SL 99.
V Trstu, v sredo 10. decembra 1884.
Tečaj IX
EDINOST
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•f (ikoni f BO«.«
• EDINOST« iehaja 2krat na teden vsako erede in sabeta o poludne. Cena za vse	) V«i dovut ae noSlliaio Uredolitv« uliTimit*. .nnn»,i tina^,.«... „.„i, uh
leto je <5 p ki., za poln let« S gld., za četrt leta 1 jrld. 50 kr. — P oaamezne številke se	) Tankiran. Hokopiii t>*ez posebne v rod no® ti se ns vraonio Intrriti i»»5n« .
doWva,o pri opravniltvu in v trafikah t Trsta no K. kr., t Štrlel in v Ajdo vi* i.i »o	„na m po.lani.re) .6 JaraSunijo po pogojbl - prav cend t prikrltklhoJasihzdrobnimi
«Htr. - haracntne, reklamacije in inserate prejema OpravniStvo, vla Terreate, »Neva tlskaraa*.	Srkam. ** plačuje za v«ako beeedo 2 kr oglasih z drobnimi
Narodnost in država,
(Daije.)
Poglejmo nekoliko osodo slovanskih ljudstev.
Čehi in Poljaki so po jako lepem •razcvitu primerno hitro propali; Rusija pa, ki je še le kesnejo stopila na svetovno pozorišče, imela je dosedaj še nezaslišano hiter in mogočen razvitek, ona je v najkrajšem času dospela do pravega vrhunca mogočnosti, ali uže ae kažejo v njej znamenja holehnosti; ker morala ponehuje vsled slabega izgleda, katerega dajo ljudstvu uradniki in državni dostojanstveniki in ker se mej omikanci kaže tudi nek narodni šovinizem, kateri je odpustljiv "malim narodom, ali škodljiv v takih drža vali, ki so uže dovršile svojo narodno osnovo. Zato se ni čuditi Čehom in Poljakom, ako si prizadevajo, da bi Nemce neškodljive storili, ali pa celo poslovanili ; ali obsoditi se mora mržnja ruskih panslavistov na Nemce, katero je na posebno eklatanten način izrazil general Skobeleff.
Oficijelna Rusija morda uže denes obžaluje, daje odklepnolapanslavistične duhove ; toda ona sama je kriva, da so jej uže vzrastli čez glavo. Vsled vojn s Turško se je v Rusiji uže davno razširil duh o bratih na Balkanu in ruski državniki so k malu spoznali, da je to sorodstvo najboljša podpora v dosego državnih ciljev in uže davno poprej, nego se je po drugej Evropi razširila ideja narodnosti, uredili so Rusi svojo politiko na Jutro-
PODLISTEK.
Učitelj slikar.
Spisal J. Troit.
(Dalje). III.
Druzega jutra mi je pokazal Hinko avoje u uetnosti v sadjarstvu in v kmetijstvu sploh. Pokazal mi je svojo drevesnico in cepiče.
Govorila sva o kmetijstvu sploh in koliko bi se moglo zboljšati. Pri tej priliki se jaz zopet spomnim mladostnih burk ln šal ter rečem Hinku:
—	Saj pravim, kake neredni in leni smo bili včasih pri tem predmetu. Mislili smo, da ga znatno uže precej, pa ni bilo tako. Ko smo pokladall zrelostni izpit pismeni) iz kmetijstva, nagnol sem se k F. Zabegi, kj je sedel pred manoj v prvej klopi ter inu rekel, da je lahko tudi profesor čul:
—	Jože, to smo uže znali, ko tmo bili doma.
—	»Kako pa, to je vselehko«, in vendar ni bilo tako lehko.
Vidiš, Hinko. takrat nismo vedeli, da je ta predmet toliko važen za nas učitelje v priprostih slovenskih vasicah.
—	kar je. kakor vsak drugi predmet, dostavi Hinko. Potem je stopil za nekoliko časa k svojemu ljubljenemu predmetu slikanju. Gledal sem, kako vestno mu teče roka. Gospodičino, katero je kopiral, predstavljal sem si Karolino v včerajš-nej pt'ipovesti.
Hinko je začel govoriti o tinkturah, o
vem na podlagi te ideje, ali panslavizma. Dokaz temu je pismo, katero je pisal car Aleksander I. admiralu Čičagoff-u, poveljniku ruske pomorske in deželne vojne proti Turškej v letu 1812. v tem pismu je razodel car svojemu vojskovodji, da je najvažnejšo, da se pridobe slovanska ljudstva, kakor Srbi, Bošnjaki, Dalmatinci, Črnogorci, Hrvati in Ilirci la idejo osvoboje.nja^ da se oborolijo, da se jim zagotovi neodvisnost in lastno kraljestvo ter da se obdarujejo in odlikujejo vodje teh slovanskih narodov na vse le mogoče načine.
Iz tega je razvidno, kako je mski cesar uže tistikrat spoznal vse-slovansko idejo. — Ali ni se ne le misel, da so razna slovanska ljudstva naravni zavezniki Rusov, razširila, ona se je cel<5 spopolnila v tem, da je ruski narod poprijel se načela, da mora Ruska tudi vzeti pod svojo protekcijo vse slovanske rodove, zunaj Rusije bivajoče. — V začetku se je naravno ta ideja obračala le proti Turčiji, ali ko so bili Turki premagani, razširila se je na Ruskem ta ideja tudi na avstrijske Slovane, in ne hver. podlage, kajti tajiti se ne da, da se je ideja vseslovanske vzajemnosti v zad -njem Času uspešno Širila in obsegla vedno veče kroge.
Upor Turške je zlomljen, Bolgarija, Serbija in Črnogora so postale samostalne države, katere smejo z vso sigurnostjo pričakovati še boljše prihodnjosti, ker se gotovo še razširijo; Avstrija pa je mislila, da se ogne
nevarnostim panslavizma z omahljivo šviga-švaga — politiko, katera je pri nas uže tradicijonalna. In uprav Ao-s trija ima vse le mogoče uiroke, da se varuje teh nevarnih potov, kajti sprejemljivost nje slovanskih ljudstev za občno slovansko politiko vedno raste in se je začela uže koncem poprejšnjega stoletja; nič pa ni tako nevarno za državo raznih narodnosti, kakor povdarjanje enostranskih narodnih interesov nasproti skupnim državnim koristim.
Panslaviptična ideja je torej za Avstrijo gotovo velike važnosti, a ona se je porodila na zapadno slovanskih tleh. Najstarejši zastopnik panslavizma je katoliški hrvatski duhovnik Jurij Križanič. Kakor se v obče katoliška duhovščina v slovanskem gibanju v Avstriji odlikuje in igra prvo uhgo ter z največo gorečnostjo širi slovanski loveniiem. Mej tem ko je Hus vedno pridigoval le kot Čeh v oziru proti Nemcem, zavzima Križanič vse drugo, obče slovansko stališče. Vse kaže, da se je za svojega bivanja v Rimu najprej navdušil za versko zedinjenje vseh Slovanov; potem se je napotil v Rusijo in je tam oznanjeval panslavizem, priporočevaje verske in politične reforme caru, kateri ga je zarad tega poslal v Sibirijo v prognanstvo.
Bival je polnih 15 let v Tobol-sku, kder je mnogo dnševnih proizvodov panslavistiČnega smisla izvršil.
V nekem spisu popisuje svojo zadačo tako-le: »Jaz sem prišel sem
nasenčanji, o koloritu im drugih pogojih vsake slike, kar sem dokaj tad poslušal, posebno radi tega, ker mi je bilo do sedaj vse to le španska vas.
Popoludne sva bila zopet pod lipo.
Hinko ukaže prinesti vina in cigar. Komaj sem čakal, da bi nadaljeval svojo pripovest. In res! Ko sva popila par čuŠ, začne;
Ljubezen nama je plamtela z veo silo, ali morala sva vse to vestno skrivati. Prej sem prihajal v hišo večkrat na dan; bil sem pri njih, tako rekoč, kuhan in pečen. Seda| pa le ob določenih urah. Oče njei: me je sicer prašal, zakaj sem tako redek gost pri njih, a jaz sem se izgovarjal s tem, da se imam mnogo učiti in se pripravljati za nauke.
To je bilo dobro.
Ali slovol Moj Bog, kako težko sem jo ostavil. Ali drugače ni moglo biti in prošlo, Što bilo, reče Hrvat.
Žalosten sem odšel od doma, posebno pa za to, ker me je težila skušnja. Pasji noga, da se nisem mogel lani bolje učiti, mislil sem večkrat, ali prepozno in kdo |» vedel.......
Pridem k izpitu.
Bes te lopi, dobro je šlo. Nekaj sem ponavljal zadnje dni, pa to toliko bolj vestno. Samo neke znake s*m bil pogrešil pri nalogi, drugače je bilo vse dobro.
Stopim v četrto leto.
V prvem pismu, ki mi ga je pisala Karolina, bil je tudi hrvatski odstavek:
Onaj nesretni sonet naučila sam na izust u vječnu uspemenu onoga dana.....
Molim Te, da me savjetuješ, za koji hrvatski list neka se predplatim, ja mislim, da hi bilo najbolje, ako se za; »Vienac* a Ti drago moje. . . .
Rad sem jej dovolil, da se naroči na ta list, osobito radi tega, ker je list ilu-
strovan in po jeziku baš najnolji list hrvatski.
