Posamezna štev. 60 vin. Poštnina - * sms* - pavšallrana. Sev. 59. v LiomioDi, v petek, dne 12. marca m Leto M • SLOVENEC« velja i« potti m vse strani Jago- slavil« tat v ljubljeni: m Mto leto napntf. K 1M-— sa Ml teta „ .. „ 5Sr-m četrt leta * .. «, 30-- '•MtototaoKMO-- mm Sobota« Izdaja: s ZBMlolate.....I 20 - .... 25 - Mr Uredništvo ]• v Kopitarjevi slM Iter. B/DL BokopM H ne vračajo; nelranklrana plima s« se Drete, telef. šiv. 30, npram. Stv. 328. Političen Ust za slovenski narod. Hnoatolpna netttvrsta (59 mm Široka U 3 mm visoka ali nj« prostor) «a enkrat ... po K 3'— uradni razglasi, poslana Itd. .... po K. 3-30 Tri večjem naročilu popast. Jajmanlil oqlaa 5 9/9 mm ti 10. Nehala vsak dan tavzemšl ponedeljek ln dan po praznika, ob 5. ari zjutraj. Oprava |e v Kopitarjevi nl.B. — ftačun poštne hran. ljubljanske it. 650 sa naročnino ln it U9 za oglase, avstr. In češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-btero. 7563. Oetnoltraf proti denro-taatsM Najboljše spričevalo, kako zgrešena, pogubna, naravnost uničevalna je Irazarska politika demokratov, je bil govor demokrata dr. Smodlakc dne 9. t. m. v narodnem predstavništvu. Govornik je izvajal: Prvič govori v parlamentu ujedinjenega, svobodnega naroda. Zato se zahvali najprej Bogu, da mu je dal dočakati ta čas, nato pa mrtvim, ki so nam kupili svobodo s svojim življenjem. Posebno r e zahvali srbskey mu seljaku, velikemu junaku - trpinu svetovne vojske; brez njega bi ne bilo Jugoslavije. Res je, v Jugoslaviji je mnogo razlogov za nezadovoljnost, loda. vprašati se moramo, kaj bi bilo z nami, če bi 6i!i ostali v prejšnjih razmerah. »Kogar že ta misel sama ne pomiri, ta ne ve, kaj je svoboda, ta svobode ni vreden.« Demokratska vlada bi bila državo npropastfla. »Mi smo svetovali in ostanemo pri tem, da ne sme iti po dosedanji poti, ker smo prepričani, da bi nas ta pot pripeljala v državno propast. To ni samo naš osamljeni glas, to je krik cele naše zapadne krajine od Reke do Ska-dra- In morebiti ni samo slučaj, da j pride ta glas baš iz onih krajev, kjer se močneje občuti vsaka nevarnost, ki preti naši državi, in kjer je skrb za državo tako velika, da nam ni dala, da bi se med nami razvilo strankarsko življenje.« Demokratska vlada je pogazila vse temelje demokratske vladavine. j »Dasi priznavamo demokratska j načela ali bolje rečeno: prav zaradi te- ; ga, ker smo zvesti velikim demokrat- I skim načelom, nismo mogli prejšnji i vladi slediti na poti njenega brezparla-mentarnega režima (ploskanje), ki je po našem globokem prepričanju vodilo narod in državo v državljansko vojsko. (Tako je!) Ne dvomimo nad čistostjo namenov stranknih vodij, ki so podpirali prejšnjo vlado, toda globoko obžalujemo, da so v fanatičnem zanosu za ideje narodnega, in državnega edinstva pozabili, da more samo ono edinstvo naroda in države osrečiti narod, ki sloni na svobodi in spoštovanju zakona (klici: »Tako je!«) in na demokratski ureditvi, ki je v modernem svetu najbistvenejši pogoj parlamentar- nega režima. To narodno predstavništvo ni sicer predstavništvo naroda, izvoljeno v normalnih razmerah in po predpisanih formah, ali ono je šc vedno edini predstavnik narodne volje. (Odobravanje.) Prejšnja vlada je s tem, da je proglasila, da je to narodno predstavništvo izgubilo vsako pravico, da vpliva na reševanje državnih nalog, in s tem, da je poskusila, da rešuje sama j po svoji volji vse državne posle in j da troši državni denar brez : vsake kontrole, pogazila vse te- i melje demokratske vladavine.« (Burno odobravanje.) Pri dela za narodno edinstvo mora storiti tudi čas svoje. »Samovoljno postopanje prejšnje vlade je vzrok težki nezadovoljnosti v deželi in med narodom (Tako je!), nezadovoljnosti, ki je rodila težko reakcijo proti ideji narodnega in državnega edinstva, ki so ga nam hoteli čez noč vsiliti, dočim bi bilo treba, da se to dela na lep način in pusti času, da stori svoje.« (Ploskanje.) Zakaj smo dovolili vladi kvorum? »Mi trdno upamo, da je ta nesrečni poskus neparlamentarne vladavine pri nas za vedno pokopan (Odobravanje.), toda dokler ne dobimo trdne garancije, da se to ne bo več ponavljalo, mi nikakor ne bomo dovolili, da se stvori položaj, ki bi bil ugoden za ponavljanje podobnih eksperimentov. To naj premislijo tisti, ki menijo, I da smo mi morali takoj odreči kvorum tej vladi in tako izvesti krizo. Mi tega skoka v temo nismo mogli storiti in ga ne smemo storiti. (Ploskanje.) Mi smo si stavili kot prvo nalogo, da ne bomo več dopustili, da. bi prišlo v naši državi do osebnega režima in da čuvamo pravicc narodnega predstavništva.« j Državna in strankarska korist. Govornik govori dalje o potrebi, da se sestavi koncentracijska vlada ali vsaj široka koalicijska vlada, ter poziva vse stranke, da žrtvujejo začasno strankarsko korist državi. Končal je: »Mi apeliramo na vas vse brez razlike, da nas podpirate v našem stremljenju. Kar mi predlagamo, ne zahteva od nobene stranke niti ponižanja niti strankarske škode. Toda tudi, če bi morali doprinesti kako strankarsko žrtev, naj je vam ne bo žal, ker boste zato dobili priznanje vseh nesebični?! domoljubov. Končno bo pa to vam tudi v strankarskem oziru koristilo, ker —■ verujte — zdrav razum našega naroda bo, ko mine prva burja strankarske razdraženosti, nagradil s svojim zaupanjem samo one politične skupine, ki so se izkazale vredne velikega momenta, v katerem živimo.