Štev. 166 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v petek 20, avgusta 1920 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLV Izhfja — izvzeaišh ponedeljek — vsak dan zjutraj, — iaiStvo: ulica sv. Frančiška Asižkega Štev. 20. I- —j st pošiljajo ured- ništva. — NefrankJran« -* ^ Požar, župr. ne vračajo. — Izdajatelj in cdg< " »a - Gou konsorclj lista Edinosti. — Tisk — N«rojEn.Loprivf na mesec L 6.—, pol leta L 33.— in celo ' . 60.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo V širokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. Razni značilni pojavi Pred par tedna fe a Italijanom , ki je s kaj prozornim namenom pripovedoval italijanskemu prebivalstvu, Icako da so razni uradi, ustanove, pod e tja, še (Vedno preplavljeni od Slovencev, d oči m da se morajo bratje iz Trsta in kraljestva boriti tu z brezposelnostjo. Poleg tega pa da Slovani še groze ...! Namen sicer ni bil povedan izrecno. ali, bil ie, kakor že rečeno povsem pro-loren: tpoeiv je bil to mi ma*čevan;e in preganjanje ...! Kmalu na to je sledil drug oklic iste -Zveze % ki pa mu je b;ia beseda cdkriteja. To je kil x3.rek.tcn »poziv na mornariške, plTvbene ladj.e-delni&ke krc^e. naj že enkrat začne z energičnim in brezobzirnim — čiščenjem ! To je bil odkrit poziv — brez figovega peresa — k preganjanju m izganjanj a našega živ1' i. Rečano je bilo: -Mi se navdušujemo za ogenj čiščenja! Par dni na to e v rimski zbornici pcslanec Saiveniui izrekel nekoliko iskrenih in pametnih besed o reševanju jadranskega vprašanja. Opozarjal je poslance — n gospeda v rimsku zbornici. r.e izključilši vladnih mož, >o v resnici krvavo potiebni takega pouka — da je na pr- ; i prclč Vzhodu nevaren ognenik; da so razmere na zasedenem ozemlju postale ne-znosne; da Italija -ne pozma resničnih dogodkov, ker ji časopisje ne govori resnice: in da ti do-£ ^ki d'skrediiujejo Italijo pred vnanim sve-1 m. Na zaključku je naglasa! govornik neiz- Jiljoc potrebo, da altini v isti smeri, a še odločnejše, še izra-..IsjŠe. Reke! je. d-a se je prejšnje navdušenje (tu je pač men'1 laško prebivalstvo na tem ozemlju) Iz-premenilo v ogorčenje. Onečaščena da so vsa aaj višja načela: čaščenje svobode in pravičnosti naepreti zatiranim manjšinam. Razvilo ila se je nezaslišano 'preganjan e. Namesto pravice do svobode se je postavila samovolja bi-ričev in komisarjev. Govornik je očital vladi, tia se daje informirati cd 1 udi, ki so nekdaj razobešali črno-rmene zastave in podpisovali avstrijska vojna .posojila. Čini arditovskih in fascislovskih elementov da so dosegli svej vi-f-ck a" razde vanju in plenjen u na škodo soci-jal;stov in Slovanov. S .preganjanjem in -trpinčenjem da bi hoteli uničiti socijaliste in vpe-peVti Slovane. Jugoslovansko p-rebh a-lstvo da te žniev najhujšega ■preganjanja. V zasedenih k aj:h ne obstoje ne zakoni. ne svoboda, ne pravica, Govornik ,je pozival vlado, naj se stvari urede tako, da os>tavraštva. V tem večje presenečenje n3im je bil kratek ttanck pod naslovom > Mi in Slovani v tor-kovem izdanju tukajšnjega lista -Nazione , ki je doslej pihal v največji rog najhujše vojevi-to ti preti slovanskemu življu. Posnemljemo gla\ne momente: Italijia'nski zaken sicer ne pazna drugih na-rodnoiui, dovoljuje pa, da si Listi, ki imajo sred-stva za to, ustanavlja o svoje šole — seveda v mej^h zakona «.n pod nadzoirst\Om oblasti. Nl zahtevamio izjemnih zakonov za slovansko manjšino, ki bo mogla živeti svoje življenje brez vsakih zaprek. Trebalo bo pa paziti, da Slovani ne bodo zar-pan a, ki Je bodo uživali, zlorabljali za pripravljanje z3vratno«ti na škodo Italije in te^a ozemlja. Nočemo, da bi Slovani iai slabi Italijani (tu meni 90c:jaLste) mogli pri-pravljati pc^ratek nvncJcstl, ki re sedaj pokopana pod sez-namom 500.000 fcrlev. Politika Italije ne bo smela biti navdahnjena cd sovraštva proti slovanski manjšini. Ne bo potrebno postavljati rešal; zadoščalo bo, da se bo izvajal zakon in da se poreče novim držaljanom državljanom drugega plemena: Italija r.i bila nikdar tiranska prostera na solncu je tudi za Tas. Odvis-oo bo od Slovanov, da postanejo debri ^ome-ftčani... Ta izvajanja v -Nazione- so nas presenetila, £asi tudi ta ne odgovarjajo načelu pravičnosti In zaščite manjšin. Kaiti strmeti moramo na ci-r,;imu. s kat erim nam dovoljuje milostno, da si borno nvogli ustanavljati šole — na lastne stroške! Lepa pravičnost države bi bila ta, če ena noče iz svojega nič storiti za izvajanje pravičnosti! Sepav e tudi izgovor doslej drugorodnih manjšin. C:m si hoče priključiti take manjšine, bo n:orala .poznati in vpoštevati tudi njihove potrebe in zahteve. Če nas je ta članek v »Na-auone vendar presenetil, je to zato, ker je vsaj ton drugačen, nego je običajen v tem listu. Ali, tudi ta miroljubni ton ni trajal dolgo. Istočasno je »Nazione« priobčila drug članek » ietem predmetu, k er pa je zapiskala zopet na svojo staro piščal in nam pošiljala najbolj J;reščeče rvoke. Menila je namreč: Ce s2 bo Itaiija v porU^anji: z Jugoslaven: tudi zatire- šala proti vsem mednarodnim pravilom, tako, da bodo Jugosloveni smatrali kot izgubljene ▼se svoje pravice, bodo tukaJSngi Italijani srna. trali to postopanje kot popolnoma upravičeno z ozirora na vse tisto, kar so pretrpeli t prejšnjih Čr-sih!! Tu pa nam >>Nazionea sporoča z brutalno odkritostjo: Lasciate ogni speranza! V Italiji nimate pričakovati; niti na>primitiv-nejših pogojev za svoje življenje in svojebitni razvoj. Usojena vam je narodna smrt. Italija je liberalna in demokratična država, ali v nji ni prostora za svobodo za — vas!J MaSčevati se torej hočejo nad nami za to, katr so pretvezno pretrpeli pod avstrijskim režimom! Taka maščevalnost ni le krivična in neupravičena, ampak naravnost nemoralična. Slednjiič naj zabeležimo tu kot simptom, da tukajšnja »Era Nuova« precej ojstro obso'a dogodke, kakršen je bil oni v ponedeljek z\ečer na trgu »Unita«-: torej nasilja. No, o