Skoraj v vsakem pismu me je prašala: po pomenu te ali one hrvatske ali pohr-vatene besede. Večkrat sem se moral obrnoti do vitih oseb radi takovih besed, osobito pa radi turcizmov.
Moja seatra Anka je posredovala mej nama.
Tako je minolo Šolsko leto, minola tudi matura ali zrelostni izpit in kaj naglo sem stal doma učitelj kot bi bil jedva iz lupine izlesel. Ktrolina me je pričakala veselim srcem. Precej sva začela nadalje* vati hrvatske stulije. Meni je bilo sedaj toliko laglje govoriti o hrvaščini, ker sem se bil za maturo iz tega jezika dobro pri« pravil in podkoval. Posebno o literaturi se je moje hrvatsko znanje znatno povečalo.
Seveda je bil sedaj posel lahek, ko je učenka uže znala precej hrvaščine. Učila se je vedno vstrajnim vspehom.
Oba bi bila rada skupaj srečna, a osoda nama ni bila mila, osoda je hotela drugače. Ona je zvedela po strani od svojega očeta, da je ne bi hotel dati učitelju tudi za nič ne. Vsled tega si tudi jaz nisem upal nikoli stopiti pred njega s takovo prošnjo.
Neizrečeno je bila žalostna, ko mi je izjavila to novico. Zjokala se je na mojih
prsih, da jej je osoda tako nemila.....
Odslej sva se še bolj ljubila. Naučila se je izborno hrvatski. Živa je ona rodoljubklnja. Hod svoj ljubi nad
vse......
Mislim, da ti je znano, kako v odločno narodnem duhu so pisani skoraj vsi hrvatski listi, kako odločno narodno so pisane hrvatske knjige sploh.
Kdor se mnogo peČ4 s hrvaščino, mora postati pravi rodoljub.
(on piše v Rusiji), da čistim slovanski jezik, ter spišem dobro slovnico, dober lek sikon, potem zgodovino vsega slovanskega roda, in da ovrŽem laži, katere širijo tujci o Slovanih, posebno pa o Rusih. — Jaz sem prišel sem, da najdem edinega na svetu se nahajaj očega kralja mojega naroda in mojega jezika; jaz sem prišel k mojemu narodu, v svojo pravo domovino. — Jaz hočem ustanoviti le en slovanski jezik, jaz hočem delati na to, da Slovani izženejo iz svoje srede tujce, ker vidim, da ga ropajo Nemci, židje, cigani, Armenci, Grki«.
Priporoča nadalje caru, naj odstrani iz ruske vojske vse Nemce, in na zadnje kliče: »Ti sam, o care, si od Boga odmenjen, da nosiš pomoS Slovanom na Dunavi, Poljakom in Cehom, da jim pokažeš, kako jih tujci zatirajo in zaničujejo; ti le edini morejo učiti jih, da maščujejo svoj rod in otresejo nemški jarem, kateri jih teži«.
Car Aleksij je umrl leta 1676 in še le njegov nastopnik, Fedor, je dovo il, da se sme nesrečni pansla— vistični navdušenec vrnoti iz Sibirije v Moskvo. — Da po KrižanČu ozna-njevane ideje niso prodrle v tadašnjoj Rusiji, to je lehko razumevno; ali uže car Aleksander I. jih je znal dobro rabiti v dosego s vrh njegove zunanje politike, kakor je bilo uže prej rečeuo. — V Avstriji in mej Slovani Turške države najbrže te idejo niso ostale brez učinka. Ali neposrednega uspeha Križanič ni dosegel, akoprem njega de-
Tako je tudi s Karolino. Ona je bila sicer tudi prej na narodnej strani, ali sedaj
ti je rodoljubkinja, da para nema......
Kakšen vpliv ima|0 hrvatske k mige na človeka, mislim, da si uŽa spoznal, dragi Jež-?, sam. Veš, da smo vsi, kar nas je oživela ista pripravnica, odločni narodnjaki, narodni racftkalci.....
— In veš, kaka posebnost je se pit nas, sežem mu v besedo, posebnost je ta, da so se moji in tvoji sošolci uže vsi po-ienili, le mi Iva se samotariva.
Ali kaj se če!.....To sem govoril
radi tega, ker sem opazil, da seza Hinko pregloboko v politiko, kder je bil, da pravo rečetn. velik povrŠnjak in vrh tega velik chauvinist, seveda le v besedah ....
Da, Še sama midva sva samca, reče Hinko in videlo se mu je, da neče povedati, kar misli . . .
Veš Hinko, mnogo, mnogo laglje je pomagati našemu narodu, če je človek sam, kakor pa oženjen. Da rečem po evangeliji: dvema gospodoma ne more nihče streči, namreč Bogu in marnonu, ali če to obrnem na nas, reči moram: leni in narodu svojemu je težko streči. Vidiš, da pri tej priliki ne rečem, da ne more »nihče«, umpik le, težko. S tem ne mislim, da bi morali biti vsi rodoljubni učitelji neoženjeni. Strani sta dve: Če je soproga isto tako narodna kot njen drug, tedaj je dobro; če je pa soproga malomarna za narodnost, če ona neče o pomoći našemu narodu kar nič slišati, da raje govori kak ptnj jezik, recimo oni naših severnih sosedov, nego n..š domači; t:*k zakon je zveza pravili dveh naravnih kontrastov, koja se ne moreta nikoli strinjati. — Hinko je poslušal moje besede vienira priznavanjem. (Konec prih.).
K D I N
OST
lovanje kaže, ia so bili Slovani uže tistikrat nekoliko sprejemljivi za tak« ideje.
še le pod Jožefom II. je v Avstriji prišlo na površje intenzivnejše slovansko prašanje, in ono je delalo tertiu velikoduSnemu cesarju velike ovire, akoprem ni bil Jožef II. nasprotnik slovanskih ljudstev, l:ar se kaže v tem, da je celđ v Beč poklical komisijo, katera je imala nalogo, da ustanovi ilirsko slovnico in ortografijo, kakor to pohvalno omenja tudi šafarik.
V letu 1792 se je na praškej univerzi ustanovila stolica Češkega jezika, in k malo je tam začela živahna agitacija v slovanskem zmislu, katera je nagla svoj odmev tudi v drugih slovanskih deželah Avstrije. Čehi pa so se odlikovati začeli na polju narodno literature. Jungman. Dobrovskj, Palackj, Šafarik, Slovak Kollar, Slovenec Kopitar in Se mnogi drugi so delovali v takem zmislu in se trudili, da najdejo in navdušijo dosti učencev za slovansko filologijo.
Ustanovljati so so začeli listi m društva, da se ž njimi oživi narodna zavest in jako pridno se je začela Siriti ideja, da so vsi slovanski rodovi le en sam narod: narod sto milijonov, kakor ga imenujejo v panslavističnih krogih.*)
Taka narodna prizadevanja, pravi pisatelj, so gotovo opravičena, ali to očitno pripoznanje nas ne sme motiti, da tudi brez ovinkov izrečemo grajo zarad bolehne razdraženosti nekaterih slovanskih rodoljubov proti vsemu tujemu, posebno pa proti Nemcem.
Palackj, Šafarik in drugi so pisatelju v tej zadevi tako enostranski v svojih spisih, kakor se to ne pri— stuje omikanim možem in učenjakom. Vse vidijo le skoz narodne naočnike, Palackj je imenoval Nemce narod razbojnikov, kateri izrek je potem toliko popravil, da jih jo primerjal kakor osvojevalno ljudstvo z Rimljani, Huni, Avari it. d., katerim je kakor neo-svojevalna in mirna ljudstva nasproti postavil Žide, Grke in Slovane. = Šafarik Slovane vzdiguje v nebo, mej tem ko Nemce vedno imenuje zatiralce. Uže leta 1827 je Kollar v svojem poetičnem »Slavy dcera« Nemce in Madjare strastno napadel, V Kollar* jevih spisih sploh veje panslavistiški duh; on daje sicer svojemu panslavizmu le literarni pomen, ali to je storil le iz obzira na policijo in iz previdnosti, v ostalem pa so imeli njegovi spisi političen namen.
Tako so ti možje z velikim trudom in največo požrtovalnostjo in navduSenostjo sejali seme, katero je k malo rodilo strupeni sad sovraštva. Da, narodna razdraženost se je celo pokazala v literaričnih ponaredbab. (Kra-ljedvorski rokopis). (Dalje prih.)
Lahonska propaganda v okolici.
Pisali smo uže večkrat, da konservativni Italijani in pa nekateri Nemci tukaj v Trstu opravljajo posle Iredentaijev, m nisnm se nikoli motili. Tukajinja vlada sun i imela je večkrat priliko to iskusiti; ali pri vsein tem Se ni prav nič spremenila svoje taktike, kar je toliko ialostneje, ker Trst brez prave odločno patrijotične stranke, kakoršna je bila Še za časa Con-tija, Pascontioija in drugih, zgubi pola« goni a, a gotovo skoraj vsak dan na svojej veljavi m na svojem trgovskem napredku. Člo ek bi skoraj mislil, da so v odločilnih krogih sprejeli načelo, naj Trst hiti v svojo po trubo. Faktične razmere nam to uže zdaj kažejo, posebno ako si nekoliko ogle lamo finančno gospodarstvo našega
*) Pisatelj pravi, da se slovanski pisatelji od nekdaj varajo o tem, da ao vsi Slovani te en narod in navaja v dokaz vse omenjene pisatelje, tudi našega Kopitarja.
mesta. Trst troši, in troši mnogo brez potrebe. Vsak, kedor ima takozvane zasluge za patrio, (to je treba| razumeti v narodno panitalijanskem zmislu) dobi tukaj pravico do takozvanih sinekur.