« H. S.: Pariz, 8. marca 1920. Če prideš od Rue Rivoli proti Tuilc-rijam, vidiš v vrtu pri palači Louvre v mramorju izdelano postavo v rimski togi. V levi roki drži krinko, na desno pa jc zabrnjen lep smehljajoč ženski obraz, mi-kavo, ljubko ti zroč nasproti. Čc prideš pa od druge nasprotne strani, vidiš isto postavo v togi, a obraz je ves drugi: strašno lice, široka usta, ki trobijo v svet besede, misli, ideje ... vse umetno sestavljene, vse ne iz srca onega, ki jih govori skozi krinko. Da bi oni slavni rimski kipar, ki je pred okoglo 2000 leti ustvaril original le sohe, znal, kako jo je pogodil z ozirom na potomca velikega rimskega naroda, ki pridiguje sedaj meseca marca 1920 svetu evangelij iz širokih ust! — Meseca januarja so gospodje Cle-menceau, Lloyd George in Nitti smatrali za dobro poskusiti rešiti naše. življensko vprašanje — vprašanje Jadrana — z ultimatom, z oktroajem. Cel svet — še celo italijansko časopisje — se je zgražalo nad takim postopanjem proti prijateljskemu jugoslovanskemu narodu, ki je preliva! lastno kri za iste cilje in ideale kot enten-ta. Znano je, da so se vodila po danem ul-timatumu mnogobrojna pogajanja, da se je pisarilo in govorilo brez kraja, brez konca. — Sklica! se je zopet sestanek »Con-seil supreme« vsemogočnih v Londonu. Na dnevnem redu je bila kot druga točka: rešenje Jadranskega vprašanja. Italijanski listi so pisali nam v prilog —; gospod Nitti, italijanski ministrski predsednik, ie oznanjal širnemu svetu, da neče samo, da se s svojimi sosedi, Jugoslovani, poravna, ne, temveč hoče ustvariti trajne projatelj-ske zveze, Italija in Jugoslovani bodo prijatelji — en narod bo imel oporo v drugem, bratsko, prijateljski se bo vse uredilo in to bo obema narodoma v korist. Tudi naši zastopniki so se podali v London, mesto darov in kadila so pa nesli s seboj s krvavečim srcem privoljenje, da izgubimo del našega ozemlja. »Samo podpišemo« — in končano bode to dolgo, za vse tako mučno vprašanje, ker Italija kaže odkrilo dobro voljo in ponuja prijatelj- sko roko — tako so mislili, ko so odšli. Kljub pritisku predsednika Wilsona je prijateljsko ponujena laška roka ostala nedosegljiva in že namočena peresa so naši polnomočni zastopniki zopet spraviji v zavoje. Jadransko vprašanje ni rešeno. Gospod Nitti je odpotoval v Rim zmagonosno, ker ravno jadransko vprašanje ni rešeno in ker vsako zavlačevanje pomenja za Italijo po mnenju g. Nitti-ja zmago. Kaj briga Italijo malenkost 660 milijonov lir na mesec, kojo svoto stane vsaki mesec vojaštvo v zasedenem ozemlju? Nje politični in gospodarski položaj je ja tako izvrsten, da to sploh ne pride v pnštev. — »Cose lunghe diventano serpi«, samo v Italiji ne. In notranji položaj Italije ri ravno usodepoln. Najprvo: vstaja delavcev. V severni Italiji, v Liguriji. Turi-nu, Bergamascu in Ferari, povsod so nemiri delavstva. A to ni boljševiški pokret, to so le socijalne struje, ki valovito vznemirjajo prebivalstvo, ki se pa pomirijo. Boljševiška generalna vaja jc bila v Car-navese, kjer so delavci v mlinih zasegli blago ter začeli »deliti po bratsko« med seboj. To je najkrajša pot do anarhije. Pa to se je poleglo (pišejo oficijelni vladni listi) in posestniki mlinov so se poravnali z uporniki in uredili plače ter cene za nakup in prodajo. V Trevizu je došlo do ostrih spopadov med pristaši ljudske stranke in socialisti. Policija in nje orožje jih je pomirilo. Najbogatejši del laške zemlje, okolica ferarska, jc trpela pod stavko 6.000 nezodovoljnih delavcev. A to je le poslednji izbruh malega vulkana, ki ie vrel že mesece, da že leta in sedaj izbruhnil ter ugasnil. Napad pri Rogodero na vlak, boj karabinerjev in potnikov pro-ti napadajočim, drznim razbojnikom po noči, je končal s polno zmago organizirane vladne vojske proti tolpam »zblaznelih pustolovcev«. V Italiji povsod mrgoli nevarnih agitatorjev za splošno stavko, za upor proti obstoječemu redu, upravi, a to so le sporadični pojavi nezadovoljstva, ki je radi vojne splošno nastalo. Proleta-rijat jc nezadovoljen, ker vidi v bogastvu in predvsem v »vojnih dobičkarjih«" one pijavke, ki sesajo njega najboljšo kri, k; se vesele in radujejo, ki se maste z žulji drugih, katere neusmiljeno izrabljajo. _ Krušne karte bodo vpeljane, Moke primanjkuje. Pa ni tako hudo, le konsum je narastel, pravijo vladni organi. Izseljevanje jc bilo en čas ustavljeno — zato je konsum narastel mesečno le za okroglo 100.000 ton. Zato sedaj povsod vik in krik proti novi naredbi Zedinjer.ih držav o izseljevanju, po koji je vsako izseljevanje v Ameriko skoro izključeno. Jeza ne gre samo proti \Vilsonu radi njegovega zadr- Spomtni starega dekleta. Francoski spisal Rene Bazin. Prevel F. P. Hrast, (Dalje.) Prevajalec je stanoval v četrtem nadstropju, v krasno tapetovanem stanovanju, Mali salon, kamor so naju zavedli, je bil kot podložena vreča, odprta na ulico, vreča z enim oknom in vratmi, tako sva bili zaviti v zastore in tapete. »Glas ne bo odmeval,« je zamrmrala Edmeja in se naslonila proti meni. In opazila sem, da se je vznemirila. Literat je vstopil; bil je mlad in dro-ban, mrzel, skrbno oblečen, z glavo nagnjeno malo naprej, ki jo je nosil kakor težko breme. Imel je rujave brke, ki so se vile po bledih licih in se razširile v špa-lirju. Mislim, da je imel izboren vid, toda nikdar ne zabim načina, kako je nabral oči, jih obrnil naporno in kakor da nerade zapuste notranjo vizijo, na zemeljsko ln trepetajočo Edmejo, kako jih je nabreknil in ustavil, brez nasmeha, brez žarka, brez vsakega izraza galanterije in da se je celo zdelo, da sc izgublja popolnoma edino "le v opazovanju bitja, ki zanj ni bila ženska, ampak morda interpretinja, bitje, ki bo morda izrazilo misel. Veroval ie y velike začetne črke, odkar je našel med besedami in samim seboj neko sorodstvo, Študiral je Edmejo kakor umetnino ali kakor kako lepo redko žival. Oh, ta zaničljivost! Zdi se mi, da ona ni čutila tega. On pa, četudi je imel oster čut za smešno, se je zdelo, da ne sluti, da se ne zvrti vsakemu pred globočinami. Oba sta igrala nehote svojo vlogo, ona in on. Ko jc mislil, da jc premišljal dovolj dolgo, je pustil, da se je razpodila tista megla, ki je zavijala njegov pogled in je rekel z neko sladko resnostjo, kakor se je spodobilo: »Odložite torej klobuk in pelerino!« »Da,« jc rekla Edmeja živahno, »recitiram raje broz klobuka in s prostimi rokami ... Naučila sem se veliki prizor med Gudmundom in Margito. .. Kaj ne, da mi boste odgovarjali?« Prevajalec se je prvikrat obrnil proti meni in misleč, da ta skromna črna obleka ne gre kdovekolikokrat v gledališče in da ni bila iz njegove družbe, je rekel: »Gre za Ibsenov »Praznik v Solhan-gu«, nekaj krasnega.« Postavil se je bil pokoncu pri oknu, proti luči, z rokama na hrbtu in jih naslonil na svojo pisalno mizo. Na drugem koncu sobe jc bila Edmeja, z mrkim obrazom, s stisnjenimi obrvmi, na-polodprtimi ustnicami, iztegnjenimi rokami, kakor da hoče tožili in prositi, pomlajena od strasti in težkih senc, nad katerimi sc ! je dvigala njena gesta in je bila žc vsa J žena prestareiža gospoda Berghta, v tre I nutku. ko se vrača njen prijatelj izza mladih let iz pregnanstva in jo izprašujc, Edmeja je začela: »Poslušaj me pazljivo in razumela boš! Zame je življenje temno kakor noč brez zvezd. Nič ne more olajšati moje boli. Kajti prodala sem svojo mladost. Dala sem svoje veselo upanje za zlato. Z lastnimi rokami sem se vklenila. Verjemi mi, zlato je malenkost! Oh, kako sem bila srečna, takrat, ko sva bila midva otroka! Bili smo revni, naša hiša je bila skromna, toda cvelo jc upanje v mojem srcu.