m. n
v Mani, o torek, dne 31. moren 1908.
Velja po poŠti:
na celo leto naprej	K 26'—
u pol leta „	„ 13'—
ta ietrt leta „	„ 6 50
ia en mesec „	„ 2'20
V upravniStvu:
j.a celo leto naprej	K	22 40
ta pol leta „	„	1V20
ia Četrt leta „	„	5 60
ta en mesec „	„	vgo
Ja poiilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
n? vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto xxxui.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta h 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
---Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
J*" Današnja števHka obsega 4 strani. "•C
S. L. S. u deželnem šolskem svetu.
Deželni odbor kranjske dežele je začel delovati, in vsakdo razvidi danes iz prvega nastopa S. L. S., da je držala svojo besedo vsakomu, ki jo ie dala, da ni kup-čevala in ne bo barantala s svojimi načeli, ampak da je čist ohranila svoj ljudski in narodni prapor.
Najbolj je bilo vse radovedno, koga pošlje deželni odbor v deželni šolski svet. Tako globoko se je bila zarila v vso slovensko javnost misel slovensko - nemške zveze, da je vse pričakovalo, da bo tudi S. L. S. igrala tako vlogo, kakor so jo liberalci igrali v pretekli dobi. Dr. Šusteršič je bil na zaupnem shodu pred celo deželo očitno izjavil, da med S. L. S. in med Nemci ni obsolutno nobenega pakta, nobene zveze, ampak da S. L. S. postopa popolnoma samostojno in neodvisno. Značilno je za liberalno stranko, da ona tega ni mogla verjeti. Njej se je zdelo neverjetno, da bi kdo ne delal kravje kupčije, če bi jo lahko naredil. In zato so pisali o »klerikal-no-nemški zvezi«, in še pišejo, in bodo še naprej pisali sebi v blamažo, dokler hočejo
Včerajšnja volitev v deželni šolski svet je pa podrla vse liberalne klevete ter jih je .pomandrala v prah. Nobene zveze z Nemci, nobenega pakta! Prejšnji deželni odbor je odposlal v deželni šolski svet dr. Tavčarja in grofa Barbota. Čast osebama, a sistem je moral pasti. In padel je! Dokaz: V deželnem šolskem svetu zastopata deželni odbor in ž njim vred vse ljudstvo kranjske dežele dva pristaša S. L. S.: Dr. Šusteršič in dr. Lampe. To sta dve imeni, ki se jih ne drži noben pakt.
S. L. S. kljub temu, da nima večine v deželnem zboru, stoji tu močna in ponosna, ker je edina, složna, zavedajoča se svojih dolžnosti do ljudstva.
Stvar je principielno važna, ker stopata prvič v deželni šolski svet zastopnika S. L. S. in kmečkega ljudstva. Poleg zastopnikov države, mest, cerkve je prišel zdaj v deželni šolski svet nov element. Seveda je tudi tukaj S. L. S. v manjšini. Želimo pa, da bi zanesla vanj vsaj nekaj novega duha, ki ga želi vsa dežela.
Deželni odbor.
Razdelitev referatov pri deželnem odboru kranjskem.
Kakor se nam naznanja, so bili v včerajšnji seji deželnega odbora referati takole razdeljeni
Deželni glavar gosp. dvorni svetnik Franc Šuklje — personalije.
Grof Josip Anton Barbo:
Deželna kultura v ožjem pomtnu, t. j. vinarstvo, živinoreja, mlekarstvo, ribar-stvo, pogozdovanje, živinozdravništvo. kmetijska družba, podkovska šola, šola na Grmu, agrarske operacije, s kratka cela dež. kultura izvzemši inelijoracije in vodovodne naprave, dalje bera, gledališki zaklad s poslopji, stanovske stvari, prisilna delavnica (vprašanje ciganstva).
Dr. Ivan Tavčar:
Dobrodelni zavodi, železnice, statistika, odgon, vojaške zadeve, priprege. ustanove, zakon o brambi poljščine, zemljiška odveza, gasilno-stražni zaklad.
Dr. Ivan Šusteršič:
Občinske stvari, stavbinske stvari, pritožbe o cestnih zadevah, ozir. admini-strativno-tehnične zadeve, deželnozborske zadeve, šolstvo, lovski zakon, legisla-tiva obrt".
Dr. Evgen Lampe:
Deželne finance, deželna poslopja, ceste, muzej, zadružništvo, zdravstvo, meli-joracije in vodovodi, umetništvo, vprašanje dež. teritorija (Zumberk).
neuspehi barona Raucha.
Ves hrvaški tisk sodi, da ban Rauch na Dunaju ni dosegel tega, kar je hotel, namreč, da bi si utrdil svoje stališče. Še zdaj se nič ne ve, kdaj bo imenovan tajnim svetnikom, dasi se je to imenovanje že davno pričakovalo. Toliko, kar se njegove osebe tiče. A tudi političnih lavorjevih vencev ni prinesel z Dunaja. V cerkveni politiki je glasom hrvaških vesti docela pogorel. Njegovega kandidata za koadju-torja zagrebškemu nadškofu so a limine odbili, ker se to mesto niti ne namerava ustanoviti. Tudi s predlogi djakovske in senjske škofijske stolice ni prodrl. Največji
neuspeh pa je imel pri skupnem finančnem ministru Burianu, kateremu je denunciral hrvaško-srbsko koalicijo, češ, da ima dokaze v rokah, da je srbsko gibanje v Bosni in Hercegovini v zvezi s koalicijo, da Srbi v zasedenima pokrajinama pod vplivom in po navodilih koalicije delujejo proti tujerodnim uradnikom, takozvanim »kufera-šiin« (ker prihajajo, kakor pravijo Srbi, s kovčegom, kuferjem, v deželo). Pl. Burian jc baje bil gluh in ni spremenil v ničem svojega prepričanja glede srbskega gibanja, ki se pa pač pretirava.
Sicer pa vsled teh neuspehov Rauch še ne pade. O tem hrvaška glasila ne dvomijo. Kajti ne gre se za osebo banovo, marveč za protizakonitosti ogrske vlade, v očigled katerim Hrvatje ne morejo in nočejo popustiti svojega stališča.
»Jugoslovanska zveza« in nemški krščanski socialci pripravljajo neodvisni parlamentarni akciji v prilog Hrvatom, ker Madžari ne izvajajo določil nagodbe iz leta 1867.
TulsRi promet na Kranjskem.
Drugi občni zbor prometnega društva na Bledu se je vršil dne 29. marca v dvorani »Blejskega doma«.
Po končanem sporedu dnevnega reda, je pozdravil g. Peternel zastopnike deželne zveze gg. dr. Krisperja in tajnika dr. Marna, ter druge zastopnike prometnih društev iz okolice.
Dr. Krisper izraža veselje nad obilnim številom udeležencev in izjavi, da Bled nosi v tujskem prometu zastavo. Namen današnjega sestanka pa je, da se domenimo o načrtu in da se posvetujemo o najnujnejših točkah nadaljnega delovanja; le skupno delo more privesti do zaželjene-ga cilja. Zanimanje za tujski promet je danes potrebno, če hočemo narodu dati v kulturnemu pomenu višek, ki mu je kot kulturnemu narodu potreben, da ga drugi narodi vpoštevajo iu cenijo.
V ministrstvu je poseben oddelek za tujski promet. Predsednik mu je dvorni svetnik Schindler, ki se zanima tudi za tujski promet na Kranjskem. Slovenci smo se zganili v zadnjem trenutku. Ako ne bi bili sedaj pripravljeni, ne hi mogli izrabiti prilike, ki nam obeta biti ravno v teh okoliščinah najbolj ugodna. Tudi dunajski časnikarji se zanimajo za naš tujski promet.
V	minolem letu 8. septembra smo sklenili napraviti poučen izlet gostilničarjev na Dunaj. Sedaj je vse pripravljeno. Bilo je premagati mnogo težkoč in napraviti mnogo potov, predno se je vse uredilo. Izmed vseh prometnih društev, bomo mi Kranjci prvi, ki napravimo poučen izlet slovenskih gostilničarjev na Dunaj. S tem pokažejo gostilničarji sami, da imajo razum za napredek v domači deželi, s tem delajo najboljšo in najintenzivnejšo reklamo za našo deželo.