Taka sinekura je podjetje za desin-fekcijo, o katerim smo uže večkrat pisali, taka sinekura je pometanje cest; s kratka: Trst ima vse polno takih podjetj in vedno Se nove pripravljn, kakor mu jih je ravno potrebno, da z njimi pokrije sinekure. Da pa ima naša mestna uprava toliko sinekur. temu je krivo tudi to, da država mestu pušča v najemu po jako ugodnih pogojih razne davščine; saj je znano da mesto samo pri užitnini ima čistega dobička malo manj, nego cn milijon gold. A da bi bilo gospodarstvo pravo, državi ugodno, naj bi to uže bilo; toda ta denar se porabi čestokrat za namene, nasprotne držav nim interesom. Pri vsem tem pa mestni dolg vedno raste, mej tem ko vrednost mestnega premoženja vedno pada, kar pa more razvideti le tisti, kateremu je mo goče mestno bilanco natančno in strokov njaško razmotriti. Ali pri nas se vsejedne še ne misli na preobrat, ampak se bližamo se večemu zapravljivstvu.
K malo pride na dnevni red vodno prašanje, in ko se to prašanje reši, bode morala Tržaška srenja morda najeti svojih 12 milijonov; od teh se porabi morda četrtina za študije in provizije i t. d., nekaj časa se bode sploh dobro živelo. Ali polagoma, polagoma se bliža »krah«, kateri je skoraj neizogibljiv, ako se občinsko gospodarstvo kmalo ne spremeni prav temeljito. Morda pa uprav vladni krogi čakajo tega kraha, po načelu: »pustimo jih, da se sami pokopljejo?«
Vse je mogoče pod solncem. Toda mi ne moremo verjeti, da bi mogla taka politika Trst rešiti, ampak smo gotovi, da bi ga temeljito oškodovala za dolgo dobo, ako ne za vedno.
Ali pustimo to, ker naš namen je le bolj, da svetil pokažemo delovanje tiste takozvane italijan. patrijotične stranke, na katero bi se imela upirati vlada. Eden teh patrijotov je tudi drjavni poslanec gosp. Burgttaller, kateremu so največ pomagali c. kr. uradniki, daje prišel v državni zbor. Ta gospod si je v posebno čast Štel, da je te dni predsedništvu državnega zbora izročil peticijo za napravo italijanskega vseučilišča v Trstu. Znano pa je. da vlada ne bi mogla po nikakem privoliti italijanskega vseučilišča in sicer iz teh le očevidnih uzrokov: 1. Ni zadosti ital. mladine na Primorskem, da bi bilo vredno napraviti v Trstu italijansko univerzo. 2. Vlada zahteva, da vsi juristi, ki so ali v njenej službi, ali pa imajo dotiko z uradi (;tdvo-katje, notarji) znajo tudi nemško. To vsaj zahteva od slovanskih juristov; ne vemo zakaj bi za 200.000 Italijanov in Italijan-čičev delala izjeme v tem obziru. 3. Imajo Italijani uže na univerzah v lnomostu in v Gradcu stolico za ital. jezik in morejo celo izpite delat v tem jeziku, kar vsega Slovenci še nemajo. 4. Bila bi italijanska univerza tukaj na meji pravo ognjišče blažega Iredentizma.
Se veliko drugih pomislekov je, zarad česar se more reči, da vlada po nikakem ne more dovoliti ni v Trstu ni drugod italijanske univerze, in pri vsem tem se vladin pristaš v prvej vrsti poteza za to stvar.
Vidi se na prvi pogled, da gospod le lavira in da je storil ta korak v državnem zboru le ad captandam benevolentiam tuk. Labonov, da mu ne bodo preveč nasprotovali pri prihodnjih volitvah za državni zbor, toda kaj porečejo k temu volilci uradniki, kateri so zadnjikrat imago njemu odločili,? Mi mislimo, da imajo ti vse druge teŽnj«, nego pa italijansko univerzo!
Potem pa še kedo poreče, da okoličani niso imeli prav, da so temu gospodu poslali nezaupnico I
Iredentarjev sicer ne premoti, ali baš resnično patrijotični krogi ne potrebujejo tacih političnih »pajacev«, ker so jim le na očividno škodo.
Ali ni zadosti na tem agentom za Iredento, še na drug način se manifestuje čuden patrijotizem tržaških patrijotov. Znano je, da okoličani ne morejo trpeti Iredentarjev, zato se pa ti zadnji poslu* žujejo patrijotov, da bi lože okolico preparirali za neodrešeno Italijo, in ti patri-jotje se pa poslužujejo nekaterih od njih odvisnih prodanih okoličanov v enak namen, — Zvedeli smo in smo tudi čitali črno na belem, da se ustanovila neko politično društvo po imenu »Concordia«, katero ima glavni namen podkopati v okolici upliv polit, društva »Edinost«. — Osnovulci teu'a društva so razposlali te dni mej okoličane ta le italijanski oklic:
Art.I. Viene costituita eolla sede a Trieste una associazione che s'intitola Societi Concordia.
Art. H. La soeieta ha per iseopo di propugnare e favorire l'unione e la concordia fra gli abitanti del Teritorio e della citla di Trieste di renderst interprete dei ven bisogni di quelli presso le autoritk ■ competeuti ril promuovere la loro educa-Izione e la loro istruzione con particolare
rigu&rdo allo studio della llngua italiana e slovena, di estendere il diritto ellettorale attivo e passivo di propoire idonei candi-dati alle rappresentanze politiche, e muni-cipali e di interporre i buom ofticii presso le autoriti politiche affiuche in que3to comune alle cariche civili ed ecclesiastiche e nelle scuole sieno di preferenze desti-nate persone che qui abbiano il diritto <l' incolato.
La srcieta intende raggiungere tali seopi mediante riunioni fra gli associati adunanze popol iri, letture, petizioni, diffu-sioni di eerilti rispondenti a pri »pri scopi ed in generale mediante tutti i me/.zi con-sentiti dalle leggt.
Possono far pnrte della Societi sol-tanto cittadini austriaci maggiori di eta, che abbiano la pertinenza al comune di Trieste.
Iz tega se vidi, da je namen tega društva, da v prvej vrsti širi italijansko kulturo po okolici, da okoličanom vsiluje same take kandidate, kakoršni so Burg-staller, Mauroner, morda tudi kak. Mor-purgo, Strudthoff itd. in da je društvo najbolj obrneno proti takozvanim »Kranjcem«, to je tistim Slovencem, ki tukaj aktivno delajo za narodne pravice okoličanov, kateri so Slovenci in morejo le kot taki srečneji postati. Glavni namen društva »Cikorija« pa je, da okoličane Še bolj spravi po i jarem Lahonov ter uniči njihovo moralno in politično veljavo.
Ali daljnejši namen je ta, da bi to društvo spolrinolo Nabergoja, ki je vendar tudi izveren okoličan., in na katerega je ponosna po pravici vsa okolica, in na njegovo mesto posadilo morda kacega barona Morpurga, ali morda celo Burgstallerja, kajti bližajo se nove volitve za državni in za mestni zbor, in zato so indirektno uže zdaj Iredentarji poslali vraga, da po okolici seje luliko.
Dobro je, d i poznamo naše tičke po poresj i.
Ali kaj mislite, od kod prihaja vsa ta agitacija? Iz Lloydovega arsenala. Tam so nekateri delalci okoličani, eden je celo z Goriškega, pase izdaje le za »Vollblutt«-okoličana; ti možakarje so najeti od gospode, ki ima posla pri Lloydu in se pri* števa onej patrijotičnej stranki, ki se je
grl volitvah še vsakikrat blamirala, pa se o še bolj, ako se bode borila proti Slovencem, ki so tako in tako u te patrijotiini, pa se laskala Iredentarjem, kakor to dela banski lord na tako očividen način. Kaj obstoji Tržaški avstrijski patrijotizem v tem, da se zatira patrijote, pa podpira Iredento?
In Lloyd I Ali nema to društvo in njega voditeljstvo nič boljšega opraviti, nego sejati razdor mej okoličanske in tržaške Slovence? Ali neina to društvo zadosti posla se svojim gospodarstvom, posebno zdaj, ko je toliko njegovih kapitanov tako kompromitiranih, da v tropah beže v Ameriko, in ko se nad njegovo glavo zbirajo hude nevihte, ki utegnejo zdivjati na Dunaju? Ni lepo, ni častno, da iz Lloy-dovega arsenala prihajajo take agitacije, ki morejo le škodovati interesom naše države, katera Lloyda tako zdatno podpira. Mi torej za denes le še svarimo gospode, ki so na čelu L!cyda, da take neprilike prej ko prej odstranilo. Da se ta agitacija res snuje od strani Lloy.dovib delalcev, pripravljeni smo gospodi postreči z dokazi in imenovati onih 5 ali 6 kup Ijenih agitatorjev. Ako pa ta naš opomin ne korlpti, bomo pa morali obrnoti se tja, kder se nam ne more odreči pomoč proti tako nepatrijotičnemu dejanju.