« Z drugega konca salona jc prišel odgovor, kljub besedam nikakor nc drgetajoč: »In črtala se je že tvoja veličastna lepota!« »Brez dvoma,-; je odgovorila Edmeja; »toda hvalisanje me je pogubilo. Ti si moral oditi v tujino, ah, in zvok tvojih pesmi je odmeval vedno v mojem srcu in moje čelo se je stemnilo pri spominu na preteklost ... Potem so prihajali zaljubljenci z vzhoda in zahoda in potem sem poročila svojega moža ...« »Oh, Margita!« je dejal Gudmtmd brez prepričanja, »Ni poteklo mnogo dni,* jc povzela ona, »in pretakala sem bridke solze. Misel nate, prijatelj moj in sorodnik, jc biia edina tolažba, ki mi jc ostala. Kal.o prazna se mi je zdela velika dvorana v Solhaugti!« — »Oprostite, gospodična.« ie orckinil sodnik. »To nj tako!« Edmeja že ni bila več tragedinja. Bila je ženska, ki se boji, da ne izdela skušnje, ki skuša razumeti opomin, ki postane čisto majhna pred izpraševalcem, ki se nasmehne, da se mu prikupi, s strahom v srcu, Pobledela je: »Nc razumem, gospod,« je dejala ljubko. »Razložite mi,« Dvignil je oči proti stropu in dejal počasi, zlog za zlogom: »To ni tako. Tu manjka kompozicije, arhitektonike. Prehitro ste zašli. V misli je gotova progresija. Poslušajte me dobro., Margita nc odkrije takoj svoic skrivnosti. Od kraja govori z neko navidezno rezervo; čaka, kakšen utis bodo naredila njena prva odkritja; potem se ojunači; svojo ljubezen odkrije šele na koncu ...« Govoril je še naprej. Meni se je zdelo, da je igrala Edmeja jako dobro. Toda ni se branila v tem trenutku. Vedela ie. da bi bil vsak ugovor brezuspešen. Rekla je samo: »Da, gospod, razumem ... Razumem popolnoma. Želite, da začneva šc enkrat?« Začela sta znova; ona ni bila več tako dobra, ker je silno trpela. In ko je končala prizor, ni dobila na svoje nemo, boječe vprašanje drugega odgovora kot Iraze, ki jih jc bila že slišala in ki ubijajo upanje. Bomo videli ... Dikcija jc dobra; čo bi pridno študirala, bi bila izborna Margita-Če bi bil sam, bi Vam rekel, da še nocoj začnete z vlogo. Toda moram se dogovo- žanja v jadranskem vprašanju, temveč sploh proti vladi Zedinjenih držav, ki je s to naredbo občutno udarila Italijane. Ni se torej čuditi, da so socialno ori-jentirane stranke v Italiji po volitvah silno pridobile, da ima socialna demokracija v parlamentu 154 sedežev, da jo podpirajo druge stranke v nje praktičnem programu in da se je celo liga vzajemnih društev (cooperativa) izrekla za njo in ji podala svojo zaupnico glede nameravanega predloga o strogih novih naredbah radi prisilne oddaje industrijskih in poljedelskih pridelkov, radi uvedbe kuponskega sistema, radi novih pristojbin na kinč in razkošje ter radi drugih mnogoštevilnih predlaganih naredb, kojc sc lahko prilično označi kot občo konfiskacijo zlata, srebra, draguljev itd. bogatašev. — Pa to ni boljševizem, to so le socijalni preobrati! — To bi bil oni dobri položaj, ki ga razlaga po svoje gospod Nitti, ki se vrača zmago-nosno v domovino, kjer ga čaka ponovno imenovani njegov »naslednik« socialist Turati, ki bi vladal po strogo socijalnih načelih! Ker je že stalna navada »velikih« da svetu nudijo še male senzacije, predno se razidejo, bodisi s kakim ultimatom ali pa s kakimi posebnimi predlogi, zato je sedaj g. Nitti pred svojim odhodom predlagal, naj se Mažarski — vbogi Mažarski (povera Ungheria!) da nazaj oni del Ma-žarov, ki bi moral pripasti Češko-Slova-ški, Romuniji ali jugoslovanski državi. Pa ne mislite, da je s tem hotel podpirati Ma-žare, kj so bili vedno najljutejši sovražniki zaveznikov; one Mažare, ki so pred kratkim izvolili za svojega regenta admirala, ki je okinčan z nekdanjimi vojnimi odlikovanji prišel v zbornico izrazit, da sprejme čast regenta, in kojega zasluge v vojni proti antanti je predsednik zbornice v pozdravnem govoru posebno slavil. — Le »formelno« gospodu Nittiju ni bilo po-všeči, da se odstopi toliko ogrske zemlje drugim zveznim silam. In če se misli, da je s tem, da je predlagal, naj se da Nemčiji financijelno in ekonomično pomoč, hotel laskati od entente premagani Nemči-sec od 700.000 ton padel s a m o na 250.000 ton! A treba je podpirati Nemčijo, da si opomore, — Bog ne daj, da bi bila Francija, ona parušena Francija, ki je toliko trpela v vojni, s tem zapostavljena. Obnovitev Francije se mora seveda izvršiti, (za to zadošča par besed?), a Nemčiji se mora pomagati, da se vzdigne iz poloma »zum neuen Leben aus den Ruinen«, da zamore lažje plačati svoje dolgove! — Po teh izjavah je cel svet absolutno mnenja g. Nittija in vidi v njem vesoljnega rešilca! Blago lice, ki se mi smehljaš nasproti, na sohi v Tuilcries-jah, bodi mi pozdravljeno! Verujem ti sedaj še bolj, da je vse res, kar velikoustno skozi svojo krinko trobiš v svet: W18SOKf;f3»J Gfigfpmr. LDU Trst, 10. marca. Listi prinašajo po objavi Agence Štefani besedilo zadnjega Wilsonovega odgovora na zavezniško noto z dne 26. februarja t. L, ki se glasi; Predsednik želi izraziti svoje iskreno in prisrčno zanimanje za odgovor francoskega in angleškega ministrskega predsednika, ki ga je prejel dne 27. februarja. Predsednik ugotavlja z zadoščenjem njiju neizpremenjeno željo po dosegi pravične rešitve v skladu z načeli mirovne konfe- riti s svojimi prijatelji...« — Ona ni odgovorila. Sploh ne vem, če je še poslušala. Devala si je na glavo klobuk; mrzlično je pritrdila zastiralo in vrgla na rame pelerino, okrašeno s svilnatimi čipkami, in boo iz belega perja. Medtem se je približal literat k meni in mi re>>el tiho, ker ni hotel izkušnje ponavljati: »Vaša prijateljica nima temperamenta. Ona je ustvarjena za možitev.« Kakor tudi je govoril tiho, ona je slišala, kajti videla sem, kako jc vztrepetala. »Greva?