEL 15.00 Bundie Of Joy; 17.00 Sideout; 19.00 He-athcliff: The Movie; 21.00 Crooked Hearfs; 23.00 Gladiators; 00.45 Pariš Trout FILMNET + 14.20 The Object Of Beauty; 16.00 K-TV; 16.25 Herbie Goes Bananas, am. komedija; 18.00 American Tail: Fievel Goes West; 20.00 Billy Bathgate; 22.00 Men Of Respect SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19,30 On The Air; 20.00 Zdaj; 21.00 Govorimo o jazzu; 22.00 Poročila; 22.30 Evropsko gospodarstvo; 23.00 Šport; 00.00 Kulturni koledar CNN 05.00-22.00 VVorld News; 08.30 The Big Story; 09.00 Pinnacle; 12.00 Earth Matters; 12.30 Business Matters; 14.00 VVorld Report; 15.00 Yoyr Money; 16.00 Travel Guide; 17.30 International Correspondents; 18.00 Futurewatch; 19.00 The Week In Revievv; 22.30 News Update Slovenija 1 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 23.00 Poročila;19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Vsaka vas ima svoj glas; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.30 Naš gost; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Amaterski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.40 Kulturne prireditve; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 12.05 Z Valom okoli sveta; 13.00 - 19.00 Športno popoldne, vmes aktualne informacije in glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevka; 19.00 Večer na 2. progr.; 19.30 Top albumov; 21.00-23.00 Drugi val. poldne; 18.00 Ciklus posvečen Pirandellu; 20.00 Nočni program. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Otroški program; 10.45 Vreme; 10.30 Horoskop; 12.00 Duhovna Misel; 13.00 Reportaža; 13.55 Pasji radio; 14.00 Lestvica za MTV; 15.00 Vodeni program; 17.25 Vreme; 18.15 Hollywood; 19.00 American Top 40; 22.15 Jazz; 1.00 Preko satelita. Radio Kranj 8.00 Dobro jutro; 10.00 Dežela kranjska - Kropa; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 112.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Med praznovalci; 17.20 Šport; 18.20 Kino kviz,. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13,05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 22.00 Zrcalo dneva, 23.15 Nočni program. Slovenija 3 Radio študent 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 APZ France Prešeren; 14.05 Zabavna igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.33 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Božanska komedija (13. del); 21.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Koncertantna maša; 23.55 Lirični utrinek. 11.00 Vžig; 12.00 Nišam ja odavde; 15.30 Oči, da ne vidijo: Finnegans wake J. Joyceja (Aleš Pogačnik); 17.00 Retrovizor: Strpnost, sebičnost in solidarnost; 19.00 Tolpa bu-mov: Ramones; 20.00 Nove pisarije: Margaret VVhitford - Ponovno branje Luče lrigaray; 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert: Ro-scoe Mitchell and The Sound Ensemble; 24.00 Radio satelit. Radio Trst A Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8- 100,3-100,6-104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.30 Osmrtnice; 8.45 Poti do zdravja; 9.00 Od otroštva do mladosti; 9.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.30 Po domače; 10.10,10.45 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.30 Nedeljski športni ritem; 15.30 Dogodki In odmevi - Prenos RS; 19.00 Dnev-nik-prenos Radia Slovenija; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala RK; 23.15 Nočni program. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Alma-. nah; 7.50 Horoskop; 8.10 Razstave in prireditve; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Knjižne novosti; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Kulturna oddaja; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.00 Glasba po željah; 14.30-15.00 Lestvica LP; 15.00-18.00 Nedeljsko po- 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8,20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Jurček (P. Golia, r. Mario Uršič); 10.30 Slov. lahka glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Narodnozabavna glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski obzornik; 12.45 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Božanska komedija -Pekel, prevod in priredba A. Capuder, r. Sergej Verč, 14. del); 14.45 Glasba za vse okuse; 15.00 Krajevne stvarnosti; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30,17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro Jutro na Koroškem - Duhovna misel (dr. Nace Laurenčič); 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. AVTOR: SIMON BIZJAK EKSPEOITOR, ODPRAVNIK IKONOM. NAUK (TEMELJ ŽLAHTNE K., ZUN. TRGOVINA) POROČENA ZENSKA NASPROTJE TEORIJE OSKAR KOGOJ SPANSKIPLES IZ ZAČETKA 16. ST KLAUS KINKEL NIKELJ MADZ.PESN (LAJOS) PERUJSKI INDIJANEC ČLOVEK, KI BRUHA LOVRO TOMAN ŽENEVSKO JEZERO STEKLENA CEVKA ANGLEŠKO Z. IME LJUBICA POVRŠINSKA MERA EUGENIO MONTALE Z VRSTO DREVES OBDANA CESTA MONGOLSKI OSVAJALEC, TAMERLAN (1336-1405) JAKOBOV BRAT DVOJČEK, EDOM STRONCIJ NEPOMEM- BNOST SL. KIPAR (JANEZ) JANKO MODER MOČVIREN NIŽINSKI SVET / PRETIRANO UŽIVANJE TABLET FILOZ. SMER, TEMELJEČA NAARIS-TOTEUU LUČAJ DOSTOJANSTVO, ČAST HRIBOVITA POKRAJINA V SZ. GRČIJI VODNA ŽIVAL S ŠKRGAMI EDVARD GRIEG NAJVECJI OTOK V TUAMOTU URADNI SPIS PRITOK RENA V ŠVICI PEGE, MAROGE JERMEN ZA HLAČE GRAD V KRAKOVU (NASA PISAVA) ZDRAVILIŠČE PRI NIŠU VRSTA AVT. PLAŠČEV JAP. MESTO Z. OD TOKIA NAJVISJE SODISCEV STARIH ATENAH LAHKOVER- NOST BERILU DALMATINSKO ZENSKO IME TRAK Z VPLETENIMI GUMIJASTIMI NITMI PLEME S STAROVESKC DRŽAVO V PERZIJI PRIPADNIK MLADE GENERACIJE V 60-IH LETIH BOŠTJAN STRASEK NAČRT 4 GIBLJIV STIK DVEH ALIVEC KOSTI LUKA SVETEC ORANJE ZMANJŠANJE, OKLESCENJE SL. SLIKAR (JOŽEF.) SAN EPIFA-NIO KANADSKI SPRINTER JOHNSON SUŽNJA V (SULTANOVEM HAREMU DEL PLUGA, KI ZEMLJO IZPODRE-ZUJE PISATELJICA PEROCI POSMEH MORALNOST, NRAVNOST EVA LONGVKA RAČJI MLADIC ZORANA ZEMLJA / pUZNOAM.RE-VOL. (SIMON) RUSKA UTEŽNA MERA TUL, ETUI UGLAZA MIKROBIO- LOŠKE RAZISKAVE VZPORED- NICA HOMOSEK- SUALEC SL. IGRALEC (IVO) UPOR ODPOR IZKRCEN SVET, ROVT, LAZ ERBIJ FR. OBLIKA Z. IMENA EVA IT. KOŠARKAR (ROBERTO) DELAVSKA ALI ŠTUDENTSKA GOSTILNA MOČEN PRIJEM IT. PISATELJ (CARLO) ZRAK (LAT.) STAROGRŠKI POTUJOČI PEVEC MADŽARSKI KRAJ OB SL. MEJI NIKALNICA ANTON NANUT ZVEZA DRŽAV PRITOK DONAVE V TATRAH AM. PISEC TWAIN NADA VIDMAR PREBIVALKA NIŽINE DIŠEČE MAZILO KOŠČEK SUKANCA OTOŽEN TONOVSKI NAČIN OSNOVA, BAZA AM. PISEC (JAMES, »OD TOD DO VEČNOSTI«) AM. PEVKA BAEZ VEČJE ZRNO RUDNIN POLJUBNA NOVEJŠA LIT, PIL, UM. SMER RIMSKA BOG.JEZE ALBERT EINSTEIN KRILO RIMSKE KONJENICE SNOV ZA VZHAJANJE TESTA NATRIJ SPAJKA AM.ZVEZNA DRŽAVA S POROCE, VALEČ REDAVA- TEU ZLIVANJE REK ANG.EKONOMIST IZ 19. ST. (VVILLIAM 5-1 RAJKO LOTRIČ ZORN ANDRES DEL REKE VILKO UKMAR OSEBEK V SLOVNICI RASTLINSKO STEBLO SL. LUTKAR MAJARON ANTON MAHNIČ POSTEKLINA, LOSC, EMAJL NATURISTIČNI KAMP V ISTRI RICHARD EGAN EDWARD TELLER POČELO TAOIZMA ARNOLD TOVORNIK SEŽIG »KRIVOVERCEV PISEC DOVLE BOG ZAHODNIH SEMITOV, BEL AMERIŠKA TV DRUŽBA REKA NA J. BOLGARIJE NAŠIT OKRASEK NA OBLEKI ANTIČNI BEOTIJEC PUBLICIST FINCI IT. MESTO V PIEMONTU, JV. OD TORINA RADIJ DESNI PRITOK VISLE ETBIN KRISTAN NORVEŠKI DRAMATIK (HENRIK) POTOPLJEN OTOK NA DONAVI SREDISCE GORENJSKE IMETNIK, POSESTNIK / NEKDANJI PREDSEDNIK JUG. VLADE MARKOVIČ Gesla križanke 24-12 Sveta družina, rojstvo, 1 - poklon kraljev, 2 - Marija z detetom Rešitev križanke 24-12 Vodoravno: pristranskost, razelektritev, Edo, Adu, Erato, tisk, amid, Var, Sveta družina, posoda, Lana, 20, spojek, nartnik, anaglif, vodarina, Bek, Tote, oer, okrnitev, Aza, Inocencij, Blain, Bar, IR, lar, Mitja, oo, KO, ens, mol, Co, aar, Dnester, gat, Alibunar, okvarjenec, Roza, klima, mrena, cenik, Igarka, cin, IA, ajd, meja, Jitka, rast, sla, KR, era, majolika, Ljadov, SA, ozare, rojak, Eero, Anita, ED, Yao, Ate, cvek, resor, Real, snaga, rojstvo, aorist, mu, Eisenstein, Unita, TA, RL, nikotin, polka, kosmiči, Azori, ar, kok, DA, Is. NAPOVEDI PRIREDITEV Nedelja, 9. januarja 1994 29 gledališča SLOVENIJA «yeuANA ^KARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 v Ponedeljek, 10. januarja, ob 20. uri premiera {van Cankar POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI (KD). Predstava bo se v torek, 11. janua-9a, ob isti uri. DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511 V Ponedeljek, 10. januarja, ob 19.301. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, za abonma študentski drugi in izven. V četrtek, 13. januarja, ob 19.30 D. Jovanovič: ANTIGONA, za abonma dijaški 6 veCer- V petek, 14. januarja, ob 19.30 H. Ibsen: RO-^MERSHOLM, za abonma petek in izven. MALA DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511 v sredo, 12. januarja, ob 20. uri M. Jesih: LJUBITI, ® izven. V četrtek, 13. januarja, ob 20. uri W. Alta: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. OPERA SNG, tel.: 061/ 331-950 APpnedeljek, 10. januarja, ob 15. uri Strauss ml.: NETOPIR, Razprodano! V sredo, 12. januarja, ob 19. uri Verdi: RIGOLETTO, za izven in konto. V 15. januarja, ob 19. uri Čajkovski: HRESTAČ, za izven in konto. Šentjakobsko gledališče, tel.: 061/312-860 Danes, 9. januarja, ob 16. uri 'A. Lindgren-V. Ar-har-Stih: PIKA NOGAVIČKA, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 V ponedeljek, 10. januarja, ob 19.30 M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, za abonma mladinski 4. Predstava bo Se v torek, 11. januarja, ob isti uri, za red U. SMG, tel.: 061/1253-312 Vsredo, 12. januarja, ob 19.30 H. Achtembusch: gUSN, za izven. V Četrtek, 13. januarja, ob 19.30 E- Filipčič: PSIHA, za izven. kd spanski borci, tel.: oei/448-920 v™?,-?0*-0, 15- januarja, ob 20. uri Milan VerC: VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ. Gostuje Slovensko stalno gledališče Trst. KRANJ PGLK, tel.: 064/22-681 V Petek, 14. januarja, ob 19.30 premiera Matija Logar: DOSJE, za izven. CELJE SLGC, tel.: 063/25-332 V torek, 11. januarja, ob 19.30 C. Goldoni-A. Ro- zman: SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma torek in izven. V sredo, 12. januarja, ob 15.30 B. Veras: ZELENA KAPICA, za abonma 4. Šolski in izven. V petek, 21. januarja, ob 19.30 komedija Mihaila A. Bulgakova: ZOJKINO STANOVANJE. LAŠKO KC LAŠKO, tel.: 063/ 731-304 V petek, 14. januarja, ob 19. uri komedija Branislav NuSiC: MISTER DOLAR. MARIBOR DRAMA SNG, tel.: 062/ 221-206 Danes, 9. januarja, ob 19.30 uri v Minoritih premiera A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI. Predstava bo se v torek, 11. januarja, ob isti uri, za abonente in izven. OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 V petek, 14. januarja, ob 19.30 plesno-baletni triptih ŠTIRJE LETNI ČASI, za red premiera in izven. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, tel.: 061/26-748 Danes, 9. januarja, ob 11. uri Pavel Polak: IGRA O RDEČI KAPICI ALI GOSPOD, POKUKAJVA V TA ZABOJ, za izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 Danes, 9. januarja, ob 17. uri komedija Alan Ayckboum: NORČIJE V SPALNICAH, za red nedelja zeleni. Predstava bo Se v torek, 11. januarja, ob 20. uri, za red petek zeleni in izven in v sredo, 12. januarja, ob isti uri za red sreda zeleni in izven. V Kulturnem domu španskih borcev je na ogled razstava slikarjev naivcev Antona, Branka in Janeza Repnika________ Branko Repnik: Koze RAZSTAVE SLOVENIJA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jutri, lo.t.m., ob 16. uri (Red H) ponovitev Hanvooda »Garderober«. Režija V. Moderndorfer. v torek, 11. januarja, ob 20.30 (Red I) in v sredo, 12. januarja, ob 16. uri (Red G) ponovitev monodrame H. Peschine »Boš že videla«. Igra M. Sardoč, režija J. Babic. Verdi - Dvorana Tripcovich Operna sezona Od torka, 11. januarja 1994 bodo stekle rezervacije in predprodaja vstopnic za We-berjevo opero »Der Freischiitz«. Blagajna Dvorane Tripcovich je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Gledališče Rossetti Od 14. do 16. januarja bo na sporedu »Victor Victoria« s Sandrom Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Za abonente Popust. koroška Gledališče Cristallo-La Contrada Danes ob 16.30 ponovitev A. Russinovega dela NINA v izvedbi skupine La Plexus T iz Rima. Igrajo Nancy Brilli, Massimo Dappor-to, Giovanni Crippa. Režija Filippo Crivelli. Danes, 9. januarja 1994, ob 11. uri bo za najmlajse na sporedu »Povem ti pravljico«. Argia Laurini , ki igra pri skupini La Piccio-naia iz Vicenze, bo pripovedovala pravljico »Sneguljčica«. 16. januarja 1994 bo na sporedu ponovitev predstave »Za Božic na predvečer«. Povesti Dostojevskega, ki jih je za oder priredil F. Macedonio. Režija L. Crismani. 23. januarja pa bo na sporedu »RdeCa kapica«, ki jo bo predstavila skupina Sezione Aurea iz Bergama. CELOVEC Mestno gledališče y.torek, 11. t.m., ob 19.30 »Der Mann von La Mancha. Danes, 9. t.m., ob 19.30: Bedrich Smetana »Die verkaufte Braut« (Prodana nevesta). Ponovitev v sredo, 12.t.m„ ob 19.30. SELE Farm dom: Danes ob 14.30 - Ponovitev koncerta »Slovenski božic«. DOBRLAVAS Kulturni dom: Danes, 9. t.m., ob 9.30 - Lutkovna igra »Radovedni slonček« (Kipling-Varl). Režija Tine Varl, nastopa lutkovna skupina Mi smo mi. RAZNE PRIREDITVE [SLOVENIJA Ljubljana Cankarjev dom, tel: 061/222-815 Petek, 14. januarja, ob 20. uri sveti LlGra I AMD T nioeno cVuninp F.AR i V. Predstava je zn gledališča in žive glasbe. PREDAVANJA: jcijah možno tudi za zahodnega člc 013 19. uri dr. VVilliam Bloom: Duhi ^denarja. V petek, 14. januarja, ob 19. uri d loom: Psihološke nevarnosti na di gospodarsko razstavišče L;d petka, 14. do nedelje, 16. januarja raz-tava malih živali. PIONIRSKA KNJIŽNICA, Komenskega 9 Vsak ponedeljek ob 17. uri pogovor o knjigi, vsak torek ob 17. mri ure pravljic in vsak četrtek igralne ure. TRBOVLJE DOM SVOBODE D V sredo, 10. januarja, bo ob 20.15 javna razvedrilna prireditev Žebljički. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA V torek, 11. januarja, ob 20. uri angleški film GOLI (Naked). Režija Mike Leigh, igrajo David Thevvlis, Katrin Carlige, Lesly Sharp. V sredo, 12. januarja, ob 20. uri ameriški film BEGUNEC (FUGUTVE). Režija Andrevv Davis, igrajo Harrison Ford, Tommy Lee Jones, Sela Ward in drugi. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, Šolska 6 V torek, 11. januarja, ob 17. uri ura pravljic -ANA FLORJANČIČ. LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava slik, grafik, skulptur SHUJA TAKA-HASHIJA je na ogled do 30. januarja. Slovesna otvoritev razstave bo v sredo, 12. januarja, ob 18. uri. (Galerija CD). MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava slik JONA GALA PLANINCA: SLIKE ‘93 je na ogled do 10. januarja. MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Razstava fotografij JANEZA MARENCICA je na ogled do 16. januarja. V torek, 11. januarja, bo ob 17. uri po razstavi vodil umetnostni zgodovinar Brane Kovic. Razstava ODMIK IN BLIŽINA je na ogled do danes, 9. januarja. Danes, 9. januarja, bo ob 11. uri po razstavi vodil kustos Moderne galerije Igor Zabel. Razstava avstrijskega umetnika ARNULFA RAINERJA je na ogled do 30. januarja. V Mali galeriji je do 23. januarja na ogled razstava skulptur BOŽA KEMPERLETA. NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 20 Razstava FRANA KLEMENČIČA (1880-1961), sopotnika slovenskih impresionistov, je na ogled do 10. januarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava STANETA KREGARJA je na ogled do 28. januarja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava otroških ilustracij ROZE PIŠČANEC je na ogled do 27. januarja. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava TURN AROUND VVOMAN je na ogled do 20. januarja. GALERIJA FILIPOV DVOREC, Cankarjevo nabrežje 1 Razstava del slikarja ZDENKA HUZJANA je na ogled do 14. januarja. GALERIJA PIC LEK, Verovškova 57 Razstava slik KATARINE BELAVIC in ESTER LAMPIČ je na ogled do 14. januarja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik TOMAŽA ŽELEZNIKA je na ogled do 11..januarja. V četrtek, 13. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik RUDIJA PERGARJA. Razstava bo na ogled do 1. februarja. GALERIJA TIVOLI, Pod turnom 3 Razstava slikarskih del BINETA ROGLJA je na ogled do 30. januarja. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1 Razstava SREČNA AFRIKA - otroške igrače iz Gane in Burkine Faso je na ogled do 15. februarja. KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava slikarjev naivcev ANTONA REPNIKA, BRANKA in JANEZA REPNIKA je na ogled do 12. januarja. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstava LIKOVNO SNOVANJE SILVA TERSKA je na ogled do 16. januarja. MARIBOR FOTOGALERIJA STOLP, Židovska ulica Razstava fotografij VINKA SKALETA je na ogled do 20. januarja. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava slik in risb MIRKA RAJNARJA je na ogled do 17. januarja. PIRAN MESTNA GALERIJA Razstava del GERHARDA ALTENBOURGA je na ogled do 15. februarja. PTUJ PTUJSKI POKRAJINSKI MUZEJ, Muzejski trg 1 Arheologija Poetovionensis - stara in nova arheološka spoznanja ob stoti obletnici ustanove in razstava slikarja SANDIJA CERNKA sta na ogled do 15. januarja. ŠEMPETER PRI NOVI GORICI GALERIJA BAŽATO, Goriške fronte 2 Razstava slik akademskega slikarja BORISA ZAPLATILA je na ogled do 10. januarja. VELENJE KC IVANA NAPOTNIKA, Titov trg 5 Razstava ALOJZA ZORMANA - FOJŽA je na ogled do 2. februarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA KOROŠKA TRST Galerija Tommaseo Do 12. januarja 1994 so na ogled dela slikarja Maurizia Bonore. Art Galery Na ogled je 2. mednarodna razstava mini slik, ki bo trajala do 31. t.m. Galerija Bemini (Trg Sansovino) Jutri, 10. t.m., ob 18. uri odprtje razstave slikarjev Elen Lupine, Davorin Kralj, Claudio Cosmini, ki bo na ogled do 20. t.m. ČEDAD Tržaška kreditna banka Do 15. januarja 1994 razstavlja svoja dela Rado Jagodic. VIDEM Artesegno Do 18. januarja 1994 razstavlja svoja dela Lojze Spacal.Urnik: petek, sobota, ponedeljek in torek od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. BOROVLJE Galerija Rieser Na ogled je razstava del 50 koroških umetnikov. TINJE V galeriji Tinje je še danes, 9. t.m., na ogled razstava del Irene Gutt-GregoriC. BELJAK Galerija M. Kopp V galeriji razstavlja prof. Josef Tichy. SVEČE Goršetova domačija - Na ogled je razstava ikon in svilenih rut. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM V ponedeljek, 10. janua rja, ob 19.30 koncert TA TJ ANE LIPOVŠEK - violina in NATAŠE LIPOV SEK - klavir, za srebrni abonma v dvorani Slo venske filharmonije. Prt: gram: Leclair, Beethoven Janaček, Ysaye, Chopin. Nataša in Tatjana Lipovšek sta se rodili v Londonu, študij klavirja in violine pa sta pričeli v Sloveniji. Nataša je diplomirala na Srednji glasbeni Soli v Mariboru, študij pa je nadaljevala v Londonu, kjer je diplomirala s priznanji. Na Chopinovem festivalu v Leipzigu je lani prejela 3. nagrado. Tatjana se je violino začela učiti s petimi leti v Ljubljani. Po končani gimnaziji in srednji glasbeni šoli je visokošolski študij nadaljevala v Kol-nu. Diplomirala je leta 1988 na Visoki šoli v Fre-iburgu. Podiplomski študij je nadaljevala v Londonu in tam dobila najvišjo nagrado za violino. V torek, 18. januarja, ob 19.30 operni gala koncert FRANCISCO ARAI-ZA - tenor. FJK TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo -Jutri, 10. januarja 1994, ob 20.30 bo nastopil Maurizio Zanini. Avditorij Muzeja Revoltella Operna sezona 1993-94 - Jutri, 10. t.m., ob 18. uri bo na sporedu «SreCanje z...« baritonistom Hansom Joachinom Ke-telsenom. Vstopnina 4.000 lir. MILJE Gledališče Verdi Jazz koncerti-sezona 1993-94 V soboto, 29. januarja 1994, bo nastopila skupina The Fringe. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 14. januarja 1994 bo na sporedu koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenije. Nastopajo Serghej Krylov -violina, Luisa Castellani - sopran, dirigent Anton Nanut. GORICA Katoliški dom V petek, 14. januarja, ob 20.30 koncert simfoničnega orkestra Moldava. Solist Massimo Gon. V petek, 28. t.m., ob 20.30 bo nastopil VViener Damensalo-norkestrer, ki bo izvajal dunajsko glasbo. KOŠARKA / ITALIJANSKA A-l LIGA NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA Tržaški Stefanel nesporni favorit Danes bo v Mestrah igral proti Reyerju MESTKE - Prvouvršče-ni Stefanel naj bi danes v zadnjem kolu italijanske A-l košarkarske lige imel v Mestrah proti zadnjeu-vrščenemu Reyerju dokaj lahko nalogo. Stefanelov trener Tanjevič pa se boji tega gostovanja, kot se je pred nedavnim bal onega v Reggio Emilii, kjer je prvič v tem prvenstvu ostal praznih rok. Boji se predvsem podcenjevalnega odnosa svojih igralcev do beneških košarkarjev, ki so s samimi štirimi točkami zanesljivo na dnu lestvice, imeli pa so doslej zvrhano mero smole. Beneško društvo pa je predvsem v hudi finančni krizi. Baje, da igralci, med katerimi je tudi slovenski reprezentant Slavko Kotnik, že od začetka prvenstva niso dobili niti lire. Pri Reyerju je prišlo pred dvema tednoma tudi do zamenjave trenerja: De Si-stija je zamenjal Vitucci. Skratka, društvo naj bi bilo v razsulu. Verjetno bo Reyer danes pred zadnjo in edinstveno priložnostjo, da reši svoj (tudi ekonomski) položaj. Prestižna zmaga proti vodilnemu Stefanelu bi dala moštvu novega zagona v skoraj brezupnem boju za obstanek v ligi in bi lahko tudi privabila kakega spon-sorja, ki bi založil že zdavnja prazno Reyerjevo blagajno. Derbi kola današnjega sporeda bo najbrž v Can-tuju, kjer bo domači Clear igral proti Benettonu. Obe ekipi pa sta doslej krepko razočarali. V včerajšnjih anticipira-nih srečanjih je bolonjski-Filodoro v Caserti zanesljivo odpravil domačo ekipo Onyx, ki jo trenira Ranko Zeravica, s 105:85. Najzaslužnejši za zmago Bo-lonjčanov je bil gotovo bivši igralec iz Caserte Esposito, ki je dal 38 točk. V Milanu pa je Recoaro odpravil Scavolini z 99:85 (50:47). DANAŠNJI SPORED (17.30): Buckler - Bialetti; Burghy - Pfizer; Clear - Be-netton; Claxo - Reggiana; Kleenex - Baker; Reyer -Stefanel. VRSTNI RED: Stefanel Trst 24; Buckler Bologna in Glaxo Verona 22; Recoaro Milan 20, Scavolini Pesaro 18; Benetton Trevi-so 16; Pfizer Reggio Cla-bria, Onyx Caserta, Klee- nex Pistoia in Filodoro Bologna 12; Bialetti Monteca-tini, Clear Cantu in Reggiana Reggio Emilia 10; Baker Livorno 9; Burghy Rim 8; REyer Benetke 4. Goriški Ciemme danes v Pesara Tudi v italijanski B-l ligi bo danes na sporedu zadnje kolo prvega dela prvenstva. Goriški Ciemme, ki vodi na lestvici skupno z Raguso in s Firencami, bo danes gostoval v Pesaru, kjer bo igral z ekipo Monete, ki je doslej zbrala le 10 točk in je na 14. mestu lestvice. Goričani so na tem srečanju favoriti. Bo Milan po tem kolu še povečal svojo prednost? Milančani bodo namreč gostili zadnjeuvrščeni Lecce, Sampdoria in Juventus pa bosta pred težjo nalogo MILAN - Zimski pvak Milan bi lahko danes v prvem povratnem kolu italijanske A lige še povečal naskok nad zasledovalci, saj je na domačem srečanju proti zadnjeuvrščenemu Lec-ceju več kot nesporni favorit. Pred težjo nalogo bosta vsekakor neposredna zasledovalca Sampdoria in Juventus-. Gullit in ostali bodo namreč doma igrali proti nevarnemu Napo-liju, ki igra proti ekipam z zgornjega doma lestvice s povečano vnemo in odločnostjo. Tudi Juventus čaka v Cremoni nelahka preizkušnja. Cremonese, pri katerem igra tudi slovenski reprezentant Matjaž Florjančič, je doslej gotovo najugodnejše presenečenje lige in je še posebno nevaren na svojem igrišču. Poleg teh treh bo danes na sporedu še vrsta zanimivih srečanj predvsem za ekipe, ki se na vse kriplje borijo pred izpadom. To velja predvsem za Udinese, ki bo danes gostoval v Parmi. Vi-demčani si nadejajo, da bi iz Parme odnesli točko, kot jim je to uspelo v četrtek v zaostali tekmi proti vodilnemu Milanu. Dokaj vroče bo tudi v Reggio Emilii, kjer bo domače moštvo gostilo In-ter, ki je zadnje čase v hudi krizi. Društvo predsednika Pellegrinija, ki se je za to prvenstvo ojačilo, s tem da je potrosilo kar 50 milijard lir, je po prvem delu lige šele na šestem mestu razpredelnice in kar je najhuje, sam predsednik in trener Ba-gnoli ne vidita izhoda iz te krize. Dokaj zanimivo bo tudi v Cagliariju, kjer bo domače moštvo sprejelo v goste Atalanto, ki je po zmagi nad Interjem dobila novega elana. Za nogometne sladokusce bi »priporočili« srečanje v Foggii, kjer bo gostoval Lazio, ki uvršča nekaj odličnih posameznikov in verjetno ta čas najboljšega srednjega napadalca na svetu, Hrvata Bokšiča. Na srečanjih v Rimu (Roma - Genoa) in Turinu (Torino - Piacenza) sta domači ekipi favorizirani. DANAŠNJI SPORED (14.30): Cremonese - Juventus; Foggia - Lazio; Milan - Lecce; Parma -Udinese; Reggiana - Inter; Sampdoria - Napoli; Torino - Piacenza; ob 20.30: Cagliari - Atalanta. ■U‘ f* : mj Bagnoli ne ve, kako spraviti Inter na pravi tir (AP) H ODBOJKA / ITALIJANSKA Al LIGA h Prvaku v Padovi ne bo lahko V Modeni Daytona - Sisley - Reggio Emilia ugnal Falconaro V vnaprej igrani tekmi 16. kola italijanske odbojkarske Al lige je Reggio Emilia s 3:1 (15:7, 13:15, 15:4, 15:12) premaghala Sidis Baker iz Falconare. Danes bo še vrsta zelo zanimivih tekem. Maxicono, ki bo v torek igral v Mariboru tekmo pokala prvakov proti Viledi, se bo v Padovi (ob 15.30) pomeril z Ignisom. Prvak iz Parme je v četrtek doma nepričakovano izgubil proti Alpitouru, a je igral brez standardnega podajalca Blangeja, čigar nastop je vprašljiv tudi danes. Derbi kola bo v Modeni, kjer bo Daytona gostila vodilni Sisley in se bo svojim navijačem skušala oddolžiti za gladek poraz v Milanu. Daytona je letos že trikrat premagala moštvo Trevisa. Vroče bo tudi v glavnem mestu Lombardije, kjer bo Milan igral proti Portu Ravenna. Milančani so nesporni favoriti, kajti Porto bo igral brez Rusa Fomina, ki bo moral počivati cel mesec zaradi pljučnice. Pod vpašajem je tudi nastop Masciarellija in Sartorettija. V Bologni so medtem izžrebali para polfinalnih tekem finalne faze za italijanski pokal. Para sta Daytona -Milan in Maxicono - Porto Ravenna. DANAŠNJI SPORED: Ignis Padova - Maxicono Parma, Daytona Modena -Sislev Treviso, Milan - Porto Ravenna, Jockey Schio - Gabeca Montichia-ri, Alpitour Ctmeo - Mia Verona, To-scana Firence - Fochi Bologna. VRSTNI RED: Sisley 26, Daytona in Maxicono 24, Milan in Porto 22, Ignis in Alpitour 18, Gabeca 16, Jockey 12, Giglio 10, Mia 8, Fochi in Sidis Baker 6, Toscana 0. Ol LETA 2.000 / VETO ZDA ODLOČILNO VPLIVAL NA PORAZ PEKINGA V DVOBOJU S SYDNEYJEM Odločale so politične igre Zmagovalec Sydney vsekakor obljublja, da bo organiziral igre po meri človeka Kam vse sega danes vpliv politike je včasih težko ugotoviti. Eno pa je gotovo: kdor meni, da šport ni v nobeni zvezi s politiko, greši. Najlepši dokaz za to je bilo v minulem letu izbiranje mesta, ki bo leta 2000 gostilo olimpijske igre. Mednarodni olimpijski odbor je na svojem zasedanju v Montecarlu, 23. septembra odločil, da se bo največja športna prireditev sveta po 44 letih spet vrnila v Avstralijo, organizirali pa jo bodo v Sydneyu. Do tukaj je sicer videti politike bolj malo, v resnici pa ni tako. Za igre se je potegovalo pet mest. V skladu z olimpijskimi določili mora zmagoviti kandidat dobiti vsaj polovico glasov plus enega in ker se to v prvih treh glasovanjih ni zgodilo, je najprej odpadel Istanbul, nato Berlin in končno še Man- chester. Tako sta ostala le še dva: Sydney in Peking. Kitajci so pripravili izredno bogato dokumentacijo o svojih organizacijskih možnosti, njihov glavni adut pa je bil v tem, da Kitajska še nikoli ni gostila olimpijskih iger, Avstralija pa jih je že. Toda to so bili računi brez krčmarja. Čeprav je zelo močna struja med 88 glasovalci podpirala kitajske argumente je tu še dejstvo, da številni olimpijski velmožje prihajajo s področij, ki sodijo nekako na ameriško vplivno področje. Med njimi pa tudi ni malo takih, katerih sinovi in hčere študirajo na raznih ameriških univerzah. Ge k temu dodamo še poziv ZDA, naj Peking, zaradi tamkajšnjega nedemokratičnega političnega režima, ne postane sedež olimpijskih iger, potem ni težko ugotoviti, zakaj niti Samarancheva naklonjenost kitajski varianti ni mogla poteku glasovanja spremeniti smeri. Zmagala je pač moč (politične) sile, ki ni bila preveč tenkočutna niti leta 1991 v Tokiu, ko je zmagala Atlanta pred Atenami, ki so hotele s to prireditvijo proslaviti prav stoletnico olimpijskih iger na njihovih rojstnih tleh. Tako pač potekajo te stvari. Resnici na ljubo pa je treba reči, da tudi Sydney, komaj 200 let staro mesto, ki bo kmalu imelo že štiri milijone prebivalcev, v Montecarlo ni prišlo praznih rok. Prikaz olimpijske ponudbe je bil res izreden, morda pa je bila jeziček na tehtnici glasovanja prav tista postavka, ki je poudarjala človeško dimenzijo te prireditve na avstralskih tleh, kar ni bilo vedno ravno značilno za prejšnje izvedbe. Tamkajšnje športne naprave so res izredne, dejstvo, da bo velika večina 15.000 športnikov lahko šla iz olimpijskega naselja peš na razna tekmovališča (in se jim ne bo treba posluževati dolgih in zapletenih prevozov) pa je nekaj, kar je vsega upoštevanja vredno. Čeprav so določitev sedeža olimpijskih iger ob prelomu tisočletja močno pogojevali politični vplivi in je za sydneysko varianto glasovala le polovica volivcev plus eden, proti njej pa polovica minus eden (MOK se je torej jasno razklal na polovico) pa lahko pričakujemo, da bomo čez dobrega pol desetletja sledili (z 11-urnim časovnim zamikom) med 16. septembrom in 1. oktobrom 2000 velikemu prazniku mladosti in športa. Dosedanje OI 1896 Atene (Grčija); 1900 Pariz (Francija); 1904 Saint Louis (ZDA); 1908 London (V. Britanija); 1912 Stockholm (Švedska); 1916 Berlin (Nemčija) odpadlo; 1920 Antvverpen (Belgija); 1924 Pariz (Francija); 1928 Amsterdam (Nizozemska); 1932 Los Angeles (ZDA); 1936 Berlin (Nemčija); 1940 Tokio (Japonska) odpadlo; 1944 London (V. Britanija) odpadlo; 1948 London (V. Britanija); 1952 Helsinki (Finska); 1956 Melbourne (Avstralija); 1960 Rim (Italija); 1964 Tokio (Japonska); 1968 Ciudad Mexico (Mehika); 1972 Munchen (Nemčija); 1976 Montreal (Kanada); 1980 Moskva (SZ); 1984 Los Angeles( ZDA); 1988 Seul (Koreja); 1992 Barcelona (Španija); 1996 Atlanta (ZDA); 2000 Sydney (Avstralija). ŠPORT Nedelja, 9. januarja 1994 $ kompas houdavs cup SKIVVORID CUP KRANJSKA GORA SMUČANJE / VELESLALOM ZA SVETOVNI POKAL V KRANJSKI GORI V dežju Nyberg Kunc odličen peti - Vodilni po prvem teku, Aamodt na koncu komaj deveti - Tombo podel v prvem teku - Danes še slalom Jasna Milinkovic kranjska gora - Kdor Čaka, dočaka, pravi znani pregovor in Šved Fredrik Nyberg, ki nastopa na Elanovih smučeh, je Po več kot treh letih dočakal svojo tretjo zmago v svetovnem pokalu. V petem veleslalomu za svetovni pokal je na razmočeni podkorenski strmini, ki Pa je kljub vsemu vzdržala pod vsemi tekmovalci, drugo mesto osvojil Italijan Matteo Belfrond, detje mesto pa je pripadlo Nemcu Tobiasu Barnes-soiju. Taksen razplet je bil seveda zelo presenetljiv, prijetno pa je pred 4000 domačimi gledalci s pe-tim mestom presenetil najboljši slovenski veleslalomist zadnjih let Mitja Kunc, ki je tako izenačil svoj največji uspeh na tekmah za svetovni pokal. Do točk sta prišla tudi Jure Košir s 14. in Gregor Grilc 2 28. mestom. Po prvem nastopu, ko se je pomerilo 74 tekmovalcev, nič ni kazalo na takšen vrstni red. V deževju, ki je tekmovanje motilo ves čas in so ga kar trikrat prestavili za Pol ure, je prvič najbolje izpeljal progo Kjetil An-dre Aamodt, od favoritov Pa je izpadel le Tomba. V drugi vožnji pa se je vrstni red nekoliko poštami na glavo. Jure Košir je odpeljal solidno in obdržal svoj položaj, Mitja Kunc pa je prekosil samega sebe. Z najboljšim časom druge vožnje se je z devetega zavihtel na peto mesto. Boljši od smučarja iz Črne na Koroškem so mn samo Christian Mayer, Nyberg, Bamessoi in Bel-rond, medtem ko so zadnji trije, ki so še bili na startu, zaostali, res pa je, da je vse bolj deževalo. Aamodt je padel na deveto mesto in tako ga je v skupnem seštevku svetovnega pokala za štiri točke prehitel Giinther Mader. Danes bo ob 10. in 13. uri na sporedu še slalomska tekma, favoriti pa so si startne številke izbrali takole: 1 - Jure Košir, 2 -Thomas Stangassinger, 3 -Alberto Tomba, 4 - Thomas Fogdo in 5 - Kjetil Andre Aamodt. Slovenski sučarji bodo startali z naslednjimi številkami: 26 -Gregor Grilc, 49 - Andrej Miklavc, 53 - Matjaž Vrhovnik, 57 - Matej Jovan in 60 - Mitja Kunc. Rezultati: 1. Nyberg (Sve) 2:09.81 (1:05.38, 1:04.43), 2. Belfrond (Itaj 2:09.93 (1:05.33, 1:04.60), 3. Barnessoi (Nem) 2:10.02 (1:05.33, 1:04.69), 4. Ch. Mayer (Av) 2:10.14 (1:05.51, 1:04.63), 5. Kunc (Slo) 2:10.26 (1:05.85, 1:04.41) in Mader (Av) 2:10.26 (1:05.31, 1:04.95), 7. Von Griinigen (Svi) 2:10.28 (1:05.26, 1:05.02), 8. Locher (Svi) 2:10.31 (1:05.58, 1:04.73), 9. Aamodt (Nor) 2:10.33 (1:05.08, 1:05.25), 10. Ko-nigsrainer (Ita) 2:10.57 (1:06.11, 1:04.46),...14. Košir (Slo) 2:11.37 (1:06.17, 1:05.20) ... 