Listek. Radi spovedne molčečnosti — v smrt.*) Meseca julija leta 1894 je bilo v sodni dvorani v mestu L u na Francoskem zbranega mnogo občinstva. Na zatožni klopi je sedel duhovnik Bruneau, obdolžen, da je umoril duhovnika Frikota. Za pričo je bila neka ženska, služabnica umorienega. Bruneau ie sedel mirno, svest si svoje nedolžnosti in udan v voljo božjo. Po njegovem bledem obličju je razlit mir in njegov glas doni tako žvonko, tako prijazno in ob jednem tako žalostno in proseče, da je segalo vsakemu v srce. Na raznovrstna vprašanja sodnikov je molčal, le tedaj, ko so ga vpraSali, ali je on morilec, je vskliknil, da je nedolžen. »Ali vam je morebiti kaj znano, ali sumite koga drugega, da je umoril vaSega tovariša?« povpraSuje sodnik. V hudem boju je bil duhovnik. »Bog! daj rni moč zoper skuSnjavo«, je vzdihnil proti nebu, potem pa rekel: »Gospod, nedolžen sem; jaz nisem morilec!« »Priča, povejte Se enkrat, kje ste bili, *) 0 tej dogodbi smo že lansko leto kratko poroiali. — Op. uredn. ko se je zgodilo zločinstvo ?< zapove sodnik priči, služabnici umorjenega duhovnika »Bila sem ravno v kuhinji, kar zaslišim zamolkel krik. Poslušam, pa ker je bilo zopet vse tiho, sem mislila, da se motim. Videla sem, da je g. Bruneau Sel od mojega gospoda. Ko sem zvečer prinesla večerjo, sem našla g. Frikola vsega krvavega in mrtvega. Prestrašila sem se tako, da bi skoro omedlela.« »Gospod Bruneau«, pretrga sodnik besedo, »ali imate kaj pripomniti na te besede?« »Gospod sodnik, nedolžen sem!« reče potrto duhovnik in milo pogleda na pričo, ki povesi oči. »To ne zadostuje; vi morate navesti dokaze vaše nedolžnosti!« »Moja vest in Bog, ki vse vidi in ve, sta dovolj jasna dokaza. Drugih dokazov nimam.« »Tako pa, žalibog, ne morem verjeti, ker razlogi govore preveč zoper vas. Nedolžnost je že marsikdo zatrjeval in Boga klical za pričo in svojo čisto vest, a vendar je bil največji hudodelnik.* »Nedolžen sem in udan v voljo božjo«, odgovori duhovnik in zopet pogleda na pričo. »Torej nimate nikakih drugih dokazov?« vprasa sodnik. Duhovnik molči. >Zakaj ne govorite? Sumite-li koga drugega? Povejte!« »Ne vpraSujte«, d6 bolestno duhovnik. »Jaz sem nedolžen!« Na vsa daljna vpraSanja je zatoženec molčal. Ker ni imel nobenih dokazov, so ga obsodili na smrt, da se mu odseka glava. Mirno je sprejel obsodbo, le s tresočim glasom je vskliknil: »Nedolžen sem!« Obsodba se je mislila izvršiti v treh dneh. Bilo je jasno, lepo jutro, ko se je trlo vse polno ljudstva na prostoru, kjer je bil postavljen oder za obglavljenje. Ko pripeljejo obsojenca, zavladala je grobna tihota. Nikdo se ni ganil. Vse oči so bile obrnjene v duhovnika, čegar bled obraz je izražal mir in pokoj. Tu in tam so se sliSali globoki vzdihi in po marsikaterem licu je tekla vroča solza. Duhovnik poklekne in moli. Rabelj je že stal pripravljen s podvihanimi rokavi in v jutranjem solncu se bliSčečim mečem. »Nedolžen urarjem, zvest svojemu poklicu«, to so bile zadnje besede duhovnikove. Meč se zasveti, ostrina zažvižga in glava duhovnikova je padla od trupla. Visoko je švignila kri in piskajoč je uhajala sapa. Nekoliko trepetov, nekaj pregibov — in truplo brez glave je iežalo mirno, nevzdramno, <5akajoč trobente angeljske, ko bo zopet vstalo.  