« je rekla. Na ulici, kjer se je bil dan umaknil meglenemu mraku, sva izpregovorili le ma- lo besedi. Edmeja se je delala, kakor da malo upa, Nisem ji mogla reči, da se mi smili. In zato sem se kmalu poslovila od nje. Toda komaj mi je voščila lahko noč, sem se obrnila in šla za njo. Videla sem jo oddaleč, kako je šla hitro, glavo pokoncu, ne brigajoč se za vse, kar je živelo okrog n e. Na vogalu nekega mostu se mi je zdelo, da se je zadel neki moški vanjo in govoril z njo. Vznemirjena je obrnila za hip glavo. Gotovo ie mislila na tisto kruto besedo, ki jo je čula ravnokar: »Vaša prijateljica je urtvarjena za možitev! Za možitev!« — Nadaljevala je svoo pot, še bolj nervozna. Seda: se mi je zdela tragična. Ko je prišla do domačih vrat, je ostala dolgo na zapuščenem tlaku, predno je pozvonila in videla sem, kako je sklonila obe roki naenkrat z neko gesto trudnosti in odpovedi, kot da pušča tam kako upanje, kak san ali pa morda narprotno kako prevaro, ki je ni treba vzeti s seboi. — lDalle.1 renče in z zakonitimi, ako tudi nasprotujočimi si težnjami italijanskega in jugoslo-venskega naroda, po vplivanju na prizadeti vladi, da spravita svoje želje v sklad z amerikanskim stališčem. Predsednika jo na vsak način presenetilo, da sta našla v izrazu njegove volje, da se prepusti ureditev skupne meje v reškem okolišu svobodnemu sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, kakršenkoli povod za nasvet, naj se umakne skupna spomenica z dne 9. decembra. Na to on nikakor nc bi mogel pristati. Spomenica je trezna in nepristranska razsodba po burni razpravi, ki je trajala več mesecev. Ta spomenica ni bila samo izmenjava misli, marveč bila je izraz načel in ponovitev glavnih točk, na čijih podlagi se je dosegel sporazum. Tako se je dobila kratka vsebina teh točk spo. razuma med francosko, angleško in ameriško vlado, in spomenica bi morala ostati, kakor je bilo domenjeno, podstava listini, ki izraža mnenje teh vlad. Kar se tiče skupne meje v reSkem okolišu, je predsednik vpošteval želje obeh prizadetih držav po opustitvi načrta za svobodno rež\o državo, kakor jc bilo določeno v spomenici z dne 9. decembra. Ako bi italijanska in srbsko - hrvatsko -slovenska vlada rajši opustili takoimeno-vano vmesno državico s pretežno večino Jugoslovanov in se želeli izogniti udej-stvitvi predlagane svobodne države iz Reke kot ločene skupine ter poveriti držav, no oblast nad Reko zvezi narodov brez italijanskega in jugoslovanskega nadzorovanja, tedaj jc vlada Zedinjenih držav pripravljena sprejeti ta predlog, kakor tudi s tem pogojem prepustiti Italiji in Jugoslaviji določitev skupne meje. Ob tej priliki želi predsednik ponoviti, da bi prav rad odobril vzajemni sporazum med italijansko in jugoslovansko vlado, ki bi se dosegel nekvarno teritorijalnim in ali drugim koristim kake tretje države. Toda albansko vprašanje se ne bi smelo vključiti v posebna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Predsednik mora zopet poudarjati, da ne more odobriti nobenega načrta, ki bi Jugoslaviji prisojal ozemlje v severni Albaniji kot odškodnino za odpoved drugim krajem. Kar sc tiče gospodarskih izhodišč za Jugoslavijo v skaderskem okolišu, o katerih govori prejeta nota, opozarja predsednik na spomenico z dne 9. decembra, kjer je primerno preskrbljeno za jugoslovenske potrebe. Kar se tiče značaja in izvedljivosti londonske pogodbe, je predsednik vsled svobodnih pripomb francoskega in angleškega ministra prisiljen, govoriti bolj odkrito. On ne more v zahtevah voiaške strategije najti dovolj vzrokov za skrivanje tajnosti pred vlado, ki je ozko zvezana z državami, ki so podpisale londonsko pogodbo, v gigantski nalogi, da brani človečansko svobodo, in na čije neomejeno in dragoceno politično pomoč se je računalo. Jasna politika ameriške vlado, ki se je kazala potom njegovega sodelovanja pri sklepanju mirovne konference, je obstojala v tem, da se ni smatrala za vezano s tajnimi pogodbami, čijih obstoj ji prej ni bil znan. Kjer so bile določbe takih pogodb pravične in primerne, so bile Zcdinjene države pripravljene, spoštovati jih, toda francoski in angleški mi-Dister gotovo ne bosta pričakovala, da vlada Zedinjenih držav odobri izvedbo londonske pogodbe, ako ni uverjena, da so ti pogoji docela pravični in da zagotavljajo ohrano miru in sprave v jugovzhodni Evropi. Odsotnost ameriškega pooblaščenca je obžalovati; morda je povzročila nepri. like, toda predsednik bi lahko opozoril na več primerov odgoditev razprav po vrhovnem svetu, ko sta francoski in angleški zastopnik branila stališče svojih vlad. On je uverjen, da bi se bil prihranil čas in da bi se bila preprečila nesporaz-umljenja, če bi se bila ameriška vlada, preden so se določili in sporočili italijanski Ln jugoslovenski vladi definitivni sklepi, obvestila o dejstvu, da se nameravata francoska in angleška vlada precej oddaljiti od spomenice z dne 9. decembra. Predsednik želi naposled izjaviti, da se strinja s stališčem angleškega in francoskega ministrskega predsednika, da je hitra rešitev jadranskega vprašanja zelo nujna in važna, toda on ne more sprejeti za pravičen načrt, ki vključuje njegovo odgovornost za primer, da se rešitev ne doseže. Predsednik je pristal tudi na rešitev, ki sta jo francoska in angleška vlada spoznali za pravično v skupni spomenici z dne 9. decembra, in je odklonil odobritev nove rešitve, ki se je sestavila brez znanja in brez privolitve ameriške vlade, in ki je bila nesprejemljiva za prizadeti vladi ter po njegovem mnenju v očitnem protislovju z načeli, za katerih obrambo sc je Amerika udeležila vojne. To svoje stališče je zadostno obrazložil v svoji noti z dne 10. februarja in izraža sedaj popolno zaupanje, da zavezniške državo nc bodo smatrale za potrebno, sklepati v smislu, kateremu nc bi mogla slediti ameriška vlada, slrinjaioč se s svojimi ponovnimi izjavami. Mirovni posvet. LDU Pariz, 10. marca. (DunKU) »Times« menijo, da je vrhovni svot konCnoveljavno odklonil predlog, da se vrne Mažarom del ozemlja, ki je po mirovni pogodbi oddano češkoslovaški, Rumuniji in Jugoslaviji. Meje, določene po mirovni pogodbi, so defini-tivne. Italijanski zunanji minister se je baje zavzemal za to, da se odgodi odločitev v tem vprašanju, vendar pa se je vsled neomajnega držanja gvojili francoskih in angleških tovarišev pridružil njihovemu stališču. Vršila se bodo še posvetovanja o več gospodarskih vprašanjih, ki so v zvezi z mažar-skimi mirovnimi pogajanji, vendar pa so se strokovnjaške komisije v vprašanjih glede železnic in rečne plovbe žc izrekle za prejšnje