St. 47. Trst, v petek, 20. marca 1914. IZHAJA VSAK DAN II rt nedeljah In praznikih ob 5 , ob ponedeljkih ob 9. x|utra|. P«*amljne 8ter. se prodaj njo ro 3 nv6. (6 stot.) r mnopih l^bakarnuh v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Št. Petru, Postojni, Seiani, Nahreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-jdini, Dornbergu itd. ZanUrele Mct. po 5 nvč. (10 stot.) 04LA8I SC RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni opl«wi po 8 at. tr»m. iwmrtnice, labvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov no SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-sani pa 40 stot Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolljivo tf Trt»u. Tečaj XXXIX. CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost'1 za Primorsko. , V fr/moir/i je moroti odgovornemu uredniku „Narodnih Listov". Toda dr. Sviha se s svojo tožbo ni oglasil. S tem je ta afera za sodišče končana. Proti Pečjakom v Berollnu. BEROL1N 10. (Izv.) Zaradi znanih dogodkov ob priliki prvega obhajila v cerkvi sv. Pavla v Moabitu sta bila dva Poljaka, neki krojač in neki slikar aretirana, češ da sta motila božjo službo, žalila duhovščino, kršila hišni mir in hujskala. Hrvatski sabor. ZAGREB 19. (Izv.) Vso današnjo sejo hrvatskega sabora je izpolnil s svojim govorom vodja frankovcev, dr. Ivica Frank, ki je pobijal adreso koalicijske večine z vso ostrosjo in napadal koalicijo, Češ ker vztraja pri nagodbi z Ogrsko, ki je za Hrvatsko tako škodljiva. Na koncu svojega govora, potem ko je razvijal na dolgo in široko načela in cilje svoje državnopravne stranke, pa je izjavil, cia bi se končno tudi njegova stranka vendarle tudi sprijaznila z dualizmom, čc bi se suho. Napeti sem moral vse svoje moči, da sem se privlekel do rdečega mlina. Sedaj pa ležim tu iu sc zvijam bolečin kakor črv, kajti vsaka šibra mi je napravila globoko luknjo v glavo. Izgubil sem veliko krvi in ne vem, kako bi se vlegel, da bi se odpočil vsaj nekoliko. — Ubogi Sauvageon, v resnici mi je žal vaše nesreče. Toda morebiti vas pa le nekoliko potolažim, če vam povem, da je načrt, ki ste ga zasnoval v svojih plodovitih možganih, imel popoln uspeh. Bil sem v stanovanju one male lepotice; izkratka, vse gre, kakor po loju. Vaša misel je bila naravnost izborna. — Toda zame ne, gospod, — je odgovoril Sauvageon in globoko vzdihnil, — kajti dosedaj mi služba pri vas še ni prinesla nikakili koristi — nasprotno. Ko sem prvikrat delal za vas, sem izgubil vse svoje imetje in tudi svojo hišico. Sedaj, v drugo, no, pa saj sami vidite, kako iu kaj se mi jc zgodilo. A kaj se zgodi v pri-hodnjosti, ne vem, toda zdi se mi, da iz-gubim zaradi vas svoje Življenje. —- Dajte, dajte, ne mislite tako črno. — Mislite raje na sijajno bodočnost, ki sem vam jo obljubil. — Ljubi moj gospod, — jc odgovoril Sauvageon in zmajal z glavo, — ta bodočnost Jc še zelo daleč. Kar se pa tiče sedanjosti, pa v resnici ni bogve kako lepa, (Dalje.). oiruu li. EDINOST" St. 47. V Trstu, dne 20. marca 1914. le*ta izgradil v smislujzmernega programa. Ta izjava, ki je v direktnem nasprotju z vsemi njegovimi prejšnjimi izvajanji, je pobudila pri ostalih strankali hrupno veselost in ironično odobravanje. Vladna kriza v Italiji. RIM 19. (Kor.) „Agencija Štefani" javlja: Kral| je spre)cl danes demisijo Giolittijevega kabineta in Salandri poveril sestavo nove vlade. Demonstracije na italijanski -ojnl ladji v avstrijskih vodah. RIM 19. (Kor.) „Agencija Štefani" ugotavlja, da vesti nekih časopisov o demonstracijah, ki naj bi jih bila prirejala posadka vojne ladje „Quarto* za časa križarjenja v dalmatinskih vodah, nimajo nikake podlage. Ceiar Viljem ta rusko-francosko-semlko zvezo. PETROGRAD 19. (Izv.) „Novoje Vremja" nriobčuje danes 1 z memoar ne« kega velikega ruskega državnika — trdi se, da je to grof Witte — tole zanimivo reminiscenco: Ko se je kmalu po nastopd sedanjega carja Nikolaja mudil nemški cesar Viljem v Petrogradu, se mu je izrekla med drugimi tudi ideja nove zveze, ki naj bi jo tvorila Rusija. Nemčija in Francoska. Cesar Viljem tedaj ni bil nasproten taki zvezi, Pozneje je imel isti ruski državnik priliko cesarju Viljemu razvijati Isto misel tudi v Iterolinu. Tudi tedaj je bil cesar Viljem še vedno za tako zvezo. Toda skoraj nato pa je Anglija ponudila Rusiji entento, Izvolski jo je sprejel in je tako propadel načrt rusko-nemško francoskega sporazuma. Afera Calllaux. PARIZ 19. (Kor.) „Matin- poroča, da je odvetnik Laborie izjavil Caillau.xu, da more le tedaj prevzeti obrambo njegove soproge, če dobi zagotovilo, da bo Caillaux spoštoval spomin Calmettov. Laborie je podal tudi uredništvu „Figara" podobno izjavo. Gospa Caillauxova je izjavila Laboriejevemu tajniku, da obžaluje svoje dejanje. Rekla je, da je bila do blaznosti razburjena zaradi napadov v časnikih. Sedaj pa je izpoznata, da se je obtežila s težko krivdo, ko se je vdala brez obotavljanja trenutku zmedenosti. Novo srbsko posojilo na Francoskem. BELGRAD 19. (Izv.) Poročevalec veČine je v današnji seji skupščine ob koncu proračunske razprave izjavil, da Srbija tekom letošnjega leta najame na Francoskem novo posojilo 300 milijonov frankov za pokritje naknadnih izrednih kreditov. Nabori v Albaniji. DUNAJ 10. (Izv.) Iz Drača poročajo, da albanska vlada odredi prihodnje dni splošno rekrutacijo v Albaniji. Nabori se prično meseca julija. Albanski poslanik na Dunaju. DUNAJ 10. (Izv.) Za albanskega poslanika na Dunaju bo imenovan Surej bej Flora. Spopad med Grk! In Bolgari. SOLUN 10. (Izv.) Pri Seresu je prišlo do hudega spopada med grškim vojaštvom in neko bolgarsko četo. Cetaši so izgubili 0 mož mrtvih, 4 pa težko ranjene. Ministrska kriza aa Francoskem. PARIZ 10. (Ivor.) „Agence Havas" poroča: Govori se, da so kelonijski minister Lebrun, državni podtajnik v vojnem ministrstvu Maginet in mornariški minister Monis podali svojo demisijo. Ta vest