Okoličani 1 Vam pa priporočamo, da se ne daste zapeljati od kukavic, ampak, da jih ostro zavrnete, kadar se Vam pokažejo s prilizljivim glasom. Dosti ste zamudili, in dokazano je, da ako bi se bili držali vedno strogo svojih starih običajev, svoje vere, svoje narodnosti, svojega domačega dela, bilo bi denes veliko boljše za Vas, nego je. Laboni in žiije Vam hočejo vse to z lepimi besedami ukrasti, ali kadar Vas bi imeli v žepu, ravnali bi z Vami, kakor se sužnji, saj uže zdaj gledajo se zaničevanjem na Vas in se Vam hlinijo le, kadar imajo potrebo od Vas.
Kupljene izdajalce inej Vami pa izplačajte, kakor zaslužijo. »Cikorija« naj gre v »Abruzze«, v okolici nema poslal
Politični pregled.
Notranje dežele.
Proračunski odsek državnega zbora je 5. t. m. izročil posamezne proračunske stroke dosedanjim proračevalcein ter izvolil grofa Clam za generalnega poročevalca.
V seji G. t. ra. je finančni minister zahteval nov kredit, da se grško-katoličkemu škofu v Stanislavi sezida palača. Poslanec Zeithamer je nasvetov*], naj -e vladna predloga xastran podaljŠania veljave zakona o postranskih Železnicah izroči železniškemu odseku. Potem so se razprav-
ljale nekatere fidejkomisne zadeve. Pred prestopom na dnevni red se jt prebral dopis okrajnega sodišča Zuckmantel, ki zahteva sodnje postopanje zoper poslanca Schč-nerer-ja, ker se je pregrešil zoper zakon o zdruievanji. Poslanec Chlumecky in tovariši so predlagali, naj se vladi naroči, da podi predlogo, po katerej bodo blagajnice bolnih delavcev in invalidov, kakor tudi pokojninska druJtvm prosta dohodnine in pridobnine in druzlh pristojbin. V tej seji je izročil tudi poslanec Bur^staller prošnja tržaškega deželnega odbora, naj »e v Trsta napravi italjanska pravna akademija ali pa popolno italijansko vseučilišče.
Državni zbor najbrže uže 18. t. m. odloži svoje seje do 20. januvarja; po novem letu pa pride še na vrsto postava o pristojbinah in o kongrui.
Zakon o ribarjenji v morji je 5. t. m, razglasila «Wiener Zeitung.« Ker je ta zakon za naše pomorske dežele jako važen, objavimo k malu vsega.
V	tiskovne; pravdi zoper časnik •Sloboda« v Zagrebu je bil zatoženec oproščen, ker so porotniki prašanja soglasno zanikali. Mnogo dijakov in ljudstva je oproščenje pozdravilo s Živioklicem.
Češka akademija znanosti je 6. t. ra* obhajala stoletnico svojega obstanka. Slovesnosti se je udeležil deželni namestnik, kardinal, načelniki oblastnij in muogo zunanjih poslancev. Načelnik Ji reče k je pozdravil pričujoče v češkem in nemškem jeziku ter ouprl zborovanje z navdušenimi slavaklici na cesarja. Pozdravov je prišlo mnogo od raznih strani, tudi od naučnegm ministra. Nekdo, ki uoče biti imenovan, podaril je pri tej priliki 20.000 gld. za znanstvene namene.
Trgovinska ibornua v Sisku se je obr nola na hrvatske driavne poslance v Bu-dimpešt s prošnjo, naj delajo na to, da *e za prihodnje leto postavi v državni proračun potrebna svota za uredbo Save, ker sicer plovitba po Savi popolnoma upe&a, to prošnjo je podprla tudi zagrebška trgovinsku zbornica.
V	Zadru so pri občinskih volitvah zmagali Italijani, Hrvatje se volitev niso udeležili. Italijani se imajo za to zmago zahvaliti uradnikom, ki sploh ulečejo na italijansko stran.
V nanje dežele.
Srbsko bolgarski raspor zarad mej je poravnan. Velevlasti so to stvar vzele ▼ roke in potem sta se oba vladarja po nasvetih velevlasti pobogala.
T Peterburgu so zadnje dni zopet sedemnajst nihilistov, mej temi eno žensko zaprli, ker so naili pri njih revolucijo-name pozive in druga hudodelska pisma.
Rumunsko ministerstvo je odstopilo vsled teg j, ker so bili na podlogi novega volilnega zakona državni poslanci v oba zbornici izvoljeni, ker je bilo uže poprej določeno, da se sestavi novo mit.isterstvo iz večine parlamenta.
Rumunski kralj ni sprejel odstopa mi-nisterstva, ker sta mu to odsvetovala načelnika obeh zbornic državnega zbora. Dotični sklep se je prebral v obeh zbornicah ter bil s priznanjem pozdravljen.
Italijanska vlada je 6. t. in. poslala izpred Benetk vojno ladijo «Mess-tggero» v Rudeče morje z nalogo, da zasede katero luko na egiptovskem obrežji Masavat).
O bruniviikem praianji donaSajo vladni nemški Časniki še vedno nove razloge zoper nastopstvo kumberlandskega vojvode. Zdaj se opirajo na to, da je Windt-horst zastopnik omenjenega vojvode, ta pa iz državnozborske tribune zagovarja upor zoper cesarja in državo in zato je nastopstvo kumberland8kega vojvode popolnoma nemogoče.
V	Parizu bo v letu 1889 z pet razstava, tako je 5. t. m. sklenol mestni svet.
Franeoski senat je 8. t. m. sprejel vea zakono volitvenej predrugaČbi. V poslanskej zbornici pa je Lepere zahteval, naj se zavrže proračun za bogačastje. Škof lVeppel se je temu ustavil ter rekel, ua zbornica nema te pravice; s tem bi se odpovedal konkordat. Poslanska zbornica pa je po<* tem pri vsem tem, da se je minister za bogočastje ustavljal, zmanjšda dohodke škofom.
E D|I H O S T
Obi anglelki zbornici ste 6. t. m. spre-jeli nov volilni zakon in ste biti vsled tega preloienj do 19. februvarja 18S5. Zakon je kraljica uže 6. t. m. potrdila.
Mejnarodna komisija \a sutiki kanal je 5. t. m. sklenola, da se ima kanal razširiti.
It Sudana se poroča, da je Wolsel€y poslal polkovnika Wortl)ley-a k Mahdiju v Kordofan; ta poslanec je iz Dongole poročil, da so ga povsod krivega proroka gosposke gostoljubno sprejele; ali Mahdi je mej tem zapustil Kordofan in se k svojej vojski v Kartum napotil.
O francosko-iiUjsitj vojni se poroda, da se angleški minister Granville pogaja s kitajskim poslancem Tseng za spravo in mir in da se je ta poslanec proti svojim znancem izjavil, da se vojna mej Francosko in Kitajem ne bo več nadaljevala.
DOPISI.
Iz Ajdovskega okraja, 8 decembra. — (Izvirni dopis) (Županski shodi) Županski shoji v našem okraju Ajdovskem sozaspali, kiikot- marsfkako drugo društvo m spe spanje pravičnega.
Velika navdušenost Je bila glede teh shodov od začetka in pričakovalo je občinstvo jake koristi o tej instituciji, tem več, ker se je izvolil, kakor smo Čitali, odlikovani in se govori, najvzornejši župan v Ajdovskem okraju g. L. iz Č., in pridela sta se mu dva najvzornejša In zmožnejša možaka v pisavi in besedi, v pomoč, pa čuditi se je, da toliko časa ni ničesa o prvem shodu in sklepu dotičuega programa.
Ne Čudi se pa temu dragi bralec, prazne slame, koja nema zrnja, ne mlati nobeden rad ; za to pa se tudi vsak za občnost rad na žrtvuje.
Da bi taki shodi bili na gotovo korist občinstvu, to je gotova stvar, kajti razkrile bi se o takih prilikah gotovo potrebe občinstva, na katere b| se mogli tudi naši deželni in državni poslanci ozirati, ki pa so sedaj večinoma občinstvu prikrite, pa tudi bi se pokazali javnosti pota, kako bi se našim narodnim pravicam ustrezalo.
Veliko gnjllega imamo še v naših občnih zadevah in take stvari prikriva davkoplačevalcu »sebičnost«, ter jih varuje skrbno pred svetom, koje bi se dale praktično po rečenih županskih shodih občinstvu in ljudskim zastopnikom razkriti.
Da smo pa tlačeni tu na Primorskem z neznosijivimi davki, menim, da mi vsak davkoplačevalec pritrdi.
Pa ne lo davke imamo, še dosta druzih stvari je treba predrugačiti, ki nas nič manj od davkov ne tarejo; zatoraj bilo bi umestno in koristno, da bi v vsakem upravnem okraji vse Primorske se uvedli županski shodi.	Rodoljub.
Iz Brezovice, 2, decembra. — (i*-vanredna seja obi. ibarm nar. Htalnics). Dne
26. oktobra otvori predsednik zborovanje ter pozdravi društvenike. Razloži dnevni red ter predlaga za tajnika-blagajnika g. Renkota. — Poročilo tajnikovo in blagajnikovo, kakor tudi račun za leto 1884. zbor potrdi enoglasno in se zroči novemu tajniku in blagajniku Francetu Renko, in zbor se ob enem zahvali gospodu za njegovo neutrudljivo delovanje v vzbujo ua-narodne zavesti, in v povzdigo koristnih reči. Račun za leto 1883. odbor potrdi.