tem ^no že iz pregovorili. * • * Opravičene smo rekli uvedema, da so vsi ti pojavi, ki so sledili te dni drug drugemu, zelo značilni. In sicer ravno zato, ker so si navskrižji. Ovajajo, da nastaja med Italijani politična desorijentacija z ozirem na vprašanje, kakova bedi uredba na ozemlju, na katerem živi naš rod in ki naj se priključi k Italiji. Na vsak način pa je iz gori navedenih izjav sklepali. da se je vsaj v enem delu italijanskega javnega mnenja začelo nekako čiščenje v preso, anju stvari. Pametni glasovi so sicer res še •redki. Vprašanje velike pomembnosti je seveda, ali možje, kakršnja sta Salvemini in Ccsattini, pritegnejo vsaj večino italijanskega naroda na svo'o stran?! In cirugo nič manjo važno vprašanje je: izraža li posl. Cosattini naziranje vseh socijalistov? In pa: ,je - li so socijalisti — in tu so nam posebno pred očmi tudi naši tržaški sooijalni demokrat;e — pripravljena za krepka dejanja za uveljavljen je Cosattinievih naziranj?! Je - li res hočejo — in moč za to imajo, Itakor smo videli ob albanske^ vpraišiinju — zastaviti tudi z odločno borbo za to, da bodo mogli tisti Slovani {ki se eventualno priključijo k Italiji — res — kakor se izraža cNazione - — živeti samosvoje narodno in kulturno življenje?! Na pripombo tega Usta, češ, da bo od" vedenja jugoslovcnske manjšine odvisno, kaka bo bodoča usoda, moramo že ponoviti vprašanje, ki smo je nedavno naslovili na okupacijske oblasti: mari ni bilo v vse'r zasedberj debi vedenje podrejenih organov tako, da je našemu ljudstvu naravnost onemogočalo spoprijaznenje z današnjim stanjem?! Ni odvisno le od našega življa, anspak tudi cd vedenja oblasti in njihovih organov, od vsega zistema napram slovenskem prebivalstvu, ali .pride ali ne pride do takega soživljanja, kakor je »Nazione* že!i — za sedaj; seveda samo z besedo. Delitev istrskih občin Deželni izredni komisar za Istro dr. Chersich je sklical v tekočem tednu komisarje in nfih zaupnike iz posameznih istrskih občin v Trst na posvetovanje, tkjer bi se imelo rešiti vprašanje glede razdelitve an preustrojitve dosedanjih istrskih občinskih okrožij. Stvar je eminentne važnosti ne le z narodnega, ampak tudi in posebno z gospodarskega in kulturnega stališča. Zato morajo biti pri presojanju in cdilo-čevanjju o tem vprašanju potisnjeni ▼ ozadje vsi lokalni in separatistični oziri, ki nimajo v splošni narodno-gospodarsko in kulturni koristi ni-kake podlage. Ne gre tu za roomentano dobrobit kakega kraja, ki bi morda vsled delitve občin imel nekoliko več materijelnih dohodkov, ampak za ves bodoči narodni, gospodarski in kulturni razvoj istrskega prebivalstva in istrskih občin. In ravno vsled tega je p -trebno, da se o Lem vprašanju izrečejo kompetentne osebe, ki zastopa o ne le formalno kako občino, ampak v resnici predstavijo ljudsko voljo. Nočemo odrekati sposobnosti vsem sedanjim načelnikom poedinLh istrskih občin, ali lejstvo je, da je med njimi dosti takih, ki ne poznajo razmer dn ki ne predstavljajo ljudske volje, ker so bili še le pred kratkim od okupacijske oblasti postavljeni na Čelo dotičnih občin. Zato smatramo za nuno potrebno, da 3e reši to vprašanje ne preko ljudstva, ampak sporazumno ž njim. Vsled tega morajo dobiti istrske občine najpoprej sveja zakonita ljudska zastopstva, ki naj se izrečejo o nameravani preus t rojit vi! Rešitev tega vprašanja se nam zdi za seda; preuranjena tudi s strogo občinsko-ekonem-skega stališča. Notorno je, da pri vladajoči draginji morajo dobivati občinski tisiužbenci tudi primemo plačo. 2e obstoječe občine se morajo boriti s kričečimi financijelnimi težavami, da pokrivajo svoje upravne strošike. Kakor hitro se pa občina razdeli v dve ali več samostojnih občin, ali pa se od nje odcepi eden ali drugi kraj, se njeni dohodki zmanšajo, dečim ostanejo nje upravni stroški neizpremenjeni; poleg tega pa morajo na novo osnovane clbčine še vzdrževati svoj poseben administrativen aparat, ki zahteva malone ruvno toliko tnpravnih stroškov, kakor poprej velika celotna občina. Vse to so momenti, ki se pri znano mizernih finan ci jalnih sredstvih istrskih občin ne smejo prezirati, ako se nočejo posamezne občine gospodarsko ruinirati! Prepričani smo z ozirom na vse to, da je na korist istrskih občin, da se vprašanje glede njih preustroja odgodi in prepusti onim faktorjem, ki — ker ljudstvu odgovorni — upravičeno prevzamejo na-sc odgovornost za tako dalekosežni korak. Zveza id [iMko in Maiijo Sporazum med obema državama glede poljskega ia madžarskega vprašanja venskih mejaih. Ker pa tega ne more doseči, namerava .proglasiti republiko in se postaviti pod zaščito Zveze narodov. Vojska se je že začela organizirati, tako da >bo štela prve čase kakih 30.000 mož. Republika Baranja ne namerava ostati osamljena, če se ji obnese njen načnt. Zahtevati hoče plebisoit, da se nj^no prebivalstvo izjavi, ali je zai Jugoslavijo ali za Madžarsko. Predvideva se, dai bi se v tem slučaju izjavila večina prebivalstva za Jugoslavijo. Izgredi proil zaveznikom v KatMtzu Prava bitka med prebivalstvom in francoskim vojaštvom BEROLIN, 19. (S.) Medzavezniška komi si a v Oppelnu objavlja izjavo, ki vsebuje sledeče podrobnosti o incidentih v Kattowitzu: Konjenica je posredovala da zaščiti dva šoferja, ki sta bila zlostavljena od množice. Eden cd njiju je bil ranjen in neki častnik, ki je tekel šoferjema na pomoč, je bil skoraj linčan (raztrgan) od množice. Aled tem ko so se odigravali ti incidenti, so demonstranti skušali prodreti konjeniški in policijski obroč, ki je zapiral pot k poslopju, kjer se nahaja medzavezniška komisija. Tedaj se je parkrat ustrelilo fz neke hiše nasproti sedežu komisije. Bila je vržena. tudi ena ročna granata, ki je napravila paniko med demonstranti. Straža poslopja, kjer se nahaja komisija, je rabila orožje. Dr. Milev* skl, ki je pomagal ranjenim, je .bil zlostavljen od množice, a okoli sedeža medzavezniške komisije se je vnela