Prelita kri je tekla po ndru in se cedila na zemljo. Glava je se odpirala usta, jezik je migal in trepalnice še utripale, nato se je tudi to umirilo. Ljudstvo je pa glasno zaihtelo, ko je rabelj dvignil odsekano glavo in jo pokazal občinstvu. Preteklo je kakib osem let. Dolg čas, ako gledamo v prihodnjost, kratek, ako se oziramo v preteklost. Nesrečnega duhovnika je že vse pozabilo; kar se je dogodilo nekaj, da je zopet oživel spomin nanj. Bilo je zvečer. Dež je pršal in povrh je bilo Se veterno, da je vsak — ako ni imel nujne sile — najrajSi tičal doma. V mestu Nantesu je nekdo potrkal na župniSCe, proseč za spoved k neki na smrt bolni ženski. Kmalu na to je stopal duhovnik z Najsvetejšim proti majhni hiSici. Spodaj v kleti na slabi postelji je ležala ženica srednjih let. Ko jo je duhovnik spovedal ia obhajal, je odžel bled in zamišljen. Bolnica je pa poklicala po njegovem odhodu gospodarja in še dva druga ter začela pripovedovati: »Cutim, da se mi bliža smrt. Strah me je pred njo in pred večnim sodnikom, pred katerega kmalu stopim. Predno pa umrjem, hocem Se povrniti, kolikor je v moji moči, čast tistemu, ki je moral zaradi mo|e hudobije nečastno umreti. — Bila sem več let služabnica pri duhovniku Frikotu v raestu L .... u. Imel je mnogo denarja in večkrat se mi je vzbujal pohlep po njem, vendar sem se od začetka premagovala. Medtem sem se seznanila z nekim človekom, ki mi je obetal zakon. Hotel je od mene denarja, ker pa sama nisem imela dovolj, on je pa čim dalje več potreboval, sem začela jemati svojemu gospodu. Ker sem se bala, da bi mi ne prišel na sled, potem bi zgubiia službo, sva se dogovorila, da ga umorim in mu vzamem ves denar. Sklep, ki nama ga je nasvetoval sam hudobec, je dozorel. Ko se je Frik kakor navadno po obedu vlegel, da malo zaspi, sem ga umorila, denar pobrala in ga dala mojemu zaročencu, da bi ga pri meni ne našli. Nato sem prosila g. Bruneauna, da me spove. Gospod, nič hudega sluteč, mi je izpolnil mojo prošnjo in tako sem ga prisilila k moičečnosti. Vedela sem, da ne prelomi spovedne tajnosti. Pa mojega zločinstva še ni bilo konec. Satan me je vpletal čim dalje bolj v svojo mrežo. Šla sem na sodnijo in zatožila ter pričala zoper Bruneauna. Obsodili so ga na smrt in mu odsekali glavo. Bila sem že tako v rokah hadičevih, da sem Sla gladat na morisče svojo nedolžno žrtev. Videla sem, kako je odletela glava, zdelo se mi je, da me je še v zadnjem hipu pogledalo njegovo oko. To me je tako presunilo, da nisem nasla več miru in sem kakor Kajn hodila od kraja do kraja. Moj zaročenec je pa z denarjem pobegnil. Kam, tega ne vem, in se tudi dosedai nisem ničesar čula o njem. Tako sem preživela v straSnem stanju ta leta; in sedaj na smrtni postelji se mi je vzbudila vest, huje kot kedaj, me žgala in pekla, da mi ni bilo obstati.« Končala je bolnica in težko sopla. Oči treh poslušalcev so bile rosne. Še nekaj vzdihov — in duša je odSla pred sodbo. »Odšla je k večnemu sodniku; ali ji bo odpuščeno?« vprasal je hiSni gospodar ravno vstopivSega duhovnika, kateremu je na kratko povedal nam že znano povest. »V nebesih je večje veselje nad enim greSnikom, ki se spokori, kakor nad devetindevetdeseterimi pravičnimi«, odgovori ta resnobno in častitljivo. Veliko zanimanje ia pozoroost je vzbudila ta dogodba, ki se je razširila po časnikih. Eai so obsojali prenaglo sodbo, drugi so se hudovali nad zločinko in zopet drugi so pomilovali nedolžao umorjenega duhovnika. Tudi mi si lahko mislimo svoje. Duhovnik Bruneau je padel kot žrtva svojega poklica, akoravno bi si labko z eno samo besedo ohranil življenje. Tak je katoližki dubovnik!