Pomeniti se imamo tudi o gostilničar-skem društvu. Vsak stan je organiziran, le gostilničarski je tam, kjer je bil pred desetletji. Tudi ta stan se mora organizirati: v ta namen bo zveza pričela izdajati s 15. aprilom poseben list, in sicer ilustrovan mesečnik. Pečal se bo intenzivno s tujskim prometom, z gostilničarstvom in z obrtom, ki je s tujskim prometom v tesni zvezi.
Nadalje govornik sproži misel, da se drugo leto na Bledu otvori razstava tujskega prometa na Bledu. Ze sedaj se moramo pripraviti. Razstava bo stala mnogo; izrabiti moramo čas in si že sedaj osigu-rati subvencijo, da nam ista drugam ne odleti. Upati je pomoči od države, dežele in stolnega mesta.
Potem tajnik deželne zveze, g. dr. Marn, poroča o delovanju za minolo leto. Lansko poročilo je bilo kratko, ni imelo še kaj pozitivnega pokazati in se ni moglo ponašati s pravimi uspehi. Razun Bleda in Postojne je bilo delovanje vseh društev osredotočeno pri deželni zvezi.
Prometna društva v Bohinju, v Gorjah in na Dovjem so se na podlagi od dež. zveze izdelanih pravil osnovala. Vsa društva so delovala po danih navodilih deželne zveze v Ljubljani. Ista je gledala in skrbela, da so se krajevna društva oja-čila in razširila. Da ima zveza denarnih sredstev na razpolago, bi pač drage volje storila vse potrebne naprave. Zal, zveza ima dolg nad glavo, torej ne more tako delovati v korist društvom, kakor bi rada.
V	obče so društva marljivo delovala. Z delovanjem prometnega društva v mestu Kranju, Kamniku in Škofji Loki pa ne moremo biti zadovoljni. Društvo v Kranju vsaj upati je — da se čim preje poživi iu preosnuje. - V Kamniku in Škofji Loki je društvo spalo; niti odzvalo se ni; še zaprošenih fotografij ni poslalo. Res čudno! Tam, kjer so meščani, se ni storilo nič!
LISTEK.
Varšavska zvezdnata Izba
Osebe : Nikita Piatačkov, nadstražnik. Ivan Stojsmirno, žandar .podčastnik. Aleksij Capcarapkin, pisar. Meščan varšavski. Dejanje se vrši v restavraciji nižje vrste.
Stojsmirno in Capcarapkin sedita pri mizi in pijeta »očiščeno« na 40')'< ter prilizujeta kumaro; vstopi Piatačkov in vleče za seboj meščana za vrat.
Piatačkov: »Ha, vjel sem ptička!«
Stojsmirno: »Daj ga sem, da ga preiščemo.«
Capcarapkin, (pogleda meščana): »On .ie sumljiv, jaz se na to razumem.«
Meščan: »Kaj še, gospodje! Sem miren meščan!« ...
Stojsmirno: »Vidiš ga! Meščan!«...
Capcarapkin (grozno): »Torej, kdo
si?«
Meščan: »Sem... sem.... toda zakaj ini pravite »ti«?«
Stojsmirno (se smeji): »On je meščan! (Meščanu.) A ti veš, kdo smo mi?«
Meščan: »Jaz vas ne poznam.«
Stojsmirno: »Piatačkov, daj mu eno pod rebra, da bo vedel, kdo smo mi.«
Capcarapkin: »Daj mu še od mene!«
(Piatačkov izvršuje povelje, meščan kliči.)
Stojsmirno: »Čemu cviliš, prekleti!.. Boli? ... A? ... Zato pa bije, da bi bolelo.«
Capcarapkin (meščanu); »Torej, kaj si storil?«
Meščan: »Nič nisem storil, samo šel sem po ulici . . .«
Capcarapkin: »Tako je vedno! Nobeden nič ne stori, samo gre po ulici, potem pa, da le pogledaš, je spet punt. (Udari z nogo ob tla.) Po kaj si pa šel po ulici?«
Meščan: >Go... gospod, imel sem opravek ..
Stojsmirno: Piatačkov, daj mu eno za ušesa, da ne bo imel več opravkov."
Meščan: »Kaj je to? Kaj delate? Se botri pritožil.
Capcarapkin: »Tako torej! Še vlade ne spoštuje? (Meščanu): Ce bi bil ti tudi sam angel, jaz te bom v luknjo vtaknil. Piatačkov, kje si ga pa vjel. brat?«
Piatačkov: »Stal sem na postaji, tule na voglu, gledam: kar pride mimo on, tale, zamišljen. Saperlot— si mislim, to mora biti nepošten človek, ker je tako zamišljen. Misliti — rečem sme samo vlada, a ne vsak meščan. Torej grem k njemu: »Kam pa ti.« A ta puntar odgovori: »Kamor mi jc treba.« »Treba, ne-potreba,« mu odgovorim, to ni tvoja reč, moja naloga je, da za vse skrbim. On ne
mara z menoj, hrup, ljudstvo se zbira, torej kaj storiti? Razženem ljudstvo, a njega za vrat in vlečem. A na poti sem se vstopil, da bi se pokrepčal, kajti kanalja se je ustavljal.«
Stojsmirno: »Bravo, Piatačkov! Torej izpij kozarček.«
Piatačkov (skromno): »Rad na vaše zdravje.«
Capcarapkin (Piatačkovu): »Praviš, da se ti je upiral? Torej še nespoštovanje vlade in nepokorščina in upor. Morda se tam še kaj več najde.«
Stojsmirno: »'Torej preiskava. Na delo Piatačkov! Roke kvišku, meščan!«
(Meščan dvigne kvišku roke, Piatačkov mu obrača žepe.)
Piatačkov (položi na mizo ključ): »Tu je ključ.«
Stojsmirno: »Ključ? Kaj mu bo ključ? Daj. konfiskujem.«
Piatačkov (obrača žepe): Cigarete.«
Stojsmirno: »Konfiskujem.«
Piatačkov: »Denarnica.«
Pisar (položi roko na denarnico); »Konfiskujem.«
Meščan (obupno): Toda. gospodje, kaj delate! To je brezpravje!«
Stojsmirno: >A ti molči!... Te, te!«
Capcarapkin: »Jaz ti pravim, da to jc pravica iu mi ti že pokažemo, kaj je pravica. Glej, Piatačkov konfiskuje, jaz napišem protokol. Stojsmirno te odpelje v
luknjo, a tam vojno sodišče ... daj Bog, da bi te pregnali na težka dela, a lahko te še kar gladko povesijo. Mi smo vlada, a vlada dela vedno kar hoče iu to nikomur nič mar.
Piatačkov: Utrudil me je pes, ker se je tako branil. Pil bi!«
Stojsmirno: »Torej pijmo. Saj si zaslužil, brat Piatačkov.«
Piatačkov (s kozarcem k Capcarap-kinu): Na vaše zdravje, Aleksij Harlam-pjevič.«
Capcarapkin: »Pijmo! (kaže na meščana): A tega pasjega sina izpustimo!... Pomilostimo ga, naj ga h... vzame!«
Piatačkov (meščanu): »Torej, z Bogom! Mi te pomilostimo.«
Meščan: »Dobro, toda vrnite, kar ste mi vzeli. Tako vendar ne gre... zdaj je konstitucija.«
Capcarapkin: »Stojsmirno, pokaži mu konstitucijo.«
Stojsmirno (vstane od mize. prime meščana za vrat, sune s kolenom v težišče njegovega telesa, ter ga vrže skozi vrata). »Ot tje konstitucija! . . . Paol! . . .«
SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
Vaščani — kmetje, so se bolj postavili, kakor meščani. Kje je zavednost?