živahna bitka. Zopet se je streljalo in bile so vržene druge ročne granate, ki pa niso napravile nobene škode. Med tem se je izvedelo, da je bila straža napadena in da ima že enega mrtvega. Tedaj mu je šla na pomoč ena četa, katero so sprejeli demonstranti s streli in z ročnimi granatami. Streljanje je prenehalo še le proti jutru. Čete so imele dva mrtva in 16 ranjenih. PARIZ, 18. (S.) Iz Kattowčtza javljajo: Francoska konjica je bila napadena od demonstrantov,, kaitero je hotela razpoditi, in en francoski vojak je bil ubit. Vsled tega so bili vojaki prisiljeni rabiti orožie. Glasom nekega nemškega lista je bilo 0 mrtvih in 26 ranjenih. Poljski načelnik Rosakovski je bil baje težko ranjen. BEROLIN, 19. (S.) Wclffova agencija je dobila iz Kattowitza brzojavko, ki pravi, da so se v KattovviUu dogodili novi neredi včeraj popoldne. Množica se je zbrala pred palačo poljske misije za ljudsko glasovanje in je zahtevala, natj se ji izroči crožje, ki da je skrito v palači. Policijski oddelek je hotel razpoditi množico. Ustrelilo se je, nakar je Cedilo močno stre anje iz pušk, vsled česar je nastal velik požar v palači poljske misije. Požar je bil po-gašen proti večeru. RnsKo-poljsKi Doji za Varftrao traiajo dnlle Pogajanja v Ninsku začela RUSKO POROČILO CURIH, 19. Neko poročilo iz Moskve z dne 18. t. m. pravi: Krajevni poljski uspehi pri Varšavi ne izpremlnjajo splošnega strateškegai položaja. Bili so predvzeti protiukrepi z najboljšim uspehom. Sovražnik je napravil predvčerajšnjim protinapad in je napredoval do Cie-hanova, ki pa smo ga včeraj zopet zavzeli in zajeli pri tem 1200 ujetnikov in 72 topov. V bojih severno'cd Novogeorgijevska smo zavzeli Grubešev. V odseku pri Vladimirju Volimskc-mu smo napredovali južno od tega mesta. V tarnopolskcm predelu srno dosegli Zborov. POLJSKO POROČILO VARŠAVA, 18. (S.) Uradno poljsko poročilo pravi: Najprej so Poljaki pustili bel še viške čete, da so se približale k srednjemu toku Visi e čn k zunanjim varšavsikm utrdbam il nato so sprožili protinapade na obeh krilih. Prvi je izh'Eijal od Deblina (Ivangcroda) v smeri proti Brest-Litovsku in se je razvijal pod poveljni-štvom državnega načelnika. Drugi pa je -planil iz Modlina in Novogeorgijevska navzgor ob Narevu. Poljaki so se spoprijeli s sovražnikom ob progi Varšava—Gdansko. V mlavskem odseku je vojska pod poveljništvom maršala! Pi!-sudskega odbila sovražnika na celi črti cd reke Wieprz do Nareva, 40—80 km na globoko. V smeri preti Brest-Litovsku so Pol aki dosegli Parcze\v. De>no krilo poljskih čet, ki so v srečnem iprcrtmcipaski napredovale ob Bugu, so bile pod poveljništvom raznih francoskih častnikov pod vodstvom generala Ilallerja in njegovega pcbočnćka generala Billct, ki je zapovedoval naskočnim četam. Oba protinapada sta dosegla nagio svoje cilje. Severni breg del nega Narevva je sedaj popolnoma prost. POLJAKI VZELI NOVO MINSK LONDON, 18. (S.) Iz Varšave poročajo: Bitka pri Varšavi se zdi, da se razvija povoljno za Poljake, ki so zepet zavzeli utrdbo Novo Minsk. Poljska ofenziva se nadaljuje PARIZ, 19. (S.) Radi nevihte in vznemirnosti zraku ni prišla nobena brzojavka o operacijah poljskih čet. Toda zadnje vesti, ki so prišle iz drugih krajev Poljske, pravijo, da se protinapad razvija v sijajnih razmerah. Poljske čete napredujejo in zajemajo ujetnike. RUSKO-POLJSKA PREMIRNA POGAJANJA SO SE ZAČELA V TOREK iLONDON, 18. (S.) Neka uradna vest iz Moskve pravi, da so se začela rusko-poljska premima pogajanja v torek ob 9. Druga seja se bo vršola dt?nes. LONDON, 18. (S.) iNeka uradna brojavka iz Moskve o rusko-p oljski premimi konferenci javlja, da je imel po izmenjavi pocblast.l predsednik ruske delegacije govor, v katerem je naglašal miroljubno politiko Rusije in namen sovjetske vlade spoštovati suverenost in neodvisnost Poljske kakor tudi pravico tega naroda, da sam določi obliko vlade. Izjavil je nadalje, da nudi Rusija Poljski večje materijalne koristi kot je to, kar ji je dala ententa. LONDON, 18. (S.) N-cbeno pol sko poročilo ni še prišlo o pogajanjih v Minsku. Po neki vesti iz Varšave, je bila pclj*ka vlada do danes zvečer brez zveze z delegacijo. Rusi javljajo, da ovirajo razmere v ozračju radiebrzojav-no občevanje. TROCKIJEVE IZJAVE V MOSKOVSKEM SOVJETU »N« poljski fronti se bo odločil« usoda revolucije« LONDON, 19. (S.) Glasom neke radiobrzo-javke, ki je prišla v London, je podnl Trocki v moskovskem sovjetu sledeče izjave: Ustavitev naših sprednjih čet pred Varšavo ni izpie-menila prav nič na celi stvari. Kar se tiče poljske fronte, ona je razdeljena na dva dela, na vojaškega in diplomatskega. Pogajanja, ki se vršijo v Minsku, imajo izredno važnost, ker se razvijajo pod dojmom velikanskega laburističnega gibanja. V Angliji so se godile z ozirom na naša pogajanja manifestacije, ki jim do sedij ni bilo enakih. Na fronti generala Vrangela odpiramo vsa vratat našim sovražnikom, toda napadli bomo na bokih in za hrbtom. Fronta generala Vrangela zadobiva aicer veliko važnost, toda na pcijski fronti se bo odločila usoda revolucije. Poljsko odposlanstvo v Ameriki NEW Y0RK, 18. (S.) Spreiemajoč poljsko odposlanstvo, mu je Co!by zagotavljal vse sim-petije Zedinjenih držav in željo pomagati Poljski z vsem, ka.r je v skladu z ameriškimi zakoni. LLOYD GEORGE V PARIZU PARIZ, 18. (S.) Lloyd George je pripel v Pariz s posebnim vlakom. V njegovem vozu se je nahajal angleški poslanik v Parizu, ki mu je Šel nasproti do Champigny. Lloyd Gecrgs je poklical v svoj vagon angleškega vojaškega dodeljenca, od katerega si je dal razložiti na zemljevidu položaj poljskih čel. kakršen ie po najnovejših poročilih. ZBLIŽAN JE MED ROMUNSKO IN OGRSKO PARIZ, 19. (S.) Agencija Havas pravi, da je romunska \lada vsled težkega vzhodnega položaja razumela korist od vzpostavitve diplomatskih -ednošajev z Ogisko. Da olajša stike je Take Jonescu, minister za zunanje zadeve, prosil francosko vlado za posredovanje in je takoj odpotoval v Budimpešto. Predvčerajšnjim je obvestil ogrski zastopnik v Parizu Milieranda, da je njegova vlada pripravljena sprejeti polkovnika Etareca, pobočnika kr^l a Ferdinanda kot giavnegu komisarja s činom pooblaščenega ministra. Ogrska vlada sprejema tudi izber Lc-padeteja, bivšega tajnika sedmograškega u-pravnegu cdbora, za odposlanca za rešitev vprašanj, ki izvirajo podonavske konfederacije«. »Mi smo drugačnega mnenja — je izjavil Beneš — smatramo podonavsko konfederacijo za nepotrebno, ker tudi brez nje se bo Tzpcsisvil mir in red v srednji Evropi.« Kar se tiče rusko - poljskega spora, je poudarjal minister Beneš, da se je češkoslovaška republika izjavila za nevtralnost, ki jo bo branila z vsemi močmi. Smatramo, da je ireba skleniti mir med Rusijo in Polako, da se morejo resiti vsa druga evtopska vprašanja. Ne želimo pustolovščin, toda branili bemo vedno našo teritorijalno ce-Jokupnost. Pcgajan a z Jugosloveni bodo utrdila vezi med obema narodoma« V čast češkoslovaški misiji je bil prirejen diner .. Ministrski predsednik Vesnič je pozdravil dr. Bcneša, poudarjajoč sodelovanje obeh narodov pred vojno in tekom vojne. ^Narediti moramo vse mogoče v svrho ohranitve miru okcli nas in ukreniti v ta namen vse potrebne ukrepe. Ncčemo delati nasilja nikomur, toda ne bomo trpeli, da bi kdo poizkušal uničiti sklepe zadnje mirovne konference. Ne bomo trpeli niti iluzij, ki bi mogle nastati glede vprašanja naših pciitičmh in teritorijalnih pravic. Oba naroda bo«ta priznala našo zvezo in io pozdravila z navdušenjem in zaupanjem.« Minister Beneš je nato omenil prijateljstvo obeh narodov in pomoč, ki so jo dali Jugosloveni, posebno pa predsednik Vesnič, prof. Ma-saryku in dr. Benesu v Parizu ter češkoslovaškemu odposlanstvu na mirovni konferenci. »V času, ko se -dva slovanska naroda bojujeta na vzhodu, moralmo še bolj strniti naše že tesne vezi in pokazati svetu, da hočeta cba slovanska naroda sodelovati na vzpostavitvi miru v Evropi in ustanovitvi nove Evrope, mirne, pravične in demokratične. Potrebno je pokazati našima narodoma, da naša zveza in sodelovanje pomenita za> njiju delo za mir, notranjo utrditev in vnanjo varao?t. Ne bomo pozabdi naših zaveznikov in zvesti bomo ostali politiki, ki smo j-o zasledovali ž njmi teJeom vojne ter sledili vedno politiki pra-včnosti in prava, ki se je tako sijajno izkazala tekom svetovne vojne. Psčuh m Baranin proti priklopite! k Madžarski LJUBLJANA, 19. V Pecuhu vlada med delavstvom velikanski odpor proti priklopitvi mesta k Madžarski. V nedeljo se je sestalo kakih 30.000 delavcev, ki so odločno protestirali proti temu, da bi Jugosloveni izročili mesto Madžarski. Vzpostavil se je na impozanten način Narodni svet za mesto Pečuh. Izvrševanje tega Čina so odobravale in .podpirale jugoslovenske oblasti in sicer iz razloga, da se da velikemu delu meščanstva prilika, izraziti svojo voljo, ker je bilo sedaj tu vse razburjeno proti mestnemu senatu, ki se je poleg tega, da je tajnim potom stal v zvezi z madžarskimi oblastmi, kazal kot prij-atelja belega režima in je na vešč način zapostavljal interese delavskega stanu. Dalje je nekorektno vodil občinske posle, neupravičeno razpisaval davke itd. Mnogobrojnemu občinstvu so vodje akcije za vzpostatvi tev Narodnega sveta in izmenjavo mestne uprave prediložili dokaze o težki obtožbi preti dosedanji upravi in pozvali meščanstvo in delavstvo, naj uporabi priliko, ko jim je omogočeno, da z dobljenjem oblasti manifestiraj svojo voljo ćn protestirajo preti onim ljudem, ki so prisegli madžarsi republikanski vladi in od katerega prisege še niso edvezani, a že sedaj odkrito delajo v korist Horthijeve bele vlade. Sedaj imajo priliko, da se svobodno iž'avijo, ali žele vzpostavitev Narodnega sveta, ki bo izvršil priprave za nove občinske volitve. Ta poziv je bil sprejet s silnim navdušenjem m že -ob govorih so se čuli klici: »Doli s Horthijevitm špijoni in gardisti! Ne želimo, Siuvons izjavil da bi bila Nemčija pripravljena: na vzpostavitev diplomatskih odncsajev s sovjetsko Rusijo, tim ji ta da zadoščenje za. umor grofa Mirbacha. Z druge strani je Nemčiji veliko na tem ležeče, da reši nemški kapital, naložen v Rusiji, in tako o^lcčni odpor Nemčije .proti posredovanju v rusko-zavezniškem sporu na strani entente, je razen ozira na -tako ne asni sedanji položaj tudi gotovo posledica prepričanja, da se da loaj dobili od Rusije samo prijateljskim potom. Prosto mesto Gdansko za nevtralnost PARIZ, 18. (S.) Agencija Havas priobčile sledečo brzojavko iz Gdanskega: Odbor ustavodajne skupščine za zunanje zadeve je sklenil povabiti velikega angleškega komisarja g. Re-ginalda Towerja» naj proglasi nevtralnost gdanske svobodne države in naj nemudoma obvesti o tem odloku Rusijo in Pol sko. la skJep je bal napravljen v odsotnosti poslancev na predlog odbora za zunanje zadeve. Skupščina se skliče za 20. avgusta k plenarni seji, da bo razpravljala o zunanjem položa/u. NEMCI NAPADU IN OROPALI ZAVEZNIŠKI VLAK PARIZ, 18. (S.) Iz Berolina javlja o: Vlak z živežem, ki »o ga vodili francoski in angleški vojaka ped poveljništvom nekega francoskega častnika, je bil nripaden na postaji v Schnei-deruhlu odi nekoliko slo ljudi. Neki vagona so bili oplenjeni vzlic prizadevanju osobja. Francoski častnik je bči ranjen. Tamkajšnje ■ofciasii so se prišle opravičevat in iznatziti svoje obžalovanje radi dogodka. Vlak je mogel zopet oditi dne 15. -t. m. po naredbi pruskega ministra za netran e zadeve. Uvedena je preiskav«. Medzavezniška komisija v Marienwerderfu prenehala BEROLIN, 19. (S.) Neka brzojavka iz Ma-rienvverderja pravi: Medzavezniška komisije' je cdJla včeraj zvečer, ko je izročila svojo oblast zastopnikom nemške vlade. Na drugi strani so Poljaki zasedli denes zjutraj kraje, ki so jim bili prisojeni ob desnem bregu Visle z nedavnim sklepom poslaniškc konference. Pri svojem prihodu so razdelili živež med ubožne prebivalce. Baltiške države za borbo proti boleznim RIGA, 18. (S.) Konferenca baltiških držav v Rigi je sklenila, da se ustanovi odsek baltiških držav za borbo proti nalezljivim boleznim v soglasju s predpisi pariškega zdravstvenega dogovora. ROMUNSKO ČASOPISJE PROTI ANGLEŠKI KONTROLI NAD ROMUNSKO MORNARICO BUKAREšT, 18. Vsled vesti o dogovoru med romunsko in angleško Mlado, po katerem bi acigieška vlada dodelila romunski m-ornarici, ki se gradi nekoliko svojih častnikov, je maštalo v -romunski javnosti veliko razburjenje. Romunska časopisje odločno protestira proti temu, da bi se romunska mornarica stavila pod kontrolo Anglije. »Naša. mlada mornarica — 'piše »Victorul«, glasilo liberalne stranke — se lahko veliko nauči od gcspodovalke morja, toda če mi želimo sodelovanja, ki nam more biti koris-tno, ne moremo na di Ji strani nikakor dovoliti, da poveljuje o angleški častniki v naši mornarici. To ti pomenilo žalitev naše časti kot svobodne države in našega ugleda kot pomorske oblasti. V najhujših časih vojne smo sprejeli zavezniško pomoč, ne da bi mcraJi pri tem dovoliti, da se funkcije povel'ništva naše mornarice poverijo tujim častnikom. Kar nismo dovolili tedaf, ne bomo gotovo mogli sp'cjeti danes.« _ Orlando odide v Ameriko? RIM, 19. »Tribuna« piše. da jc bil Orlando u-radno povabljen od predsednika WiIsona, naj pride v Ameriko. Novi amerikanski poslanik Underwood je dobil ob priliki svojega potovanja v Rim od predsednika Wilsona nalog, da uradno obišče Or-landa in mu izrazi simpatije Zedinjcnih držav. Poslanik je izvršil svoj čas nalog, loda Orlando se je opravičil, da ne more sprejeti prijaznega povabila, ker ne more zapustiti predsedniškega mesta. Sfedaj se je Orlando baje odločil na potovanje v Ameriko. Konec stavke v italijanskih lukah RIM, 18. V pogajanjih med državnim podtajnikom g. Corradanijem in generalnim tajn'kom državne zvex* pristaniških delavcev se je dosegel sporazum, vsled česar se je stavka pristaniških delavcev v italijanskih lukah dokončala. _ SKANDINAVSKE DR2AVE ZAHTEVAJO IZ-PREMEMBO PRAVILNIKA ZVEZE NARODOV LONDON, 18. .(S.) Zveza narodov naznanja, da so danska, ncrveika in Švedska vlada predloži Je *t:ri popravke k pravilniku Z vere. Ti predlogi se bedo pretresali na občnem zboru, ki se bo vriil v Ženevi dne 15. novembra. Prvi popravek predvideva vsakoletno zborovanje z določenim rokem. Druga predvideva sklicanje posebnega cbčnega zbora ob kateremsibodi času na zahtevo desetih članov Zveze in tretji gre za tem, da bi se pojsčala izdatnost blokad šn razsodeb. Čeirti popravek predlaga izpre-m eni bo predpisov o gospodarski blokadi. Izgnani zastopniki angleških delavcev niso še prišli ▼ London LONDON, 18. (S.) Angleški laburistični zastopniki. ki so bili izgnani iz Francije, se niso Se povrnili v London, k er so jih pričakovali deiies prfcdpoldne. Misli se, da pridejo zvečer. NESIGUREN POLOŽAJ ANGLEŽEV V MEZOPOTAMIJI LONDON, 18. (S.) Re u ter jeva agencija objav! a sledečo vest: V dobro obveščenih londonskih kregih niso dobili še nobenega potrdila o glasovih, da se je položaj v Mezopotamiji poslabšal. Vstaši skušajo baje obkoliti Bagdad in so zasedli železniško progo na raznih mestih. Priznava se, da je bil poteza: prešlega tedna resen. Toda bolj nove vesti pravijo, da se je položaj v Mezopotamiji občutno poboljšal in da ;e bilo občevanje med Bagdadom in Perzijo vzpostavljeno kakor tudi vožnja po železnici iz Bagdada v Hillah.in iz Bagdada v Cherghat Domače v«sll DeUgacifcIco t bo rovan j« »Zveš« slovanskih učiteljskih draitev« ▼ Trsta. Dne 6. avgusta t 1. se je vršilo javno delegacijsko zborovanje »Zveze slov. učit. društev«, ki šteje sedaj 9 društev s 784 člani, v slovenski ljudski šoli pri Sv. Ivanu v Trstu. Pred delegactjskim zborovanjem je določil upravni svet sledeči dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Protest proti preganjanju učiteljstva. 3. Gmotno slanje učiteljstva. 4. Tajniško poročilo. 5. Blagajniško poročilo. 6. Poročilo organizatoričnega odseka. 7. Poročilo šolskopoliličnega odseka. 8. Poročilo izvenšolskega odseka. 9. Počitniški socijalni tečaji. 10. Prememba pravil. 11. Določitev kraja bodočega zborovanja »Zveze«. 12. Razno. — Po pozdravu predsednika, ki je omenil, da bi bilo letošnje zborovanje pravi triumf za »Zvczo^, ko bi se ne bili dogodili v zadnjem času znani žalostni dogodki, se je začela razprava o posameznih točkah dnevnega reda. Kot protest proii preganjanju učiteljstva s strani zasedbenih oblasti je b;la sprejeta resolucija: »Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu« protestira proti zasledovanju učiteljstva, zahteva preklic premeščeni, ki so se izvršila brez disciplinarnih preiskav in izjavlja, da bo izvajalo učiteljstvo posledice, ako bo vztrajala oblast pri svojih zakonolomnih odločitvah.« — Kot protest proti nezadostnim službenim prejemkom je bila sprejeta resolucija: .Slovansko učiteljstvo včlanjeno v »Zvezi slov. učit. društev« poudarja, da so njegovi službeni prejemki popolnoma nezadostni, da bi mu mogli zagotoviti obstoj. Nujno zahteva, da se mu prejemki nemudoma regulirajo draginjskim razmeram primerno. V nadalj-nem postopanju vlade v tem vprašanju pa zahteva. da se izroči sukcesivna regulacija plač od slučaja do slučaja posebni komisiji.« — O Hreščako-vem predlogu, nay s« »Zveza« izreče za pristop k »Delavski zbornici« se je glasovalo brez razprave. Predlog je bil sprejet z vsemi proti 2 glasovoma. Tekom nadaljnje razprave se je poudarjalo, da mora učiteljstvo vztrajati na svojem stališču, naj se v šolskem zakonu nič ne izpreminja. torej tudi ne zakonske določbe glede verskega pouka. Predlog, naj bi se učiteljska društva imenovala »strokovna* društva, č«?š marsikdo bi vstopil v društvo, a se boji, da je politično, je bil odklonjen. Po sklepu, da se bo začel s prihodnjim letom izdajati mladinski list v obliki »Zvončka*. so bili sprejeti še ti le predlogi: Razpišejo naj se takoj vsa učna mesta na učiteljiščih; ravnatelj pedagogija bodi odličen pedagog in sin našega zavoda; na zavodu naj se nastavijo akademično izobraženi profesorji in izprašani strokovnjaki, ki imajo potrebne izpite iz učnega jezika; slovensko učiteljišče naj se obnovi s prihodnjim šolskim letom v Gorici, kjer je zgrajeno v ta namen moderno urejeno šolsko poslopje; država naj razpiše v svrho šolanja siromašnih dijakov sedanjemu času odgovarjajoče ustanove: protestira se proti odredbi, ki določa italijanščino kot edino razpravni jezik na deželni učiteljski konfcrenci v Trstu; naj se odpravijo sedanie nove šolske tiskovine, ker so nepraktične ter naj se nadomestijo z novimi, ki naj se začrtajo sporazumno z učiteljstvom; ugovarja se proti obligatni vpeljavi italijanščine na ljudskih šolah, kjer se ni že prej poučeval kak tuj jezik; vpostavijo naj se čimprej vsi okrajni in deželni šolski zastopi; odprejo naj se s prihodnjim šolskim letom vse slovenske in hrvatske srednje šole. Zbo-rovalci so tudi sklenili, naj se vršijo v vsakem kraju kmetijsko nadaljevalni tečaji za šoloodraslo mladino v dobi od 14—16 leta in naj se uvedejo med učiteljstvom počitniški socijalni tečaji. Zveza je po zahtevi višje politične oblasti izpremenila svoja pravila v toliko, da je bil določen za njen sedež Trst in da more postati njen član vsako slovansko učiteljstvo v »Julijski Benečiji«. Kot bodoči kraj zborovanja se je določila Postojna. — »Učiteljski List- je podal v poročilu o zborovanju žalostno sliko razmer v zasedenem ozemlju in poudarjal, da čaka naše učiteljstvo mučno in požrtvovalno delo. Naša šola — pravi list — je postala torišče neslanih eksperimentov in samovoljnih od-dredb nekompeletnih činiteljev. Na tisto autonomijo, ki smo jo imeli v reakcijonarni Avstriji in jo smatrali za popolnoma nezadostno, gledamo danes v režimu svobode s hrepenečimi očmi. Zatrli so nam sleherno samoupravo, poitalijančujejo naše šole in našo mladino, razpredli so po šolski ustanovi nerazrešljiv birokratičen kaos, bombardirajo ! učiteljstvo s konfuznimi odredbami, naše šolstvo ' ubijajo z nesposobnimi nadzorniki, ki so postali nadzorniki radi bogve kakih zaslug — a gotovo ne šolskih, premeščajo učiteljstvo na čisto nezakonite načine, vlačijo ga v tuje kraje, od koder se vrača često bolno in strto na duši in telesu, .kaznujejo ga brez vzroka, brez preiskav in zakonite razsodbe, mečejo ga iz službe, Šikanirajo ga po vojaških in organih javnega varstva, postavljajo mu mlečno-zobc gerente, ki fungirajo kot krajni šolski nadzorniki z vso potrebno * objektivnostjo« in »inteligenco«, razpuščajo mu društva, ovirajo na vse mogoče malenkostne načine vsako društveno delovanje, zasledujejo vse njegove korake,, sestavljajo o njegovem vedenju cele knjige s črnimi pikami, s kratka: spremenili so deželo, kjer so vladali nekdaj zakoni, v pravi turški pašalik. In vse to imenujejo civilizacijo in svobodo. Solze zatiranih in po krivici preganjanih zaznamenujejo pohod te civilizacije. Učiteljstvo ima dovolj. Pripravljeno je imenovati poslej vsako krivico, vsako nesposobnost in samovoljnost, vsako nezakonitost z njenim pravim imenom. Metode, s katerimi učiteljstvo traktirajo, so barbarske in ne civillzatorn« in naloga učiteljstva je, razgaliti to barbarstvo pred očmi vseh dobromislečih in hotečih. »Piccolovo« prokleto rokodelstvo. »Piccolo« od 18. t. m. prinaša notico, v kateri pripoveduje, da je vojno sodišče začelo s preiskavo o dogodkih, ki so izzvali požig Balkana. Te dni da preiskujejo ruševine, da bi izsledili, »kar je potrebno, da se u-gotove položaj in načrti izzivalcev malo ur pred požarjem.« Našli da so se valai predmeti in 4okv-meati. Ti so se izročili sodišču, ki prihodnje dni zasliši priče, ki so videle, kako se z oken hotela metale eksplozivne snovi •— Tendenca te notice je prozorna in na dlani. »Piccolu« še ni dovolj klevete, podtikanja in natolcevanja. Zakaj ne pripoveduje, kje, v katerih prostorih so se sašli tisti - važni« dokumenti? Morda v hranilnici in posojilnici, kjer se je ohranil edino le trezor?! To je absurdno. Tako neumni Slovenci niso! O da, je že možno, da so bili v posojilnici važni dokumenti — važni namreč za zavod in njegove stranke, — ne pa v tistem smislu kakor bi hotel »Piccolo«! Drugi prostori so itak vsi pogoreli. Morda v ruševinah? Vprašamo vaskogar, ako ima le zrnce soli v glavi, jc-li možno, da bi v takem strašnem ognju, ko je vse zgorelo, ravno papirji — ne bili zgoreli?! In odkod ve »Piccolo^, da so tisti dokumenti »važni«? Kdo mu je povedal to? Kar pa se tiče tistih eksplozivnih snovi, ki da so se metale z oken hotela Balkan, sti odprti dve vprašanji: Ali so se res metale? In — Če so se — kdo jih je metal, ko je ugotovljeno po izpovedbah strank, ki so stanovale v »Narodnem domu«, da so ob začetku po-žarja begale po hodnikih razne neznane in sumljive prikazni!! Kako naj si razlagamo n. pr. dejstvo, da so eno blagajn »Tržaške posojilnice in hranilnice« našli razbito in tzpraznfeno? Sicer pa verujemo »Piccolu«, da ima pri rokah priče, ki bi prisegle tudi, da se solnee vrti okolo zemlje in ne narobe. Kakor rečeno: namen »Plccolov« je, dai bi uboge ljudi, ki jih je itak cadela najstrašnejša nesreča, še sumničil in klevetal ter hujakal laško prebivalstvo. To je njegovo staro — prokleto rokodelstvo. Izjeme. Prejeli smo: Vedno se Čita v javnih glasilih o žaljenju, napadanju in o zlostavljanju našega ljudstva, ki z dežele prihaja in dovaža razne potrebščine v mesto ter tukaj kupuje in odvaža, česar se na deieli ne more kupiti. Jaz sem že od nekdaj zasledoval postopanje mestnih redarjev in tudi drugega laškega občinstva na raznih mestnih trgih. Vedno sem imel polno torbo pritožeb in sem tudi žigosal brez pardona. Izjemoma meram danes pohvaliti tržne organe, kakor tudi branjevke! "Že delj časa nisem opazil nič grajevrednega in u-pam, da sc je vsaj nižje ljudstvo izpametovalo. Naravno je, da je kmečko ljudstvo včasih res nerodno (vsaj bolj nego meščansko), a treba pomisliti, da kmet nima časa, da bi se uril v lepih formah in tudi izrazov ne more vedno izbirati, ker mu tudi za vežbanje jezika nedostaje časa. Izuril pa se je tudi kmet toliko, da se ne da več zmerjati in zlostavljati, kakor nekdaj. Dobro je, da meščanstvo uljudno postopa z deželani, ker bi v nasprotnem slučaju izostalo še ono malo, kar našemu kmetu preostaja za prodaj, oziroma, kar si odtrgu-je od ust, da s skupičkom kupuje najpotrebnejše. Med tem. ko rolikanci« divjajo po mestu — je vsaj tržaika ljudska masa postala bolj resna in to nam daje upanje v boljšo bodočnost. To sem napisal v nadi, da mi ne bo treba več poročtai o kakih čukih« itd. — Opazovalec. Spomini. Prejeli smo: Pred četrtstoletjem sem bli pod pok. Avstrijo precej časa na visoki šoli v — ulici Tigor. Tam ni bilo dobro, a boljše je pa le bilo, nego je danes za one, ki po nesreči prihajajo v roke »pravice«. Vsaj tepli nas niso! Danes se opetovano čita o zlostavljanju aretirancev — in prepogosto se čita o 20. stoletju po Kristu! Imeli smo v zaporu ^kolego«, ki je bil večinoma na sličnih »šolah«. Bil je neki Vidalli, ki je nadlegoval vse. Toliko osobje kolikor sojetnike in celo urad-ništvo. Tudi sodniškega nadzornika jc trajno nadlegoval. Tudi lepel je one, ki se niso mogli ali hoteli braniti. Pa niti tega suroveža se ni teplo! Tako je bilo pod barbarsko Avstrijo neblagega spomina. Kako je danes, čitamo in strmimo! Zakaj se mora pretepati ljudi, ko je tako zlostavljanje vredno srednjega veka in ne 20. stoletja?! Kultura. Ko je te dni (17. t. m. ob 4',4 pop.) neki tukajšnji trgovec telefonično govoril z Ljubljano, jc tedaj službujoča telefonistka na tržaški centrali brez vsakega vzroka in popolnoma samovoljno pretrgala zvezo, rekoč: »Finire una volta di par-lar per zakaj?!« Da to ni le skrajno žaljivo in surovo, ampak tudi nedopustno in vsega obsojanja vredno, ne bomo ponavljali. Merodajne oblasti o-pozarjamo le, da se na ta način dela vse prej, nego za »pomirjenje« itak že neznosnega položaja. Poštnemu ravnateljstvu so priče na razpolago. Sokolskim društvom na zasedenem ozemlju! Kakor že znate, bratje in sestre, imamo tu na zasedenem ozemlju samo en dnevnik in ta je »Edinost«. Bratje in sestre! Pomagajmo našemu listu tudi mi in sicer na sledeči način: 1) vsak član (članica) naj plača mesečno poleg članarine še poseben davek (recimo 20 s t), za sklad »Edinosti«; 2) na sokolskih prireditvah naj bo vstopnina prosta. Društvo naj samo nabira prostovoljne darove. Petino vse svote naj pošljo potem odbor »Edinosti«; 3) enkrat v letu naj sestre v narodnih nošah nabirajo darove po hišah za »Edinost«. In sicer vsako leto naj si društvo izbere eno nedeljo, posvečeno »Edinosti«. 4) bratje in sestre naj se na vsaki zabavi spominjajo »Edinosti«. — Sokolski »na zdar!« vsem župam pošilja Marijan K... Kaj vse ve *Ptccolo«? Ve, da se bo Balkan zopet zidal »per conto della »Posojilnica Banka«. Delo da se poveri znanemu stavbenemu podjetju Mar-telančevemu. Jc pa res nekaj nezaslišanega in le slovenska hudobija more priti na tako misel: da se namreč na prostoru pogorelega hoče zidati novo poslopje! Kdo je videl še kaj takega na tem okroglem svetu? In ubogega vznemirljivega »Piccola« muči še neko drugo vprašanje: »Čemu neki bo služil novi feniks, ki se porodi Iz pepela?« Žal nam je. da nc moremo — vsaj za sedaj ne — potolažiti /'Piccolovc* radovednosti. Kako je na Reki? Neki gospod, ki je zadnje dni prišel z Reke, nam je razmere v D'Annunziievi metropoli opisal takole: Kar uganja na Reki in v okolici D'Annunzijeva soldateska, presega vse meje. Izgoni Jugoslovenov. Čehov in drugih narodnih elementov se množe od dne do dneva. D'Annunzio postopa s prebivalstvom popolnoma absolutistično. Na Sušak ne more nihče, ki ne podpiše prej izjave, da soglaša s tem, da se Sušak priklopi Italiji. Kdor se do pičlce ne strinja z D'Annunzi-jevim postopanjem, pride na takozvano »črno lir sto«. Te proskripcije so polne predvsem Slovencev in Hrvatov, pa tudi Čehov in Madžarov, ki jim D'Annunzio prav tako malo prizanaša kakor drugim nezadovoljnežem. Ljudje, ki ne odobravajo neurejenih reških razmer, se zapostavljajo tudi drugod. Predvsem pri aprovizaciji. Ker je draginja živil na Reki strašna (kg govedin® stane 180 K, liter mleka 18 K, jajce 7 K itd.), ."»i lahko mislimo, kako težak je tam položaj za neitalijansko prebivalstvo. V zadnjem času so izvedli kolkovanje avstrijskih bankovcev, ki so v veljavi za promet v D'Annunzijevem pašaliku. Bankovci nosijo sedaj koleke z napisom »Citta di Fiume«. Za pet — lest teh reških kron se dobi ena italijanska lira. Kurz denarja pa je zelo nestalen in ga določa po veČini D'Annunzio sam. Tudi cene živilom se jako menjujejo. Varnosti ni na Reki nobene. Vsakdo je prepuščen lastni usodi, ki je včasih mila, včasih nemila. Nekega trgovca, k- je ob času dogodkov v Trstu in Istri iz strahu zbežal aa streho, to ubili in mu potem potisnili, karabinko v roke, da bi bil • tem odvrnjen vsak sum o umoru. Napadi na meščane, ki govore slovensko. srbohrvatsko, češko ali kakršenkoli drug. neitalijanski jezik, so vsakdanji dogodek. Napadalci se nikoli ne kaznujejo. Večkrat se zgodi ravno nasprotno. Tako je bil n. pr. neki D'Anntinzijev podčastnik, ki je napadel in ubil ženskega člana družine, pri kateri je stanoval, pohvaljen in celo za en čin povišan. Medtem, ko so neitalijanski reški prebivalci, Čehi, Madžari in Avstrijci vsaj deloma zaščiteni, prvi po svojem konzularnem zastopniku, drugi in tretji po svojih vladah, se za Jugo-slovcne prav nihče ne briga. Med njimi se lahko vrše zločini kakor se komu zljubf. Čestokrat prejemajo reški Jugoslovnei pozivnice, da morajo zapustiti Reko in odpotovati čez mejo v 24 urah. V tolikem času si seveda ne morejo preskrbeti nobenega potnega lista. Lastnino morajo prodati za malenkosten denar. Najhujše pa jih zadene o bpreho-du čez demarkacijsko črto. Ker so reveži brez potnih listov, postopa D'Annunzijevo vojaštvo z njimi popolnoma samolastno. Mnogokrat se dogaja, da so taki nesrečniki na meji ustreljeni — česar sc nc izve dolgo nikjer. Šele ko sc kdorkoli spomni, da je bil svoj čas tudi tainta na Reki in da je bil izgnan preko demarkacijske črte, pa ga gre iskat, izve, da ga ni več med živimi. Tudi značilno. Prejeli smo: Iz dna dušo sem se moral nasmejati koncu notice, objavljene v »E-dinosti« od srede v stvari telefonskega aparata z dr. Wilfanovo pisarno. In zakaj? Ker sem se spomnil nekega sličnega vprašanja od nekega odvetnika v nekem malem obmorskem mestecu P.«, ki Je J i pred več nego šestimi leti zapustil svoj dom fer se te dni srečal • prijateljem, ki ga je nagovoril tako-Ie: »Kako je, doktore? Toliko let se nisva yidela!« Doktor pa je odgovoril žalostno: »Dragi, ko sem pred šestimi leti zapuščal svoj dom, so mi zvonili vsi zvonovi; sedaj sem doma, a ko zapuščam svoj prag, zvonovi molče.« Predragi:— slabo, slabo, zelo slabo, je odgovoril prijatelju ginjen; stisnil mu je roko in odkorakal upognjenim životom, kajti parnik je votlo zabrizgal že drugikrat. Iz tržsikega življenja Pogreb žrtve umora v ul. Ghega. Truplo nesreč- i nega Marellija, ki je — kakor smo svoj čas obširno poročali — bil na tajinstven način umorjen v trgovini tvrdke Verani, so včeraj odpeljali s kami-jonom v njegov rojstni kraj v Cassano Maniago. Pogreb se bo vršil prihodnjo nedeljo. Detomor. Včeraj ob 1 popoldne je neki občinski stražnik našel v morju pri Barkovljah v cunje zavito truplo otroka. Javil je stvar sodnijski komisiji. Komisija je prišla na lice mesta in je dognala, da je bila novorojenka takoj po porodu vržena v morje. Po sestavi zapisnika sc je truplo preneslo v mrtvašnico mestne bolnišnice. Policija pa je dobila nalog, da poišče nečloveško mater. Poizkus samomora. Včeraj zjutraj ob 10 je lepa, 23Ietna gospodična Georgina N., stanujoča v ul. Cereria kar nenadoma obupala nad svojimi mladimi leti. Sklenila je torej kar kratkomalo ugasniti lučko življenja. Zvedela je, da je za to sila pripraven lisoform. Ako se pogoltne dobra mera liso-forma, je efekt gotov. In zato je, ne da bi dobro prej premislila ta resni korak, izpila primerno dozo tega strupa. Toda ko je začutila hude bolečine, je med stokanjem in zvijanjem klicala na pomoč. Njeni sorodniki so prestrašeni prihiteli in, videč jo v takem stanju, so takoj poklicali zdravnika rešilne postaje na pomoč. Zdravnik se jc kmalu nato pripeljal s kočijo in takoj začel z »veliko žehto« ter ji do dobrega izpral želodec in jo na ta način spravil iz nevarnosti. Kaj pa je spravilo Georgino na tak korak? Odgovor je lahek: ali nesrečna ljubezen, ali pa želja do kakšne modne obleke, ker druge stvari navadno nc spravijo iz ravnotežja ženske duše. Pokvarjena noga. 20 letni težak Marij Ferluga iz Rojana št. 721 je včeraj dopoldne med prekladanjem težkih zabojev padel tako nesrečno pod zaboj, da inu je zdrobilo levo koleno. Zdravnik rešilne postaje — ki je bil telefonično pozvan — je nesrečneža za prvo silo obvezal ter odredil da ga takoj odpeljejo v mestno bolnišnico. Aretirani, ker oboroženi, a brez orožnega lista. Kr. stražniki so prejšnjo noč aretirali 18letnega Emilija Olivettija iz Škorklje št. 757; 22letnega Mihaela Levacevicha iz ul. Molin a Vento št. 10 ter 18Ietnega Dominika Ebncrja, stanujočega v ul. Beccherie št. 9. Tatvine. 3000 lir vreden pisalni stroj je črez noč izginil iz skladišča gospoda V. Duina v ulici Mi-ramar št. 3. Redarstvu je tatvina naznanjena in krivci se zasledujejo. — Jakob Brajnik in Vesnavcr Andrej sta u-kradla v skladišču tovarne olja en motor sistema »Diesel« 16/24 PH. cenjen na 3000 lir in 10 q jedilnega olja, vrednega 8500 lir. Kvesturi se jc posrečijo tatova prijeti. Toda kam kam sta robo skrila, nočeta povedati. — Vse svoje sile je napenjal neki Ribalich Josip, da bi ulomil vagon, ki je stal naložen s steklenicami in vinom v prosti luki pri Sv. Andreju. Ne daleč od vagona pa je oko postave zasledovalo vsako njegovo kretnjo. Komaj je vstopil v vagon — in že je mož postave prijel nerodnega tatu za ramo. Odvedel ga je v zapor, kjer so ga ga tudi obdržali. Živinski človek. Včeraj oi> pel 4 je v ulici Gall-Meo Gallilei obč. stražnik štev. 29 -aretiraj nekega učitelja glasbe radi zločina proti ne-nravnosti. Aretiranec je izra/bljal 9—10 letnega dečka ob belem, dnevu, naj klopi v ljudskem Uradne vesti Naznanitev praznih stanovanj. Tukajšnji civilni komisarijat nam je poslal: Opozarjajo se prizadeti, da se točno ravnajo po določbah odloka tukajšnjega glavnega civilnega komisarijata z dne 9. t. m., s katerim je bila naložena lastnikom in na njihovem mestu oskrbnikom itd. hiš v Trstu in o-kolici — dolžnost, da morajo pismeno naznaniti do 25. t. m. vse prostore, ki niso sedaj v najemu radi neporabnosti. Pripominja se, da se mora ta dolžnost izvršiti nc glede na kakršnosibodi prejšnjo naznanitev, a posebno 5o vkljub morebitni naznanitvi, ki so jo prizadeti opravili v zmislu odloka glavnega civilnega komisarijata za Primorje od 27. januarja 1920.. št. 2959, Mestna zastavljalnica. V petek. 20. t. m. zjutraj se bodo prodajale dragocenosti serije 145 od št. 81101 do št. 83300, sprejete novembra 1919.; popoldne bo prostovoljna dražba. Dopisi Iz Planine. V 163. številki »Edinosti« čitam dopis, ki op-ominj'2-, oa=j ba se oživela narodna druertva, ki spijo čo bodo — »tako se bojim — vedno spala. Foziv )e hvalevreden. Odklanjati •pa meram, da je dopis datiran »iz Planine pn Rakeku«. M0.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zada t, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3'/»7 a v baneogiro prometu po S"/,. Vloge, k! sc hn.ijo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. , Daje v najem varnestoe predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. Cassa dl Risparmlo, uU S. Nlcolo Telefon : Stev. 14G3, 1791, 2