Zbor sklene enoglasno, da se imenuje gospod Peter Med vegček za njagove velike zasluge častnim udom brezoviške čitalnice.
Nuj še omenim, da je bila tudi domača zabava, pn katerej smo bili prav narodno veseli; a nekaj druzega nas je ožalostilo, te je odhod spoštovanega gosp. učitelji P. Medvešćeka, katerega bodomo zelo pogrešali na narodnem poJji, posebno pa še pri urejanju narodnih pesni, katere je blagi gospou poučeval polne dve leti. V začetku je tuui poučeval cerkvene pesni, a nastale ■o take razmere, da ni bilo mogoče na-piedovati. Hvala mu, hvaležni smo mu za vse kar je storil, Še potomci mu bodo bvaležm.
Sneg nam je pobelil našo zemljo, a vandar se še nahaja kakšna zmrzla kuka-9tea, katera hoče nam popolnoma ustnice zašiti.
Kir človek ima na srcu, to naj mu bode na jeziku; neki gospod, koji se ni mogel drugače maščevati, nego da je Pra-»«« zimknol, povabljen je po tej poti, naj Jih vrne, ako ne, bode objavljen v •listih*.
Brezoviški čitalničar.
Z t-oriškega. 7. decembra. V Zadnjih tednih se je v slovenske časopise mnogo dopisovalo o žalostnih razmerah na Goriške in, tako v »Novice* 27. nov. v »Slove nca«, v »Slovana«, v »Edinost« 26. nov. v »Ljubljanski list« 2. dec. itd. in tudi v »Soči« samej; ali nobeden dopis ni ne-
čega gospoda bolj dirnol, nego oni v vašem listu št. 94. Prav maščevalno se vihti bič nekega goriškega dopisnika v »Slovanu« 4. t. m. nad grešno glavo onega, ki je v svojem prepričanji ono poročal, kar ves svet vidi in tukajšni rodoljubi čutijo.
Nam se zaz leva, da ni bilo treba tako razgrete razburjenosti, kajti mirno in poštene »Novice« zopet donaŠajo v zadnjej številki od merodajne osobe objektiven dopis iz Gorice, ki v zadnjih oddelkih vse pritrjuje, kar se je sploh o tukajšnih za Slovenca tužnih razmerah po Slovenskem čulo. Dopisnik »Novic« naj služi onemu, ki upije po maščevanju, v prijazen odgovor. Tam zopet nekdo piše: »Slovenci sami so se mej seboj kavsati začeli; ker oni, ki bi bili imeli dogodke avtentično pojasniti, sami so Slovencem resnico prikrivali in nedolžni napadali. Nekateri naJi zastopniki niso bili ob pravem času edini, bo ii si iz kratkovidnosti ali iz drugih razlogov. Vo< diteljsks ntoii so to in ono zakrivile« itd.
Kar se tiče osode g. P., zdi se nam, da je najboljše, če on sam dementira in nam in vsemu svetu pove, da ni res, da bi ga bili mej časom bolezni tudi nekateri Slovenci napadali in to po nekem ustno, po nekem pismeno — in mirna Bosna. Ob enem naj se pomisli, da je kaj druzega, če kdo trdi »pokojnina se mu namerja odreči« (Slovan) ali pa »še sedaj po lati ne namerava«, ker je res, da je uže miuolo mnogo tednov in še sedaj ni g. P. vpokojen, pač pa so bili giasovi za »odpravnino«, kaj in kako je znano imenovanemu gospodu. Njega toraj vprašajte!
Razvidno je, da se mora pri nas vse le hvaliti in božati in da mora res nekaj gnjllega biti, ker se to vsi slovenski listi v novejšem Času trditi predrzevajo.
Terorizem, pretenje z maščevanjem, vse to ne zaceli takih ran ; treba je v vspeŠno delovanje, v jedinostno postopanje prijateljske ljubezni. Ljubezen in ne srd 1
V drugej polovici decembra bodo nove volitve za odbor goriške čitalnice in za odbor bralnega in podpornega društva. O izidu občnih zborov vam bomo poročali prilično, za denes pa kličemo z besedami, ki smo jih pobrali iz domačega lista: »Udeležite se v obilnem številu, volite po svojem najboljšem prepričanji ; volite delavne in previdne može«.
Drugič kaj več.	—S.
Domače in razne vesti.
Imenovanje* Ravnatejetn Pazin-ske gimnazije je bil te dni imenovan dosedanji ravnatelj realke v Sternbergu, g. Viktor Leschanofsky. —.Kakor znano, postal je poprejšnji ravnatelj na omenjenej gimnaziji, g. Fr. Hafner, ravnatelj ženske pripravnice v Gorici.
Za Slovence ena najvažnejših sej mestnega zbora bode denes zvečer ob 6 uri. — Na dnevnem redu bode mej drugim peticija društva •Edinost« in 1429 slovenskih očetov za slovenske ljudske šole v Trstu in pa prošnja okoličanov V. okraja, da bi se odpravila letos sklenena pašnina 50 soldov o<i vsake goveje glave.
Delalsko podporno društvo bode imelo ta predpust dve veći veselici obe v gledišču «Fenice», in sicer bode 18. januvarja 1885. veselica ženskega oddelka (beseda s plesom) 11. februvarja pa veliki ples moškega oddelka. Na velikem plesu bosti godli 2 godbi in plesalo se bode najbrže tudi «Kolo», in sicer bodo plesulci in plesalke v raznih narodnih oblekah.
Nadejati se je, da bosti obe veselici močno obiskani.
IZ Sokolovih krogov nam poročajo, da vsled tega, ker nas zapusti v kratkem dosedanji, jako marljivi denarničar, g. Anton Kalister> kateri se preseli na Reko, prevzel je Častno službo denarničarja g. Jakob MankoČ mlajši. — Akogrem smo prepričani, ua je uobii gosp. Kalistcr vred nega naslednika, pri vsem tem močno ob žalujemo, d i zgubimo tako izvrstno moč in tako marljivega rodoljuba. — N;ij mu sije sreče soince, koder kodi bode hodil
■>ež. šolskega nadzornlkav veiecenjenega gospoda Antona Mlodiča vitez« Sabladoskega
je zadela nesreča; njegov najstarŠi sin lež bolan na kozah ; zarad tega družina gospL viteza Klodiča ne more sprejemati nobenih obiskov. Nadejamo se, da bolezen ne bode imela še hujih nastopkov in da se k malu povrne veselje v obče spoštovano rodbino.
Proračun tržaške občine za leto 18&5. kaže 3,188.510 gold. rednih dohodkov in 3,157.400 rednih troškov; po tem takem bi bilo 31.050 gld. prebitka; a to svitlo stran zelo ćri.l izvenredui proračun, on namreč kaže 29.070 gold. dohodkov in 96'400 gld. troškov, tako da je primanjkljaja 67.330 gold. in po odbitku prebitka v rednem proračunu 36.280 gl, V ta proračun so se sprejeli rovi dohodki, ki bodo izvirali iz taks od zapuščin, ki so proračunjeni za leto 1885. na 26.680 gld. in za leto 1884., ki se imajo še iziirjali. na 19'570 gold. Tudi iz premij za zavaro- \
vanja se je postavilo 4000 gld. v proračun; po tem takem bi znašali novi dohodki skupaj 50.250 gold., gotovo precej lepa vsota, ki pa vender ni zadostna, da bi se primanjkljaj pokril. Kij pa bode še le potem, ko bode neobhodna potreba zahtevala, da se mestu priskrbi voda i napravijo už« zdaj silno potrebni kloaki ? To ste dve nujni i najvažnejši prašanji za Trst v zdravstvenih zadevah, in za vodo in kloake bo treba mnogo milijonov! Kar se tiče primanjkljaja za leto 1885., predlagal bo finančni odsek, naj se v ta namen porabi on'h 30.000 gld. katere so sosednje dežele dolžne za bolnišniške troške, in se imajo v letu 1885. vplačali. Razen tega pa se mestna delegacija, kakor vsako leto. pooblasti, da sme vzeti na posodo 150 000 godinai jev.
Tržaške novosl s
Predsednik vile sodntje baron Ke m perle je nevarno zbolel.
Umrl je te dni najstarejši tržaški žur-nalist, Franc Marenigh v 75. letu. Bil je sin tiskarja, pozneje sam tiskar, a se je se svojo pridnostjo sam brez posebnih šol povzdignol do take omike, da ]e bil več let sotrudnik «Gittadinov», potem urednik •Diavoletto«, in urednik belostrističnega lista «11 Teatro«. — Uže kakih 20 let pa je bil sotrudnik pri uradnem listu «L'Os-servatore Triestino«. — Kot tak je pisal še v petek o polnoči v postelji nek članek za list, ob 2 uri zjutraj \a ga je premagala slabost in je ob 3 uri zjutraj uže umrl, lehko bi se reklo — pri delu. Vsega vkup je bil žurnalist nad 40 let, kar je dosti, ako se pomisli, kako trpe živci žurnallstov sploh. — D;i je bil obče spoštovan, dokazal je lep pogreb v ponedelek.