Inicijativo za gostilničarski tečaj je dal gosp. dr. Krisper. Potrebna je gostilni-čarska šola! Toda eno leto še ni upati, da bi se ta ideja izvršila. Snovanje gostilni-čarskega tečaja ni navezano na toliko tež-koč. Obrtna zbornica ima že izdelan načrt; tak tečaj bo trajal 6—8 tednov. Gosp. tajnik apelira na gostilničarje, posebno na take, ki imajo odrasle sinove ali hčerke, da jih dajo v tak tečaj, kjer imajo priliko izobraziti se v serviranju, kuhi, občevanju itd. Obrtno ministrstvo razpolaga z učitelji, ki so sposobni za tak prepotreben pouk.
Za poučno potovanje sc je zglasilo 28 gostilničarjev; več se jih sprejeti ne more.
Zelo važen faktor v tujskem prometu je obrt. Ista mora namreč korakati z izobrazbo, da vstreže naročnikom. Deželna zveza se posebno zavzema za obrtne tečaje s tem, da zmožne obrtnike pošlje v te tečaje. V teh tečajih si obrtniki spopolnijo svojo izobrazbo najhitreje in najboljše.
Ker je gostilna prva podlaga tujskemu prometu, treba je gostilničarstvo povzdigniti na kolikor mogoče visoko stopinjo. Deželna zveza daje pač direktivo, vendar strokovno ne more nastopati. Pač pa ra-dovoljuo prevzame posredovanje služb za čas sezone, sploh hoče, kakor roka roki pomagati in v evidenci imeti sposobne moči.
Kakor je že g. dr. Krisper omenil, prične zveza izdajati strokovni list: Promet in gostilna. Ker se v ljudstvu še ni razvil pravi pojem, kaj je promet tujcev, dajal bo list potrebna in poučna navodila in pojasnila. Pečal se bo tudi z različnimi športi, posebno z zimskimi: sankališčem, drsališčem itd. V Bohinju se je v tem oziru žc letošnje leto pričelo. L.ist bo donašal tudi strokovne članke o serviranju ter poročila o organizaciji drugih društev z istim namenom. Sodelovati so obljubili razni strokovnjaki na Dunaju.
Album Kranjske z 42 slikami, izdelan v Švici, bo kmalu izšel. Cena mu bo l K. Slika Kranjske se je razposlala v 3500 iz-tisih. Za 2000 je denar še v deželi. Naj se vendar oni, ki so slike sprejeli, spomnijo svoje dolžnosti, ter vpošljejo denar, ali pa slike vrnejo.
G. dr. Krisper še poda glede potovanja na Dunaj nekaj pojasnil ter priporoča kot najboljše reklamno sredstvo lepe, moderne prospekte.
Oglasi se še g. Ivo Rus ter nasvetuje, naj se sprejme v program še potovanje v Baden. Ker se to lahko izvrši, se nasvet sprejme. G. Repe predlaga, naj vsak, kdor se je za potovanje priglasil, vpošlje 40 K kot garancijo, kojo zapade, čc se dotičnik brez vzroka potovanja ne udeleži. Vladati mora pri potovanju disciplina.
Nato se je zanimivo zborovanje zaključilo.
SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«; »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice!
Državni zbor.
Dunaj, 30. sušca 1908.
Ministrska kriza.
Položaj se danes ni nič izboljšal, nasprotno se je še poslabšal. Ni gotovo, če se jutri reši vprašanje češčine pri sodiščih na Češkem. Češke stranke nastopajo složno in naglašaio, da ne morejo odnehati, dokler ne vpoštevajo nemški sodniki Stremayrjevih jezikovnih določil. Vlada hodi srednjo pot. Vstregla bi na eni strani rada Čehom, ne da se zameri Nemcem. Čehi so nevoljni tudi na krščanske social-ce, ker niso ž njimi glasovali za češko vseučilišče na Moravskeni.
.leze se pa tudi Nemci nad Kleinom, češ, da je preveč obljubil Čehom. Čehi so koncem današnjih pogajanj zopet ponudili demisijo svojih ministrov. Groze tudi z opozicijo, če se nc izpolnijo njihove zahteve. Opozicija se lahko izpremeni v ob-strukcijo. Glede na položaj ni podal justič-ni minister nikakih izjav.
Seja proračunskega odseka jc bila jako kratka. Govorila sta mladočeh Maštalka in češki radikalec Klofač, ki sta se pečala z razmerami pri sodiščih na Češkem, Klofač je zahteval, da naj vlada odločno nastopi proti sodnikom, ki odklanjajo češke vloge.
Po seji se stranke niso zbližale. V Peškovi navzočnosti je konferiral dr. Klein z nemškimi voditelji o izjavi, ki jo je nameraval podati v proračunskem edse-ku. Vlada zastopa stališče, da so Stre-mayrjevi odloki pravni veljavni, a da ni mogoče s silo nastopiti proti dižavnim uradnikom. Nemu so izjavili, da z izjavo
niso zadovoljni. Nezadovoljni so pa tudi Čehi, ki zahtevajo, da naj se odločno nastopi proti sodnikom. V nemških posluniš-kih krogih je že padla grožnja, da prestopi levica v opozicijo ali pa v obstrukcijo, če ugodi Beck Čehom.
Dozdaj so ostali brezuspešni vsi posredovalni poizkusi. Celo vladni krogi sodijo, da je položaj kritičen, osobito, ker hočeta odstopiti oba češka ministra, ki izjavljata, da glede na razburjenje med češkimi strankami ne moreta več ostati v ministrstvu.
Zvečer se je vršil ministrski svet, ki jc trajal od 6. do 8. ure zvečer.
Za varstvo rudarjev.
Rudarski pododsek jc glede na rudarsko obrambeno zakonodajo sklenil, da se skliče enketa, li kateri sc povabijo rudarsko zadruge, podjetniški in delavski delegati. Vpraševalne pole se dopošljejo tudi organizacijam podjetnikov in rudarjev.
Nova postava za punciranje.
Glavni urad punciranja pripravlja postavni načrt, po katerem se določi šc peta vrsta zlata z 25(1°/™ zlata.
AVSTRO-OGRSKA.
Za drugo češko vseučilišče na Moravskeni.
Za drugo češko vseučilišče na Moravskeni so priredili praški vseučilišeniki shod. na katerem je govoril rektor češkega vseučilišča dr. Goli. — V nedeljo je priredila moravska češka ljudska stranka shod, ki je odločno zahteval, da se ustanovi v Brnu češko vseučilišče. Po shodu so priredili udeleženci demonstracijo. Demonstranti so na cesti trikrat ustrelili. — Druga skupina je pela pred deželno hišo politiške pesmi. Drugače se mir ni kalil.
Odlikovanja za sodelovanje pri sklepanju nagodbe z Ogrsko.
Z ozirom na odlikovanje za sodelovanje pri sklepanju nagodbe z Ogrsko je podelil cesar finančnemu ministru Korytow-skemu veliki križ Leopoldovega reda, železniškemu ministru dr. Derschatti se je pa vladar pismeno zahvalil. Nadalje je pa odlikovanih in povišanih mnogo rninisteri-alnih uradnikov. Veliki križ Leopoldovega reda je podeljen tudi Košutu, pohvaljen je z lastnoročnim vladarjevim pismom ogrski poljedelski minister Daranyi.
Delegacijsko zasedanje odgodeno.
Delegacijsko zasedanje se odgodi na mesec september. Za toliko časa se odgodi tudi vprašanje o povišanju častniških plač.
Dunajske občinske volitve.
Pri občinskih volitvah prvega razreda na Dunaju so zmagali v prvem in devetem okraju svobodomiselci, ker krščanski socialci niso postavili kandidatov, v ostalih krajih so zmagali krščansko - socialni kandidati.
VVekerlejeva avdijenca pri cesarju.
Dr. Wekerle je rekel Košutu in An-drassyju, da je z ozirom na cesarjevo zdravstveno stanje poročal o notranje političnem položaju le kratko in splošno. O nerešenih politiških vprašanjih poroča vladarju v posebni avdijenci. Cesar bo zaslišal tudi Košuta. V skupni ministrski konferenci nameravajo skleniti, da se v proračunu za leto 1909 vstavijo povišane častniške plače.
TRGOVINSKA POGODBA MED SRBIJO IN AVSTRO-OGRSKO.