sklepe. Turško vprašanje. LDU Amsterdam, 10. marca, (Dun KU) »Telegraaf« poroča, da se je konferenca zaveznikov zopet pečala s turškim vprašanjem. Položaj v Turčiji jih menda skrbi. Kakor pišejo »Times«, se bližajo kritični dogodki. Mustafa ke-mal paša je baje poizkušal priti v stik z Arabci v Siriji. LDU London, 11. marca. (DunKU -Brezžično.) Po poročilih iz Carigrada so napravila poročila o pošiljatvi močnih čet zaveznikov v Carigradu med nacionalističnimi krogi velik vtis. Dne 9. t. m. je bil na Sultan Ahmetovem trgu velik pregled skupne tujske garnizije, na kateri so nastopili tudi tanki. Turško prebivalstvo uvideva, da imajo zavezniki zadosti moči, da izvedejo svojo voljo. LDU London, 11. marca. (DunKU) Reuterjev urad poroča: Vrhovni svet je imel sejo, katere so so udeležili Lloyd George, Bonar Law, Curzon, Churchil, Long. admiral Beaty, general Thwaides, Cambon, Berthelet, Sci-aloja, marrhese Imperiali, Chinda in Venizelos in razni eksperti. Vrhovni svet je proučeval razne ukrepe, ki se morajo izvesti v varstvo Armencev in manjšin v Turčiji. Itallia. ministrska kriza. LDU Rim, 10. marca. (DunKU -»Agence Havas«) Tukaj so zvečer krožile govorice o preobrazbi ministrstva. V kuloarjih na Monte Citoriju se je trdilo, da je trojo ministrov podalo ostavko in da se sestane ministrski svet jutri zaradi tega vprašanja. Odstopili da so minister državnega zaklada Schanzer, gospodarstveni minister Visocchi in minister za industrijo Ferraris. Giolitti je zelo udržljiv in niti z nobenim poslancem ne govori o tej stvari. Poročila o pogajanjih Nittija z raznimi politiki so nejasna in polna protislovij. Po njih bi bilo gotovo, da odstopita Visocchi in Schanzer. Po drugih vesteh so vsi ministri dali Nittiju svoje portfelje na razpolago, da bi mu olajšali nalogo. V tem primeru bi nastopila popolna kriza. tatarska. Pogajanja za vlado. LDU Budimpešta, dne 10. marca. (DunKU - OKU) Horthy je zvečer sprejel podpredsednika narodne skupščine Simonyja-Semadama v avdijenci. Imela sta dolg porazgovor. Horthy je desi-gniral Simonyja - Semadama za ministrskega predsednika. Ta bo jutri pričel pogajanja za sestavo kabineta. LDU Bndimpešta, dne 11. marca. (DunKU) Stranka krščansko narodnega udruženja je imela snoči konferenco, ki so je bavila s predvčerajšnjim sklepom stranko malih gospodarjev in kmetov in ugotovila, da vseh 76 članov stranke brez pridržka pripoznava program, ki obsega tudi interese malih gospodarjev in kmetov. Pozneje je prisostvoval konferenci tudi designirani ministrski predsednik Simony - Sema-dam. Naznanil je, da je prevzel sestavo kabineta samo na tej podlagi, da se sestavi enotna vladna stranka. Pozval je stranko, naj ga podpira na tej podstavi njegovih teženj. Konferenca je soglasno zagotovila SimonyJu, da se bo stranka pridružila cnodušno bodoči enotni vladni stranki. ibSemSka ^vstflSa. Umrljivost na Dnnaju. LDU DnnaJ, 11. marca. (DunKU) Po uradni statistiki jc znašalo število smrtnih primerov na Dunaju meseca januarja 3352. To število pornenja absolutno in relativno največjo umrljivost, ki so jn opozovali v januarju ž« desetletja. Največ smrtnih primerov odpada na jetlko in Hkrofulozo. Po »Arbeitcr Zoitung« je bilo meseca fe- bruarja javljenih na Dunaju 1894 ro-jenčkov in 4020 mrličev. Razna poročila. Socialistična vlada na Skandinavskem. LDU Stockholm, 11. marca. (Dun KU - Brezžično.) Branting je predložil kralju listo članov novega kabineta. On bo prevzel predsedstvo. Vsi drugi novi ministri pripadajo socialistični stranki Kabinet bo prvo edinstveno socialno - demokratsko ministrstvo v treh skandinavskih deželah. Krvav pretep v poslanski zbornlcL LDU Berlin, 11. marca, (DunKU) »Berliner Tageblatt« poroča iz Basla, da je po poročilu newyorškili listov poslanska zbornica v državi Honduras svoje zasedanje končala koncem meseca februarja s silnim prerekanjem, ki je končalo s pretepom, tako da je bilo 20 poslancev težko ranjenih in nekoliko ubitih. Med mrtvimi je tudi predsednik zbornice. Politilfie norice. + »Slov. Narod« in valuta. »Slov. Narod«, list, ki je pel visoko pesem o genijalni Veljkovičevi rešitvi valutnega vprašanja, si drzne danes očitati VSL, da ji je vseeno, »ali pri valutni reformi pride naš narod na beraštvo in kant.« JDS, ki je uvedla sedanjo valutno reformo in jo zavozila tako globoko v blato, da jo bo le s težavo mogoče spraviti na pravo pot, — JDS je sploh izgubila pravico, boriti se proti valutni reformi, ki je njeno lastno , tolikanj hvalisano dete! Mi stojimo neomajno na starem stališču: Valutno vprašanje pred parlament in tam bodo govorili zastopniki VLS svojo odločilno besedo! Če pa zastopnikov JDS ni in ne bo v zbornici, jo to nov dokaz, da je tej stranki »narodno gospodarstvo itd.« deveta briga in da je ves njen boj za valutno rešitev — hinav-i ščina! + škandal v Kropi šc ni končan. Dr. Žerjav je vsled ovadbe radovljiškega okrajnega glavarja zahteval cerkvenosodno preiskavo delovanja g. župnika Oblaka, kateremu očita šusteršicianstvo, državi nevarno govorjenje in splošno nepriljublje-nost. Preiskava je dokazala neutemelje-nost ovadbe in ovaduhi se lahko primejo za nosove. Ker pa je zadnjo točko ovadbe zlasti ovrgla zaupnica g. župniku, podpisana od ogromne večine Kroparjev, sta dva žandarja — eden se je žc večkrat zasebno pobahal: to jih bomo, klerikalce —> službeno šla okoli nabiralcev podpisov, da bi izsilila izpoved, da jih je nekdo najel in niso iz lastnega nagiba nastopili za svojega župnika, ki se zanje požrtvovalno trudi. Orožnika sta sc morala prepričati, da so Kroparji brihtni in pošteni dosti, da sami od sebe znajo nastopiti za pravico in čast svojih voditeljev. Sociji pa so ob pogledu na orožnike zmagoslavno govorih: žc gredo z verigami nad klerikalce. Lepo se razodevajo organi dr. Žerjavove vlade v Kropi: kot prijatelji in zaščitniki komunistov in liberalnih izzivačev tožeb in škandalov, pa kot sovražniki ljudske zadruge, konsuma in pžortvovalnih delavskih voditeljev. Vprašamo: kje je mož, kj bo vpostavil red in mir, ki bo pokazal državno oblast v lepši luči, ki bo dal krivično preganjanim zadoščenje in ki bo napravil že enkrat konec škandalu v Kropi? + Iz Krope. Tudi v Kropi je dr. Žerjav nastavil gerenta, brez najmanjše dejanske potrebe. Ničesar nimamo proti osebi in delovanju g. gerenta. Toda pravičnost zahteva, da poklicani činitelji takoj upostavijo krivično odstavljeni, postavno izvoljeni obč. odbor, dokler svobodne volitve na novo ne pokažejo ljudske volje, + Razkrinkana laž. »Slov. Narod«, ve.ledostojno glasilo JDS, jc pisal 22. januarja, da je minister Halil beg Hrasnica odstopil, ker »vzrok leži v tem, ker je Halil beg Hrasnica za časa vojne kot avstrijski častnik izvršil v Srbiji razne grozovito-sti..,« In na drugem mestu: »Ljudstvo samo bo sodilo dr. Korošca tako, kakor je sodilo morilca Halil beg ILasnico.