se sicer formelno demontira, toda v nekaterih političnih krogih se zatrjuje, da vsekakor podu Monis jutri svojo demisijo. To vprušanje se reši najbrž v jutrišnjem ministrskem svetu. PARIZ 10. (Kor.) Mornariški minister Monis je podal svojo demisijo, Začasno ga bo nadomestoval kolonijski minister Lebrun. PARIZ 19. (Kor.) V ministrskem svetu je naznanil ministrski predsednik Doumergue, da je mornariški minister Monis podal demisijo, da more popolnoma svobodno nastopati pred parlamentarno preiskovalno komisijo. — V parlamentarnih krogih se zagotavlja, da prevzame najbrž mornariško ministrstvo senator Peytra. Nesreča na morju. BREMEN 19. (Kor.) Nemški tran* santlantiški parnik „Kaiser \Vilhelm der Grosse" je včeraj ponoči v Severnem morju zadel ob neko trijarbolnico, ki «e je potopila v petdesetih minutah. Parnik je ostal dve uri na mestu nesreče, da bi našli kakega človeka s ponesrečene ja* drenice, toda našli niso nobenega. Parnik, ki je nepoškodovan, je nadaljeval potem svojo vožnjo. Ime jadrenice, ki se je potopila, dosedaj še ni znano. Torpedorka potopila parnik. HENETKE 10. (Kor.) Torpedovka ,50 T.' je zadela ob neki majhen parnik. ki se je takoj potopU. Kakor se pripoveduje, so rešili osem oseb. Dosedaj so našli G utopljencev. BENETKE 10. (Izv.) Parnik, ki se je potopil, je bil eden onih malih parnikov, Jil vozijo iz Benetk na Lido. Na parniku je bilo HO oseb, od katerih jih je utonilo 50. Med njimi je tudi ruski vicekonzul Markinski. Vihar v Carigradu. CARIGRAD 19. (Kor.) Med včeraj-šnjim viharjem je udarila strela v palačo visoke porte in deloma razdejala telefonsko centralo. Po inestu je bilo več oseb težko ranjenih. Odličen očenjak — zgorel NEAPELJ 19. (Kor.) Profesorja Mer-callija, odličnega učenjaka in ravnatelja vesuvskega observatorija, so našli danes popolnoma ožganega v njegovem neapeljskem stanovanju. Prevrnila se je petrojelka in užgala posteljo. Za pravita I Proti nasilju In Izdajstvu! Javni shod političnega druStva „Edinosti" dne 18. marca l'J14 v „Narodnem domu" v Trstu. Za pravico! Proti nasilju Italijanov! I'roti narodnemu izdajstvu! V tem znamenju se jc vršil ta shod. Pozdravni govor predsednika dr. Josipa \Vlllana. Stara taktika avstrijskih vlad je, da nas rada postavlja pred dovršene dogodke, pred take, ki se ne dajo več preklicati. Nesposobne vlade se rade zatekajo k temu sredstvu politične umetnosti. Računajo pac na človeško pozabljivost, ki se rada uklanja temu, česar ni mogoče več izpremeniti. Ce pride do rešitve vprašanja italijanske fakultete, nas vlada v svoji modrosti bržkone zopet postavi pred tak dovršen čin. S to taktiko vlade moramo vedno računati posebno mi, ki smo mali in šibki, in stati moramo na straži iti ne kloniti. Ce je na oni struni moč, pa sta na naši strani pravica in poštenje. Molčati ne smemo nikdar, kadar se krivica godi. Kakor je storila ravnokar naša mladina, moramo biti vsi možje na mestu in — če je treba — tudi s krvjo braniti svoje pravice. Ne smemo pozabiti svoje zgodovine do 500 let nazaj. Kar smo še ohranili iz zgodovinskih dogodkov, moramo vestno izročiti sinovom in vnukom! 500 let je minilo, odkar ]e na Gospo-svetskem polju na Koroškem pri ustoličenju vojvod zvenela slovenska beseda, ko jc vojvoda v slovenskem jeziku prisegal slovenskim kmetom, da ho spoštoval njihove pravice in njihov jezik, 500 let jc minilo od tedaj in od tedaj se je mnogo zgodilo in izpremenilo — od tedaj, ko so še tudi visoki gospodje spoštovali naš slovenski jezik na Koroškem. Ta spomin nas ne sme zapustiti, ga ne smemo pozabiti! Izpodbuja naj nas k veri v bodočnost, k zaupanju v svojo pravico. V pravičnost usode, ki vlada tudi nad onimi, ki kraljujejo nad nami! Posebno zadnji dogodki pri nas zahtevajo, da ohranjamo to vero in to zaupanje, zahtevajo, da povzdignemo svoj glas, da ga bodo čuli tam gori in pri narodnih nasprotnikih. Povzdigniti moramo svoj glas proti dogodkom, ki se pripravljajo. Pokažimo, da si hočemo tudi mi pripraviti boljše čase, da hočemo živeti, da si hočemo ustvariti lepšo in srečnejšo bodočnost. Odločno manifestirajmo ob vprašanju prosvete in kulture, da pokažemo, da hočemo tudi mi vredno stopiti ob stran drugim kulturnim narodom! In da hočete to, priča vaša ogromna udeležba. Hvala vam na tem! Govor dr. I, M. Čoka. Velikokrat smo že manifestirali v tej dvorani za našo zahtevo po slovenskem vseučilišču. Ali naš glas je ostajal glas vpijočega v puščavi. To vprašanje noče z mesta. Zgodovina tega vprašanja je zgodovina zapostavljanja naših pravic od strani mačehe — vlade, zgodovina ogorčenih protestov proti krivičnosti. Naše ogorčenje jc upravičeno tembolj, ker nam ne odreka le vlada, kar nam gre po zakonu in pravu, ampak tudi tisti, ki se vedno bahajo s svojo kulturo, pri tem pa uporabljajo proti nam sredstva, ki so vse prej, nego kulturna. Pred tremi leti so naši akademiki v Trstu sklicali shod za slovensko vseučilišče v Trstu. Tedaj so sinovi nemškega kulturnega naroda na Dunaju zdivjali proti našemu dijaštvu in je preganjali na najbrutalnejši način. Napadali so jih z orožjem in izstradati so jih hoteli. In tudi danes, ko zopet manifestiramo v isti namen, se dogajajo stvari, nedostojne tudi najnckulturnejšcga naroda. Padli so tako nizko, da z brahijalno silo padajo po nas. Ob pomanjkanju argumentov naj jim pomaga sirova sila! Naša mladina pa se tudi tega ni ustrašila v boju za pravice Slovenstva v Trstu, kjer so Slovenci doma! Ko pa so nasprotniki videli, da bi jim takov način borbe mogel škodovati, so začeli operirati z lažmi, češ, da so bili po naših provocirani, da so bili primorani braniti se. To je najdrznejša laž. Kakor glavni argument naglašajo nasprotniki, da jc trgovsko visoko Šolo Re-voltello ustanovil Italijan. A kaj in kdo so tisti, ki so najbolj besneli proti našim? So mar to Italijani?! Ne. To so Sangu-lini, došli iz dežele, kjer tvorijo Italijani