Glavni odbor srbske mlado-radikalne stranke je pričel razpravljati o trgovinski pogodbi z našo državo. Politični krogi so radovedni na izid. ker je od njega odvisno, če srbska skupščina pritrdi pogodbi.
SANDŽAŠKA ŽELEZNICA.
Sultan je podpisal irado, ki določa tra-siranje sandžaške železnice. V mešani komisiji, ki se snide sredi aprila, bodo trije avstrijski iu trije turški glavni inženirji. Trasiranje bo končano najbrže že meseca septembra.
MAKEDONSKO VPRAŠANJE.
»Rječ« naglaša, da se Avstro-Ogrska popolnoma strinja s temeljnimi načeli ruskih predlogov glede na Makedonijo. Le nekaj postranskih točk jc. o katerih se bo vršil prijateljski razgovor. Angleška je objavila o Makedoniji belo knjigo, ki navaja posledice, čc bi evropski koncert ne končal sedanjega kritičnega stanja v Makedoniji. Novi makedonski guverner bi moral biti neodvisen od Carigrada. Volevlasti bi mu zato morale garantirati plačo. Znižati sc morajo turške čete v Makedoniji. Garantirati se mora integriteta Makedonije
NEMŠKI CESAR ZAPUSTIL BENETKE
Nemški cesar Viljem in cesarica Avgusta Viktorija sta se podala 30. aprila na ladjo »Hohenzollern«. Hromeli so topovi
Množica ju je pozdravljala, ko sta zapuščala Benetke.
ITALIJANI V SOMALIDEŽELI.
Italijanska četa, močna 512 mož, je zasedla s pomočjo dveh vojnih ladij Dar-nane. Kraj so utrdili. Domačini se niso upirali.
NOVA PREKUCIJSKA STRANKA V RUSIJI.
Policija je odkrila v Peterburgu veliko revolucionarno organizacijo. Preiskali so mnogo hiš in zaprli mnogo oseb.
MAROKO.
Mulej Hafid je zahteval od poslaništev, da naj ga priznajo kot sultana. Abdul Azis je zahteval 500 vojakov, ki odrinejo čez nekaj dni v Rabat.
NalnouelSa politična poročila.
Pripravljen atentat na španskega kralja.
Španski listi poročajo, da je došel v Lisabono iz Argentinije anarhist Antosa, ki se namerava podati v Madrid in ondi izvršiti napad na španskega kralja. Dosedaj se policiji še ni posrečilo zaslediti anarhistovega skrivališča. Strogo je zastraženo bivališče portugalskega kralja v gradu Necesitades.
Katoliški shod v Genovi.
Genova, 31. marca. Udeležba na katoliškem shodu je ogromna. Sprejela se je dozdaj sledeča načelna resolucija: »V očigled položaju, ustvarjenem vsled zadnjih diskusij in sklepov v parlamentu, sklene katoliški shod, da naj katoličani v javnem življenju zavzamejo odločno stališče, kajti čeprav morajo verska načela biti temelj njihovi organizaciji, treba povdarjati, da se prava verska svoboda ne more za-jamčiti, ako ne bodo katoličani povsod in v polnem obsegu izvajali krščansko - socialnega programa.«
Azija Azijcem!
London. V Indochini se vedno bolj razširja protievropejsko gibanje. Komaj so Angleži potlačili nekatere pojave tlečega sovraštva do tujcev v Indiji, se je pojavilo enako gibanje proti francoski oblasti v Indochini. Upor netijo Anamiti, ki so se izšolali in izobrazili na Japonskem. Angleški in francoski listi označujejo položaj za opasen.
Dnevne novice.
+ Umazano konkurenco družbi sv. Cirila in Metoda imenujeta »Slovenski Narod« in celjska »Domovina« to, da jc S. K. S. Z. založila v svoji lastni režiji vžigalice »V korist obmejnim Slovencem«. Da se ob tej priliki ne manjka lepili izrazov »hudobija«, »navadno sleparstvo« in tudi ostudnega denuncijantstva nc. to je stara navada teh priznanih liberalnih kapacitet v dobi »dostojne pisave«. Ko jim zmanjka stvarnih argumentov, pa se zatečejo k podlim sumničenjem in tudi najostudnejše sredstvo — denuncijantstvo - jiiti jc v to dobro. Vsem tem ostudnim infamnim napadom bodi kratek odgovor. Dokler je dovoljeno »Družbi sv. Cirila in Metoda« raz-prodajati v lastni režiji različne razglednice in narodni kolek, dokler je prav tako dovoljeno nemški »Siidmarki«, da razprodaja najrazličnejše blago v lastni režiji, do tedaj bo tudi dovoljeno S. K. S. Z., da razprodaja lastne vžigalice. Kar se pa tiče konkurence, ki se očita našim vžigalicam, pa priznavamo radi, da so konkurenčne g. Perdanu, ki ima od vžigalic »Družbe sv. Cirila in Metoda« največje dobičke, niso pa konkurenčne »Družbi sv. Cirila in Metoda« ker gre ves njih čisti dobiček sigurno v korist obmejnim Slovencem med tem ko gre pri Ciril-Metodovih vžigalicah znatni dobiček v žep g. Perdana. Jasne račune bo polagala S. K. S. Z. na svojih občnih zborih! Tu bi še vprašali uredništvo »Slovenskega Naroda«, zakaj nc napada Jcbačinove Ciril-Metodove kave, kojc delni čisti dobiček gre v korist društvu »Merkur« in ne Ciril-Metodovi družbi, dasi nosi ta kava znamko Ciril-Metodove družbe in je pravo konkurenčno podjetje napram kavi v korist Ciril-Metodovi družbi? Mari zato, ker je gosp. Jebačin premeten dovolj, da da društvu slovenskih književnikov iu časnikarjev vsake svete kvatre enkrat dar petdesetih kron. Kar srne »Merkur«, sme menda vendar tudi »Slovenska krščansko-socialna zveza«, ki pa ves čisti dobiček poklanja obmejnim Slovencem in jc torej znatno pred Jcbačinovo cikorijo, katero »Narod« proti kavi »Družbe sv. Cirila in Metoda« priporoča! Enega vas lahko zagotovimo: Da ne bodo naše vžigalice nikomur molzna krava, da ne bo prejel noben časnikar iz čistega dobička naših vžigalic niti vinu rja, marveč da bo ves čisti dobiček teh
naših vžigalic v resnici »V korist obmejnim Slovencem«, kakor to jasno označuje njih napis. Kupujte torej vžigalice: »V korist obmejnim Slovencem«!
+ Cesar se jc 29. t. m. prvič izpreha-jal po vrtu. Tudi včeraj se je cesar izpre-hajal po vrtu od pol 12. do četrt na 1. uro.
-f- Osebne vesti. Imenovan je za su-plenta na državni realki na Dunaju (Leo-poldstadt) g. Vincencij Marinko. — Sekcijski svetnik v ministrstvu g. dr. Ivan Zolger je dobil Najvišje priznanje.
+ Velika zapuščina. V Tržiču umrli inženir g. Viljem Polak je zapustil družbi sv. Cirila in Metoda 150.000 K. Tudi za druge namene je zapustil znatne vsote. G. Polak si je pridobil znatno premoženje kot akcijonar pri bosanski železnici in pri švicarskih železnicah.
+ Papežev jubilejni križec za vse katoličane. Ob priliki papeževega jubileja si bodo vsi katoličani po vsem svetu lahko nabavili posebni jubilejni križec. Križec bo umetno izdelan, modelujc ga profesor Marschall na Dunaju. Križec bo izdelan na sedem načinov. Nad njim bo zelo fino sti-lizirana tiara s ključi, v sredi križca pa papežev medaljon v visokem reliefu. Levo od tega je napis: »Sacerdotale Jubilaeum« in desno »Pius X. Pont. Max.«. Na nasprotni strani je po faesimilu papeževega rokopisa blagoslovili rek: »Deus ornni-potens — Vos — Omni benedietione«. Od-spod »Die II. Oct. An. 1907« in podpis sv. Očeta v originalu.