« Takoj ko so »demokratski« lažniki vrgli v svet to strupeno vest, je vlada odredila preiskavo. Jedro uradnega zapisnika tvori izjava trgovca Milivoja Lavoviča, ki je bil pred sodiščem, kjer je bil Hrasnica avdi-tor, obsojen na smrt. Glasi se: »Ko sem bil obsojen na vešala, me je Hrasnica kot av* ditor prisilil, da sem se pritožil in sam je to napisal in me rešil smrti in kolikor o njem vem, je tudi druge obtožence branil in ščitil.« — »Demokratski« listi so trdili, da jc dr. Hrasnica ubil 43 Srbov ... Kako naj imenujemo te veledostojne ljudi, ki s slastjo kradejo ljudem čast — z lažmi! -f Minister Ribarac in »Slov. Narod«. -Slov. Narod* piše o nameravani ostavki ministra za trgovino, g. Ribarca, takole: V političnih krogih se govori, da je povod tei ostavki ta, ker se minister Ribarac ne strinja z različnimi protekcijami za izdajanje izvoznic. Gosp. Ribarac je baje izja« vil, da je vstopil v vlado samo zato, da omogoči kvorum in delo v parlamentu, ali izvozniška ofenziva mu je odvzela vsako voljo do nadaljnega delovanja v novi vladi.« Če te zavite in zahrbtne »baje« in »se govori« izpremenimo v odkrito in jasno trditev, pomeni to: »G Ribarac gre, ker se mu studi korupcija, ki jo uganja sedanja vlada.« — Stvar pa je precej drugačna. V narodnem predstavništvu je v sredo isti minister gosp. Ribatac nastopil z odkritji o korupciji demokratske vlade. Očital jim je absolutističen režim, korupcijo z izvoznicami, zapravljanje državnega denarja brez kontrole parlamenta. Sklenil je podati ostavko, da dobi proste roke za nadaljna podrobna razkritja »demokratske«' korupcije. To pa se ne »baje govori«, tu bodo govorili dokumenti! Žlahta bo zopet igrala veliko vlogo. »Pohujševalci« življenjskih prilik. »Naprej« piše: »Težke življen,ske prilike pri nas pohujšuje pri nas tista kasta ljudi, ki ji je bilo ljudstvo vedno le za molzno kravico. — Klerikalci, njih pobožni baroni in grofje ter druga kapitalistična in kapitalistično misleča zalega. 2e več kot lelo dni zahtevamo in delamo na to, da se raz. {»išejo volitve, pri katerih naj ljudstvo od-oči o svoji nadaljni usodi.« — Mi ne poznamo ne grofov in ne baronov, ki bi mogli kaj o&očati v naši stranki. Prepričani smo tudi, da g. Prepelub in drugi zaščitniki resnice dobro vedo, da Krekova struja ni bila nikdar kapitalistična. — ln za volitve so se borili gg. socialistični ministri! Pojdite gospodje, na take trditve ne bomo odgovarjali; zato damo besedo vašim komunistom, ki pravijo v svojem oklicu: »Politika (soc. demokraške) stranke je škodovala delavstvu ... Skupina ljudi je izkoriščala slovenskega delavca v Svoje osebne namene, izrabljala stranko za konsolidacijo kapitalistov in za utrditev militarizma v državi... Obtožujemo jih izdajstva nad slovenskim proletarija. tom.« Tista kasta ljudi, ki »pohujšuje« življenjske prilike, je precej točno naslikana. 4- Žihpolje. Ena najbol, zagrizenih občin v Rožu je občina Žihpolie. Tukaj sta nemoteno vladala dež. poslanec K«rschner in deutschfreundlicher Slowene Jaka Lu-čovnik. V tej trdnjavi smo 7. marca napravili shod za Golšovo. Golšova je majhna, idilična gorska vasica z zelo prijaznimi prebivalci. To so pravi Korošci, dobrosrčni, gostoljubni, mehki in tihi. Prvokrat prideš med nje in tako se ti vzljubijo, da bi kar ostal med njimi. Shod ni bil kdove kako razglašen, vzlic temu pa je bil zelo dobro obiskan, kar je izrecno povdar al gospod župnik Arnuš iz Kotmarevesi kot očividen znak, da je slovenska misel prodrla že v najširše plasti, da je tudi zbegan Slovenec postal neustrašen mož, ki bo v od'oči1nem trenotku znal braniti svoje pravice. Na sbo-du sta govorila še ravnatelj dr. Mišic in dr. Jos. Čemer. Od vseh treh govornikov je bila snov obrazložena na vse strani, ljudstvo pa je mimo poslušalo svoje ed;ne resnične prijatelje in jim verjelo. Slišal sem kmeta, ki je pravil: »Tak kak bi z hukelc brali, tak marnjejo, pa vse je res.« Na shodu je bilo tudi veliko »Volkswehrovcev«, tudi Lučovnikov sin, a nihče še besedice ni črhnil. Kai naj tudi reče? + »Klerikalni Panama.« Prejeli smo: »K uvodnemu Članku »Klerikalni panama v pravi luči«, ki je izšel v št. 57 z dne 10. marca t. 1. v Vašem cenj. listu, blagovolite objaviti sledeči stvarni popravek in pojasnilo: Člankar trdi v točki 7., da revizijska komisija očita v svojem poročilu, da je tvrdka Baho-vec kupila 1 dinamo za 1500 K, da pa tvrdka ni plačala zanj 1500 K, ampak reci in piši: petnajst tisoč kron. V originalnem konceptu poročila se glasi dotični stavek doslovno: »Tvrdka Ba-hovec je kupila 22. avgusta en dinamo 2 X 115 V, 260 A, 60 KW in n= 750 za 15.000 K.« Iz tega sledi, da ne gre za potvorbo številke, ki bi jo bila zakrivila revizijska komisija, temveč da se more ftlankarjeva trditev opirati kvečjemu le na ekspedicijski pogrešek, ki se je vrinil in prezrl pri prepisovanju poročila. Enketna komisija predsedstva deželne vlade za revizijo poslovanja Gospodarske komisije. Vodja: dr. Rutar.« — Štejemo si v čast, da smo mogli popraviti ta »ekspedicijski pogrešek«, ki so ga demokratski krogi izrabljali za nizkotno obrekovanje. Veseli nas, da se ta uradna ugotovitev popolnoma strinja z našo trditvijo, da je veljal dinamo 15.000 in ne 1500 K. O »ekspedicijskih pogreških« pa ni šc padla zadnja beseda! + Mi in Čehu Praški »Lid« piše: V Prago so prišli jugoslovanski časnikarji. Slavnosti je bilo dovolj, vzajemnih napit-nic še več, toda ko je pred pol letom šlo za Reko, je molčal vladni tisk kot nem, samo da ne bi užalil Italije. Češka ljudska stranka je stala na strani južnih bratov v teh najtežjih dneh. Dnevne novice. — Koroški plebiscit. Kdor je naš in ima na Koroškem glasovalno pravico, naj javi svoj naslov Narodnemu svetu za Koroško v Velikovec, Glasovalno pravico pa imajo v pasu A brez razlike spola, vsi tisti, ki so bili: 1. Dne 1. jan. 1919 stari najmanj 20 let, 2. ki so na dan 1. jan. 1919 stalno bivali v katerikoli občini pasa A in 3. ki poleg tega izpolnijo enega izmed sledečih pogojev: a) morajo biti v pasu A roženi ali b), ki stalno bivajo v pasu A že od 1. jan. 1912 ali pa c) so v katerokoli občino pasa A pristojni. Analogni so pogoji za glasovalno pravico v pasu B. — Telovadni odsek »Orlice« v Mostah priredi v nedeljo, dne 14. marca 1920 v Društvenem domu igro »T^nica«, drama v 3 dejanjih (3slikah). Godi se na otoku Dominiku leta 1803. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Korec pred 10. uro. Vrtopnice se dobe v predprodaji v Dr"*'venem domu. Cene običajne. Ni za o^oke. (k] — šišensko prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 14. marca v Dravljah gledališko predstavo »Tihotapci«. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vr:te 6 K. II. vršite 5 K. III. vrste 4 K. Vstopn;ce se prodajajo v Reininghausu v Šiški, in v Dravljah pri g. Žagarju. (ki — Kropa. Mimo in v prijateljstvu so živeli ljudje v Kropi pred vojsko. Radi so peli svoje geslo- Mi pa ostanemo, kakor smo b'l;, enega srca in ene misli! Ko pa so re oddahnili od vojne more in ie zavladal liberalni demokrati7em. so začeli tuji na-stavljcnci dregoti v to mirno gnezdo in izzivati katoliško prepričane Kroparje, dokler niso izzvali tožb. aretacij, organizirali soc. demokrate in zanesli tako v Kropo prej neznan razkol in sovraštvo. Ti demo-kratsko-vladni priganja či so povzročili Kropi Škodo, ki jo bo združeno delo vseh poštenih Krrparjev komaj popravilo. Ve-celo upanje v povrnitev stare edinosti v mišIj«M.ju in delovanju vzhuja krasno raz-v;lo, rcio živahno in sm<"treno krščansko prosvetno delo. Na leto 1910-20 pa se bodo Kroparji spominjali kakor na hude .sanje. — Novic«* Trs**. V Trstu so priredili sociali^i in komunisti 29. m. m. protestni shod zaradi dogodkov na Ogrskem. Italijanska vlada je shod prepovedala. toda ker so zagrozili s sporno stavko, je vlada v toliko odnehala, da je dovolila shod, toda ne no velikem trgu pred mestno hišo, marveč na Piazza Casimiro Dona doni. Italijanska vlada se je silno bala, da bi delavci ne priredili izgredov; postavili so na vse trge oddelke arditov, oklop-nc avtomobile, strojnice, tanke in bici-klisie. Izgredov ni bilo. — V Trstu se prodaja meso le 5 dni na teden, 2 dneva sta brezmesna dneva; tržaški mesarji tožijo, da dobivajo premalo mesa in prodajajo le še zmrznjeno argentinsko meso. Cene masti in slanini so sc zvišale. — Mesto venca na grob č. g. župnika Karol Jakliča na Prežganjem je da-rcval gospod Josip E'sner, trgovec v Litiji, 100 kron za občinske ubožce župnije Prežganje. Prisrčna hvala. — Na naslov poštnega ravnateljstva. Poštni odpravniki še do danes nimajo 120 odstotne draginjske doklade izplačane. Ali bomo zopet čakali 6 mesecev kakor zadnjič? Ali se bo treba res na parlament obrniti? Ali bi nas radi zopet odpravili? — Poštni odpravnik. Uisbilanske novice. lj Obisk kardinala Duboise. Kardinal Dubois se pripelje iz Zagreba v nedeljo, 14. marca 1920, ob 6. zvečer na glavni kolodvor, kjer ga sprejmo zastopniki vlade in oblasti ter organizacij. V pondeljek, 15. marca 1920 ob 8. zjutraj opravi kardinal v stolni cerkvi tiho sv. mašo, katere se udeleže zastopniki kršč. soc. organizacij z zastavami. Po sv. maši sprejem zastopnikov v avdijenci v knezoškofijski palači. Zvečer ob pol 7. uri mu prirede združene ljublj. kršč. soc. organizacije v veliki dvorani »Uniona« slavnostno akademijo, pevske točke poje Pevska zveza »Ljubljana«, telovadne točke proizvaja vaditeljski zbor Orlovske in Orliške zveze. Vstopnice dobe člani v nedeljo dopoldne in oppoldne v svojih društvenih prostorih, v ponedeljek pa v Jugoslovanski knjigarni, lj Orliški krožek Ljubljana — Sv, Jakob vabi k družabnemu v e č e -r u, združenemu s slovesnim sprejemom članic. Prireditev se vrši v nedeljo, 14. marca v veliki dvorani hotela »Union«. Spored jc jako bogat, med drugim telovadba članic in gojenk. — Svira godba dravske divizije. Vsi prijatelji naše organizacije so uljudno vabljeni. Vstopnice se dobijo v predpro-daji pri g. Češnovarjevi, Stari trg. (k) lj Vodstvo V. L. S. za Ljubljano ima danes ob 20. uri v čitalnici Jug. tiskarne v III. nadstropju običajni tedenski sestanek, ki naj se ga udeleže samo člani vod- stva brez zaupnikov in zaupnic krajevnih odborov in pododborov, lj Starešinski sestanek se vsled nastalih ovir ne vrši danes, ampak v torek 16. t. m, ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotela »Union« z istim sporedom. — Dr. B, lj Krekova prosveta ima danes zvečer ob pol 7. uri zelo važno sejo. Pridite točno. — Voditelj. (k) lj Spored koncerta »Glasbene Malice« s sodelovanjem pevskega zbora, popolnega orkestta kralj nar. gledališča in solistov: operne pevke gdč Zdenke Zikove in bari-tonista g. Ivana Levarja v ponedeljek 22. t. m. m v ponedeljek 29. t. m. obsega sledeče skladbe: 1, Stanko Ptemrl: Jugoslovanska himna. Za mešani zber in orkester. (Na;novejša slovenska izvirna skladba za zbor in orkester.) 2. Davorin Jenko: Ciganski zbor »Tanana« iz spevoigre »Vračara«. Za mešani zbor in orkester. 3. Viteslav Novak: Nesrečna vojna. Balada po morav-ski narodni pesmi. Za mešani zbor in orke-eter. 4. al Emil Adamič: Bela breza se zdramila bi in cl Anton Lajovic: Pomladni spev in Črna lutnja, čl Adamič Pavčič: Jezdec. Štiri-, petero- in šesterotf'asni zbori a - capella — Odmor. — 5. Stanko Premrl. Solnčna perem sv. Frančiška. Kantata za mešani zbor, sopranski, baritonski samospev in orkester. 