Y Strudthho/ovej ladjedelalnici v Miljah se zdaj dela več vojnih ladij oklopnie, ena za argentinsko republiko, dve za Turško in sliši se, da tu ii Ruska <ia tukaj zdelati par vojnih ladij. Za to je bil te dni nek visoki ruski dostojanstvenik tukaj, te dni je prišel sem argentinski poslanik v Beču in Murad-Bey, turški vojaški attache pri poslaništvu na Dunaju.— Vidi se iz tega, kako veljavo ima po svetu ladjede-lalnica Sv. Roka pri M Ijih.
Ko\e so se tudi v Skednji prikazale; vtorek so za to hudo boleznijo zbolele tri osobe. Tudi drugod po okolici s« Širi ta bolezen. V mestu pa je te dni začela zopet huje razgrajati bolezen, tako sicer, da je bil mestni magistrat veri iar primoran odpreti novo bolnišnico v novej Ijudskej šoli v Gorsia Giuiia. Lepi smo v Trstu!
«£' Indipendente» uže ropota zarad de-našnje seje mestnega zbora; on sluti, da pr.de denes več Slovencev na galerije in priporoča županu, naj ukaže spraznili galerije. — Mi menimo, da tega ne bode treba, ker Slovenci, ako kateri pridejo na galerijo, se bodo mirno in dostojno vedli in nehodo provocirali nobenegaškandala,to jim tudi mi s tem priporočamo; toda «L' Indipendente« naj pazi rajše ua svojo gardo, katera navadno provocira Škandale na mestnej galeriji in drugod.
Dii se «L'Indipendente« norca dela iz prošnje Slovencev, to nas malo briga; pravica mora konečno zmagati in ako tudi mestni očetje prestopijo o postavno opra-vičenej prošnji na dnevni red.
Zapuščeno Ustno deklico je jokajučo sprejela teHdni gospa Tedeschi, vla Riborgo it. 23 na ulici in jo peljala domu. Sumi se, da je bči neke vlačuge, ki je deklico zapustila in zbežala iz Trsta.
Nesreče. Konjedercevega hlapca. Franca Petiaui, Ljubljančana, tako je nek hudobnež pretepel, da se je moral iti zdravit v bolnico. Hotel je ujeti nekega psa, zato ga je surove! pretepel. Grenek kruh 1 — Na nekem dvorišču so igrali krogle, gledal je igro delavec Anton M. Kar nakrat mu prileti krogla v obraz, in mu skoraj vso čeljust razbije. Nesrečneža so morali nesli v bolnico. Bodite previdni pri igri krogeljl — V tepežu so bili ranjeni te praznike trije rokodelci. To je uže tako: vsake praznike obligatni tepeii.
Policijsko. Zaprli so te dni Poletnega fakina P. C. iz Tolmina, ker je lastnega očeta Kamnjal. — Nekega Dalmatinca, fakina, so zaprli, ker je v lepežu z sekiro ranil svojega druga. — Ivan G. iz Dorn-berga, delavec, je v tepežu z nožem hudo ranil druzega fakina; zato bode sedel. — Nekemu vratarju v ulici Pesa je neznan tat iz kažota vkradel obleko v vrednosti 30 gld. Policija je zasačila nekega fakina, koje kradel na nekej ladiji; tudi dva druga nevarna tatova je te dni policija dela pod ključ.
Cepljenje koz. Drakonični ukaz, da si morajo dati učenci vseh tržaških šol dati koze cepiti, vzbuuil je po mestu neko splošno gibanje; skoiaj vsakdo ali hvali, ali graja to povelje, Je da je poslednjih mnogo več nego prvih i da je mej temi! tudi mnogo zdravnikov. Tudi v Časnikih je to praŠauje na dnevnem redu ter so večidel zoper cepljenje. «Tnester Tagblatt» navaja dolgo vrsto izrekov slavnih zdravnikov, ki so obsodili stavljenje koz. Ti le so :
>r. Gregory, ki je bil 50 let vodja v ondouskej bolnišnici za kozami bolne, pi
sal je v letu 1852: Meflehje. koz se vsled cepljenja obvarovati, prav tako je fantastično kakor obotno, prav tako predrzno kakor neumno.
Dr. Epps, 25 let vodja Jennerjevega zavoda za cepljenje koz, ki je 12.000 ljudem koze cepil, pravi: Kožna tvarina ni sredstvo zoper koze, ter nič ne zlajša Človeških koz, ampak je sredstvo, ki telesne moči uničuje.
Dr. I. Hermann, vodja Widenske bolnišnice na Dunaji. pravi: Cepljenje koz je ena izmej največjih zmot in prevar zdrav« niške učenosti.
Gla vni zdravnik za cepljenje dr. Giel v Monakovem je pisal: Koze so napadale cepljence i necepljence ter so ljudi zelo morile.
Profesor Bock v Lipsiji je pisal: Jaz sem v svojej 40 letne) skušnji prišel do spoznanja, do je cepljenje veliko bolj škodljivo nego koristno; ne more se dvomiti, da cepljenje v otroškem telesu soke nekako ostrupi, in dokazano je, da ima zau-danje krvi lahko hude nastopite.
Dr. A. T. v Baden Badnu pravi: Da so se na Nemškem stalno vdomačile človeške koze, temu je vzrok cepljenje! Vstru-pljanje po cepljenju je napad na učenost, razum in človeško zdravje, ono se mora odpraviti in kaznovati.
Profesor dr. Mayer v Bonu govori: Cepljenje je pomračenje razuma.
Dr. Schlegel v Altenburgu pravi: Cepljenje je gnjus naravoznanstvv.
Dr. A. W. Koenig v Draž lanlb piše: Vcepljanje kravjih koz je gro/..poln pre-grešek na vso Človeštvo In poginoma za-vrŽljivo.
Dr. Bolle v Porečji piše: Posilno cepljenje je najvišji cvet vseh medicinsko, policijskih zmot.
Ch. Rose, angleški zdravnik, imenuje posilno cepljenje sramoto.
Dr. Winter v Ltineburgu pravi: Cepljenje je narodno-ekonomiČni greh in medicinska bedarija.
Profesor dr. Hamernik v Pragi je v češkem deželnem zboru rekel: Cepljenje je sramota v zdravilstvu.
Dr. Mertens v Berolinu pravi: Kožna tvarina je gnojnica, obramba po cepljenju prazno babaštvo.
Dr. Vivefoy v Rouenu govori: V mojih očeh so oni. ki cepijo koze, najneumnejŠe i najnevarniše stvari pod solcem.
Dr. Sucro v Crailsheimu pravi: Varstvo po cepljenju je v mojih očeh najgrša ciganska laž.
Meltzer, učitelj naravoznanstva v Lipsiji, pravi: Cepljenje je grozno hudodelstvo. Vi, ki se pečate s cepljenjem, ponižujete podobo božjo v bolehnega hromaka.
Zdravnik T. Hahn v S. Gallenu piše; Od nesrečne učenosti odobreao in priporočano, in od postavodajavne politike zaukazano cepljenje kravjih koz označuje našo zdravstveno učenost, da je še v otročjih čevljih.
Dr.Collins, angleški zdravnik, ki jev 25 letih na tisoče otrokom koze stavil, in ko je spoznal vso revo cepljenja, pripozual je to le; Ako bi hotel o žrtvah svojega cepljenja le tretji del nesreče povedati, str-dila bi se vam kri v žilah.
Dr. Weiss v Neuenburgu piše: Vreden sem, da me obesite na najvišjo jelo, da se spokorim za hudodelstva, katera sem počenjal s cepljenjem nad ubogim ljudstvom.
Mnogo angleških državnih poslancev, zdravnikov in dru/.ih je i/.reklo: S posilnim cepljenjem je moritev zakonita.
Na] omenimo Še tu le: Dr. Oittmann je iz Zapisnikov več od 30 nemških mest dokazal, da pri koznej kugi vselej bolezen najprej napade cepljen«, in da necepljene otroke le redko napade. Na Bavarskem je v letu 1871 zbolelo za kozami 30742 ljudi, cepljencev 29429, tedaj 95.7*10, necepfjen-<:ev 1313, tedaj 4.3°10.
Papež Leon XII. je rekel: Jaz cepljenja ne morem prepovedati, pa tudi ne dovoliti, menim pa. da je nepotrebno in da sega v božje pravice.
Pelko Rcndić, eden glavnih ustaških poveljnikov v Knvošijab, došel je te dni v Trst, ali ne sam. ampak z močnim vojaškim spremstvom. O i tukaj so ga peljali v Osek, kder bode moral prebiti 12 letni zapor v oudotnej trdnjavi. Petkota so prijeli v Hercegovini, bil je obsojen nasmrt, ali po cesarju pomiloščen na 12 let ječe. Mož je prave ustaške postave, velik, močan, vsaka poteza na njegovem obličju izraža skrajno odločnost.
Lep vzgled. Iz živega vira smo Izvedeli da je ukrenol občinski zastop v Dutovljah na Krasu kupiti deset sreček • Narodnega doma« v Liuhljani. Občine slovenske! posnemajte hvalevredni ta ukrep zavednega starešinstva, vzlasti zdaj v poslednjih dneh. Živel probujen narod!
Iz Vremskega Britofk se nam piše 7. t. m. Po vsem Britofu se je zaslišal krik: Ogenj, ogenj! In rep, kar zapazim, da iz dimnika g. župana švigajo mnogo-br< jne iskrice, preteče vpepelitev vsej naŠ-j vasi. Ali župan in njegova soproga se nista tako prestrašila, da bi bila roke
EDINOST
križem držala, vse je ilo ni delo in srečno je bil ogenj ukroten.
«ljubljanski LUl» govori o na-
fiera menenju glede sklepa kranjskega šolskepa sveta o nemškej Soli ter pravi:
TrŽiška »Edinost« dostavlja svojemu
fioroćilu o sklepu kranjskega deželnega oiskega sveta radi nemlke šole v Ljubljani sledečo opazko: *Bomo videli, ali se bode tudi v Trstu taka zgodila, kadar bode tržaški mestni zbor, kakor se skoro gotovo zeodi še v tem mesecu, zavrgel prošnjo 14'29 slovenskih starižev za slovensko ljujško Šolo v mestu Trstu!« — Uredništvo «Lj«il>. Lista« po vsem priznava zakonito stališče tržaških Slovencev ter se nadeja, da se njih opravičena prošnja reši v postavnem smislu. Vprašati moramo
J a vendar le, kako bi bilo možno, da Iraški Šolski sv6t usliši prošnjo na*ih rojakov v T stu, če bi dež. Šohki sv&t ljubljanski se postavil na stališče večine ljubljanskega mestnega zastopa ter dejanjsko zavrgel zhtevo nemške manjšine ?1 Zakon je jeden in isti za vse dežele in narode našega cesarstva, in le tedaj bodemo lebko terjali in dosegli državno varstve za slovenske manjšine, če tudi mi zakonito po-stopamo povsod tam, kjer je slovenski iivelj v večini. Discite justitiam monitil
Ljubljanske aovesil. Svetovna firma Tschinkel sinovi, ki ima tudi v Ljubljani svoje tovarne in na češkem poseduje nekatere sladkornice, bode najbrže morala falirati, ker jo upniki pritiskajo. Ta firma ima do 7 milijonov gld. aktiv nega premoŽenja, pa 5 milijonov dolga; toda aktive so nekda previsoko cenjene ; zato je najbrže, da Landerbank, katera posreduje, ne napravi nobene poravnave. Slabe cene in slaba kupčija sladkorja krive so gotovo, da bo morala najbrže ta tudi za Slovence važna firma morda napovedati konku'z.
V Celovcu se te dni vrSi obravnava
1>red porotniki proti ljubljanskim socija-istom,Zeleznikarju,Tuhmi,Šturmu in Krie-glu. Zatoženci nekda prav arogantno izgovarjajo. Izpove! prič zitožence močno tlači; skoro gotovo bodo vsi obsojeni v večletno ječo. Obravnava bode trajala Še par dni. Nekitere ljubljanske priče, so vsled obrovnave tako kompromitirane, da lih najbrže zapro in mogoče tudi obsodijo. Vsa obravnava je jako zanimiva. V Ljub Lanski čitalnici je bil i na praznik Marije Beviee H. t. m. obli uri podeljena 80 Šolskim otrokom zimska obleka. Prekrasne slavnostl se je udeležil tudi deželni pred-sednik, g. baron Wlnkler z visokorodno svojo soprogo. To je lepa navada, katera se v Ljubljani ponavlja vsako leto. Bog do j. da se uvede tudi mej Tržaškimi Slovani, posebno potem, ako dobomo slovensko ljudsko šolo v Trstu.
mojega gospoda želje dobrohotno sprejmete, gahvaljujem se Vam uže naprej za Valo dobroto.
Avstrija In krivi prorok. V 14. dan
me3eca novembra je prišel v Dongolo ka pucin Dominik Vicentini, ki je od avstrijske vlade poslan k Mahdiju v Obeli, da zahteva od njega, naj osvobodi katoliške misijonarje i nune, katere je ujel. Kapucin, katerega so angleške vojaške gosposke in mudir v Dongoli jako prijazno sprejeli, ima tudi arabsko pismo avstrijskega generalnega konzula v Kahiri na M%bdija se sabo. To zanimljivo pismo se glasi tako le: »Mogočni gospod Mohamed Ahined! Dobra vest se je mej nami razfiirila, da Vaša visokost z ujetimi katoliškimi misijonarji i nunami v Dar-Nubi in Obeldu prav lepo ravna, kar nas resnično veseli. Vaša visokost posnume izp'smn, katero je naš konzul v Kartumu, gospod Hansal, pisal Vam meseca februvarja, da so vsi ti misijonarji i nune pod varstvom vzvišenega mojega gospoda, avstrijskega cesarja. Visoki moj gospod ne varuje le, temu£ tudi ljubi kakor laBtne svoje otroke, te ubožce ter je zanje v velikih skrbeh, in to toliko bolj, ker Njegovo veličanstvo dobiva neprenehoma od roditeljev in sorodnikov pisma, v katerih ga prosijo, naj ujetnike osvobodi. Ako omenim, kolika je dobrota Vaše visokosti in pristavim tudi, da so ti ljudje, ki nikoli niso nobenega hudodelstva storili, popolnoma nedoljnl, tedaj mi to daje sicć, da Vas prosim; osvobodite jih, da Be vrn6 v naročje svoje obitelji. Vaša visokost si s tem ne pridobi le zahvale teh milovanja vrednih ljudi, temuč tudi blagoslov božji ter spoštovanje in občudovanje vse Evrope, posebno mojega velemogočnega gospoda, avstrijskega cesarja. Tudi se mi ne xdi potrebno, Vaše visokosti zagotoviti, da vse trofike za osvo-bojenje in odpotovanje na dom teh ui ož-cev popolnoma in takoj poplatimo. Ako pa VuŠa vi-okost meni, da se ti ujetniki ne mor< jo šf oprostiti, potem prosim, bla-govite vročiti našemu poslancu spremno pismo s Vašim pečatom, da moremo potem poslati novega poslanci, ki nam bo vedno poročal o ujetnikih. Vaša visokost bodi uverjetia, da se naš poslanec ne bo pečal s politiko, pa tudi n« z vojno, on bo delil le tolažbo v bolečinah našim bratom in sestram, ki ui* davno niso nič slišali o pvojih rodbinah, V popolnem zatiranji, da
Gosjih in treM stvari.
Pogozdovanje Krasa.
Za pogozdovanje Krasa v letu 1832 v Trstu postavljen i komisija je od te dobe oo konca novembra pogozdila v tržaškej okolici 1'24 hektarov pustega Krasi in zato porabila 507.000gozdih sadik, in sicer 405.000 7 a nove nasad be in 109.000 za nadomeščanje izumrlih. Kazen tega se je posejalo 860 kilogramov želoda In 25 kil. lorberjevega semena. Za varstvo nasade!) zoper pašno živino seje napravilo2000 klin suhega zidu. Delo je stalo 8125 i?old., in sicer seje potrosilo za nasadbe 7372 gld.. in za zid 753 gold.
Nasadbe so se izvršile v teh le krajih:
1.	V davkoskej občini Bazovica na vrhu in zahodnjem rebru hriba Kokoš zgoraj vojaškega strelišča, potem na cesti Bazovica-Kozina (17 hektarov).
2.	V davk. občini Lonjer en del občinskega golega sveta nad poštno cesto £1 hekt).
3.	V davk. občini Trebčs višava hriba proti sv. Ivanu, nad vilo Derln. ob obeh straneh iz Trsta proti Tretčem drŽečej poti (18 hekt).
4.	V davk. občini Bane občinski pašnik na mestu, ker južna železnica prestopi poštno cesto (6 hekt).
5.	V davk. občini Opčin« grič nad obeliskom (12 hekt).
6.	V davk. občini Barkovljegoli reber nad Barkovljami (40 hekt.)
7.	V davkovskej občini Kontovelj reber na najboj severno — vshodnjej strani, kakor tudi u< koliko pašnih parcel ob cesti Opčine-Progek £10 hekt).
8.	V davk. občim Prosek goli občinski svet mej vasjo in vojaškim streliščem (8 hekt).
9.	V davk. občini sv. Križ goli reber pod železnico mej Grijanom in nabrežtn-skim vodovodom, kakor tudi nekoliko občinskega sveta nad železnico (12 hekt).
Pogozdovanje se bo prihodnja leta v teh kraj h nadaljevalo i na novo se začne v davk. občinah Kolonja, Padriče in Gro-pada, kakor tudi na vrhu ob juŽnej strani ceste BazovicMvozina.
Komisija za pogozdovanje Krasa na Goriškem se je 30. sept. konstituirala ter izvolila tri odseke za potrebne pozvedbe. Ti odseki so svoja del« po većem ijž-j izvršili in v seji 29. novembra se je skle-nolo, da se pogozdovanje prične prihodnjo pomlad, v prvej vrsti se bo ozir jemalo na goličave ob železnici mej Divačo in LeŽečami zarad bude burje in velicih snežnih žametov.
Tržno poročilo.
Kava — dobro obrajtana, cene jako trdne.
Sladkor — vsaki dan slabša kupčija.
Olj« — vsaki dan draže. — Petrolje je šlo uže čez f. 11.—
DomaČi pridelki —- bolj zanemarjeni, prav tako žito. — V obče je kupčija mirna in slaba, česar ni malo kriva bolezen.
»e za boiično praznik« skoraj ne dobi daril«, ki bi tako ugajalo za vae ■tauov", kakor ravno sviralo. Kako drugo darilo žali dostikrat ob-darovanega, tako n. pr. je jako neumestno darovati komu kos mjila: ,,umij s?, umu-sanec umazani", ali pa stekleničko parfuma : „smrdiš, naškropi se !" Sviralo nikopar ne Žali, paS pak vsakega srčno razveseli. In r>-s v tožnih urah Ž.vljenja posebno ia gospode duhovne ne vemo lepšega razvedrila, kukor milodoneča sviralo na mizi, ki nam krnjša žalostna dneve življenj-i. Pa ne le za te, tudi ?a gostilnica se tako sviralo priporoča, in na švicarskem, kukor nam Heller piše, se je neki število gn.sfcjv po takih gostilnah podvojilo, k j • r s > imeli nastavljena svirala, ki so goste s svojimi melodijami kratkočasila. Svirala imajo vsti najnovejše glasbene komade iz opere, operete in plesne godbe; pa tudi narodne nesmi najbolj priljubljenih narodnih skladateljev "Vam svirajo.
To zimo. pravi Heller, da bode daroval zopet celo stotino najlepših sviral, ki so svojih <iO.OOO frankov kakor en krujcar vredni, svojim kupovaleem ; on namreč določi vsako leto nekaj sviral aa loterijo, pri kterih na vsakih 2.j frankov odpade en listek, ki zadene. Tako je lahko mogoče, da že kupec čisto majhnega »viralČka zadene veliko krasno sviralo. Cenil-nike Hellerjeva tovarna zastonj pošilja in pravi, da je najbolje tudi še tako majhlne naročnine naravnost v Bernu (Švica) pri Hellerji naročiti, kajti le tako je mogoče prava njegova cvirala dobhl. Dalje naj se ludi gleda na firmo /J. H. Heller) ktero ima vsako sviralo; Heller je liferant sviral skoraj za vse ce«ar«ke In kraljeve dvore.
Izšel je
dodatek koledarja in kažipotu po Trstu za leto 1884. in se mor« dobiti v tiskarni Dolezao v Trstu. Cena dodatku je 30 soJdov, r poštnino vred 35 soldov. Ako pa kedo želi kupiti tudi kažipot; katerih ima tiskarna Se okolo 100, dobi obii dela za 55 soldov s po5tnino vrel. — Tisti, kateri so si naroČili oba dela koledaria in kažipota, dohodo drugi del te dni po poŠti. Ako bi kak naročnik ne prejel knjige, naj jo reklamira. Mnogo naročnikov pa ni po» slalo poštnine, torej so prcfie.i, da to pri priliki storć. poštnina znaša 5 soldov.
Dodatek koledarju in kažipotu jga leto 188i. obsega: 1. Obrtnijsko postavo; 2. O pridelovanju Sparglja, navod za kmetovalce se slikami; 8. Životopis pesnika Franceta Gegnarja: 4. »Raspotjes,* novelica Iz Tržaškega živenja, spisala gospica Marija Antonija; 5. SineSniee ; 6. Iskrice. VRega skupaj 66 strani v velikej osmerki. Dodana je zanimivej knjižici tudi dobro zadeta slik i Franceta Oenarja. —
The Singer Manufacturing & C.o NOVA JORK W samo za.
JEDAN FORINT
na če ian može se dobiti Sivaćll maklnu ■Singer original*, bez povišenja ciene. Garancija 5 god. Poduka u kući hadava,
The Singer Manufacturing & C o
Corso, Palazzo Salem.
Igle za makinu »Singer* 3 novč* komad, ducet 30 novč.
Borano poročilo.
Borsa nekoliko bolj mlahova; kajti vest, da je češka banka za zemel|ski kredit v nevarnosti, da pade ako jej država ne pomaga, je tuk. borsne kroge nekoliko vznemirila. Kurzi drž. papirjev pa pri vsem tem niso t-peli.
Dunajska Dorsa
dne 9, decembra
Enotni drž. dolg v bankovcih 83 gld 10 kr.
Enotni drž. dolg v srebru	83 • 10 »
Zlata renta......104 » 40 •
5'/# avst. renta ....	97 • 35 •
Delnice narodne banke . .	871 » — »
Kreditne delnice ... .	301 • 20 •
London 10 lir sterlin . .	123 ■ 40 u
Napoleon..............9 » 75M,»
C. kr. cekini............5 » 77 »
100 državnih mark ...	60 » 15 ■
•lavne dražbe.
Koper 19 decembra t. 1. 7. januarja in 7. februarja 1885 1. posestvo Blaža Franca iz Ku-beda, cenjene na 785 f. 74 ltr. — Sežana 16. decembra t' I. IG. januarja in 19. februarja 1885. 1 posestvo Jožeta Košuta od sv. Križa, cenjeno na 600 f. , 18. decembra t, 1. 3. dražba (pod cenilno ceno) posestvo Bukovega Jožeta iz Barke cenjeno na 453 f., 18. decembra t. 1. 3. dražba posestvo zakonskih Janeza in Marijana Fabjan iz Skopega cenjeno na 490 f.
Za božična darila
priporočajo s« še nojbolj „Hellerjeva svirala"', kterih smo Že na tem mestu večkrat omenja l In jih tudi sami za prav prilična spoznali. N« le, da ao bila ta svirala odlikovana že po vseh rasstavah, najposiednjič pa 1881 v Melbournu in 1883 v Ziirichu, letos v Nizzi in Kretnsu, kjer so dobila zlato medalijo, temveč to, da

||5ZSiSiS2S£SZSaSZ5ZS!SZS2SZS2525i5Zni
Častno diplomo: v Ziirichu 1883. ZlatO evetlnjo: v Nizzi in Kremsu 1884.
SVIRALA
(Spielvverke),
ki 4-2C0 komadov svirajo, brez ali pa s posebnim povdarkom z bobničem,zvončki, kitarico, rajskimi glasovi, barpo Itd.
Sviralne skrinjice
(*pieldosenl od 2—16 komadov; dalje: stala za smodke, švicarske hišice, albumi za slike, pisalna priprava, omarice za rokovice, obtežniki, vaze, tabačnice, mizice za mojškre. steklenice za vino in pivo, stoli itd, Vse na svironje. Vedno najnovejše in n«j-zborniŠe posebno pripravno za božične darila, priporoča F. II. HELLER
v Brnu na Švicarskem. Le kdor naravnost od nas naroČi, dobi pravo blago; cenilnike s podobami pošiljamo franko.
a
•(iioibuz 'ngflj
ttiudti -oe op	iuqui3A0ii po |v"jia»
3 <f»3|«.\odnn paui apoq os oHiapzej 'Aojpttuj ~ 03 MiuuaJA 'Aopmuo>| i|]gdaif«u ooi ui
Sz5E5Z5Z5Z5252515E!irc52525252525a5Z525S>
_ _ PIJANSTVOM
jah oidravi po desetletnej praksi reelno in vestno, tudi ne da bl dotiSui prej v«lel, z jamstvom TH. K0NETZKY, Berlin, Brunnenttrasse 53, izumitelj radikalnega zdravljenja in specijalist Si trpeče za pijanstvom. Uradno poverjena zahvalna pisma, ki potrjujejo upliv tega nedosegljivega sredstva nusproii sredstvom raznih ponarejale«;v. zastonj.
izszszszszsuzsznsasiszsiszszszszsi«
Agencija za posredovanje 2
u službah i kod stanovanja {{
E. GEROMINUA!
priakrbuje službe svake vrsti u Au- n striji i Inozemstvu. Kupuje i prodava n kud*, po najugodnijim! pogodbami, jj Piazia Ponterosso br. 2. I. kat. jj •H525H5H5 asasisiszsBszsHSiisasasHSHsasi
Tovarna v Požunu
C. k. priv. tovarna
l Mesfco & C.
DUNAJ.
_____________ V Tr,tH Cor8°
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih oblek za gospode in spalnih sukenj, obleke za dečke In Majhne otroke, plašče in obleke za deklice in otroke
v najelegantneji in najnovejši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velike elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprnvia to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 20-34 stalne j tovirlikl oenl
Filiala pr-i Tovarna v Prostilo**
v TRSTU Corso it. 709-2.
Tržaška hranilnica
Spre jemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra« 7.un praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°rt Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, Čez 1000 gld. z oiipovedjo 5 dni. Eskomptllje menjice, domicilirane na
triaSkem trgu po.......3*l4el#
Posojuje na državne papirje avstrij-
sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4*/49l, više zneske v tekočem računu po .............4'I/U
Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1883.
ti^rt
»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Nič več kašlja |
Prsni čaj
napravljen po lekarničarju
G.B.ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kaiell, še tako trdovraten, kakor to sprlčujejo mnopa naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uapehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin In Slstl kri, ima dober okus in velja en zavoj za €! dni GO n.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestenje života in proti ma-dronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brei obzira na dijeto. Ena Škatlju volja 30 Mold. P 1 a š t e r in tudi tinktura
Eroti kurjim očesom in de-e 1 e | koži — cena 3 plnštrov za kurja očesa SO soldov. — Ena steklenica tinkture 40 soldov
Edina zaloga v Trstu v lekarni H. ovi«, v Gorici v lekarnah C r i h t o i' o 1 e 11 i in Pontoni i v Ajdovščini v lekarni G u g l i e i m o.	8-11
V tej lebnii govori se tudi slovenski. »OOOOOOOOOf
Lastnik, drnfttv* • KDINOHT« — Izdatelj in adgavormurednik: VIKTOH DOLENC
Nova tiskarna V. DOLENC v 1