+ Priznanje. C. kr. deželni šolski svet je v svoji seji dne 12. t. m. na tro-razredni šoli na Boh. Bistrici izrekel priznanje gospodu nadučitelju Martinu Hu-meku in gospici učiteljici Fanici Zemlja-novi za vestno delovanje v svojem poklicu. Čestitamo!
Iz Dvora pri Žužemberku. Dne 27. marca so se v tukajšnji občini vršile občinske volitve. Tako mirnih volitev gotovo že dolgo ni bilo na Dvoru. Ko smo došli na volišče in se ozirali po sovražniku, ga nismo nikjer našli. Volitve so se vršile popolno enoglasno. Liberalna stranka se je volitev zdržala. Le v prvem razredu je z dvema glasovoma hotela pokazati svoje življenje.
—■ Društvo zdravnikov na Kranjskem.
Prihodnje redno mesečno zborovanje se vrši v petek, dne 10. aprila 1908 ob polu 6. uri zvečer v šolski sobi porodniškega oddelka deželne bolnice z naslednjim sporedom: I. Poročilo predsedstva in referati; 2. demonstracije. — Društvo bode kakor doslej tudi v tekočem letu, zvesto tradiciji, gojilo medicinske vede in v to svrho skrbelo ob mesečnih predavanjih za zanimiva znanstvena predavanja in demonstracije, obenem se pa tudi oziralo na aktualne točke iz socialnega vprašanja zdravniškega stanu. Da društvo to veliko nalogo uspešno in v širokem okviru izvrši, obrača se tem potom na vse člane društva, osobito na kolege z dežele, da prijavijo čim prej predavanja in demonstracije za celoletni program, da prihajajo polnoštevilno k mesečnim predavanjem ter tako pripomorejo k njih privlačnosti in koristi.
Razstava pitane živine in rib na Dunaju 1908. Dne 10. aprila t. I. se bode odprla na osrednjem živinskem trgu pri Sv. Marxu na Dunaju razstava pitane živine in rib in sicer slovesno v navzožnosti poljedelskega ministra dr. Ebenhocha. Razstava bode pokazala lepe uspehe avstrijskih živinorejcev in odprla tudi nove vire za oskrbovanje velikih mest z domačo klavno živino. Za razstavo je zglašena živina iz Dolnje in Gornje Avstrijske dežele. Štajerske, Kranjske, Češke, Moravske, Galicije in Bukovine. Dalje se bodo razstavile razne ribe, raki in lupinarice in bo v tem oddelku na razpolago preko 200 akvarijev. Dopitani kunci (domači zajci), katerih je priglašenih nad 500 kosov, razstavljeni bodo v posebnem oddelku, isto-tako poljedelski stroji in priprave, avtomobili za težo, motorji, gnojila, poklaje in druge poljedelske potrebščine. Za darila je na razpolago 11.000 K. Razstava traja samo tri dni, to je 10., 11. in 12. aprila t. I.
Avstrijskim veterinarskim delegatom je imenovan gospod Frančišek Pir-nat, c. kr. okrajni živinozdravnik iz Slov. Gradca in je kot tak nameščen v Zagrebu, kjer imamo sedaj dva delegata Slovenca.
—	Državne veterinarske službe. Na Štajerskem in Primorskem spopolnilo se bode šest mest državnih veterinarskih zdravnikov.
Jubilejski sklad »za otroke«. Prvi izkaz jubilejskega sklada izkazuje dol. avstrijsko narnestništvo na Dunaju, v dobi od 16. februarja do 23. marca t. 1. se je nabralo 231.561 K, med temi je darilo prve avstrijske hranilnice v znesku 200.000 K, in zavarovalnice proti nezgodam v znesku 25.000 K.
—	Umrl je, kakor se nam poroča iz Toplic na Dolenjskem, 29. marca občezna-ni »pan Telatko«, gostilničar »na Tabru«. j Rojen je bil I. 1834 v okraju Pisek na Če-
y
škem, veliko let je bil vojak pri pekarskem oddelku. Tudi v Toplicah je c. kr. vojaško bolnico preskrboval s pristnim komi-som. Vse je rado imelo prijaznega Čeha, ki je bil poštenjak od vrha do tal, pa tudi veren katoličan. Topliški gostje so radi prihajali k njemu na zajtrk in malico. Tako okusne kave s finim kruhom, so rekli, ni nikjer dobiti kakor pri Telatku. Vdova bo v zvezi s hčerjo, gospo Marijo Senčar, nadaljevala obrt. — Telatko ni bil dolgo bolan. Na njegovo prošnjo ga jo prišel spo-vedat voditelj sv. misijona, p. Avguštin. Naj sladko počiva med brati Slovenci, med katerimi se je tako domačega in zadovoljnega čutil.
g Zopet lep uspeh domače živinoreje. Gg. Pavlin-Popovič bodeta razstavila na dunajski razstavi pitane živine v dneh od 10. do 12. aprila t. I. osemnajst dorejenih prašičev domače reje v vrednosti 4000 K Živali so stare po 14 do 16 mesecev, jork-širskega plemena, a domače vzreje. Vse-kako prav vzgleden uspeh domače pra-šičoreje.
—	Prestolonaslednik na Reki. Nadvojvoda Fran Ferdinand, ki biva, kakor znano sedaj v Opatiji, je prišel prošli petek s soprogo, kneginjo Sofijo Hohenberg inkognito na Reko, ter si je ogledal mesto. Zvečer sta sc svetla gosta vrnila v Opatijo.
—	Črnogorski knez na potu skozi Trst. V nedeljo popoldne je prispela v tržaško pristanišče jahta črnogorskega kneza »Jokif Rumia«. Ob 5. uri popoldne izkrcal se je na pomolu sv. Karla knez Nikolaj z osmimi osebami spremstva, od koder se je podal v kočiji na kolodvor južne železnice. Ob 5. uri in pol se je odpeljal z vlakom v Benetke. Redarstvo je o tej priliki imelo dosti skrbi.
Nesreča z avtomobilom. V nedeljo večer je na cesti iz Kopra v Trst trčil avtomobil tovarne »Alba<* z nekim dvo-vprežnim vozom. En konj je ubit, avtomobil poškodovan in dva izmed njegovih petero potnikov težko poškodovana.
—	Dvakratni ropar. Dne 30. t. m. se je vršila v Trstu porotna obravnava proti Marku Roguliču, 211etnemu dninarju iz Sinja v Dalmaciji radi dveh ropov in ene tatvine. Dne 3. septembra 1907 je izsilil Maksu Leciču na poti z Reke na Sušak z nožem v roki 9 kron in pol gotovine, uro, zlato verižico in dva prstana. Dne 20. novembra I. 1. pa je tudi na Reki Ra-deta Ferkoviča, ki ga je bil pobil s kame-nom, oropal za 335 kron. Obe žrtvi je spremljal kot »prijatelj«, da jima pokaže pot. -- Tretji slučaj je tatvina kruha na Planini v škodo Ivana Magrin, kateremu je ukradel kruha za 2 K 80 h. — Obdolženec taji, toda napadena Lecič in Ferkovič ter priče konstatirajo, da je Rogulič napadalec. Porotniki potrdijo vprašanje glede ropa v prvem in drugem slučaju soglasno, zanikajo pa tatvino kruha, tudi soglasno. Rogulič je obsojen v deset let težke ječe.
—	Učiteljska služba jc razpisana v Gorenjem Logatcu do 2.3. aprila.
—	Umrla je v Tolminu gospa Antonija Vogrič, mati skladatelja g. Hrabroslava Vogrič.
—	Med bratoma. Tomaž Babič iz Horvatov pri Samoboru je očital svojemu mlajšemu bratu Ivanu, da grdo ravna s svojo ženo. To je Ivana tako razkačilo, da je potegnil nož iz čevlja ter ga zasadil trikrat v brata. Najhujše ga je ranil na trebuhu. Tomaža so spravili v bolnišnico, Ivana pa izročili sodniji! Ranjenec bo težko okreval.
—	Nesrečno gospo Bastendorfer, kije utopila pri Miljah svojo triletno hčerko, potem pa sama skočila v morje, od koder so jo rešili, so na zahtevo preiskovalnega sodnika prepeljali iz miljske bolnišnice v tržaško, in sicer v opazovalnico za utno-bolne. Ker se nahaja v preiskovalnem zaporu, moral bi biti pri njeni postelji redar. Vodstvo bolnišnice pa tega ne dovoli; vsled tega čuvata nesrečno ženo zaporedoma dve bolniški strežnici. — Nesrečnega soproga, ki se je ustrelil, ko je izvedel nesrečo, so pokopali s cerkvenim spremstvom, ker je dokazano, da je storil samoumor v duševni zmedenosti.
—	Anarhisti v Splitu. Prošli teden je bila v Splitu hišna preiskava pri štirinajstih družinah. Orožništvo in redarstvo je zaplenilo nekaj orožja in anarhistiških spisov.
Vrnitev iz Amerike. Iz Trsta nam poročajo z dne 30. t. m.: Včeraj popoldne je prispel v tukajšnje pristanišče parnik »Slavonija«, last »Cunard Linie« ,z 893 izseljenci. Med njimi jih jc bilo 112 iz Trsta in bližnje Istre. Ostali so iz Hrvaške in Ogrske. Z istim parnikom se je vrnilo v Neapolj 407 italijanskih izseljencev.
—	Usmrtitev štirih Hrvatov v Bonnu na Nemškem. Porotno sodišče v Bonnu je bilo prošlega meseca obsodilo v smrt pet Hrvatov, ker so umorili oseindesetletnega Naafa in njegovo najemnico vdovo Schmar, Kupčič, eden iz petorice, se je ta-
koj po razsodbi v ječi obesil. Ostali štirje: Kokotovič, Baje, Kantar in Bezlač pa so prosili za pomiloščenje. Prošnja je sedaj odbita in danes se izvrši nad njimi razsodba v bonnski ječi.
— V tujini umrl. V Sheboggan, Wis„ v Ameriki je umrl Slovenec Fran Matjaž iz Nove Štifte pri Gor. Gradu na Štajerskem.
SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
Štajerske noulce.
š S. K- s. Z. za Štajersko. Seja S. K. S. Z. bo v četrtek, dne 2. aprila ob 5. uri popoldne.
š Umrl je na Vranskem posestnik Jožef Muši, star 79 let. Naj v miru počiva!
š Gad je pičil pri Reichenburgu šola-rico Ano Bence, ki je nabirala cvetlice Hitra zdravniška pomoč je rešila dekletce.
Uubllanske noulce.
lj Dr. Lueger v Ljubljani. Danes ob 11. uri 20 min. dopoldne se je na povratku na Dunaj pripeljal skozi Ljubljano z brzo-vlakom v svojem salonskem vozu dr. Lueger v spremstvu svoje sestre Hildegardc, drž. posl. višjega kuratorja Steincrja, dunajskega mestnega svetnika hotelirja Wimbergerja, kanceliiskega ravnatelja dunajskega magistrata Mayerja. Dalje sta bila v spremstvu dunajskega župana njegova strežnica usmiljena sestra in zvesti njegov sluga Pumerer. Imenom dežele Kranjske sta dr. Luegerja v vozu pozdravila deželni glavar in državni poslanec dvorni svetnik g. Fran Šuklje in deželni odbornik državni poslanec dr. Šusteršič. Deželni glavar je v kratkem nagovoru izrazil dr. Luegerju srčne pozdrave našega ljudstva, izrekel svoje veselje nad tem, da vidi dunajskega župana po dolgi mučni bolezni njegovi zopet krepkega in zdravega. Posebno ga veseli, da mu očividno srnod-ka, katero je dr. Lueger v vozu kadil, tako diši. Naglašal je visoko spoštovanje, ki ga goji narod na Kranjskem pred dr. Lueger-jem in njegovim vrlinam, končno ga je naprosil, naj si enkrat izbere letovišče na Kranjskem v krasnih naših gorenjskih pokrajinah. Bode naj uverjen, da bode prebivalstvo tekmovalo v prizadevanju dunajskemu županu priljubiti deželo Kranjsko. Dr. Lueger je z vidnim veseljem in naravnost ginjen sprejel te pozdrave ter se v najiskrenejših besedah zahvalil deželnemu glavarju in dr. Šusteršiču za to manifestacijo. Dejal je, da ga zares mika enkrat za nekoliko tednov poiskati razvedrila na krasnem Gorenjskem. Potem se je, v kolikor je kratek odmor dopuščal, razvil prav zanimiv političen pogovor, katerega so se bili udeležili dr. Lueger, deželni glavar Šuklje in državna poslanca Steiner in dr. Šusteršič. Ko se je vlak začel pomikati s perona, stal je dr. Lueger pri oknu ter z veselim obrazom zrl na občinstvo. Deželni glavar je v slovo s krepkim glasom zaklical: »Zivio dr. Lueger«, mnogobrojno občinstvo se je odkrilo in klicalo dunajskemu županu navdušeno »Zivio!« Na kolodvoru smo opazili mnogo dam tukajšnje aristokracije, ki so dr. Luegerja pozdravljale z robci in mu klicale »Hoch!«
lj Javno predavanje. Danes točno ob pol 8. uri zvečer predava v »Slovenski krščansko-socialni zvezi« g. dr. Jerše. — Vstop prost. — K obilni udeležbi vabi odbor »Slovenske krščansko-soc. zveze«.
lj Kurz za stenografijo se otvori po Veliki noči v »Slov. kršč. soc. zvezi«. Priglasila se sprejemajo vsak torek od 6. do 9. ure zvečer.
ljNovi člani »Slovenske krščansko-so-cialne zveze« se sprejemajo danes v društvenih prostorih S. K. S. Z., Frančiškanske ulice, od 6. do 9. ure zvečer. Somišljeniki, pridite!
lj Suspendiran je bil včeraj lekarnar deželne bolnišnice g. Gjergjerec. Govori se tudi o neki ostri preiskavi. Včeraj jc bila v deželni bolnišnici sodnijska komisija, ki je vse lekarniške prostore zapečatila. Upati je, da se je pod novim kur-zom pričelo temeljito urejevanje deželnih dobrodelnih zavodov.
lj Umrl je včeraj bivši krojaški mojster g. Mihael Pajsar, star 71 let.
Ij Gost iz Amerike. V Ljubljani se danes mudi dragi nam gost iz Amerike, vrli župnik ameriških Slovencev č. g. Soltice, ki se danes zvečer udeleži seje »Rafaelove družbe«. Dragemu gostu kličemo srčno dobrodošlico!
Ij Stavka krojaških pomočnikov v Ljubljani ne bo splošna. Nekateri mojstri | bodo baje podpisali novo tarifo. G. Kune podpiše že danes.
Ij Kunčič na zatožni klopi. Bivša Kun-čičeva služkinja Frančiška AUakar je tožila leta 1906. svoje nekdanjega gospodarja, 44 let starega sodovičarja Janeza Kun-čiča iz Ljubljane za neko odškodnino, katero ji je tukajšnje sodišče odmerilo na 10.000 K in na 118 K naraslih stroškov. Umevno je, da ni bilo to Kunčiču ljubo ter je vedno premišljeval, kako bi se temu plačilu izognil, in res jo je pogodil. Leta 1907. je vložila njegova žena proti njemu tožbo na 117 K 6 v. Kunčič se je delal, kakor tega ne bi mogel plačati in z razodet-no prisego potrdil, da razun najpotrebnejše obleke ničesar ne poseduje in da je le navaden hlapec. Ze leta 1906. se je sporazumno ločil od svoje žene, katera mu je odštela 6000 K odpravščine. Kmalu nato se je seznanil z Marijo Kanajzler ter skupno ž njo živel. Ta je s Kunčičevim denarjem na Rimski cesti kupila hišo »Pri črnem medvedu«, ki je bila na prostovoljni javni dražbi prodana. Položila je varščino 8000 K, na račun kupnine je pa odštela 23.268 K 38 v. Marija Kanajzler je kupila posestvo za 40.000 K in dne 26. januarja 1907 je bilo na njeno ime prepisano. Od takrat je jel Janez Kunčič igrati vlogo njenega hlapca. Vse to je Kunčič storil zaradi tega, da bi Frančiška Mlakar ne prišla do zasmehoval, češ. da ne bo nič dobila, da svoje odškodnine. A Kunčič jo je večkrat je vse dal Kanajzlerjevi. Likarica Marjeta Čebular, ki jc stanovala pri Kunčiču, se je temu silno zamerila, ker je Kanajzlerjevi sporočila, da ima Kunčič razne pogovore z nekim dekletom. Dne 30. decembra je Kunčič spodil Marjeto Čebular iz hiše in jo tako obrcal, da je morala iti v tukajšnjo bolnico. Kunčič neče o tem ničesar vedeti, oba obdolženca tudi v drugih točkah vse tajita. Kunčič bo sedel pol leta v ječi, Marija Kanajzler -pa en mesec v zaporu. Sedaj bo imel Kunčič dovolj časa, da bo iznašel boljši stroj za razganjanje 'jubljan-ske megle.
Li Maščevanje bivšega cirkusovega hlapca. Karol Avbelj iz Trsta je služil pri cirkusu Kludsky za hlapca. Ker je imel navado v hlevu pušiti in se je tudi proti ravnateljevemu sinu predrzno vedel, je bil že v Pulju iz službe odpuščen. Vzlic temu se je pripeljal s cirkusom v Ljubljano, in se nastanil v hlevu pri »Bavarskem dvoru«, kjer je imel Kludsky nastanjene svoje konje in druge živali. Nekega dne se je odtrgal vranec od jasli iu začel skakati po hlevu. Obdolženec je planil kvišku, pogra-oil železen krivec, ki se ga rabi za krotitev slonov, in ž njim udaril žlahtnega konja s tako silo po križu, da sc je konj sesedel in je žival sedaj po izreku izvedenca 500 K manj vredna. Sodišče ie Avbeljna obsodilo na polleta težke ječe.
Ij Sleparski agent. Jožef Kolenc, bivši agent iz Novega mesta, je bil dve leti pisarniški uslužbenec pri Edvardu Tavčarju, lastniku posredovalnice za izseljence v Ljubljani, kjer jc vodil pisarniška in v to stroko spadajoča dela precej samostojno. Nazadnje se je pa gospodar prepričal o njegovi nepoštenosti, in ga koncem leta 1906. odslovil. Dognalo sc je, da si je okoli 721 K 50 v zaupanega mu denarja prilastil. Koj potem je ustanovil tvornico pletenin, si nabavil potrebnih strojev, a že leta 1907 prišel v konkurz. Napravil je 3703 K 84 v dolga, v čegar pokritje sc je s prisilno prodajo dobilo le 997 K 50 v gotovine. Ker se mu tudi to ni obneslo, lotil se je agenture za žganje ter je zastopal tvrdko bratov VVortman in Dirnbock z Rehl, imel je pravico do 6%, oziroma 10% provizije, ni pa smel sprejemati plačil. A vzlic temu je strankam pravil, da ima pooblastilo za in-kasovanje in da je opravičen celo dovoljevati popust. S takim postopanjem je oškodoval več strank za znatno škodo 596 K 65 v. Kolenc je skušal svoje kaznjivo postopanje utajiti, ali ga vsaj olepšati, kar mu pa ni pomagalo. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsak mesec.
lj Nova tatova sukenj prijeta. Kakor smo že poročali, je bila dne 21. t. m. ukradena v gostilni pri »Levu« na Marije Terezije cesti ključarskemu mojstru g. Francu Pilkotu zimska suknja, vredna 120 K. V soboto se jc policiji posrečilo tatova prijeti v osebi 19-lctnega Antona Gorišeka iz Blance pri Brežicah in 32-letnega delavca Alojzija Šinkovca iz litijskega okraja. Policija je dognala, da je mlajši na nasvet starejšega suknjo ukradel in mu io potem prepustil za eno krono. Šinkovec je nato še ponoči prodal suknjo v Mostah nekemu krojaškemu pomočniku za 5 K. Šinkovec je bil zaradi tatvine že kaznovan in je vlomil tudi v voz prodajalke slaščic Helene Gregorkove in pokradel za 3 K 60 vin. slaščic. Oba tatova so izročili sodišču.
Ij Premetena kobila. Iz Šiške se nam poroča, da je včeraj okoli 8. ure zvečet nekemu posestniku iz hleva odšla kobila, kateri ni ugajal zrak v Šiški nazaj k svojemu gospodarju na Poljansko cesto št. 48.
Strelne vaje na gimnazijah.
V nekaterih avstrijskih deželah namerava učna uprava za poizkus uvesti strelne vaje na obeh višjih razredih gimnazije. Na Tirolskem in Predarlskem se že vrše strelne vaje na gimnazijah.
Velik požar
je uničil v rumunski občini Polaka 50 hiš.
Telefonska in brzojavna naročilo.
GOVOR JUSTIČNEGA MINISTRA V ODSEKU.
Dunaj, 31. rnarca. V proračunskem odseku je pravosodni minister izjavil, da vlada ne more poseči v jezikovni boj na Češkem, kar se tiče naredb od strani sodnikov, ker ne sme kršiti od državnih temeljnih zakonov zajamčene neodvisnosti sodnikov. Zato bi bilo v interesu obeh narodnosti želeti, da bi se napravil jezikovni zakon. S to izjavo niso ne Čehi ne Nemci zadovoljni. Čehi izjavljajo, da bodo glasovali proti proračunu. V parlamentarnih krogih se govori, da pride do krize, vendar pa se ne dvomi, da bo izid povoljen. Češki poslanci se zbero v plenarni seji. Češka ministra sta se posvetovala že z Beckom, ta pa je poročal cesarju.
.SLOVENSKI KLUB' ZA SLOVENŠČINO NA GIMNAZIJAH.
Dunaj, 31. marca. Dr. Korošec je v imenu »Slovenskega kluba« pozval nauč-nega ministra Marcheta, da izpolni svoje naredbe glede na reformo mature v toliko, da se ima raztezati tudi na slovenščino, ki je na gimnazijah na Slovenskem priznana za učni jezik.
DR. ŽITNIK ZA UVEDBO JEZIKOVNIH RAZMER PRI PRAVOSODSTVU.
KLEIN DEMISION1RA?
Dunaj, 31. marca. Dr. Žitnik je v proračunskem odseku ostro napadel pravosodnega ministra, ker jc justična uprava sama odgovorna za vse nepravilnosti, kar se tiče jezikovnega vprašanja po Slovenskem. Ker so tudi Čehi iu Nemci skrajno nezadovoljni z justičnim ministrom, so lahko mirno trdi, da bo Klein padel, ker bo večina v budgetnem odseku in v ple-numu proti njemu. Češki člani v proračunskem odseku so svoj sklep, da bodo glasovali proti proračunu, naznanili Becku, ki je z njimi konferiral, a brez uspeha. Beckje baje pripravljen Kleina žrtvovati ter vzeti sam v roko jezikovno akcijo. Čehi izjavljajo. da je mogoče krizo odvrniti le na ta način, da vlada predloži parlamentu takoj, ko bo sklican, jezikovni zakon, dotedaj pa mora obveljati status quo, kak )ršen je bil pred prakso hebskega sodišča.
KNEZ ČRNOGORSKI.
Benetke, 31. marca. Knez Nikolaj črnogorski je dospel v Benetke. Obiskal je nemškega cesarja in cesarico na jahti »Hohenzollern«. Nemški cesar se je s knezom zelo prijazno razgovarjal 20 minut. Knez odpotuje proti Petcrburgu obiskat carja Nikolaja.
SAMOUMOR V TRSTU.
Trst, 31. marca. V ponedeljek jutro so našli v Škednju v bližini mestne klavnice s prestreljeno glavo 37-letnega Dragotina Stjasnega, računskega uradnika neke tržaške banke. Poleg mrliča je ležal samokres. Vzrok samoumora ni znan.
SRBSKI ANARHISTI STRELJALI NA MAČEHO ŠAHOVO.
Carigrad, 31. marca. Turška vlada je obvestila srbskega poslanika, da sta v Kerbeli, kjer se nahaja mačeha šahova na romanju, dva srbska anarhista nanjo streljala, pa je nista zadcia. Anarhista sta zaprta.
ŽELEZNIŠKI ROPARJI.
New-York, 31. marca. Iz Kanzasa se poroča, da so roparji napadli ekspresni vlak, umorili poštnega sprevodnika ter z ropom več tisoč dolarjev pobegnili.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 31. marca.
Pšenica za april..........1127
Pšenica za oktober .... maj	19 29
Rž za april.........10 40
Koruza za maj........6 66
Oves za april..............7 21
Efektiv: 15 ceneje. Pšenica za maj U'29.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736 0 mm
3 5	Cm ap.-lOTaaja	Stanje barometra t mm	Temperatura p« Celtijn	Vetrerl	Nebe	rt-* s§
30 31	9. iveC	748 4	68	al. Jug	jasno	00
	7. zjutr. 2. pop	36-4 32 5	1 8 16 1	si- jug sr jzah.	megla pol. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 8 8», norm. 6 4*.
m Zahvala.
Za ninogobrojne dokaze sočutja ob smrti naSe iskreno ljubljene, nepozabne matere, oziroma stare matere, tašče, sestre, svakinje in tete, gospe
Marjete Jamšek roj. Kušar
hišne posestnlce ln trg. vdove
izrekamo tem potem vsem udeležencem najsrčnejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
Stara prodajalniška
oprava
se kupi. — Naslov pove upravništvo »Slovenca".	753 2—2
Služba orianista
se odda o sv. Juriju. — Prednost imajo cecilijanci in ki so zmožni podučevati na zasilni šoli.	788 3—1
Župni urad v Stangi pri Litiji.
786 1-1
Oklic.
59/99 V 52
Vsled odobritve od strani c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani z dne 26. marca 1908, opr. št. Nc III dovoljuje se
= prostovoljna dražba =
Janeza Vozel iz Prhovca St. 9 lastnega zemljišča vlož. št. 54 katastr. občine Ržiše obstoječega iz njiv, travnikov, gozdov ter poslopji, na kose, eventuelno v celoti, ter se v to določuje narok na lici mesta v Prhovou
na 13. aprila 1908 dopoldne od 10. ure naprej.
Dražbeni pogoji so pri sodišču na vpogled.
C. kr. okrajno sodišče v Litiji, oddelek I.,
dne 29. marca 1908.
Podrnžiiica, v Trstu.
Telefon 1995. Piazza del Ponterosso 3. Uradne ure 8-3.
Ista je ustanovila v najnovejšem času posebni oddelek za
vadije in kavcije
kateri polaga vadije in kavcije za zgradbe, dražbe in kupovanje gozdov, nadalje preskrbi postavno jamstvo za posojila na špirit, pivo, sladkor, mineralna olja, kakor tudi za kredite na sol, tovore in carino.
Razun tega se peča tudi z nabavo vsakovrstnih kavcij, kakor: za skladišča, kupovanja, zakupe, prodajo tobaka, loterije, službe in ženitve; istotako izmenja že položene kavcije, tako, da so v istih naložene svote zopet na prosto razpolago.
Mi polagamo vadije in kavcije v lastnih
4°|0 sirotinskovarnih bančnih zadolžnicah
neposredno na mesto pologa ter prihranimo na ta način klijentu ne samo trud, ki ga povzročijo taka polaganja in manipulacije, temveč tudi risiko za eventualne izgube na kurzu.
MT Najugodnejši pogoji!
Vse druge informacije daje radevolje
787 j_j	Ravnateljstvo.
Hišnik Kočija
oziroma hišnica, ki bi pospravljala proti posebnemu plačilu tudi pisarno, se takoj sprejme. Prednost ima zakonski par brez otrok.	785 3_2
Naslov pove upravništvo »Slovenca".
Trgovski učenec
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih sta-rišev, star 15—17 let, kateri se je že v kaki trgovini učil, se sprejme pod ugodnimi pogoji v večji trgovini z mešanim blagom na Dolenjskem.
Oglasila naj se pošljejo na upravništvo »Slovenca" do 10. aprila t. I. 772 3-2
Menpferd-lilllno-mlečno-milo.
3RT NajmilejSe milo za kožo. T&8«
67« 40-3
v dobrem stanju se proda po ugodni ceni. Več se izve pri Pavlu Sedoju na Javorniku.	744 3-3
Kupujem v vsaki množin sveie in kuhano	743 3
= maslo =
Ivan Suban,
celo leto. - Ponudbe: trgovec, Trst.
Clčenee
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Vahčič v Cerkljah pri Krškem. 773 5-3
Zahtevajte zastonj
hi franko me) veliki, b ovito llustravaal (lavni cenik « nad 1000 slikami v«eb vrti alkelnaatib, srebrnih In ilatlb ur, kakor toA' »srh vral solidnih ilatnln In irebrnln, jo i binetfa orodja, jeklenega In aia|ate|a blati po livlrnlb tovarnliklb cenah.
Nlkel remont, ara......
ivlc. Izvir. „Roakopr pil. ar« reglilr, „ Adler Roikopf ", nlkel n-
mont. i aldro......
Ooldln rem. ara „Luna", koles|e i
dvo|nlm ptaitem......
irebr. rem. ari ,,Olorli" . . „ >, » dvo|nl pltfi . . . „ oklep, verlllca t rinile« o*
pero
)k!ep. \ In karab., 15 fr. telka " kolesjem
K >■-
.. »-» f-
.. M*
H «•«
M >*»
» M* „ 10 sr.
f»3ka Tal. nlkel ar« dllnd. i „Lun» ■n e k.kavlco K 8-50, budilka K 3 90, kubln|ik« ura K J -ivarcvaldeka ar« K I VO. Zb vsak« ore 3t*tne pismeno jamstvo I
—ri.tio' /amen« dovo!'»n«. »II den*r naia|! —■»■•
•» Prva tovarna ta ure Hanns Konrad, kikb. dvorni »aloinik v Mostu (Brfii) 654, £*iko.	231» 1-4
^(o der na svilama blu^e
in nakit, bariuni, pliii, iipkaito blago, lipke, vloiki, svilene vezenine, pajlolani, lipkast ovratnici, modni trakovi. — Novosti vedno v največji izberi pri
?. \agdič, Ljubljana, Prafemove ulice jrfev. 7.
766 1 b
prua I^ranj5^a slamoil^arsKa zadrega v JVlcoglti
priporočata bogato svojo zalogo najraznovrstnejših 465 12-12
slamnikov,
Od najfinejših do najpriprostejših za gospode, dame in otroke. Priporoča se zlasti slav. društvom, veleč, duhovščini in tpgovoem.
Zastopstvo za Kranjsko:
Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg 10. Tu se naroča na debelo in prodaja na drobno. Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
691 22
V Angleškem skladišču oblek
se radi pomanjkanja prostora in vsakdanjega dohoda svežega blaga pio-daja najmodernejša in najfinejša konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke in otroke že sedaj za lastno ceno.
O. BERNATOVIČ, Ljubljana,Mestni trg 5.
Veletrgovina dalmatinskega vina
Br. Novakovič
Ljubljana. — Telefon št. 244.
Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju
v Dalmaciji.
Priporočajo sl. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in desertna vina, kakor tudi domači tropinovec, konjak, slivovko itd. po primernih cenah.	645 80—6
===== Ceniki in vzorci poštnine prosti.	=
PodruAni&ft* i v Spljetu« s
Oelaii&ka glavni««* s s * it.000.900. i i
Ljubijansia Iredite banka » LjuDljani, Stritarjeve ulice štev. 2
promese no komunalne srečke d R157*. - žrVbaPnje° dne 2. marca. - Glavni doDitek R 300.000*—, promese na Tisne srečke a K T—. - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R 180.000'—.
Obe promesi skupaj samo K 21 —-.
A}\ 01
sprejema vloge ne knjižioe In na tekoči račun proti
2 |0 ob res ti m.
Podpisanima a v Celovem*?
a DCe^ervKii fon«! * i i K 9R00.000, t t