6 Zdenko Fibich: Pomladanska romanca. Za mešani zbor, sooran-rki, baritonski solo in orkester. Točke pod 1., 4. in 5. so izvirne slovenske skladbe, ki se v koncertih »Glasbene Mat;ce« prvič izvajajo, Prednrcda a vstomvc za oba kon certa se vrši v trafiki v Prešernovi ulici. (ki lj Druš"vo zfs^bn^a urerlirfva Slovenj'® v Ljublhni je nabavilo po znižanih cenah za svo:e člane, večjo množ'r>o črnih ln rumenih čevl ev. Oddaiajo se le oroti takojšnemu olačilu v društveni pisarni ob uradn:h ur?h. (ki lj Centralno vodstvo snlošne or^^ma-ci'e volmh invalidov sklicn'e dne 14. t. m. ob pol deveti uri dooo'dne v dvorani T.nH--kega doma javni inva1;r,ni ?hod s slc^e^m dnevnim redom: 1. Otvoritev shoda; 2. Volitev deV^ata za me^n^rodni komitet v Pa rizu; 3 Rnznoterofti Ker e 7a^eva zelo važna se nrosi 7a obilno udeležbo. ^»n-traln; o^or. fkl lj Kaj je s sladkorjem v Vojni zvezi? Člani Vojne zveze so dobili zadnjič sladkor pred Božičem lanskega leta. Od lakrui pa še prav nič, dasiravno ca deli mestna aprovizarija že v drugič. Zakaj ni sladkorja? Člani ga že nestrpno pričakujemo, ker pa že dva me-scca prav p*č nimamo. Kje je g. Kristan kot predsednik Vojne zveze? Kje dobi mestna aprovizacija sladkor? Prazniki so tu lj Prosi se kdor je kaj vide! umobrlno hčerko P i j o B a v r , naj "sporoči njeni materi, Ilirska ul. 29, I. nadstr. Je velika, v modrem nlašču z modrim klobukom in pisanim trakom. lj mig'stra' razpisuje ročno ustanovo 200 K za ljubVanska revnn dekleta ki so re leta 1919. poročala. Podrobnosti so razvidne iz razg^sa na mestni h;ši. poročite. (Telefonsko poročilo «Slover.cu«.) NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Beligrad, 11. marca. Na današnji seji narodnega predstavništva je govori! v imenu kmetov Šujevič. Napadal je reakcionarni režim bivše demokratske vlade. V imenu demokratov in socialistov je govoril Korač, ki je napadal sedanjo vlado, češ, da noče volitev. Stojan Protič je odgovoril, da vlada zahteva volitve in da je ona samo ad hoc. Zato tudi niso prišla v vladno deklaracijo gospodarska in socialna vprašanja. DR. VELJKO*VIČ IZVABIL LJUDSTVU 1 MILIJARDO. Beligrad, 11. marca. V današnji seji narodnega predstavništva je povzročila veliko senzacijo izjava Stojana Protiča, v kateri jo napadal bivšega finančnega ministra dr. Veljkoviča, ker da je na prevarljiv način izvabil 1 milijardo pri kolkovanju bankovcev in to na škodo naroda in da je celo to svoto potrošil. Ako je bilo potrebno notranje posojilo, bi moral to odkrito povedati ljudstvu, ne ga pa varati. Ta izjava je demokrate zelo poparila. PRED NOVIMI ODKRITJI O KORUPCIJI. Beligrad, 11. marca. V današnji seji narodnega predstavništva je Stojan Protič izjavil, da hoče vlada ostati tako dolgo na svojem mestu, dokler narod ne bo zvedel, v kakšnem položaju se nahaja. S tem je hotel reči, da bo pričel z objavljanjem odkritij o delovanju bivše demokratsko-sociallstično vlade. ČUDNA VLOGA DR. SMODI AKE. Beligrad, 11. marca. Dr. Smodlaka jc poslal pismo Narodnemu in radikalnemu klubu, v katerem zahteva, naj se takoj začno pogajanja za koncentracijski kabinet. Čudno pa je, da dr. Smodlaka ni poslal pisma tudi Jugoslovanskemu klubu, S tem se je dr. Smodlaka izkazal starega nasprotnika Slovencev. V Parizu je zastopal meje Slovenije proti Jugoslaviji tako slabo, da je s tem okrepil sovražni položaj in so ga imeli za italofila. Čudno je, da je ravno sedaj odpotoval iz Pariza, ko je jadransko vprašanje najaktualnejše., Beligrad, 11. marca. Vloga dr. Smod-lake je vedno bolj jasna. Obsodil je demokratski režim, zdi se pa, da se demokrati poslužujejo dr. Smodlake, da bi zopet prišli do vlade. Medtem je korupcija bivše vlade tolika, da noben član sedanje vlade ne bi hotel sedeti s takimi ljudmi skupno v vladi. V tem smislu je včeraj minister Ribarac rekel, da je nemogoče delo s tako koruptivnimi elementi, kot so demokrati, Ako Smodlaka jutri ne bo hotel dati vladi kvoruma, se bo vlada odločila za nadalnje korake, Protič je jasno rekel, da je sedanja vlada parlamentarna, da zahteva mnenje parlamenta in da noče oktroirati niti volivnega zakona niti trositi državnega denarja brez odobrenja parlamenta. PROGRAM DANAŠNJE SEJE. Belftjrad, 11. marca. Jutrišnjo sejo narodnega predstavništva pričakujejo z veliko napetostjo. Od demokratov sta se odrekla govoru dr. Vukovič in dr. Puc, lako da bosta v imenu demokratov govorila samo Džamonja in Voglar. Po njunih govorih bo Protič v imenu vlade podal izjavo, v kateri bo odgovarjal na izjave poedinih govornikov in označil svoje stališče nasproti dr. Smodlaki, ki zahteva po možnosti koncentracijski kabinet. OBČINSKE VOLITVE V OSJEKU, Osjak, 11. marca. Danes so se tu vršile občinske volitve. Hrvatska ljudska stranka je dobila 336 glasov. Na njo odpadejo trije zastopniki. Hrvatska zajedni-ca jc dobila 7 zastopnikov, demokrati 2 zastopnika, hišni posestniki 1, komunisti 20, radikalci 4, trgovci in obrtniki 3 zastopnike. DRUŠTVO JAVNIH NAMEŠČENCEV V ZAGREBU OBNOVLJENO. Zagreb, 11. marca. Z naredbo zemaljske vlade je dovoljena obnova in delovanje društva javnih nameščencev v Zagrebu. POM A VJKANJE PAPIRJA V ZAGREBU. Zagreb, 11. marca. Zagrebškemu časopisju preti nova nevarnost radi pomanjkanja papirja. * * * MIROVNA PONUDBA RUSIJE POLJSKI. LDU Berlin, dne 11. marca. (DunKU) »Vossische Zeilung« javlja iz Breslave: Ljudski komisar za zunanje posle ruske sovjetske vlade Čičerin je poslal v Varšavo novo mirovno ponudbo, v kateri poudarja, da je sedanjo boljševiško ofenzivo povzročila le poljska ofenziva proti rdečim ukrajinskim četam. Sovjetska vlada zatr.uje, da bo takoj ustavila svojo ofenzivo, čim jenjajo z ofenzivo poljske čete. V AMERIKI NE BODO ZNIŽALI ŠTEVILA STALNE VOJSKE. LDU Wasiiington, II. marca. (DKU) Poslanska zbornica je včeraj odklonila ptedlog, da se zmanjša število stalne vojske. BORZNA POROČILA. LDU Zagreb, 11. marca. (Borzno poročilo.) Devize: Berlin 205—210, Bukarešta 236—0, Italija 870—875, London 556—0, New York 15500—0, Pariz 1140 do 1150, Praga 178—181, Švica 2525 do 2575, Dunaj 60—62. Valute: dolarji 14400 do 14600, avstrijske krone 60—61, bolgarski levi 185—0, carski rublji 195—200, češkoslovaške krone 182—0, angleški funti 520—525, francoski franki 1090 do 1100, napoleondori 547—550, marke 225 do 242, romunski leji 245—255, švicarski franki 2450—2500, lire 835—845. Pro£n 'Sm Dne 7. marca t. 1. je uničil silni požar v Predtrgu pri Radol ici osmim posestnikom vra stanovanjska in gospodarska poslopja. Pogorela je tudi vsa krma. orodje, vozovi, stroji, obleka, žito in dr. Škoda se ceni na milijon kron — zavarovalnina pa znaša komaj 30.000 K! Pri sedanji draginji je nemogoče, da bi se prizadeti vsaj deloma izkopali iz svoje nesreče, ako se jih naša javnost ne usmili! Obračamo se torej na visoko deželno vlado, na svoje plemeni-vc sorojakc, na župne in občinske urade, na gospodarske organizacije s prošnjo, da priskočijo pogorelcem na pomoč z milo-dari. Darove v denarju in blagu hvaležno sprejema županstvo v Predtrgu in župni urad v Radoljici. Narodno gledsš;: