fcnlpic SLavKo
jI^L JI^IL f ^ ^ ^^ ^^ ^^^
j——».
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 232
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 4, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Zanimive vesli iz življenja ameriških i t Slovencev po številnih naših naselbinah
Kdo bo prihodnji boksarski campion v Ameriki? Pravijo, da Joe Louis ne bo dolgo , ker v resnici nima tiste hrbtenice, katero so pričakovali od njega. Zdaj je • Pa stopil na pozornico Jimmie Adamič, katerega je "našel" Jack Kearns, in če mu verjamemo, kar sam pravi, prej ko bo eno leto, bo Adamič pobil vsakega boksarja na svetu. Sedaj so hoteli, da bi se Adamič spopadel s Schmelingom, toda prijatelji Schmelinga mu odsvetujejo kaj takega, češ, da mora naj prvo pretepsti Louisa. Adamič je doma v Midland, Mich., ter je 21 let star. Z boksanjem je začel kot deček in, zadnje leto se je spopadel s 43 boksarji, izmed katerih jih je 37 pobil na tla. Je 5 čevljev in 11 palcev visok ter tehta 188 funtov. Pred kratkim se je spopadel z Johnny Erjavcem, ki je tudi Slovenec ter poznan kot eden najbolj trdih orehov na odru. Erjavec živi v Du-luthu ter je že marsikoga podrl na tla. Vendar ni bil kos Adamiču, ki ga je pobil sedemkrat na tla. Jack Kearns, ki trenira mladega Adamiča, je pred dvajsetimi leti "našel" enakega boksarja, katerega je pripravil do svetovnega čampijonstva. Ime njegovo je Jack Dempsey. Ako bo torej z Adamičem kot z Dempseyem, tedaj bo prihodnji boksarski čampion Slovenec.
Preteklo nedeljo je odšla Mrs. Genevieve Kopatič v West Allisu na sprehod. 3-letni sinček in mož Anton sta ostala doma. Ko se je žena čez nekaj časa vrnila -o
domov, ni bilo doma ne moža, ne otroka. Zginila je tudi vsa njih obleka. Mož ni pustil nobenega pojasnila. Mati si ni mogla tega razlagati, kajti oba sta živela v najlepši slogi medsebojno. Moža tudi drugi dan ni bilo nazaj. Zdaj oba pogrešajo že deset dni in policija ju je začela iskati.
Frank Zorman iz Sheboygana, ki služi že 17 let pri ameriški mornarici, je bil te dni povišan za sarženta.
Znani Ripley je te dni objavil v svojem kotičku "Believe it or not" tudi sliko mladega fanta, Ray Ted Lewis, ki igra istočasno na tri klarinete. Ta mladenič je naše gore list, pravilno Raymond Kogovšek iz Pueblo, Colo., ki v resnici igra tri omenjene inštrumente in mu to ne dela nobenih težav.
V	Barbertonu so se poročili sledeči: Miss Frances železnik in Mr. Peter Delsky. Mr. Joe Gradišer in Miss Mary Meglič. Miss Olga Avsec in Mr. John Puragrajski.
V	New Yorku je umrl poznani Ivan Adamič, ki jg bil dolgo vrsto let pevovodja pri "Slovanu" in blagajnik v pivovarni Piel Bros.
Po kratki bolezni je umrl v Pueblo, Colo., rojak Mike Kne-ževič, star 48 let in doma iz Hrvatskega.
Po dolgi bolezni je na farmah v Willard, Wis., umrl rojak John Glavan, star 73 let in rojen v Rebru pri Žužemberku. Bil je sameo in je živel v Ameri7ki 35 let.
Notranji tajnik ameriške vlade Harold kkes dolli Hooverja kot pripadnika kluxarjev
Washington, 2. oktobra. No-! tranji tajnik v Rooseveltovem' kabinetu, Harold Ickes, je včeraj obdolžil bivšega predsednika Herberta Hooverja, da je bivši predsednik "najboljši izvedenec v zadevah Ku Klux Klana."
Obenem je Hickes obdolžil nasprotnike novega deala, da prinašajo vsakovrstna bedasta strašila v javnost, da prestrašijo narod, ker ne morejo sedanji administraciji ničesar slabega očitati.
Izjava tajnika Ickesa je prišla potem, ko je novo imenovani sodnik najvišje sodnije, Hugo Black, imel svoj pomembni govor glede
pripadništva k Kluxarjem. Ickes je označil Kluksarsko propagando kot "babje strašilo."
Ko so ga časnikarski poročevalci vprašali, kaj misli o imenovanju Blacka za sodnika najvišje sodnije, je Ickes izjavil: "Oh, mislite zadevo glede Kluxa? Prosil bi vas, da se obrnete na bivšega predsednika Hooverja, ki bo znal to zadevo najbolje rešiti.
Nadalje je Ickes izjavil, da je dobil Hoover vso podporo od Kluksarjev, in da tedaj tega Hoover ju nihče ni očital. Leta 1928 so glasovale za Hooverja skoro vse južne države napram Al Smithu, ki je bil katoličan.
Novi načrti za relif brezposelnih v Ohio
. Columbus, Ohio, 2. oktobra. Ta teden se zbere izredni odsek za relif, katerega je imenovala! državna postavodaja, da najde pota in sredstva, da se dobi dovolj denarja, da se za letos in za prihodnje leto plača podpora brezposelnim. Država potrebuje za letos $2,800,000, za prihodnje leto pa $11,000,000. šest načrtov je sedaj gotovih tozadevno. I Predloženi bodo v odobritev dr-' žavni postavodaji, ki bo v kratkem času sklicana k izrednemu zborovanju. Omenjenih $11,-000,000 za relif v prihodnjem letu mislijo dobiti na sledeči način: $7,000,000 bodo vzeli od prodajnega davka, $2,500,000 bodo naložili novega davka na telefonske in plinske družbe in na kompanije, ki prodajajo elektriko. Obenem se bo pa naložil nov davek na vstopnice, na slad in hmelj, kar bo prineslo $1,500,-000. Ta denar je svota, katero bo potrošila država. Pri tem je pa potrebno, da bodo posamezna mesta in vasi v državi Ohio potrošile še nadaljnih $7,000,000 za relif v prihodnjem letu, ker $11,000,000 v državnih prispevkih ne bo zadostovalo, a državna postavodaja ne bo dovolila več. -o--
Farmarji so začeli prodajati svoje izdelke
Washington, 2. oktobra. Odkar je bila zaključena svetovna vojna »i-imel-ameriški farmar Š8 toliko pridelkov in po tako ugodnih cenah kot letos. To daje priliko farmarjem, da so začeli kupovati stvari, katerih si prej niso mogli privoščiti. Pričakuje se, da bodo ameriški farmarji dobili letos $9,000,000,000 v gotovini za svoje pridelke. Letošnji pridelek je vreden dve milijardi dolarjev več kot lanski.
Trgovska razstava se otvori nocoj
Nocoj se odprejo vrata obeh dvoran Slovenskega doma na Holmes Ave. in odprta bo ogromna razstava, prva svoje vrste v Collinwoodu. Razstavo so omogočili in priredili znani trgovci v Collinwoodu.
Poset razstave je mogoče z i vstopnico. Nihče ne more v dvo-| rano, kdor nima vstopnice. Te vstopnice dobite brezplačne pri trgovcih, ki so člani The Collin-wood Better Business Association. Tisoče tiketov je bilo že razdeljenih med ljudi, in priča-! kuje se, da bo v nekaj dnevih vsa zaloga vstopnic pošla.
Kdor že ni bil dalj časa v Slovenskem domu na Holmes Ave., se bo začudil, kako lepo so dvorane prenovljene in dekorirane. Dvorane zgleda j o sedaj kot bi bi-' le oblečene v popolnoma novo, obleko.
Trgovci so razstavili na tej razstavi obilico dobrega blaga najbolj različne vrste. Vzelo vas bo precej časša, da si boste vse dobro ogledali. Imeli boste tudi mnogo zabave, na katero se boste še dolgo spominjali. Vsak večer bo tudi mnogo ljudi deležnih dobrih in vrednih nagrad. Igrala bo godba za mlade in stare, lepo petje bo odmevalo in dovolj zabave bo za vse. Vsakdo je dobrodošel.
Kot omenjeno dobite vstopnice pri trgovcih, so zbrani pri The Collinwood Better Business Association. Namen razstave je pokazati ljudem, da Se v Collinwoodu lahko kupi vse isto blago kot v mestu in prednost imate to, da dobite v Collinwoodu yse ceneje. Razstava se vrši ves ta teden.
Kitajski zdravniki zanemarjajo svoje posle
Šangaj. 2. oktobra. Kitajska vlada je od začetka spopada z Japonci pa do danes ustanovila' na raznih frontah 80 vojaških J bolnišnic, toda ne more dobiti j zdravnikov, ki bi stregli ranjen- j cem. Zlasti je pomanjkanje takih zdravnikov, ki so bili izuče-ni izven Kitajske. Kitajski Rde-' či križ bi nemudoma potreboval najmanj 500 izurjenih ranocel-! 1 nikov. Načelnik Rdečega križa1 se je podal v Nanking kjer jej naprosil vlado, da naredi splošni apel, da se priglasijo kompetent. j ni zdravniki. Kakih 300,000 ki-' tajskih vojakov sploh nima no-l bene zdravniške postrežbe. Ki-1 tajski zdravniki se enostavno nečejo prijaviti za službo na1 f renti.
Podružnica št. 32 SŽZ
članice podružnice št. 32 SŽZ Se prosi, da se v velikem številu udeležijo seje v torek. Po seji gredo članice k sestri Ban, ki je tako nenadoma moža zgubila in se sama nahaja težko bolna. V četrtek zjutraj ob 9. se tudi vse članice (udeleži! j o sv. maše. — Predsednica.
Slovenski radio program
Slovenski radio program se bo
jutri naprej oddajal vsak torek popoldne od 4. do 4:30 popoldne in sicer potom WCLE radio postaje, ki je bila prej poznana pod označbo WJAY. Prvi tak program se bo oddajal v torek, 5. oktobra. Tekom pro-1 grama bo govoril sodnik Hon. Prank J. Lausche.
Fitzgerald umrl
Včeraj zjutraj je nagloma umrl William S. Fitzgerald, biv-fi župan mesta Clevelanda, dobro poznan v političnih krogih.
Smrtna kosa
V petek večer je po kratki in mučni bolezni preminul v mestni bolnišnici Martin Rade, star 72 let, stanujoč na 6030 Carry Ave. Bil je vdovec. Tu zapušča tri sinove, Antona, Jožefa in Franka ter več sorodnikov. V Ameriki je živel nad 45 let. Bil je član društva Jugoslav Camp št. 293 WOW. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9:45 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na 6502 St. Clair Ave. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Preostali družirfi naše iskreno sožalje.
Mladinski zbori
Ta teden pričnem zopet z rednimi pevskimi vajami mladinskih zborov. Vaje se vršijo kot navadno ob istem času. Sedaj je najbolj prikladen čas za sprejemanje novih pevcev. Starši, pošljite vaše malčke na vajo. Pozdrav —• L. šeme.
Novi državljani
Pretekli petek so pri zaslišanju na zvezni sodniji v Cleve-landu dobili: sledeči naši rojaki državljanske papirje: Louis Račič, Angela Vrabec, Terezija Žingale, Tgnac Blatnik, George Juratovec, John Herbst, Anton Drečnik, Terezija Petrič, Steve Hrovat, Paul Berta, Frances Sterle, Elizabeth Falk^ Frances Hiti, Mike Rosa, Rose Zbašnik in Josephine Janes, skupaj 16 novih državljanov. Zadnjič izkazanih 478, danes 16, skupaj 492 novih naših državljanov v letošnjem letu, katerim vsem prav iskrene čestitke! Prihodnje zaslišanje se vrši'12. novembra.
Martin naredil velike spremembe v avtni uniji
Detroit, 2. oktobra. Homer Martin, predsednik ameriške avtomobilske unije, je danes odpustil deset organizatorjev, deloma ker jim ni zaupal, deloma, ker niso bili vredni svojega dela. Uradna izjava unije pravi, da so bili dotični odpuščeni iz unij-skih uradov iz ekonomskih vzrokov. Mr. Martin je že prej večkrat namignil, da bo začel s "čiščenjem" v uniji. Martin je prepričan, da plačuje avtna unija vse preveč agitatorjev in organizatorjev, kar povzroča visoke stroške. Med odpuščenimi je tudi Victor Reuthers, eden izmed voditeljev Štrajlca pri General Motors korporaciji.
Ubit od avtomobila
Danes zjutraj se je vršil pogreb Joseph Levstika, ki je bil 24. sept. ubit od avtomobila. Ranjki je bil star 42 let, doma iz vasi Zverče pri žužemberku. V Ameriki je živel 25 let. Tu zapušča ranjki tri sestre: Antonijo župec, Mary Dejak in Angelo Pirnat ter brata Petra. Pogreb se je vršil iz August F. Svetek pogrebnega zavoda. Naj bo ranjkemu mirna ameriška zemlja!
Predsednik govori V torek večer dospe v Cleveland vlak, ki bo pripeljal s seboj predsednika Roosevelta. V Cle-velandu se bo vlak ustavil in bo Roosevelt tekom kratkega obiska imel radio govor, ki se prične oddajati ob 10:45 v torek večer. Podrobnosti o obisku predsednika v Clevelandu še niso znane.
Rdeči nosovi
Dunaj, 2. oktobra. Ljudje, ki imate nosove, ki kažejo barvo kuhanega raka, nikar ne obupajte! Znameniti dunajski zdravnik dr. Juvenal je podal te dni glede rdečih nosov sledeče mnenje: Da odpravite rdečico vašega nosu je potrebno, da uživate dva meseca samo zelenjavo in sadje. Prav malo masti je dovoljene. Tekom prihodnjih dveh mesecev začnete lahko uživati nekoliko mleka in sira. Pozneje pa lahko zopet uživate dnevno nekoliko mesa in ne več kot dvoje jajec na teden. Jesti pa ne smete suhega mesa, šunk in klobas, svinjine, lcoštrunoviiie, kav& aH čaja. Da si ohladite žejo, poslužujte se mleka in sadnih sokov . . . Nekateri bodo raje nosili rdeče nosove in mo.-gari če so iz pražiljke, kot pa. da bi se odpovedali okusni šunki in kranjskim klobasam
Amerika ponovno svari
Washington, 2. oktobra. Državni oddelek vlade Zedinjenih držav, naznanja, da razne organizacije, ki zbirajo denar za Španijo, oziroma za "špansko demokracijo," so več kot polovico nabranega denarja potrošile v tej deželi in le siaba polovica nabrane svote je bi!a poslana v svrhe, za katere je bila nabrana. Poročilo državnega oddelka vlade se tiče prispevkov, ki so bili nabrani cd maja do konca avgusta, 1937.
Od skupno svote, ki je bila nabrana, so kolektorji potrošili eno tretino za svoje 03ebne izdatke, kakor za oglaševanje, za pristojbine, za plačevanje renta in za plačo kolektorjem. Ena dobra tretina nabranega denarja se nahaja še v tej deželi in slaba polovica je bila poslana v razne svrhe v Španijo.
Vsaka organizacija, ki nabira denar za "špansko demokracijo," mora biti registrirana pri državnem oddelku. In teh organizacij je danes v Ameriki 26! Vse te organizacije so nabrale skupno $479,955.71. Od te svote je bilo poslanega v Španijo natančno $211,980.21, dečim so organizacije potrošile za stroške svojih uradov in za kolektorje ogromno svoto $151,514.56, a na rokah so imeli dne 31. avgusta, letos, še $146,482.08. Tako so organizacije poročale državnemu oddelku vlade.
Pri tej kolekti sc razne organizacije različno poslovale. Nekatere organizacije, ki so nabrale tisočake, sploh nobenega denarja niso nikamor poslale, zopet druge so poslale ves nabrani denar v Španijo, a tretje so večino denarja potrošile tu, a nekaj poslale v Španijo. Predsednik Roosevelt je s proglasom nevtralitet-ne postave odredil, da se morajo od 1. maje, naprej vse te organizacije prijaviti državnemu oddelku vlade in točno poročati o svojem delovanju, da bo javnost vedela, v kakšne svrhe gre nabrani denar za "špansko demokracijo."