J' prebivalstva!! Kriče, da smo tu le Kosti in zahtevajo, da morajo naši tudi med seboj govoriti italijanski! In če tega nočemo, nam razbijajo glave. Niti Culu-kafri ne napadajo nikogar iz takega vzroka. Akademično društvo »Balkan« je sklenilo resolucijo, ki poživlja dijake, naj vztrajajo na zapričeti poti in naj neustrašeno branijo svoje pravice na svoji zemlji! Italijanski poslanec dr. Pitacco |)a je rekel, da s tem provocirajo, ker da so naši tu le tujci. Seveda, njim je domačin vsakdo, ako govori italijansko, pa naj je prišel tudi iz Kalabrije. Mi pa smo tujci. Poglejte mene! Slovenec sem.,/S ponosom pa morem reči, da sem boli domačin, nego vsi uredniki »Piccola« in vsi tisti Kalabreži, ki nas zmerjajo s tujci. Poudariti pa jc treba, da za vse tiste brutalnosti niso odgovorni le italijanski dijaki, ampak tudi tisti, ki so jih hujskali k temu. Med temi so tudi italijanski profesorji, ki bi jim bilo v dolžnost, da blažijo in da so enako pravični napram vsem. Čini laških dijakov sc obsojajo sami po sebi. Oblatili so žnjim le sami sebe. Naši dijaki pa so ostali čisti. Pokazali so nam, kako se jc treba boriti za zmago pravične stvari. Oddolžimo sc mladini za to, izrccimo jej zalivalo in priznanje! Ti dogodki pa so nam podali Še en dragocen pouk. Poučili so nas, da moramo Slovani na jugu države pričakovati odločilnega boja za Trst! Ta mora postati kulturno in politično središče naše!! Brez Trsta Jugoslavija ne more ekzistlratl. Naj divjajo proti nam kakor hočejo, ali mi sc ne odrečemo Trsta. Zahtevamo tu vsega, kar nam gre po zakonu in človeškem pravu! Pred vsem pa šol vseh vrst in tudi univerzo. Mladina nam jc dala lep zgled neustrašenosti. Posnemajmo ga vsi, da si ohranimo to lepo našo domovino! ____ Lasno bandltstvo. O predsnočnjem zločinskem napadu laške sodrge na naše ljudi smo prejeli od g. Hrandncrja, strok, tajnika NDO, sledeče poročilo: Ko sem šel po shodu proti domu k Sv. Jakobu, sta se mi pridružila med potjo dva Slovenca in me opozorila na sumljive italijanske elemente, ki so nas začeli zasledovati. Bilo jc to na trgu pred »Piccolo-vo« palačo. Ko smo bili namenjeni stopiti proti predoru, pa smo opazili, da so se Italijani združili v močno gručo (okoli 20 po številu) in so nas prav zverinsko željno ogledovali. Videvši, da imajo ti ljudje namen nas napasti — ali v predoru, ali izven predora — snio se ustavili tam, kjer se ustavlja tramvaj, in smo gledali naokrog po redarjih. K sreči je prišla v tistem hipu patrulja redarjev po Corsu gor in k tej smo se zatekli in jej razodeli, da nas nameravajo Italijani napasti in smo jo zato prosili, da bi nas kdo izmed redarjev spremljal do doma. Toda naleteli smo na slabe može. Naši prošnji niso hoteli ugoditi — zbirajoče se Italijane pa so tudi pustili popolnoma v miru — in so nas zavrnili, češ Idite po ulici Barriera, kjer se vam nič ne zgodi, kajti po tej ulici naletite vsak drugi korak na kakega redarja. Po teh besedah so odšli proti Carduccijevi ulici, mi pa smo sc napotili po Barrieri. Komaj smo bili par korakov naprej, pa vidimo, da so nam Italijani žc zopet za petami — ne vsi, ker polovica jih jc šla skozi predor in je pritekla na to po ulici Madottina dol, kjer so se z ostalimi zopet združili. Mi gledamo in gledamo na vse strani, toda o kakem redarju nikjer ni bilo ne duha ne sluha. Pač pa smo videli po ccli Barrieri vse polno sumljivih ljudi s palicami. Kaj storiti? Sklenili smo, udariti jo hitrih korakov proti Sv. Jakobu, ker smo mislili, da morda vendarle naletimo na kakega redarja! ali da bo tam bolje in da nam eventuelno' priskočijo na pomoč tudi drugi Slovenci in da bodo imeli Italijani strah, zasledovati nas do Sv. Jakoba. Ko smo zavili v ulico G. Caprin, snio videli, da jc ena skupina Italijanov zavila po drugi ulici, z namenom, da nam prest riže pot in da nas italijanska tolpa na ta način dobi v pest; drugi so nam seveda sledili. Ko smo bili sredi ulice, sta začela moja dva spremljevalca močno teči, scve da bi ostali Italijani, ki so šli naokrog ne bili hitrejši in nas ne zalotili od zgoraj. Jaz sem par metrov zaostal. V tein trenutku pa se že pokažejo Italijani tudi od zgoraj In naenkrat počita dva strela, eden od zgorai, drugi pa od spodaj. Krogija od spodaj mi Je švignila tik mimo glave. Nato so Italijani hoteli navaliti name in so pri tem vpili »abasso«. V tem pa sem opazil tik poleg sebe neki bufet, ki je bil odprt. Z vso silo skočim vanj. Notri je bilo več ljudi in vlada je velikanska razburjenost in sicer zaradi strelov. Ostal sem v bufetu nekaj minut, dokler se stvar ni pomirila, nato sem odšel. Tako sem se torej rešil italijanskih krempljev. Kaj se je zgodilo z ostalima, nisem mogel takoj poizvedeti, pač pa sem izvedel drugi dan zjutraj, da sta bila istotako srečna; ubežala sta zločincem. Kaj naj bi sicer storili, ko smo bili .i proti kakim 30. Poudarjam, da pri vsem dogodku ni bilo policije. Vse prebivalstvo v ulici je bilo pokoncu in tudi iz drugih krajev so prihiteli ljudje, samo policajev ni bilo ugledati nikjer. To se jc zgodilo ob 11. zvečer. Ta ulica je ponoči zelo temna in Italijani so imeli gotovo namen, v tej ulici pritisniti nas k tlom. Pa kaj bi se jim v teni slučaju tudi zgodilo? Nihče bi ne vedel, k^o je zločinec, ker nI bilo blizu policije, ki niti takrat, ko so počili streli, nI pritekla, čemur je najboljši dokaz ta, da ni bil nihče aretiran in da na policlil niti vedeli niso za stvar. Na redarstveni postaji pri Sv. Jakobu, kamor sem šel takoj na to, niso o stvari vedeli ničesar. S>ele na podlagi moje izjave jc prišla cela zadeva na zapisnik. Tudi drugi dan nato policijski uradi niso imeli drugih poročil o tem. Torej se vidi, kako nas naša policija brani. Naj še omenim, da jc vodil italijansko tolpo in dajal direktive neki mlad človek s črno brado in s Črno obleko, ki sc je udeležil tudi napadov na Rcvoltclli. Tega sem navidezno poznal, drugih ne; dal ga bom, ko ga zagledam, aretirati. — »Piccolo« o vsem tem seveda molči. * * * Predsnočnjem po shodu v N. domu je šel dijak g. Slavoj Slavik po Acquedottu proti gledališču Politeama. V bližini gledališča — na oglu ulice Zovenzoni — ga pa je, ne da bi bil dal najmanjši povod za to, napala tolpa mladih ljudi — najbrže so bili dijaki — vprašujoč ga, jeli je on sin odvetnika dra. Slavika? Po pri* trdilnem odgovoru, je zaklical nekdo v družbi: „De ghe ei paco al ščavo!* In res je nekdo drugi udaril Slavika dvakrat po glavi. In nota bene: šele potem, kose je Slavik obrnil, torei od zadaj za* hrbtno! In bilo jih je kakih petindvajset proti enemu! Tako je njihovo junaštvo ! G. Slavik je, da se reši, skočil v bližnjo gostilno, ali še na pragu ga je eden Italijanov še enkrat udari! po glavi. In naj* brže s kakim predmetom, kajti udarefc je, dasi je imel Slavik debel mehek klobuk, hudo zabolel in Je bilo dotično mesto še včeraj otečeno. Slavik je stopil v gostilno. Eden Italijanov pa je skočil za njim in zavpil gostom: Vrzite ga ven, ker jesin dr. Slavika! Na prošnjo gostilničarja, ki se je zbal, se ie Slavik ta« koj umeknil iz gostilne in glej: vsa ona tolpa — junakov še čaka. Ali v isti hip je prišel na mesto redar in junaki so — zbežali. Vsaka beseda komentarja k temu dogodku bi bila odveč: dovolj sramoten je sam na sebi._ Domače vesti Promocija. — Gospod Ivan Ples, c. k. avskultant pri okrajnem sodišču v Tržiču, bo v ponedeljek na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja prava. Čestitamo! Vt le značilen pojav. Že parkrat smo poudarjali, da se v vsem ponašanju italijanskega Časopisja sedaj po dogodkih na Rovoltelli kaže neka poDitost, ki jasno priča o krivdi Italijanov na teh dogodkih, Sicer tako kričavi „Piccolo* se bavi kolikor manj mogoče s temi dogodki samimi ter tolaži samega sebe in svoje ljube čitatelje z raznimi kilometrsko dolgimi aka* demlčnimi razpravi v prodiranju Jugoslovanov. Njegov tovariš, sicer tako zabav-Ijivi „Indipendente* pa je že parkrat pisal o splošnem nezanimanju za te dogodke in je odkrito priznaval, da bi vsaka ltall- Ianska reakcija na te .slovanske provokacije- mala Imeti za Italijane same n^j* slabše posledice. Z vsem tem je pač po* vedatio jasno dovolj, da se Italijani boje zaradi svojih lastnih dejanj in so v veliki skrbi, da jim njihova hujskanja, ki so povzročila dogodke na Revoltelli, porajajo posledice, o kakršnih se jim niti sanjalo ni. Italijani že uvidevajo sami, da so jim njihova lastna divjaštva zaigrala ono, po Čemer tako hrepene, njihovo laško u n 1 v e r z o v T r s t u. Ali ni to morda odkrito priznanje svoje lastne krivda, če snočnji „Indipendente" bridko toži, da Slovenci izrabljajo vest, da se je vlada odločila za Trst kot sedež italijanske fakultete, v agitacijske namene proti italijanskemu vseučilišču in celo v ta namen sklicujejo javen shod v Narodnem doma ? In ali ne kaže prav istega priznanja poročilo istega lista, da je dr. Pitacco — kakor smo tudi že poročali mi — doživel s svojimi denuncijac^jami v ministrstvu notranjih stvari imeniten fiasko. »Na Dunaju je ministra za notranje stvari o dogodkih na Kevoltelii informiral posl. Pitacco, katerega pa so že prehl* teli slovanski poslanci, k i s o naravno raztolmačill stvar posvoje. Minister je izjavil, da se mora dognati resnica potom preiskave, ki se mora uvesti in po kateri bo Izvajal svoje posledice. Mi pa vemo le predobro, kako se končujejo take preiskave in kake rezultate prinašajo, da bi imeli zaupanje do ni i h!ta Ali nI „Indipendente4 s tem priznal več kot jasno, da ve že naprej, da bo izid preiskave neu- V Trstu dne 20. marca 1014 „EDINOST- St. 47. Stran III. goden za Italijane! Seve pa list ncče biti toliko odkritosrčen, da bi tudi priznal, da bo neugoden za Italijane le zato, ker so oni krivi vseh onih dogodkov. Krivi bomo pač zopet mi te italijanske nesreče in kvečjemu le še „pristranska" preiskava, od katere si „Indipen-dente* ne obeta nič dobrega. Zato pa pravi, da bi vsega tega ne bilo, ko bi bili na Revoltelli takoj izpočetka energično postopali proti slovanskim dijakom, to se pravi, da bi jih bili za vsako slovensko besedo tebinič meninič odpuščali z zavoda, in se tolaži z upanjem, da se naše dijaštvo, ki je sedaj odpotovalo v svojo domovino, ne povrne več na Revoltello. Edino ta tolažba je še ostala torej It^i-nom, ko ni pomagal ne Pitacco niti ta, niti oni denuncijant, ko niso pomagali napadi na Revotelll niti poboji na ulicah; toda žal nam je, da jim moramo odvzeti tudi to tolažbo, kajti naši dijaki se vrnejo, pa če je to Italijanom p r a v a 1 i p a t u a 1 n e In naj si le zapomni .Indipendente", da se Revoltella otvori zopet le vpričo naiih dijakov, brez njih pa — nikdar več! O pok, nadnCltelJu Ivanu Kuretu smo prejeli: Dne 18. t. m. smo pokopali v Gorici gospoda Ivana Kureta, nadučite-Ija v pokoju. Rodil se je v Ricmanjih 1. 1863. Služboval je najprei v Kubedu, potem v Šmarju pri Kopru, od 1. 189a. pa v Dekanih ter je 1. 1910. stopil radi neozdravljive bolezni — sušice — v pokoj in se preselil v Gorico. O njem lahko re čemo, da je delal, da je neutrudljivo oral na narodnem polju; edino bolezen ga je prisilila, da je šel uživat res zasluženi pokoj — a prepozno je bilo! Revež je hiral skoraj pet leti Povsod, kjer je služboval, je bil vodia pesmi, godbe, narodnogospodarskega in Kulturnega napredovanja. — Bili so lepi časi, ko so njegova pevska društva v Kubedu, Šmarju, Dekanih, Vi-njanu, Pobegih, Čežarjih, Bertokih, Škofijah, Plavijah itd. slovela po Istri, ko je njegova pesem donela po koprskih hribih in prohujala mlačneZe in narodno nezave dne. Tudi sam je skladal ter se njegove v narodnem duhu zložene melodijozne pesmi v Istri zelo rado pojejo; ljudje so celo iz drugih fara prihajali v dekansko cerkev, da se naužijejo lepega branega petja pod njegovim vodstvom. Kakor svoje otroke, tako je vzgojil tudi marsikaterega dečka za nadalnje štu dije, opilil in ogladil marsikatero kmečko roko, storil je marsikaj, za kar so mu hvaležni ljudje, kjer je služboval. Vsakemu, ki se je obrnil k njemu s kako prošnjo, je rad ustregel; za vsakega je imel le prijazno besedo; bil je res blaga, blaga duša. Kako je 'bil pokojnik povsod priljubljen, dokazal je njegov res impozantni pogreb, ki se ga je udeležilo čez tisoč ljudi, med temi učenci in dijaki ter učenci in dijakinje raznih tuk. šol s svojimi profesorji in učitelji ter bogoslovci. Pogreba se je udeležila tudi goriška čitalnica s svojo narodno troboinico ter mnogo ljudi iz Istre. Učiteljišč-niki goriškega sloven. učiteljišča pa so mu lepo ubrano zapeli v slovo krasno, v srce segajočo žalostinko. — Cenjeni družini naše globoko sožalje, a tebi, predragi Ivane, bodi lahka slovenska zemljica, katero si toliko ljubil, da si jej žrtvoval celo samega sebel Učiteljski novostrojarjl so Šli v -»Zarjo'. Ljubljanska socijalnodemokrat-ska ,Zarja" je v svoji zadnji številki, dne 18. t. m, priobčila članek pod naslovom „Zavodi družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu in delavstvo", pod katerim je brezdvomno nekdo od onih učiteljev, ki hočejo naše učitelj-stvo preobraziti v znamenju narodnega brezdelja, skril svoj odgovor na naše ne-opovrgljjve trditve o gospodih novostru-jarjih. Člankar se povzpenja do gorostasne trditve, da se delavec, ki ima lastno sodbo, ne more navduševati za CM D, ker družbo zlorabljajo v politične namene tisti, ki stoje v prvih vrstah političnih borb. Družbeno vodstvo da je bilo „pred dverai leti (sic, g. učitelj- člankar !!) v ostrem konfliktu s Štajerci, ker so le-ti hoteli izkoriščati družbeni denar za štajersko napredno politično organizacijo, a se je stvar mirno poravnala. Toda sedaj se pa .druibenl tisočaki, ki padajo v Tist, lirabljajo ne le v kulturne namene, temveč tudi politične*. — To trditev gospoda novostrujarja smo hoteli pribiti, da pokažemo, do kakih nizkotnih obrekovanj se ponižujejo ljudje, ki naj bi kot učitelji naše mladine bili tej mladini vzor resnicoljubnosti in pravičnosti. — Pa pravi potem dalje ta sovražnik „na-rodnjaške organizacije14 in našeg* narodnega programa dobesedno tako-le: „Žalosten dokaz o izobrazbi in inteligenci učiteljstva bi bil, če bi se takemu programu prodali. Če se mu ne bi zopersta-vili najrazboritejši v učiteljskih vrstah! Vi seveda s terorizmom I Če mestnih učiteljev ni mogoče strahovati, je pa treba spregovoriti odk rito besedo zaradi onih na C. M. šolah. Te veže narodna in moralna dolžnost, da pomagajo postavljati „fundamente naši narodni bodočnosti v Trstu !H Vohati in denuncirati bo treba, nastaviti agente med njimi, da bodo vlo- lili vsako blasfemijo nad narodnimi polbogovi ; če bo pa kateri toliko drzen, da bo iskal naroda brez fraz, da bo neuporaben za „delovanje" izven šole v smislu reakcije, šovinizma in terori ima, Bog ž njim tedaj! Naj bo prost pred pragom! Saj se da strokovna kvalifikacija potisniti popolnoma v stran, učne ure v šolah se dajo najboljšim učiteljem — agitatorjem skrajšati na najnižjo mero, otroci se bodo že učili po mestnih ulicah, prvo bodi „narodna dolžnost sodelovanja v narodni naši organizaciji 1" Tako se naposled odpirajo korupciji pri imenovanju učiteljstva vrata na stežaj, dokler ne bo narod, za čigar blagor gre, sara poraetel gnili sistem (sic l — g. učite 1 j-člankar!!)." — Pa naj reče kdo sedaj, da ni pisal tega članka učitelj-novostrujar! Po teh nesramnostih — poleg jezikovnih napak — ga mora izpoznati vsakdo. „Če m e s t n i h (!) ni mogoče strahovati, pa one na CM šolah !" — Za danes se nočemo baviti natačneie s temi pamfleti na našo narodnost, naše narodno delo in narodne delavce, pamfleti, ki so izšli iz pe- [resa tistih, ki jitn je „najprej šola 'potem dolgo, dolgo nič, potem kup d----(tako se je izrazil!) i n potem šele — narodnost". Konstatirati, dokazati smo le hoteli z njihovimi lastnimi besedami njihovo avtorstvo. Obenem pa konstatiramo že danes še drugo neoporečno dejstvo, da so namreč vendar ti novostrujarji pokazali sedaj, kar so tako skrbno skrivali, kam jih namreč tako zelo vleče njihovo navdušenje za „hetero-geniteto problemov" —: y protinarodno, protislovensko, narodolidajalako socijalno demokracijo I Toliko časa, dokler niso dobili svojih toplih gnezd, so jim bili dobri „narodni polbogovi" in toliko časa so bili tudi oni sami narodni; sedaj pa, ko so se cgreli na svojih mestih, sedaj pa: udri po narodnosti, po narodnjakih, po CM D1 Vsa čast takim učiteljem naše slovenske mladine! Planinski Izlet, ki ga je priredila tržaška podr. „Siov. plan. društva" v nedeljo iz Štanjela na Erzelj — po vrhovih nad Planino v Šmarje, je uspel najlepše po mnogoštevilni udeležbi in vsej svoji prireditvi. Dasiravno nam nI bilo nebo posebno milo in so zastirali oblaki toplo pomladno solnce, je bil vendar razgled z gorskih vrhov po obširni, romantični Vipavski in Bramški dolini in njih bližnjih vrhovih popoln. Po večurni hoji po robatih gorskih grebenih in lepi dolinski poti se je zbrala vsa mnogoštevilna planinska aružba v rodoljubni gostilni gosp. btublja v Šmarjah, kjer jo je pričakovala J;oriška podružnica S. P. D. Po obedu se e razvila vesela, neprisiljena zabava in čas je mineval le prehitro s petjem in navdušenimi pozdravi. Omenjati nam je na-pitnice načelnika trž. S. P. D., gosp. dr. Mat. Pretnerja planincem in planinkam Goričanom kot najboljšim planiuskim sosedom, in ozdrava načelnika goriške podružnice, g. prof. J. Župančiča, ki je izražal željo, da bi se Često sestajali na enakih izletih. Sledile so temu še vesele pesmi naših gorskih slavcev in le prerano nas je pozvala ura na odhod. Nad vse prisrčno in bratsko pa je bilo slovo od goriških planincev in čul si le en glas: Na svidenje na planinskem taboru vrh Trs te I j a, ko pri- Naposled smo gotovi, da se ozdravijo popolnoma in radikalno uretralna zoženja (prostatitis, uretritis, cistitis, mehurnl katarji) s pomočjo konfetov CASILE, kakor tudi sl-filitične bolezni z JORUB1N - CASILE. Po bolezni sledi navadno peri j oda, v kateri se počuti bolnik Še Sibkeg.t, in vsak, tudi naimanjfii napor ga lhhko utru-di. Radi tega treba t< j perijodi po* A svetiti najcefijo pažnjo, bodisi pri | otrocih kakor tudi odraslih, dokler i ne pride fias, ko so vse nade ozdrav- /S ljenja pokopane. Dobra in pri!ežna brana, kakor tudi „Emulzije Scott4 iz retrnega ribjega olja, katera je lahko prebavna, bo dala bolniku nove moči ter mu pospešila slast, — „Emulzija Scott" je ravno tako uspefina poleti kakor pozimi. Biti pa mora sama „Emulzija Scott" in nikaka po-naredba. 1 Cena originalni steklenici, kl tte dobiva v v-eh lekarnah E 2 50 Ako se podije 50 vinarjev v znamkah tvrdki .Scott & Bowne G. m. b H., Dunaj III., ter se ob tej priliki sklicuje na ta oglas, pošljemo potom ene lekarno, in sicer samo enkrat, steklenico emulzije „Scott" za poskusnjo (0i a Dr. Dr. PETSCHNIOO) „ TRST. VIA 1 CATERIIM frEII. 1. Zdravnik u notranje (splošne) bolesni 8-9 In 2— 3 in Specijalist sa koine Is vodne (spolne) bolesni: 11 l/š—1 In 7—7l/, Napredek vede Najcnergičnejr-o in gotovo ee zdravi sifilis s svetovnim sredstvom ■i Jorubin Casile ■■ Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna z<>ženja, prostatitis, uretritis in mehurni Lmi|«l| katarji korenito zdravijo s KUnjVlI WaillVt Konfeti CASILK urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilirg^), popolnoma odpravljajo in ubla/.ujejo petenjo in pogosto uriniranj o; edini korenito ozdravijo uretralna zoienja (prost*tith, uretritis. čistiti«, me-burne katarjo, kamen, nesposobnost za zadržavanje urina.slnzaste tokove itd. — Skat'ja konfeti;ev Caailo K 4--. IORCBIN CASILE, najboljše protisifilitiCno in poživljajoče kriiMslilno sredstvo, ki so uporablja z uspehom proti sifilidi. anemiji, impitenci. kosroboli, ithi**. vnetin žlez, poitnim madeJem, izgubi semena, polucijam, spermatoroj), steriliteti, novrasteniji, energičen razkrojevalec urinovo kiseline itd. — Steklenica Jorubinu Casile K :»50. Vbrizganec CASILE zdravi beli tok, akutno ln kronične katarje, vaginitis, nre-triti« endometritis, vnetje iu iipad maternco itd Steklenica vbnzganca ('»sile K 350. Kdor feli večjih pojasnil, tiskovi i itd., naj naslovi dom« na lekarno LLOYI> za g. Casile Trst. ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo Priznani lni ifcdelki CASILE se prodajajo v vseli akreditiranih lekarnah. Zaloga v Trstu L'ojd, V. dell orologio I. Pristna zdravila Casile nos jo lastnoročni podpis N C»»ll> * CASILE Wlill BI CMJJUAI ■APOLI medicinaln Lokama Mnenje gospodo profesorju Dr. E. PAVR-jo profesorja kirurgije no vseučilišču v Gradcu. Gosp. J. 8ERRAVALLO Trat. Naznanjam Vam da pripisujem Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino dl Chlna Ferrutfnoso Serravallo) rekonvalescentom po operaciji ln da sem popolnoma zadovoljen z doseženimi uspehi. GRADEC, dne 1. februarja 1905. Profesor Dr. E. PAYR. Nova slovenska čevljarnica ■■ IANT0NA JAVERNIKA v Trstu, ulica Farrieto 33 Sprejemajo so naročila po meri za vsakovrstno obliko, tako ntnerik , angleške in druge. Sprejemajo se tudi vsako vrstne popravo po zmernih cenah.---DELO SOLIDNO. n Dobroznana mirodilnica :: I OIOV. CAMAULI I Sv. Ivan - Trst - blizu Nor. doma Velik izbor, barv, pavlak itd. Zaloga za Trst in okolico redilnega I praška za otro- Cl A TiNi^ II ke In odrasle 1IN V ter fosforovega apna za živali. • Tclef, Nil. T TRST, ul .Acquedotto 36 nasproti gledališča Politeaina JtosHetti Vsak dan od 3 pop. do 9 In pol u. Emilisa Dve sestri rojeni z združeno glivo. — Noj večji pojav aveta — — Asra — Živa puntka • Najmanj!« llovclko bltjs Zadnji ostanek plemena RSTIC. I razred 50 vin., II. rp.zred 30 vin. vojaki in otroci: I. razred 110 vin., II. razred 10 vin. J)urjava <$ Go. Jrsf pm zrn Ponterosso 2 Specijaliteta: ANGLEŠKI KOSTUMI IN PLAŠČI po meri — Elegantno delo. — Cene zmerne. — Najfinejše reference tu- in v Inozemstvu. - VELIKA IZBERA SUKNA IN NOVOSTI ZA DAME IN GOSPODE. Ivan de Lorenzo - Anton Ferfila s '• mm ZALOGA 0LINA8TIH PEČI IN ŠTEDILNiKOV Trat, ulloa 8an Maurlzlo O. Velika izbera glinastih peči v vsaki velikosti in barvi. Lastna delavnica štedilnikov. — Izbera plošč za stene n. pr. kuhinie, kopeljl itd. Izvršuje ln popravlja vsakovrstna dela te stroke. Na« ročbe se izvršujejo točno. Sprejemajo se naročila tudi na deželo TOVARNA R00LEAUX I«. LUDOVIK F1KHEII I m) Ulica Morerl 72 TKST-B0JA.N TELEFON 29-14 Izdeluje jeklene kakor tudi lesene ROULEAUZ Ima T zalogi vae potrebSfilne za leiene Id železne HOl7'.KAUX. Delo aolldao. t. . M" 1 -i i J ,> m Stran IV. „EDINOHT" r; 47. redu primorske podružnice svoj gorski shod. Ne smemo pa pozabiti naših vrlih tlam in gospic-planink, ki so se v lepem številu udeležile izleta trr so pokazale vztrajne slovenske turistinje. Družbi sv. Cirila In Metoda je posla} g. Benedikt Toni/, c. kr. vadniški učitelj v p, v Gorici 5 K v proslavo 5ooletnice zadnjega ustoličenja slovenskih vojvod na Gosposvetskeni polju na Koroškem. G. Jos. Valenčič v Trnovem je poslal K 20, katere je daroval g. Anton Krisper v Ljubljani mesto venca pok. g. Jos. Valenčiča. Gdč. Marica Cernej v Grižah pri Celju je poslala K Pri proslavljenju poroke fratn-skega župana g. Karla Černeta se je nabrala ta vsota v najožjem krogu v celjskem „Narodnem domu*. — Družbi C. M. je darovalo jugoslovansko dijaštvo c. kr. I. drž. gimnazije v Ljubljani 200 K ob priliki 5ooletnice ustoličenja koroških vojvod. Tržaška mala kronika. Trst, 19 marca. Posledice aesreCe na driavnem kolodvoru Na podlagi tehnične in sodne preiskave v zadevi nesreče, ki se je pripetila včeraj popoldne na državnem kolodvoru in pri kateri je bilo več ali manj poškodovano 57 oseb, sta bila danes aretirana 41 letni strojevodja Josip Kraus, ro dom iz Judenburga, In 3iletni kurjač Ka* rel Božič, rodom iz Kamnika. Konstatiralo se je, da je vlak privozil v postajo s hitrostjo 40 kilometrov, namesto 20 km, kar bi bilo smelo biti največ. Strojevodja Kraus je izjavil, da je popolnoma nedolžen in je zatrjeval, da ni mogel zmanjšati hitrosti, ker zavore niso delovale pravilno. Božič ni vedel povedati ničesar o vzroku nesreče. Konstatiralo se je, daje bil popolnoma treze. — Škoda na železniškem materijalu iznaša okrog 30.000 K. Zaradi ženske V ulici Sette fontane je včeraj popoldne hotel redar aretirati neko žensko, ki se je pijana zaletavala od enega zida do drugega. Vteknil pa se je vmes neki Marcel Marussich, star 22 let, dninar( stanujoč v ul. Molin a vento št. 17 in je hotel preprečiti aretacijo. Ker ni šlo drugače, je tudi stražnika dvakrat pošteno brcnil z nogo. Ko ga je stražnik hotel zato aretirati, se je ustavljal na vso moč, da sta morala priti stražniku na pomoč dva bosanska vojaka. Potem so ga šele spravili v zapor. Z balkona je padla. Komaj 4letno Milko Zeiičevo so pustili v stanovanju v ul. del. Bosco št. 30 brez nadzorstva. Punčka je zlezla na balkon in padla 6 metrov globoko na dvorišče, ter se težko pobila na glavi. Z vozom rešilne postaje so jo pripeljali v bolnišnico. 'Društvene vesti. Damski večer v Slovamkl Čitalnici se vrši kot zaključni venček letošnjih plesnih vaj v soboto, dne 21. t, 111. v vseh društvenih prostorih. Na sporedu je ples s sodelovanjem sodbe in prosta zabava z improviziranim progrfl mom, Za okrepčilo bo služil skrbno sestavljen buffet. Pričetek je ob osmih in pol zvečer, vstop prost. — Ker je tiskarna preobložena z delom, se je razpošiljatev vabil zakasnela, vendar upiao prirediteljice tega večera, da bo mogoče vabila še pravočasno razposlati. „Na8 Dom", — V svoji prvi skupni st ji se jc konstituiral novoizvoljeni odbor občekoristne stavbinske zadruge „Naš Dom" na sledeči način: načelništvo: predsednik dr. Maks Obersnel, podpred s- dui'v dr. Ernest Rekar, kn|igovodja France Rus, blagajnik Janko MalenŠek, tajni K dr. Josip Agneletto, odbornik Anton Pn 11 it; nadzorništvo: predsednik dr. Just Pertot, tajnik Josip Prunk, nadzorniki : dr. Vekoslav Kisovec, Ivan Dekleva, Ivan Marc, Josip Som. — Urad zadruge „Naš Dom" se nahaja sedaj prostorih „Splošne Hranilnice" v ulici Torre Bianca št. 41, kjer dobivajo člani zadruge ter vsakdo, ki namerava pristo piti k njej, v običajnih uradnih urah pojasnila in nasvete. Z ozirom na veliki socijalni in narodno-gospodarski pomen tega mnogoobetajočega mladega našega zavoda je pričakovati, da ga bodo prav pridno podpirali sedaj, ko se pripravlja na izvršitev večjih del, ne le naši širši sloji, katerim je v prvi vrsti namenjen, ampak tudi oni naši rojaki, ki spadajo med imo-vitejše kroge in inteligenco. Pogrebno društvo v Rojanu ima v nedeljo, dne 22. t. m., svoj 23letni občni »bor v dvorani Konsuranega društva. Začetek ob 10 predpoldne. V slučaju nezadostnega števila tudi članov, se bo vršil občni zbor uro pozneje ob vsakem številu navzočih članov. Narodna delavska organizacija Plesni venček priredi Zveza pekovskih pomočnikov jutri, v soboto, dne 21. t, m. v dvorani NDO v ul. sv. Frančiška V Trstu, dn« 20. marca 1914 j št. 2, II. Cvetlični in dekoracijski valček. Valčkova tekma. Ples vodi prof. Umek. Začetek ob 830, konec ob 3 zjutraj. Vstopnina: gospodje 1 K, dame 50 viri. Cisti dobiček je namenjen zveznemu pevskemu zboru. Podružnica NDO v Škednju ima ju tri v soboto ob 7 in pol shod za delavce v plavžih. Nedrljiki društ enl shod NDO. Shod je otvoril strok, tajnik Brandner in poročal o bodočem občnem zboru trž. deželne organizacije in o sestavi kandidatni; liste. Opozarjal je na naloge, ki jih bo imel prihodnji odbor, ki naj bo z ozirom na to izbran po pameti. Tovariš K e r v i n je bil mnenja, da v odbor treba voliti tudi mladino. Tov. R e n k o (e predlagal, da bi se izvol I že na tem shodu volilni odbor. Tov. Trobec ni zadovoljen z delovanjem sedanjega od-bjra. Kar se tiče kandidatne liste, misli, da bi bilo najbolje, bi se sklicalo velik shod, na katerem bi se izbrale zmožne moči. Tov. Š t e f e stoji na stališču, da morajo biti v deželnem odboru zastopane vse skupine, oziroma stroke. Tov. P r e-logar je ostro kritiziral Članstvo, ki se premalo zanima za razvoj organizacije. Tov. V r a b e c ie izražal željo, naj bi se sklical še en volilni sestanek, morda pri Sv. Jakobu. Tov Jerič: Vsaka skupina naj predlaga svoje zastopnike ; ti naj se snidejo in naj sestavijo kandidatno listo. Tov. Brandner: Najboljše je, Če se izvoli na današnjem shodu volilni odbor in ta naj sestavi kandidatno listo, ki naj jo pa še pred občnim zborom predloži na volilnem shodu. Ta predlog je bil sprejet in v volilni odbor so bili izvoljeni: Josip Pečar, Filip Jerič, Fran Kervin, Jos. Pre-logar, Alojz vrabec, Ivan Demojzes, Ivan Hafner. Obenem je bilo sklenjeno, da se bo vršila seja volilnega odbora v petek ob 8 zvečer v društvenih prostorih, ulica Sv. Frančiška št. 2. Slovensko gledališče V nedeljo popoldne „MARTIN SMOLA", zvečer pa „NAVIHANC1". Vstopnice za obe predstavi se dobe pri gledališki blagajni. sednikom, Rudolf Gasperin podpredsednikom, Leopold Ples tajnikom. Angelj Ga-brovec blagajnikom, Emil Weiseitl Fr Skabar in Josip Legiša odborniki. ' Benedikt Subsn Trst. nI. Porzo Ster. 20 (Sv. J»kob) priporoča cenjenemu občinstvo svejo pekarno in sla-SMfarno. Večkrat na ilan svež kruh. Sprejemajo se peciva T«eh vrst; vino in likerji ▼ steklenicah Postrežba tndi na dom. 2108 OtKfiŽnn PoseHtro na prodaj 2 velikim, de-. bro nrejenim po^lopjr m la trgovino in dobro nrpjeni kleti, ukupno 17 ličnih prostorov, svinjak posebej, dva vrta pri hiSi. Ogromno zem-ljiAče. ki meri 8864 klaftrov. Izborna lega, 20 minut od postaje. Ugodna etna. Već se iive pri e Antona K a l i n, cesta na Vipavskem. 221 14-letni deček iSčo sluibe bodisi v kaki w , trgovini ali v pisarni. — «aslov: trun Pernarčič, Sv. Marija Magdalena Zg. 260 štev. 206. Slovenska družina , Su.n Lorenzo fitv. 10, vrata III., 12. odda sobo gospodu. Ulica Tor 212 Nova hrivmra Via Belwd"< « 4 ** pn- 7J T 7. . 'mCil P°roi» »'""emu nMio.Uu. Udaui Mu'.jević Jurij, bivli pumefnik V. Gjurina. 2006 Mizarska delavnica Lovrenc Mantil! Trst, ulica Aless. Mtnzoni 3 izdeluje mkovnitna pohištvena In aUv-binska dela. Ima pripravljene modeme spalne sobe in kuhinjsko pohištvo wh slogov — Utne inierae, Solidno delo. Proda se: velik bukov gozd za posekati, ključavnice po K 1, dve na pol pokriti kočiji in eden brek pri pri Franu CVEKU v Kamniku. * * Igraici-domačini se tem naj is- potom krenije zahvaljujemo vsem številnim po-Betnikom naše dne 15, 1.111. vrši vse benc« fične predstave. Prav posebno pa se moramo zahvaliti: slavnemu pevskemu dru« štvu -Trst", čigar člani so se rade volje odzvali naši prošnji za sodelovanje, nadalje gospe Mitrovićevi in cenjenim rodo-ljubkinjam za podarjene lepe in pestre šopke, svetoivanskim damam za krasen servis, gosp. Al. Povhu za velikodušni dar po K 10 —, gosp. Žgurju za njegovo vrlo sodelovanje na citrah in vsem ostalim, ki so nam oh tej priliki na ta ali oni način ukazali svoje simpatije. Vesti iz Goriške. Narodni kratkovidno;!, V trenutku, ko se naše ubogo dijaštvo v Trstu, na Dunaju in drugod bori na življenje in smrt s krvnim sovražnikom za enakopravnost, podpiramo v Gorici vsestransko tega neizprosnega sovraga. Cele tolpe agentov se vale po mestu in po okolici, da pobirajo slovenske stotake za italijanske milijonske družbe, ki podpirajo „Lego Nazionale", italijansko obrt in industrijo, in nas s tem uničujejo narodno in gospodarski. S tem netimo sami požar, ki grozi vsej naši posesti in zahtevamo od naših itak revnih dijakov, da bi nam pogasili požar brez za to potrebne vode. Podpiranje tega narodnega zločinstva opravičujemo stem, da so agentje Slovenci. To pa ni tako, ker to niso Slovenci, marveč narodni zločinci. Ako bi se mi vojevali za svojo narodnost tako dosledno, kakor delajo to naši na- j sprotni ki, bi bile naše pozicije danes dru-! gačne in ta ljuti naš nasprotnik bi imel' veliko manj poguma nego ga ima. Ne iš čimo potoni organizacije le predsedniških mest in nadvlade nad krvnim bratom, temveč gospodarskega napredka in zadostnega odpora proti našim sovražnikom. Denar je najhujše orožje. Zato ga previden in zaveden Slovenec ne izroča svojemu krvnemu neizprosnemu sovragu. Ako se trdno oklenemo tega načela, se ti srbo-riteži kmalu spametujejo in pridejo do prepričanja, da je njihova moč obstajala res izključno ie v naši nezavednosti. Nikoli naj ne bo izgovora, češ, da ta ali oni ni tak in da je nedolžen. Vzemimo, da je tudi res tako! Toda mi moramo biti neizprosno dosledni in ne smemo delati izjeme. Šele potem bodo pametnejši in treznejši v drugorodnem saboru vplivali na to, da se razmere predrugačijo. Iz Devina. Na občnem zboru bralnega in pevskega društva „Ladija" v Devinu so bili izvoljeni v odbor: Ivan Pecikar pred- :: MESNICA :: TOMAŽ ZADNIK TRST —a TELEFON itv. 16-08. = trg Sv, Ivan« itv, t. - Prodaja mete iiliitu klavnica na dabalo In drobno. Na drobno goveje: sprednji deli po S 1'44 in I tO. Zadnji deli po K 1 78 in ltfl Na debelo po dogovora, «=» lfainio* J« vedno dobro preskrbljena a tolatln« prvo vrata, kakor tndt parntnino, Za mnogobrojan obisk ie uljudno priporoča Tomaž Zadnlk. ■rlvto In frluria da me And. Rojic, Trst Vla Acqufldftt« 20. Pri porote m gnapodom aa dobro ta bigi|enično po- atreibo. Damam ao priporofla sa ■odemo friiiranja, glavo- pranje, barvanje i. t d, VaakovratM Učna dala aa ianlnjajo dobro ia toflao m IVAN TORRESANI TRST - ULICA G.ULIA ST. 32 PRODAIALNA ŽELEZNINE. - PRE0« METI ZA OOMACO UPORABO; OBRTNI IN POLJSKI PREDMETI. - CENE ZMERNE, MT POSTREŽBA TOČNA. m KRRL GOMISEL stara trgovina jestuin Rojan, ulica Montorsino št. 16 Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, kolonijalije in druge pridelke. Ima vedno najboljše prekttjeno meso. ■ |DDBD| : KlnemotožHif«Bolnim: Vsaki dan velike in interesantne predstave. KLAVIRJI Bosendorfer, Gebrtider Stingl, Koeli & Korselt, Wirht itd. se prodajajo in dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke. UGLAŠANJE IN POPRAVE. Zavod Klavirji 2annoni MARIO MALLT Piazza S. Gfacomo 2, II., Corso. TELEFON 12-57. r, > Preiijilnlci ur In IraflMMMtl Ga Bucher (m dne D"«««*« Takjata) tm sr»« (*» a. m. M&fc fcpalk v. Ksp«j« h »!«*> faa tadl cnkM i mnU hmAi Ia |ofiav||i mka iiHm kifcov lad Ihm DELO SOLIDNO. CENE ZMERNI. Anton Mahne, trgovec Priporofa al. občlnitvn svoje trnviio jntvti ii kolosijalitci blaga Trst, ulica delIMatrla it 4 s podružnico na Greti fttev. 275. VSAKOVRSTNA VINA IN LIKERJI •teklenicah. Blago vedno iveie. Postrežba na dom. Prodna na drobno in na debelo. Alojzij Boik Trii uL Bclcedcrc 3, Tel.342R.VUI. TMo tfdOtGtes. kolonljalnega blaga In jcatfln vaeh vrat. — Blago vedno aveže In prve vrste. — Razpolllia se tudi po polti In dostavlja na dom. HELTETIA Velika zaloga gramofonov Trat, — ulica Barrlcra vecchla 19. Vedno v zalogi velika Uber slovenskih In hrvatskih plolfi od kron 2 50 napre(. Vedno aove plolče najbollie vrste. OramofonI na obroke. S Umetno - foto^rotlčnl 5 H M Trat, RIto (pituq«) Trst, ulica Rivo It 41 pri Sv. Jakoba •• (pritličja) iona1 QIIIBI llllli IfTTtaJ. rnk. MAfiHM kak.i Mil (H|MI, fNiHki, H-tru)Mt y.iMlMik. pl«Ma aa mknMM iftmlkl IM. M. Posebnost: Povefia-nje vsike fotografije Bali lirtmU |«p. atrdalkav ^pN»aa> unlki la ]lk Urrta). aa Imi, minili« Udi HM) Mta TM! Pekli Draže (kvas) Iz odllkouane slovenske tovorne drot so dosegle dosedaj vsepovsod naM sloves. Harodidak. naročajte pri domaČi tvrtki, kl Vam postreže po konkorentnU cenah. J. J. SOBAH. Trst VI« Ym*tI 1 _ Telefoi N. 22«S