28. Grilc (Slo) 2:13.03 (1:06.44, 1:06.59), 46. Pavlovčič 1:07.63, 51. Ravter 1:08.95, Koblar (vsi Slo) odstopil. Razvrstitev v svetovnem pokalu - veleslalom: 1. F. Piccard (Fra) 256, 2. Mader (Av) 240, 3. Nyberg (Sve) 236, 4. Ch. Mayer (Av) 236, 5. Locher (Svi) 229, 6. Aamodt (Nor) 217, 7. Von Griinigen (Svi) 212, 8. Barnessoi (Nem) 211, 9. Tomba (Ita) 174, 10. Belfrond (Ita) 174, 14. Kunc 84, 27. Košir 32, 41. Grilc (vsi Slo) 10; skupno: Mader (Av) 538, 2. Aamodt (Nor) 534, 3. Tomba (Ita) 454, 4. Girardelli (Luks) 411, 5. Stangassinger (Av) 305, 6. Košir (Slo) 304, 7. F. Piccard (Fra) 285, 8. Ch. Mayer (Av) 264, 9. 'Nyberg (Sve) 256, 10. Von Griinigen (Svi) 246, ... 35. Kunc 94, 52. Grilc 58, 115. Ravter (vsi Slo) 8. Pokal narodov - moški: 1. Avstrija 2603, 2. Italija 1546, 3. Norveška 1494,... 8. Slovenija 464. Najboljša trojica na zmagovalnem odru (Foto Srdjan Živulovič) SMUČARSKI TEKI / ALPSKI POKAL Slovenski tekači uspešni Soklič izvrsten peti - Najhitrejši je bil Italijan Barco OBERHOF - Na tretjem tekmovanju za Alpski pokal je slavil Italijan Barco, odlično pa so se odrezali tudi slovenski tekači. Na tekmovanju je sodelovalo 77 tekmovalcev iz 12 držav. Matej Soklič (Planica) je dosegel odlično 5 mesto, nič slabši ni bil Tomaž Globočnik, ki je zasedel 12. mesto. Tekmovanje je potekalo v težkih vremenskih razmerah, kajti ves čas je pihal »južni veter«, pa tudi proga je bila zelo zahtevna. Po besedah trenerja Marka Gracerja so doseženi več kot odlični rezultati, kar samo povečuje optimizem pred današnjo tekmo štafet - 3x10 km prosto. O uspehu slovenskih tekačev najbolj zgovorno govori podatek, da je za Sokličem in Globočnikom zaostal Ceh Pavel Bene, ki je dosegal odmevne rezultate na svetovnih prvenstvih. Rezultati: 1. Barco (Ita) 39.33, 9; 2. Vallet (Fra) 40.38, 2; 3. Fauner (Ita, na sliki AP) 40.48, 3; 4. Gu-tierrez (Spa) 40.52, 0; 5. Soklič 41.01, 8; 12. Globočnik 41.21, 3; 21. Kavalar (vsi Slo) 41.49, 8. Tekma prekinjena vrstni red vseeno velja Ženski superG vAltenmarktu ALTENMARKT -Nemogoče je mogoče. Tako bi lahko ocenili odločitev žirije, da kljub vsemu prizna rezultate včerajšnjega superveleslaloma za svetovni pokal v Alten-marktu v Avstriji. Tekmo so namreč zaradi nevarne proge (Nor-vežanka Loedemel si je pretrgala kolenske vezi, Se nekaj drugih je nevarno padlo) prekinili ravno takrat, ko je bila na progi s št. 33 Špela Pretnar. Najprej so rezultate razveljavili, po pritožbi Švice pa je vrstni red obveljal in Švicarka Heidi Zur-briggen je slavila svojo prvo zmago, Katja Koren pa je bila deveta. Ob prekinitvi je na start čakalo še 52 tekmovalk!! NOVICE Fangio še v bolnišnici BUENOS AIRES - Petkratni svetovni prvak v formuli 1 Juan Manuel Fangio bo moral moral še nekaj časa ostati v bolnišnici, kamor so ga odpeljali prejšnji teden zaradi visoke stopnje kalcija v krvi. Zdravstveno stanje nekdanjega šampiona naj bi bilo »zadovoljujoče«. Kot piše dnevnik La Nacion, zdravniki poskušajo z intenzivno terapijo stopnjo kalcija spraviti na normalno raven. Brez večjih presenečenj NEW YORK - V petek so NHL Pittsburgh Pen-guins v gosteh premagali Buffalo, Hudiči iz New Jerseya so z lahkoto odpravili Florido, newyorski Otočani so premagali Calgary, Edmonton pa igra vse bolje in s tokratno zmago proti Quebecu za predzadnjim na lestvici Pacifiške divizije San Josejem zaostaja samo za tri točke. Rezultati: Buffalo Sabres - Pittsburgh Penguins 3:4, New Jersey Devils - Florida Panters 4:1, New York Islanders - Calgary Flames 6:2, Edmonton Oilers - Quebec Nordiques 6:4. (M. J.) JADRANJE / VVHITBREAD -NA REGATI OKOLI SVETA NA SPOREDU NAJKRAJŠA ETAPA frooksfield je po težavah v 2. etapi zdaj spet nared Jadralci zdaj na poti proti Aucklandu V vodstvu je japonski W - 60 Tokio Tretja etapa od avstralskega Freemantla do Aucklanda dolga 3272 milj SOUTHAMPTON -Danes se bo 14 jadrnic podalo na tretjo, najkrajšo etapo jadralne regate VVhitbread okoli sveta. 3.272 milj dolga etapa od Fremantla v Avstraliji do Aucklanda na Novi Zelandiji je najkrajši in najlažji del tega 31.975 milj dolgega tekmovanja, ki je razdeljeno na šest etap. Zmagovalca tretje etape - ki ima tri obratne točke, na katerih se morajo jadrnice zbrati v skupino: rt Leeuvvin v južni Avstraliji, Tasmanijo in rt Reinga na severu Nove Zelandije -bo odločila predvsem taktika posameznih »skiperjev«, ki bodo motali izbirati med dvema glavnima smerema. Krajša pot, imenovana tudi Great Circle, je zaradi nestalnih vetrov manj zanesljiva, zato se bodo nekateri odločili za daljšo varianto, ki jih bo popeljala bolj proti jugu, kjer so vetrovi jadralcem bolj naklonjeni. Najugodnejši položaj v skupnem seštevku ima japonski W - 60 Tokio, ki si je pred drugouvrščenim ameriškim VVinstonom privozil 11 ur, pred tretjeuvrščeno evropsko jadrnico Intrum Justitio pa 14 ur prednosti. Ta vrstni red pa se lahko tudi spremeni, saj so se posadke Tokia, Yamahe in Intruma Justitie pri- tožile na odločitev tekmovalne žirije, ki je VVinstonu in Francoskemu maxiju La Postu zaradi izgube časa pri reševenju italijanske jadrnice Brooksfield, zelo radodarno dodelila kompenzacijski čas. Pritožbe se ne nanašajo na francoski La Poste, ki je ostal ob Brook-sfieldu več kot 24 ur, temveč na ameriški VVinston, ki se je v trenutku, ko je »skiper« Daniel Malle na La Postu našel Brooksfield, obrnil in nadaljeval s tekmovanjem. VVinstonu je žirija odbila 21 ur 28 minut in 30 sekund, s to odločitvijo pa so Američani na drugem mestu prehiteli zmago- valko etape, ki je podrla kar nekaj rekordov, Intrum Justitio. Končna odločitev bo znana šele po skupnem zasedanju žirije, to pa bo verjetno šele v Aucklandu, saj mora biti po pravilih Mednarodne jadralne zveze sestava žirije enaka kot na prvem zboru. Sicer pa je prišlo pred tretjo etapo v sestavah posadk do precejšnjih sprememb. Na La Postu po manjšem uporu posadke, ki ga je Daniel Malle zatrl, vodje »upora« pa nagnal, prihaja na pomoč pri vodenju veteran 62-letni Erič Tabarly, ki je sodeloval že na štirih regatah VVhitbread. Na VVinston pa prihaja eno največjih jadralnih imen, sloviti Dennis Conner, ki bo ob Bradu Buttervvorthu znova prevzel krmilo. Na Ya-mahi so zamenjali navigatorja, na ameriški U.S. VVomen challenge, ki se bo poslej imenoval Heineken, pa je prispela Nizozemka Mar-leene Cleyndert. Do sprememb pa je prišlo tudi na ukrajinski jadrnici Hetman Sahajdačni, na italijanskem Brooksfieldu, španski Galicii Pesca-novi, na britanskem Dolphinu and Youthu, ukrajinski Odessi, švicarskemu Merit Cupu in urugvajskemu Natu-ralu. (M. J.) 2 2 Nedelja, 9. januarja 1994 Z / PROMOCIJSKA LIGA / ZA JUVENTINO VSAKA TEKMA ZELO VAZNA r - DRUGA AMATERSKA LIGA h Primorje mora igrali na vse ali nič Primorje - Fortitudo Proseška enajsterica mora tokrat igrati na vse ali nic, saj je po treh zaporednih porazih Primorje z osmimi točkami ostalo osamljeno na repu lestvice. Današnji nasprotnik sicer ni dosti na boljšem, ker ima le dve točki veC, Čeprav je startal s ciljem, da izboljša lanski položaj (7. mesto, 30 točk). Po medlem začetku (4 tekme, 2 točki) so MiljCani prišli do prve zmage šele v petem kolu proti S. Giovanniju, nato so po štirih neodločenih rezultatih izgubili s Flumingnanom in Juventi-no. Uspehu z Gonarsom je sledil poraz v zadnjem nastopu z Rudo, ki je drago stal Frotitudo. Tu so bili namreč izključeni branilec Zoch, vezni igralec Stasi in vratar Messina, ki danes Lado Marchi - Juventina ne bodo mogli na igrišče. Ge k temu dodamo še, da je bil vezni igralec Drago pred tem, zaradi nešportnega obnašanja do sodnika izključen do konca domači šport Danes Nedelja, 9. januarja 1994 KOŠARKA MOŠKA C LIGA 17.30 v Brišcikih, dom Ervatti: Jadran TKB - Don Bo-sco MOŠKA D LIGA 17.00 v Trstu, »Suvich«: Bor Radenska - Senators GO DRŽAVNI KADETI 11.00 v Brišcikih, dom Ervatti: Kontovel Edil-Porfidi -Adi Ronchi DEČKI 9.00 v Brišcikih, dom Ervatti: Jadran Farco - Don Bo-sco B; 15.00 v Brišcikih, dom Ervatti: Sokol - Inter-muggia NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Standrežu: Juventina - Monfalcone; 14.30 na Proseku: Primorje - Fortitudo 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Buri: Buiese - Zarja; 14.30 v Manzanu: Man-zano - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah: Primorec - Castionese; 14.30 v Teorju: Teor - Kras; 14.30 v zagraju: Sagrado - Gaja; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Domio 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, Campanelle: Serbola - Breg NAMIZNI TENIS ZENSKA A-1UGA 10.30 v Muraveri (Cagliari): Muravera - Kras Adriacara-van MOŠKA D-2UGA 9.00 v Zgoniku: Kras - Pellicana ZENSKA PROMOCIJSKA UGA 10.00 v Zogniku: Kras A - San Giovanni in Kras D -Kras B; 10.00 v Trstu, Ul. Biasoletto: Chiadino - Kras C ODBOJKA MLADINa 11.00 v Trstu, »1. maj«: Bor - Volley Qub Ts; 11.00 v Trstu, licej Galilei: Pallavolo Ts - Koimpex MLADINKE. 11.00 na Opčinah: Koimpex - Bor Jutri Ponedeljek, 10. januarja 1994 KOŠARKA DEŽELNI MLADINa 18.30 v Brišcikih, dom Ervatti:: Jadran TKB - Arte GO; 20.30 v Brišcikih, dom Ervatti: Cidbona - Don Bosco Obvestila prvenstva, ugotovimo, da bo Fortitudo igral na Proseku v precej okrnjeni postavi. Zato navijači upajo, da bo Primorje to znalo izkoristiti, tudi zaradi tega, ker se je po tritedenskem odmoru stanje, kar se tiče poškodb, pri Primorju nekoliko izboljšalo tako, da bo trener Tul tokrat lahko poslal na igrišče homogeno postavo. Odsoten bo gotovo Trampuš, ki je bil izključen v zadnji tekmi s Cormonese. (B. Rupel) Juventina - Monfalcone »Odslej je za nas vsako srečanje, in to velja še posebej za tekme na domačem igrišču, izredno važno. Moramo osvajati točke, da Cimprej nadoknadimo mesta na lestvici. In tekma z Monfalconom je za nas lepa priložnost, da osvojimo dve točki in tudi dohitimo to ekipo na lestvici,« je dejal »duša« Juventininega delovanja Miloš Tabaj. Juventina bo danes v Standrežu nastopila skoraj v popoplni postavi. Odsotna bosta le Bastiani, ki je zbolel za gripo, in Candut-ti, ki je delovno zapo-slen.V ekipo pa se bodo vrnili Pizzi, Černigoj in Cecotti. Monfalcone je pred dvema letoma še nastopal v »elitni ligi«. Zaradi fi-naCne krize je zelo pomladil ekipo, tako da je v dveh sezonah dvakrat nazadoval. Tudi v letošnji sezoni igra tržiško moštvo z mladimi nogometaši, ki so doslej v 13 kolih zbrah 11 točk, odsegb 7, prejeti pa 9 zadetkov. H 3. AL / PROTI SERVOLI h Le z zmago Breg ostaja v boju za napredovanje V zaostali tekmi 13. kola je zmaga za Brežane obvezna. Po dveh nepričakovanih porazih (Le-lio Team, Montebello Don Bosco) je Breg zdrsnil na peto mesto začasne lestvice. Ker »plavi« sedaj precej zaostajajo za vodilnimi, je razumljivo, da jim le z morebitno današnjo zmago proti Servo-li ostaja še nekaj upanja, da v drugem delu prvenstva dohitijo tekmece v boju za napredovanje, ki so si ga postaviti kot cilj, po izločitvi iz pokala pa temu cilju lahko posvetijo vso pozornost. Sovodnje računajo na poln izkupiček Težka naloga Krasa proti Teorju - Gaja ne sme izgubiti - Trebenci tokrat doma Sovodnje - Domio Sovodenjce Čaka danes domače srečanje proti Domin, ki je v 13 kolih osvojil 13 točk in je še posebno čvrst v obrambi, saj je doslej po prejetih golih druga najboljša ekipa v ligi za Roianesejem. Domio je v 13 kolih prejel 10 zadetkov, Roainese pa dva manj. Gripa je zajela tudi sovodenjsko moštvo, ki bo tako igralo brez Casagrandeja in D. Vi-sintina. Cemic pa je izključen. »Dobro smo se pripravili za to srečanje in seveda ob podpori naših navijačev tudi upamo na zmago. Domio je zamenjal trenerja. In znano je, da ekipa, ki menja trenerja, igra nato s podvojeno močjo,« nam je dejal predsednik Sovodenj Gianni Marson. (bi) Teor-Kras Težko nalogo bo imel tudi Kras čeprav igra z novincem v ligi. Teor je lani v skupini C 3. AL zasedel drugo mesto s 36 točkami in si s tem zagotovil napredovanje. Kot novinec je letos startal brez velikih ambicij. Glavni cilj je bil umirjeno prvenstvo brez bojazni pred izpadom. Po 13 odigranih tekmah pa je še nepremagan in z 21 osvojenimi točkami na prvem mestu s točko prednosti pred Palazzolom, ki je v Četrtek igral neodločeno zaostalo tekmo z Lavariane-sejem. Omeniti moramo še, da je Teor v šestih tekmah doma zbral kar 11 točk. Edino točko je prepustil prav v zadnji tekmi solidnemu Bertiolu. Ti podatki jasno dokazujejo, kaj danes Čaka Krašovce, ki v zadnjih tekmah niso preveč blesteli in zato se je tudi njihov položaj na lestvici nekoliko poslabšal. V zadnjih šestih tekmah se je Kras moral zadovoljiti le s tremi neodločenimi rezultati in Ce pogledamo zmage, ugotovimo, da je Kras do zadnjega uspeha prišel 7. novembra lani, ko je v Repnu s tesnim 1:0 pema-gal Talmassons. Prav zaradi tega si navijači Krasa danes ne delajo velikih iluzij. Primorec - Castionese Čeprav Trebenci igrajo z ekipo, ki je v spodnjem delu lestvice, pa ne bodo imeti lahke naloge. V zadnji tekmi z Lavarianesejem so bili izključeni Ferluga, Milkovič in Pertan, ki danes ne bodo smeli na igrišče. Ce k temu dodamo še, da se stanje s poškodbami kljub premoru ni dosti izboljšalo, potem je razumljivo, da bodo morali biti v okrnjeni postavi Trebenci zelo previdni. Gostje bodo zaradi kočljivega položaja na lestvici (14. mesto, 9 točk) v Trebčah napeli vse sile - zavedajoč se problemov, ki jih ima Primorec - in računajo vsaj na točko. Trebenci sicer nimajo problemov z lestvico, precej so oddaljeni od vrha, imajo pa lepo prednost nad skupino ekip, ki se bori za obstanek. Prav zaradi tega lahko igrajo bolj sproščeno in zato lahko tudi presenetijo nasprotnika, ki bo gotovo bolj obremenjen in napet. Sagrado - Gaja Proti novincu v ligi (Sagrado si je lani z 37 točkami zagotovil dugo mesto v skupini D 3. AL in s tem napredovanje) Gaja (na sliki F. KROMA posnetek s tekme proti Ca-privi) ne sme zatajiti. Po štirih zaporednih porazih je pa-driško-gropajska enajsterica zdrsnila na predzadnje mesto lestvice, kar pa najbolj skrbi navijače je, da »zeleno-rumeni« zaostajajo za tri točke za ekipo, ki je na 12. mestu, ki še zagotavlja obstanek v ligi. Ne smemo pozabiti, da letos izpadejo iz lige zadnje štiri uvrščene ekipe. Naloga Gaje v Zagraju bo vse prej kot lahka. Domačini so si po slabem začetku nekoliko opomogli, vendar so v zadnjih dveh tekmah poraženi zapustili igrišče in z 10 točkami so še vedno precej na prepihu. Kot vidimo, se torej v Zagraju obeta res napet in oster boj za točke, (b.r.) PRVA AMATERSKA LIGA / RAZLIČNA NASPROTNIKA ZA NAŠI ENAJSTERICI Zarja bi morala osvojiti vsaj točko Težko gostovanje Vesne v Manzanu Križani igrajo proti trenutno vodilni ekipi - Za Bazovce na papirju lažje delo SK DEVIN organizira v nedeljo, 16. januarja, smučarski izlet na Kanzel z možnostjo smučarskega tečaja. Za informacije in vpisovanje tel. na St 200236, ali 327196. ZSSDI obvešča, da bo jutri, 10. januarja, ob 20. uri na sedežu SK Brdi-na seja smučarske komisije. SD BREG - smučarska sekcija organizira v nedeljah, 16., 23. in 30. januarja, ter 6. februarja, smučarske izlete s tečajem na Kanzlu in Katschbergu. Informacije in vpisovanje na sedežu društva v občinski telovadnici v Dolini v torek od 21. do 22. me, ati na tel. st. 228297 zvečer (Miran Zobec) in 6700321 v delovnih urah (Aleš Stefenčic). SK BRDTNA organizira v nedeljo, 16. 1., avtobusni izlet na Kanzel. Možna je tudi smučarska šola. Vpisovanje na sedežu kluba na Opčinah v ponedeljek, 10. t m., od 18. do 20. ure. Informacije na tel. št 212859 in 299573. Buiese - Zarja Bazovci gredo v goste k ekipi, ki je lani izpadla iz promocijske lige. V skupini A je Buiese lani v 30 tekmah zbral le 13 točk in s tem pristal na predzadnjem mestu. Tudi letos se Buiese pod vodstvom trenerja Cumi-na doslej ni najboljše odrezal. V prvih osmih tekmah je sicer zbral 9 točk, v zadnjih petih tekmah pa mu je šlo slabo, saj je spravil skupaj le tri točke, trenutno pa je na desetem mestu. Zato je razumljivo, da bodo danes domačini dali vse od sebe, ker nočejo praznih rok z igrišča. Bazovci se seveda dobro zavedajo, da je na tujem vedno težko priti do celotnega izkupička in zato bodo verjetno da- nes ubrali obrambni sistem igre. Po vsej verjetnosti bi se v Buji zadovoljili tudi s polovičnim izkupičkom. Manzano - Vesna Nasprotnik »plavih« je lani v tej skupini pristal na petem mestu z 39 osvojenimi točkami. Letos pa se je ekipa iz Man-zana še okrepila in zato je startala med glavnimi favoriti za končno zmago. To je doslej tudi povsem utemeljila, saj je edina nepremegana ekipa v tej skupini, z 20 osvojenimi točakmi pa si deli prvo mesto z Zarjo. Za ljubitelje statistik bi morda omenili še, da je v šestih tekmah pred domačo publiko Manzano dobil le tri gole. Neučinkovitost napadalne vrste Vesne je v veliki meri kriva, da se Križani v zadnjih tekmah niso najboljše odrezali, kar dokazuje tudi dejstvo, da je Vesna v zadnjih petih tekmah dosegla le dva gola, medtem ko jih je v prvih osmih dosegla kar 16 . Zaradi tega pa so se »plavi« z vrha lestvice spustili na šesto mesto. Danes Križani gotovo ne bodo imeli lahke naloge in tega se vsi dobro zavedajo, ker je nasprotnik res solidna ekipa. Četrtkova zmaga nad Bregom in s tem uvrstitev v četrtfinale deželnega pokala pa je Križanom vlila nove moči in zaradi tega vlada optimizem in upanje za današnjo tekniti, saj bi tudi ena sama točka predstavljala že lep podvig, (b.r.) Posnetek z derbija med Zarjo in Vesno (F. KROMA) ŠPORT Nedelja, 9. januarja 1994 HH ODBOJKA / MOŠKA B2 LIGA ODBOJKA / ZENSKA C1 LIGA Nepričakovan poraz Goričanov Dragocena zmaga deklet Koimpexa Z agresivno igro v obrambi so strle odpor ekipe Fontane- Nov sistem se obrestuje K '1 Wm3 i - Ir i " 1 M A Imsa Kmeckas banka -Bussolengo 1:3 (6:15,13:15, 15:10,14:16) IMSA KMEČKA BANKA: Feri (7+11), Populim (7+20), Marchesini (0+2), Slabile (3+16), Lutman (6+10), Buzzinelli (6+5), Florenin (0+1), Populim C. (0+0), PrinCiC, UrSiC, Rigonat, Paoletti. Sodnika: Trinco in Vin-ciguerra (oba Videm). Trajanje setov: 20, 32, 36 in 37 minut. Servisi (točke/napake): Imsa 5/19, Bussolengo 4/21. Bloki: Imsa 12, Bussolengo 13. Napake: Imsa 22, Bussolengo 18. Imsa Kmečka banka je sinoči v Standrežu doživela nepričakovan poraz. Čeprav zaseda Bussolengo na lestvici skromen položaj, je tokrat s svojim nastopom v bistvu presenetil, Goricam pa so tokrat precej razočarali. Požrtvovalno v obrambi Koimpex - Fontane 3:1 (15:7,14:16,15:10,15:4) KOIMPEK: Fabrizi (6+6), Gregori (10+5), Mijot (1+3), Pertot (6+9), Salon, Sosič (5+5), Starc (6+4), Skerk (1+1), Vidali (6+5). Servis (tocke/na-pake): Koimpex 20/18, Fontane 6/9. Po dolgem Času je Koimpex končno spet prišel do zmage na domačem igrišču. Uspeh je toliko pomembnejši, saj je bil dosežen proti enemu boljših konkurentov v ligi in to brez Martine Ukmarjeve in brez Erike Skerk, ki je štartala v začetni postavi, a si je že v prvem setu poškodovala gleženj in je morala zapustiti igrišče. K sreči vse kaže, da poškodba ni huda. Nadvse razveseljivo pa je tudi dejstvo, da so Moški derbi v Sovodnjah pripadel Sočanom V odbojkarskem derbiju moške C2 lige v Sovodnjah je Soča So-bema brez izgubljenega seta premagala tržaški Bor Omse. SINOČNJI IZIDI Moška C2 liga: SoCa Sobema - Bor Omse 3:0 (15:12,15:4,16:14); Koimpex - Porcia 3:0 115:4, 15:9, 15:8); Faga-§na - 01ympia CDR 1:3 (10:15, 9:15,15:7, 6:15) Zenska C2 liga: Fiume Veneto - Sokol Indu-les 3:2 (10:15, 15:0, 13:6, 10:15, 15:6): Co-oroipese - Breg 3:0 (15:10,15:7,15:11) _____ODBOJKA / NA GOSTOVANJU ZENSKE C2 LIGE V TRSTU_ Poraz okrnjene Kmečke banke Altura - Kmečka banka 3:1 (15:12,15:8,14:16,15:13) KMEČKA BANKA: Vižintin (8 točk + 12 menjav), Brisco (5+9), Lovisutti (7+9), Černič (6+4), Tomšič (3+3), Braini (1+2), Zavadlav (2+2), Zotti, Pavio. Servis (točke/napake): Altura 16/11, KmeCka banka 14/19. Bloki: Altura 7 točk + 4 menjave, KmeCka banka 5+2. Ža Kmečko banko se je novo leto zaCelo slabo. Proti Alturi je namreč doživela poraz, ki pa ni povsem presenetljiv. Trener Jerončič je bil namreč ob odsotnosti Bressanove in poškodovane Zottijeve, (ki je sicer bila na klopi) prisiljen poslati na igrišče neobičajno šesterko. PodajaCica Erika Brisco je namreC nastopila v vlogi tolkaCice, da bi ojačila napad, v vlogi režiserke pa jo je nadomestila mlada Loredana Tomšič. To se je v igri tudi poznalo, saj je večkrat prišla na dan neuigranost in tudi neizkušenost, saj so v tretjem in Četrtem setu zaigrale istočasno tri deklice: Tomšičeva, Černičeva in Zavadlavova. Na mreži se je precej poznala odsotnost Zottijeve, saj sta bili v napadu konstantno le Vižintinova in Briscova. Altura je igrala dobro, Čeprav je občasno naredila tudi nekaj naivnih napak. Predvsem v obrambi pa je igrala zelo zagrizeno in si je zmago povsem zaslužila. Zmagala bi lahko celo 3:0, saj si je v tretjem setu zapravila vodstvo 12:4 in ni izkoristila niti treh zaključnih žog. Tudi v zadnjem setu je Altura precej tvegala. Bila je v visokem vodstvu 14:8, spet pa se je nekoliko prestrašila in pustila Goričankam, da so se približale na eno samo točko razlike. Tedaj pa je Vižintinova poslala servis v out, Altura pa je v naslednji akciji dosegla zmagovito točko neposredno na servisu. Skoda, saj bi lahko KmeCka banka izsilila tie break in ni izključeno, da bi potem tudi zmagala. Po tekmi trener Jerončič ni bil povsem razočaran: »Z igro sem zadovoljen, saj smo nastopili z zelo okrnjeno postavo. PodajaCiCa Loredana Tomšič je podajala praktično četrto tekmo, Zavadlavova pa ima komaj petnajst let. Mislim, da je bil v tej tekmi odločilen prvi set, ko smo zgrešili šest sprejemov in naredili tudi drugače dosti napak. Altura pa je dokazala, da si ne zasluži mesta, ki ga zaseda na lestvici.« Trener Alture Gianni Furla-nic je bil tudi zadovoljen: »Morali bi zmagati celo tudi 3:0. Pokazali smo tipično našo letošnjo igro. Na trenutke igramo zelo dobro, nato pa se v trenutku izgubimo in se zdi, kot da je na igrišču neka druga ekipa. To pa je predvsem posledica neizkušenosti, saj je samo ena igralka lani nastopala v C ligi, ostale pa so igrale v prvi diviziji ali sploh niso nastopale.« (Andrej Maver) Slogašice sinoči zaigrale z veliko mero borbenosti, ki smo jo letos velikokrat pogrešali. Tako je po dolgem Času bila obramba naše ekipe zelo agresivna in so igralke z dobrim premikanjem v drugi liniji nevtralizirale marsikateri nasprotnikov napad. Poudariti velja, da bi bil lahko uspeh še izdatnejši, saj se je sreCa našim dekletom nasmihala tudi v drugem setu, ko so vodila že z 8:2 nato s 13:10, vendar so niz potem, predvsem zaradi neodločnosti na servisu in na mreži, zapravile. Vendar je bila reakcija takojšnja in resnično lahko z veseljem ugotovimo, da smo gledali dobro tekmo in predvsem dober vzpon naših deklet. Kot tehnično noto naj dodamo, da se je trener DrasiC odločil za nov koncept igre, sistem 4-2, ki ga je obdržal skozi vso tekmo in mnenja smo, da se je taktična varianta povsem posrečila. S tem v zvezi nam je pomožni trener Bruno Milic dejal naslednje: »Trenutno je naša ekipa zelo nihajoča v sprejemu prve žoge, zato smo se odločili za sistem, ki omogoča boljše razporejanje igre na mreži. Starčeva je kot dodatni podajaC svojo vlogo odigrala do konca in po tej poti bo treba nadaljevati.« (INKA) BorTombolini gladko zmagal Do pomembnih točk so se v Cl ligi dokopale tudi borovke. Vi vila so premagale po samih treh setih igre (15:11, 15:6, 15:3) KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA - TR2AŠKA SKUPINA KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA Cicibonaši v slovenskem derbiju povsem nadigrali sokolovce Andrej Cupin (26 točk) in Borut Pertot (22) najboljša strelca srečanja Za domovce usodna slaba igra v prvem delu srečanja Poraz po podaljšku - Košuta 30 točk Sokol Warm - Cicibona Mingot 76:111 (41:56) SOKOL WARM: Gmden 7 (°:1), G. Bajc 2, Pahor 3 (4:2), Stanissa 19 (3:5), Klanjšček 11 (5:8), Sosič 13 (1;3), M. Pertot 9 (1:2), D. tare 9 (1:3), Gerli, Lesica 3 (3-5), trener I. Starc. pM: 17:29. SON: 26. 3T: 0sič 2, Stanissa 2, Gmden 1. CICIBONA MINGOT: B. p®tot 22 (2:2), Giacomini 8 1:2)> Jogan 12 (2:3), I. Bajc 7 (t'3), A. Cupin 26 (9:9), Batti-®na 10 (2:4), Semen 4, tomsic 10 (4:4), Furlan 10 KrižmanCič 2, trener Kovačič. PM: 21:28. SON: 27. 3T: A?911 2, Tomšič 2, Cupin 1, ^acomini l. Včerajšnji slovenski derbi Promocijske lige, ki so ga odi-F3*1 v Repnu, ker je bila ratanska telovadnica neuporabna za igranje (dvignil se je namreč pod), se je končal s presenetljivo visoko zmago cicibonašev. Sokolovci so namreč držali korak s cicibonaši le prvih 10 minut (20:22), nakar so si varovanci trenerja Kovačiča priigrali prednost 10 točk (36:26), ki so jo nato povečali na 17 proti koncu polčasa (65:39). Pričakovati je bilo, da bodo nabrežinski košarkarji reai-grali. Zgodilo pa se je nasprotno: cicibonaši so Se bolj pojacali tempo igre in z delno razliko 20:6 povečali svojo Kontovelci praznih rok V derbiju kola v promocijski ligi na Tržaškem je Kontovel izgubil doma proti Ferroviariu s 72:76 (40:29). prednost na 27 točk. Tekme je bilo tedaj dejansko konec. Razlog za tak nepričakovan razplet na derbiju verjetno gre iskati v dejstvu, da sokolovci med premorom niso trenirali, poleg tega pa sta bila odsotna še Paulina in Ušaj. Pri Ciciboni so vsi zadovoljivo igrali, predvsem pa sta se izkazala Bomt Pertot (7:8 pri metu za 2 točki, 2:2 za 3) in Andrej Cupin (7:8 za 2, 1:1 za 3 in kar 9:9 pri prostih metih). Naj omenimo še dobro igro Rickyja Battilane, ki je dosegel 10 točk Pri Sokolu pa je bil najboljši v napadu Stanissa, solidno sta še igrala Martin Sosič in Matej Gmden, vsi ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi. (VJ) DRŽAVNI KADETI Bor Radenska - Menta Piu Gorica 87:83 (45:44) Andrej Cupin (Cicibona) je včeraj dosegel kar 26 točk Villesse - Dom Simek 78:76 (37:32; 70:70) DOM SIMEK: Primožič, Košuta 30, KocjanCiC 2, Or-zan 21, Pečanac 6, Gruzovin 2, Battello 4, Zavadlal, Bordon 4, Jarc 7, trener Miani. PON: Košuta (38), Kocjančič (42). TRI TOČKE: Orzan 5, Košuta 4, PeCanac 1. Domovci so včeraj v Vi-lešah zamudili lepo prilož- Kras Activa še vedno nepremagan Namiznoteniški dru-goligasi Krasa Active se tudi z gostovanja v Caltu pri Rovigu vračajo z zmago. Tamkajšnji Libertas so premagali s 5:3 in ostajajo v ligi se naprej nepremagani. nost, da bi ohranili drugo mesto na lestvici'. Izgubili so namreč po podaljšku. Treba pa je priznati, da so si gostitelji zmago povsem zaslužili. Za naše košarkarje je bila predvsem usodna slaba igra v prvem polčasu. V obrambi so bili dokaj pomanjkljivi in tudi v napadu so bili netočni pri metu na koš. V drugem delu tekme so z boljšo obrambo zaostanek le nadoknadili in prav v zadnjih 30 sekundah je Orzan z dvema »trojkama« izid izenačil. Domovci so v podaljšku povedli za tri točke. To pa je bilo tudi vse, kar so zmogli, gostitelji so stanje najprej izenačili in potem tudi zmagali. Najbolši v Domovih vrstah so bili v obrambi Battello in Jarc, ki je imel kar 14 skokov, in v napadu Košuta, ki je dosegel 30 točk. (M. Komel) __________PORTUGALSKA________ Dežela na koncu Evrope <5) Izjemno bogastvo lizbonske cerkve sv. Roka _________BAROMETER RAZPOLOŽENJA_ Kaj početi v prihodnjem tednu? Leto 1994 se v znamenju Škorpijona »ne počuti dobro« Tri avenije se v svojem koncu zlijejo v osrednji trg Rossio, ki se zaključi z lepo neoklasicistično zgradbo Narodnega gledališča iz 1842. In Ce bomo nadaljevali pot po osrednji in najdaljši aveniji Avenida da Liberdade, ki se konca v trgu poimenovanem po markizu Pombalu (mimogrede, njemu je posvečenih po vsej Portugalski veliko trgov in avenij), potem smo videli tudi na-jimpozantnejši del Lizbone. Ce pa bi se iz osrednjega trga Pračo da Comercio podali proti hribu na desni, bi končali v najstarejšem delu mesta. Grad na hribu, Sao Jor-ge, ki so ga gradili od 9. do 12. stoletja, še spominja, da je bil to nekdanji mavrski grad in le luCaj od osrednje romansko gotske katedrale lahko na tako imenovanih azulejosih (značilnih modro-belih slikarijah na keramičnih ploščicah) vidimo sliko zavzetja tega gradu v 12. stoletju, se pravi v času re-conquiste. Sicer pa je ves ta predel, ki se imenuje Alfama, enkraten in neponovljiv. Nekdanje staro mestno jedro z ozkimi uličicami, ki so komaj kaj veC kot dober meter široke, spominja na arabske kasbe; v tem orientalskem delu mesta, kjer nekaj previdnosti vendarle ni odveč, zlasti ne zvečer, človek doživi bogastvo zgodovine ter avtentično življenje glavnega mesta: ra-zobešeno zanikrno perilo po vratih in oknih, umazane ulice, revščina, poceni gostinski lokali, kjer pristaniški delavci za nekaj sto escudov dobijo svojo porcijo rib in vina, bolšji trg, na katerem se da poceni obleči in obuti. Zdaj se odločimo za zahodno četrt, ki je na levi ■od izhodiščnega trga. Smo na ulicah Chiada, v Četrti, ki je ime prevzela po pesniku Antoniu Ribeiri »o Chiado«. Nekdaj ulice knjigam in starinarnic se zdaj, po požaru 1988, umikajo novim zgradbam. A del nekoC živahnega utripa je Čutiti še zdaj. Se vedno stoji na ulici Garett znamenita kavarna Cafe Brasileira, nekakšen lizbonski Maxim, in ob mizi zunaj še vedno Čaka na svojo kavo v bron odlit kip pisca Fernanda Pes-soa. Čeprav je v Lizboni kot na vsem Portugalskem veliko cerkva, je ob stolnici brez dvoma vredna posebne pozornosti cerkev sv. Roka. Zgrajena 1570 in obnovljena 1755, skriva v svoji notranjosti bogastvo mozaikov, azulejosev, marmorja, dragih in poldragih kamnov. (Se nadaljuje) Marjeta Demšar Osvoboditev Lizbone 1147 izpod Arabcev, prikazana na keramičnih ploščicah (Foto: M. D.) Situacija v znamenju Kozoroga bo še nekaj dni zelo živahna, saj se bodo tam poleg tranzitnega Sonca vrteli še Merkur, Venera, Mars, Uran in Neptun. Njihov vzajemni vpliv bo blagodejen predvsem na počutje Kozorogov, Devic in Bikov. Polni bodo življenjskega elana in ljubezenskega utripa. Popaziti pa se bodo morali Raki (predvsem tisti, ki so rojeni v drugi dekadi), pa tudi Tehtnice in Ovni. Se posebej pazljivi naj bodo okoli 12. 1., ker bo takrat Lunin mlaj brenkal na strune preteklosti in vlekel v pretirano Čustveno občutljivost. Merkur bo 14. 1. zapustil polje Kozoroga in stopil v znamenje Vodnarja, kar nam bo povečalo humanost in razumevanje nasploh. Saturn bo prav tako zamenjal znak in sicer bo 15. 1. iz Vodnarja prešel v znamenje Rib. To utegne prebuditi željo po spremembi naših planov, vendar bo najbolje, da se najprej ustavimo'pri temeljiti analizi dosedanjih. Na sreCo pa je Saturn v Ribah v eksilu in tako njegove pogosto neljube vibracije ne bodo imele takšne moči. Jupiter in Pluton bosta še naprej jadrala po Škorpijonu, kar ni za zanemariti, saj gre za dokaj težavne kombinacije. Leto 1994 je leto Jupitra, vendar se v znamenju Škorpijona »ne počuti dobro«. Kot vedno bomo morali takšne neugodnosti omiliti sami, s svojo voljo in budnim očesom. (A. O.) POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev X X o o o ✓ ✓ šport ✓ o o o o X X post, dieta ...O o o o o ✓ ✓ težja fizična dela ✓ o o o o X X izlet ✓ o o o o o ✓ DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev ✓ ✓ o o o o X domača zabava -•X X X o o o ✓ družinski posvet ✓ o o o ✓ ✓ ✓ družabne igre ...o o ✓ ✓ ✓ ✓ o urejajije uradnih zadev ✓ X o o o X X POSEL, DENAR poslovno srečanje ...o o o ✓ ✓ o o naložbe in nakupi ✓ ✓ o o o X X zamenjava službe X X o o o X X izposoja denarja ...o o ✓ ✓ ✓ ✓ o igre na sreCo ...o ✓ ✓ o o o X LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje v ✓ o o o ✓ ✓ iskren pogovor ....◦ o ✓ ✓ ✓ ✓ o zmenek ✓ ✓ ✓ o o ✓ ✓ ljubljenje X X o o ✓ ✓ ✓ prekinitev zveze X o o o o ✓ ✓ UMSKE DEJAVNOSTI branje ✓ ✓ ✓ o o o ✓ uCenje, širjenje obzorja ....o ✓ o ✓ o o o raziskovanje X X o o ✓ ✓ o umetniško ustvarjanje ....o o ✓ ✓ ✓ ✓ ✓ reševanje težav X X o o o ✓ ✓ LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan V U titU LUtUi L IX Plečnik PleCnik je imel tudi izrazit dar za opazovanje. Poudaril je, da je bila ta lastnost še posebej značilna za njegovega brata Andreja. »Ne veste, kaj vse je ta človek videl in presodil, opazil in si zapomnil. Samo tole vam povem: dunajsko pokopališče je veliko; z bratom sva hodila po njem in ne veste, s kakšnim zanimanjem je bral napise in skoro pri vsakem drugem, tretjem grobu vedel kaj povedati. Čudil sem se. To je bila veC kot zgodovina, bile so mnoge skrivnosti.« PleCnik je opozarjal, da je zelo pomembno, kako človek opazuje. Arhitekt mora mnoga svoja opazovanja sproti ponazoriti, skicirati. »Zato vam pravim, skicirajte in zopet skicirajte, pri tem si boste skicirano bolje zapomnili ali vsaj olrrahili, navadili se boste risati, kar je za arhitekta prvi pogoj,‘conditio sine qua non‘, navadili se boste sebi in drugim ponazoriti, kar boste hoteli, vse tisto namreč, Cesar ne morete izraziti z besedo, še pomembnejše pa je to, da boste na ta naCin izpopolnili svoj Cut za linijo, formo, razmerja.« VeC kot naravno je, da človek opazuje le tisto, kar ga zanima. PleCnik je rekel, da moramo CimveC opazovati, iz Cesar sledi, da nas mora nujno CimveC stvari zanimati. PleCnik se je nekoliko drastično izrazil, da mora arhitekt vtakniti svoj nos v vsako stvar. Ko je nekoč prišel k Murke (Begunje na Gorenjskem) meni (takrat sem bil že v predsobici njegovega ateljeja), me je vprašal, ali sem prebral neko stvar v časopisu. Nekam malomarno sem rekel, da sem prebral naslov, veC pa ne. »A tako,« je vzrojil PleCnik, »Ce vas to res ne zanima, vam pravim, da ne delate prav. Človeka, predvsem pa arhitekta, morajo, pravim vam - morajo! - tudi take stvari zanimati. Ali niste ali pa nočete biti radovedni. Jaz pa vam povem, da sem radoveden in še to vam reCem, arhitekt se mora zanimati za vse; in še vam povem, da to ni nobena babja radovednost ali, kakor rečemo, babji firbec!« S temi besedami mi je hotel pojasniti, kaj se pravi biti radoveden. Plečnikova radovednost je bila vedoželjnost. Naj to pojasnim z nekaj lastnimi doživetji. PleCnik je urejal stopnišče v Gledališki stolbi. Po njegovi skici sem moral posneti volute jonskega stebra, to pomeni, jih narisati v naravni velikosti. On je narisal vse s prosto roko in odšel. Kaj sedaj? Kaj je moja prosta roka v primeri z njegovo? Mislil sem in mislil. Voluto sem nazadnje skonstruiral s šestilom in ugotovil, da je popolnejša od skice. (Se nadaljuje) Danes goduje Gregorij X., papež Teobald Visconti, poznejši papež Gregorij X., se je rodil .v začetku trinajstega stoletja v Piacenzi. Po končanem študiju prava je postal tajnik in pravni svetovalec svojega pokrovitelja, kardinala Pecorara. Po njegovi smrti je Teobald odklonil imenovanje za škofa v Piacenzi. V naslednjih nekaj letih je bival kot arhidiakon v Liegeu in upravljal skoraj tristo župnij, vmes pa izpopolnjeval svoje teološko znanje. Ko je bil leta 1271 kot papeški odposlanec v Sveti deželi, ga je doseglo sporočilo, da so ga izvolili za papeža. Vrnil se je v Rim, kjer so ga marca 1272 posvetili v mašnika in škofa, nato pa kronali za papeža. V Času svojega papeževanja si je prizadeval odpraviti nesoglasja med krščanskimi vladarji, vendar brez uspeha. Za maj leta 1274 je sklical koncil v Lyonu, na katerega je povabil tudi bizantinskega cesarja Mihaela VIII. Paleologa in patriarha Jožefa. Po 220 letnem razkolu med Cerkvama so dosegli zedinjenje, ki pa se je kmalu po Gregorijevi smrti spet porušilo. Na koncilu so tudi sprejeli odlok o konklavu, papeških volitvah, ki v bistvu velja še danes. Z njim se je trajanje volitev močno skrajšalo. Po koncilu se je papež sestal še s cesarjem Rudolfom, ki je obljubil, da bo vodil križarje v novi križarski vojni. Gregorij X. je umrl 10. januarja 1276, njegov god pa se obhaja dan prej. (Vir: Leto svetnikov) PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO Nedelja, 9. januarja 1994 NESLIŠNI KLICI Sreča je rdeča Svet je barvit in naše oči to živo zaznavajo - Čim močnejša je naša zavest o tem, globlji učinek imajo barve na našo življenjsko energijo Tale sanjsko-resnicna zgodba, ki se je pripetila neki moji prijateljici, pa naje slutiti Se kaj, Čemur se iz spoštovanja do skrivnosti ne kaže bližati z besedo. Nekega dne sem v izložbi opazila medeno-zlat kostim in se živo zaželela obleci vanj kot v nekakšno bleščečo zlato kožo, ki bi sijala na vse moje drage. Ker mi je bil Po ceni nedosegljiv, ga nisem niti pomerila, le predstava zlate kože se je Pogosto odvijala pred mo-ijmi očmi. Čez nekaj te-miov, ko se je močno otoplilo, sem v isti trgovini kupila belo-sivo srajčno obleko, začudena, kako mi prija asketska sivina kljub močnemu soncu na živozelenem bližnjem hribu in sočnim rdečim če- šnjam, ki so me veselile z barvo in okusom. Tisto noč sem potem sanjala, kako sem sedela pri računalniku in je k meni pristopil belolasi modrijan, v budnosti moj Sef. Rekel mi je, naj si vendar kupim tisti zlati kostim, da se bom v njem bleščala, kot si želim. Ubogala sem ga in odšla v trgovino, pomerila kostim, a mi je bil prevelik. Se zmeraj v sanjah sem odšla v neko drugo trgovino, kjer je visela živordeča obleka. Nadela sem si jo in stopila v ozadje z velikim stopniščem, ki je vodilo v ogromno dvorano. Pred vhodom me je čakal slovesno oblečen nekdanji mož, pokazal na goste in obložene mize in rekel: ‘Ta praznik je pripravljen zate.' Ko sem se zbudila, sem se oblekla v belo-sivo obleko in se napotila v trgovino z zlatim kostimom. Pomerila sem ga in kot v sanjah mi je bil tudi v resnici prevelik. Odšla sem se v drugo trgovino, kjer me je na steni čakala živordeča obleka iz sanj, tesno oprijeta kot koža. Ko sem oblečena vanjo stopila iz kabine, je nasproti mene stala lepa starejša gospa in rekla: ‘Saj veste, da je ta obleka čakala na vas.1 ‘Vem, ’ sem odgovorila, ‘sanjalo se mi je o njej.' ‘Prav zdaj, ko ste slekli sivo obleko, ki je nunska barva, barva odpovedi, boste lahko uresničili vse, saj ste vstopili v rdečo, ki je barva zemeljskega uresničenja. Kupite si še rdeč plašč, na pragu najsrečnejših let ste.' Naj je bila učenost neznane gospe pobrana od koderkoli, sanje, ki so se uresničile nekaj ur zatem, ko so bile odsanjane, in ta simbolna razlaga so spletle neko novo, dotlej neznano moč barve v mojem življenju. Kupila sem rdeč plašček, rdeče čevlje in prav takrat drugič in zadnjič srečala nenavadno neznanko. Ko sem prijateljici omenila, da si bom kupila še rdečo uro, je s stene snela svojo staro uro z rdečo številčnico, zlatim obročkom in rdečim pasom in mi jo podarila. Kazalca sta bila na številki dvanajst, bilo je natanko opolnoči. In takrat se je pred mojimi očmi odvrtel še neki drug sanjski film izpred treh let, ko se mi je v sanjah prikazala zlata ura, ki je kazala tričetrt na dvanajst in sem razumela, da mi do polnega kroga manjka še četrt poti. Odtlej mi teče poln, rdeč čas, in če sklepam po dogodkih, ki so temu sledili, je bila skrivnostna dama poslana v mojo bližino zato, da bi jasno dojela, kakšen je življenjski čas, ko kri privre na kožo in radostno utripa v svojem žarenju." O isti varljivi meji med resničnostjo in sanjami pripoveduje tudi tole Goethejevo doživetje: "Ko sem se polagoma oddaljeval od vasi, sem opazil, vendar ne s svojimi telesnimi, marveč z duhovnimi očmi, kako po isti poti nekdo jaha v vas. Ta jezdec sem bil jaz. Oblečen sem bil v sivo oblačilo z izvezenimi zla- Tizian: Ariadna timi našitki. Stresel sem se, da bi pregnal halucinacijo, in podoba je izginila. Nenavadno je, da sem bil po osmih letih, ko sem se znašel na istem mestu, prav tako oblečen, kot sem videl takrat. Dodati moram, da tega nisem na- redil namenoma, ampak sem se povsem po naključju znašel v isti opravi." Ce se je tudi vam zgodilo kaj nenavadnega, nam pošljite svojo zgodbo na naslov: Republika, Slovenska 54, rubrika Neslišni klici. Duša Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20. 4.: V trenutkih omame vas bo pričela obsedati želja, ki je ne boste mogli zatreti, kljub temu, da vas bo nekdo naglasneje opozoril, da se lahko opečete. BIK 21.4. - 20. 5.: V vzdušju novega se boste počutili stari in slabi. Ze kmalu pa boste prisluhnili duhu realizma in ugotovili, da ste taki, kot ste, vendar najboljši! DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Bojite se, da je neskladje vajinih interesov doseglo kritično točko in da se bo prevesilo v praznino iskanja novih možnosti. Zgodilo se bo prav nasprotno. RAK 22. 6. - 22. 7.: Ze res, da potrebujete pozornost bližnje okolice, vendar se vam zaradi tega ni treba razprodajati. Dovolj ste vredni, da jo dobite zastonj. LEV 23.7. - 23.8.: Spoznati ste, da niste dovolj jasno izraziti svojih stališč. Popravili boste škodo in poravnali dolg, nakar se boste predati skupnemu vrtincu radosti. DEVICA 24. 8. - 22. 9,: Ker ste poskrbeti za svoje psihično in telesno zdravje, bo vase počutje prijetno, korak tekoč in lagoden, pot pa položna in obetavna. 1EH1NICA 23.9. - 22.10.:Ponudila se vam bo čudovita priložnost za skok čez plot. V iskanju izgovora za polet boste premetati ljubezensko gnezdece podolgem in počez. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Ker ste razveseliti svoje najdražje z gesto, ki ste jo izbrati s pretanjenim posluhom za njihove potrebe in želje, bo med domačimi stenami še dolgo toplo. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Po dolgem času boste srečali znance, ki jih boste komajda prepoznali. Ob izmenjavanju življenjskih zgodb boste začutili, da marsikomu zavidate. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Partner žal ne bo navdušen nad vaSo najnovejšo idejo, a vendarle mu boste vžgali odločilno iskrico, ki se bo razplamtela najkasneje čez eno leto. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Sele ko se boste o svoji namišljeni težavi prepričali sami, se boste nekomu dovolj zasmilili ter mu izpovedati svoje najgloblje misli in čustva. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Ze dolgo niste bili tako občudovani in obsipani s tako prijetnimi gestami. To vas bo tako prevzelo, da boste začeli igrati vlogo vsemogočnega kralja. KRIŽANKA Vodoravno: 1. kemijski znak za nobelij, 3. odtrganje in z drsenje zemlje na strmem pobočju, 7. starorimski državnik, neizprosen sovražnik Kartagine, 9. prsno meso pri perutnini, 10. apostolsko poslanstvo ali papeška čast, 12. premožen ruski kmet, 13. steblo trave, 14. levi pritok Irtiša v Zahodni Sibiriji, 15. duše umrlih pri starih Rimljanih, 16. berilo, 18. lisasta krava, 21. slovanski knez, ki je v sedmem stoletju vodil močno slovansko plemensko zvezo, 24. telovadno orodje za preskoke, 26. švedsko smučarsko središče, 27. deželski oblastnik v Judeji, ki je sodeloval pri obsodbi Kristusa, 28. tumor, ki ga zanesejo celice novotvorbe iz primarnega kotišča na druga mesta telesa, 30. grški mitološki trojanski junak, ki se je rešil iz goreče Troje in po dolgih blodnjah dospel v Italijo, 31. mejna reka med Slovaško in Madžarsko, Ipoly, 32. nekdanja tuja popevkarica (Irene), 33. začetnici nekdanjega slovenskega atleta Lorgerja. Navpično: 1. del strehe, ki moli prek zidu, 2. kamenček v srednjem ušesu, 3. angleška kratica za neznani leteči predmet, 4. jadranski otok, 5. ime francoskega filmskega igralca Delona, 6. pisane žolne, 7. zlato jabolko, 8. sredstvo za izolacijo, 11. začetnici slovenskega slikarja Kralja, 15. komarji, 17. avtomobilska oznaka Vicenze, 19. zlom telesnih sil z izgubo zavesti, 20. demon v judovski mitologiji, 21. samski moški, 22. cirkuško prizorišče, 23. osnovna dolžinska mera, 25. ime več pergamskih kraljev, 27. kratica za post scri-ptum, 29. otok čarovnice Kirke. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 gg ‘BIU3 ‘jadi ‘feug ‘ezeiseram ‘)epd ‘ajy ‘bzo>[ ‘omeg ‘B3[si{ ‘OArp ‘raera ‘rnisi ‘pq ‘5p3pu>[ ‘}Bjo}sodB ‘apj ‘0}e}[ ‘pesn ‘0{q :ouABJopoA Aaiisra ŠAH a 7 6 5 4 3 2 1 a h c d e f g h Butnaru -1. Szabo / Romunija 1956 Se ena naloga iz serije nenavadnih remijev je pred reševalci. Tokrat je v težavah beli, ki je krajši za figuro, vendar pa je na sedmo vrsto pripeljal svoje baterije. Ali še lahko upa na ugoden razplet, ki vodi v remi. Dobra analiza vam bo potrdila, da sta nasprotnikovi trdnjavi na sedmi vrsti že pol zmage! Rešitev naloge Umik bele dame na polje c4 bi po l.Dc4 Tf1: Ž.Dfl: Db3: olajšal črnemu pot do zmage. Beli se zato odloči za žrtev dame s potezo l.Dg7:+!, ki vodi k remiju! l...Tg7: 2.Tf8:+ Tg8 3.Tff7 Se ena od ključnih potez belega, saj črna dama ne more poseči v borbo.3...Tc8 4.Th7+ Kg8 5.Thg7+ z večnim šahom - remijem! a b c d e f g h Alterman - Legkij /SZ 1989 Beli je v velikih težavah. Poleg napadene bele dame je v nevarnosti tudi beli kralj. Ali je še kaj možnosti za rešitev? Kanček upanja daje belemu kmet na polju d6 in aktivna igra vseh belih figur. Pri tem ne pozabite na trdnjavo na polju hi. Beli na potezi zmaga! Rešitev naloge Omenili smo trdnjavo, ki s potezo l.Tcl! prihaja v igro. l...Dcl: Poglejmo druge možnosti črnega: l...Tb3: 2.Tc6: Tb2+ 3. Ka3; l...Dd7 2.Sf6+! gf6 3.Db7: Db7: 4.Tc7+! Sedaj sledi zmagovita kombinacija belega : 2.Sf6+! gf6 /2...Kh8 3.Dg8 mat/ 3.Db7:+ Kg8 4. Db8+ Kf7 5.Dc7+! Po zamenjavi dam je črni izgubljen! Silvo Kovač Pisalo se je leto 1901 V Teksasu največja najdba nafte Prvo desetletje novega stoletja je poleg osupljivih znanstvenih odkritij, razgibanega dogajanja na mednarodni sceni, vzpona osebnosti iz sveta književnosti in umetnosti - pomenilo tudi obdobje pomembnih najdb, ki so nenazadnje vplivale tudi na razmerje sil v svetu. Združene države Amerike so v tem desetletju dosegle industrijsko zrelost in se pripravljale stopiti na svetovno prizorišče kot pomembna mednarodna sila. V novo stoletje so stopile kot velikanska država s skoraj 9 milijoni kvadratnih kilometrov ozemlja in s približno 85 milijoni ljudi. Teksas, ki je leta 1845 postal ena od držav ZDA, je poleg številnih ameriških »podvigov« v prvem desetletju novega stoletja, zapisan v zgodovini zaradi največje najdbe »črnega zlata« na svetu. Ameriko je obšla vest, da so v Teksasu odkrili bogato naftno področje. Nafta - svetla do temnorjava tekočina, lažja od vode, zmes različnih ogljikovodikov, nastala iz rastlinskih in živalskih organizmov v milijonih let, do nje pridejo z globinskim vrtanjem v zemeljske plasti, eno najpomembnejših pogonskih sredstev, vse to in še kaj bi lahko rekli o nafti. 10. januar 1901 je zabeležen kot dan ene največjih naftnih najdb v Teksasu. Nedelja, 9. januarja 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA/DELNO JA S NO, NA JUGU D E 2 ALPE JADRAN / OBLAC NO IN SU HO, Vremenska slika: Nad Sredozemljem je plitvo območje, nad vzhodno Evropo pa je nastalo Šibko območje visokega zračnega pritiska. Oslabljena fronta se zadržuje nad Alpami. Ob zmernih južnih vetrovih se nad našimi kraji zadržuje topel zrak. C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% *** *** *** *** nad 10 m/s Sonce je vzšlo ob 7.43 in bo zašlo ob 16.35. Dan bo dolg 8 ur in 51 minut. Luna je vzšla ob 5.13 in zašla ob 14.19. SE2SE212EBSEIM Promet po notranjosti države, kakor tudi preko vseh mejnih prehodov poteka tekoče in brez zastojev. Za mejne prehode priporočajo zimsko opremo. FURLAN1JA-JK Piancavallo 50/120 cm Fomi di Sopra 70/110 cm Zoncolan 70/100 cm Trbiž 70/150 cm Nevejsko sedlo 100/200 cm Sauris 60/80 cm VENETO Sappada 50/75 cm SNEŽNE RAZMERE SLOVENIJA Soriška planina 100 cm Stari vrh od 15 do 35 cm Kranjska gora do 100 cm Golte do 120 cm Pokljuka do/cm Kanin do 290 cm Kalic do 20 cm Velika Planina do 40 cm Vogel do 230 cm Krvavec do 100 cm Rogla od 100 do 140 cm M. Pohorje do 80 cm Kohla od 10 do 120 cm PLIMOVANJE Danes: ob 1.13 najnižje -10 cm, ob 7.09 najvisje 46 cm, ob 14.13 najnizje -60 cm, ob 20.53 najvisje 30 cm. Jutri: ob 2.05 najnizje -13 cm, ob 7.52 najvisje 48 cm, ob 14.48 najnizje -65 cm, ob 21.29 najvisje 36 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Zmerno do pretežno oblačno V sosednjih pokrajinah bo bo in v glavnem suho. zmerno do pretežno oblačno Najnižje jutranje temperature in suho. bodo od 2 do 7 °C, najvisje dnevne od 7 do 13 °C. V Sloveniji: V ponedeljek bo delno jasno in suho. Obeti: V torek, bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod bodo manjše padavine. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... 5/9 j TRST........ 14/- CELOVEC....... 0/2 BRNIK...... 4/11 MARIBOR...... 10/13 !; CELJE...... 6/U I NOVO MESTO... 4/8 NOVA GORICA.. 14/14 - MUR. SOBOTA.. 6/12 1 PORTOROŽ..... 14/16 POSTOJNA..... 9/12 l ILIRSKA BISTRICA. 11/12 KOČEVJE...... 8/9 ; CRNOMEU......- 4/8 SLOV. GRADEC.. 9/12 BOVEC........ -/- RATEČE....... 3/3 VOGEL.........- 3/3 . KREDARICA.... -4/-3 ■ VIDEM...... 11/15 GRADEC....... 1/10 ; MONOŠTER..... 9/13 ZAGREB....... 5/10 L REKA...... 13/14 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI -1/-1 STOCKHOLM 2/3 MOSKVA -1/2 BERLIN 3/8 VARŠAVA 4/6 LONDON -2/5 AMSTERDAM 2/7 BRUSELJ 1/5 PARIZ 0/6 DUNAJ 9/15 ZORICH 3/9 ŽENEVA 1/6 RIM 14/18 MILAN 7/12 BEOGRAD 7/18 BARCELONA 3/11 ISTAMBUL 7/15 MADRID 0/8 LIZBONA 8/13 ATENE 10/17 TUNIS 9/18 MALTA 16/19 KAIRO 9/20 Renmin Ribao proti žargonu PEKING - Z nerazumljivim političnim žargonom se ne ubadajo samo v Italiji, ta »jezikovni virus« je, kot kaže, okužil do nedavnega zdravo izrazje kitajskih politikov. Partijsko glasilo Renmin Ribao je včeraj pozvalo politike in krajevne upravitelje, »naj bodo pragmatični in naj ne trosijo besed v veter«. Svetuje jim, naj se jasno opredelijo glede izzivov sedanje reforme in naj ne uporabljajo ljudem nerazumljivega besedišča. Renmin Ribao ugotavlja, da se le redki tovariši pojavljajo na konferencah, smrdi jim pisanje poročil in analiz, raje se prepuščajo bombastičnim pozivom, tako da bi pred nadrejenimi pokazali svoje govorniške in intelektualne sposobnosti. V bistvu pa se prepuščajo le praznemu in nev-sebinskemu besedičenju, ki je večini ljudem nerazumljivo. S tem pa škodijo skupnim naporom za uresničitev reform, ugotavlja Renmin Ribao. GVATEMALA / OGNJENISKI IZBRUH Pacoya spet straši Gvatemalski ognjenik Pacaya (30 kilometrov jugozahodno od glavnega mesta) je v petek začel bruhati lavo, tako da so oblasti morale izseliti prebivalstvo. (Telefoto AP) Glasba pogoj za operacijo BERLIN - Vivaldi, Mozart ali Bach, pa tudi Joe Cocker, Sfing in skupina Queen so avtorji, katerih glasbo vrtijo v operacijskih dvoranah univerzitetne klinike v Munstru, v severni Vestfaliji. V tisti bolnišnici sploh ne operirajo brez blagodejnih učinkov bodisi klasične bodisi rock glasbe. Vse tri operacijske dvorane so opremili z ozvočenjem, vsaka zdravniška ekipa pa sama izbira glasbo, ki ji najbolj ustreza. Sestra Ulrike je sicer povedala, da so ob praznikih zdravniki izbirali božične pesmi, sicer pa je vodstvo bolnišnice na izrecno vprašanje radovednih novinarjev potrdilo, da je v glasbenem izboru tudi popevka Joeja Cockerja »You can leave your bat on«, ki je spremljala slačenje Kim Basinger v znanem filmu Devet tednov in pol. Sahara turistov tokrat... ne vabi PARIZ - Po Sahari se ne moreš sprehajati kot po mestnem parku. Tega nekaterim turistim nikakor ni mogoče dopovedati. Tako je ob novem letu skupina italijanskih turistov v Gadu naletela na mino, pri čemer je en turist izgubil življenje, trije pa so bili ranjeni. Sedaj so oblasti saharskih držav poslale vsem turistič- nim operaterjem navodila, iz katerih izhaja, da je na severu Malija in Nigerije tveganje zelo veliko, prav tako se je treba izogibati severnega Gada in nekdanje Španske Sahare, kjer se spopadajo sile Maroka in Fronte Polisario. Skratka, v nasprotju s tradicionalnim turističnim geslom Sahara ... ne vabi.