Vlada dovoljuje nabirati prispevke za zdravila, za živež in obleko, toda poročati se mora o vsakem dolarju vladi, kako je bil potrošen. Najslabša organizacija tozadevno je North American Committee to Aid Spanish Democracy. Ta organizacija je nako-lektala $90,258.70. Na Špansko je poslala $31,741.45, za svoje stroške v New Yorku, za uradnike, kolektorje, tiskovine, oglaševanje in najemnino pa je potrošila $47,500. Preostala svota je še v blagajni. Vlada daje to poročilo o kolekti za "špansko demokracije" v javnost, da narod zna, kaj sč dela z njih denarjem. Videti je, da "demokrati" v New Yorku vet} dobijo kot pa "demokrati" na španskem. Ponovno opozarjamo javnost, da so gorej navedene številke uradne številke ameriške vlade!
Tudi v Mehiki se dobi drobtina pravice
Mexico City, 2. oktobra. Najvišja sodnija Mehike je danes ugodila zahtevi senore Genoveve Vera, ki je sestra katoliškega nadškofa v Pueblu. Finančni oddelek vlade je zaplenil njeno premoženje, iz vzroka, ker je nadškof pri njej stanoval. Nad-škofova sestra je trdila na sodniji, da je hiša in drugo premoženje njena privatna lastnina. Najvišja sodnija je izjavila, da je vlada prekršila ustavo, ko je odredila zaplembo premoženja.
Roosevelt lahko kandidira tretjič za predsednika
Oregon City, Ore., 2. oktobra. Tekom svojega potovanja po za-padu je predsednik Roosevelt dognal, da ljudje v splošnem zahtevajo, da kandidira tretjič za predsedniški urad. Roosevelt je enako popularen pri farmarjih kot je pri mestnem prebivalstvu. Da, ljudje naravnost zahtevajo, da se Roosevelt ponovno poda v predsedniško borbo, dasi bi bilo to nekaj nezaslišanega v ameriški politični zgodovini.
--o-
Smrtna nesreča
Preteklo soboto popoldne je poznani rojak Frank Ban barval garažo za nekega prijatelja. Na vrhu strehe pa mu je spodletelo in padel je na tla. Nezavestnega i so odpeljali v Boulevard bolni-j šnico, kjer je par ur pozneje preminul. Pokojni Frank Ban je bil star 49 let. Doma je bil iz Gor. Obreza pri Brežicah na štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Bil je poznan kot dober soprog in skrben oče. Rad je povsod pomagal prijateljem. Tu zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Brodnik, tri hčeri, Frances, poročeno Sterle, in Lucille, poročeno Smo-lič, in Jeimie, poročeno Mailers. V Geneva, Ohio, zapušča brata Jerneja, v stari domovini pa tri brate in tri sestre. Pokojni je bil član društva GLas Clev. Delavcev št. 9 SDZ in delničar S. N. Doma na St. Clair Ave. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 854 E. 236t,h St. v cerkev sv. Kristine, potem pa na sv. Pavla pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Težko prizadeti družini naše globoko sožalje. Bodi ranjkemu Franku mirna ameriška zemlja iii naj mu bo ohranjen blag spomin.
Zedinjene države ime bodo podaljšale spora z Japonsko. Ameriška vlada ne bo ukrenila ničesar proti Japonski
Washington, 2. oktobra. Ameriška vlada nikakor ni pri volji podaljšati razgovore in diplomatske intrige, ki so nastale radi japonskega bombardiranja mest, kjer prebivajo kitajski civilisti.
Zedinjene države bodo vsaj toliko časa mirovale in molčale, dokler ni Liga narodov gotova s svojimi ukrepi. Pozneje zna ameriška vlada zopet poseči vmes'ali pa vso stvar prepustiti naravnemu razvoju.
Včeraj je državni tajnik Hull poklical vse svoje diplomatske svetovalce na važen razgovor. Uspeh tega posvetovanja je bil, da Zedinjene države zaenkrat mirujejo. Ameriška vlada ne bo odgovorila niti na najnovejšjo japonsko noto.
Poudarjalo se je, da Liga narodov sedaj razpravlja o kitaj-
sko-japonskem sporu in da bo Liga nastopila tozadevno gotovo )ot, predno zbornica prekine po-■vetevanje. Od tega je odvisno cakšne korake bodo zavzele v bo-ločnosti Zedinjene države.
Star diplomatski običaj Zedi-ljenih držav je, da hodijo vedno jvojo pot, da obdržijo svoje mastno mnenje in niso odvisne od nikogar. Kar se tiče japonsko-kitajskega položaja je sedaj, po mnenju Zedinjenih držav, popolnoma odvisen od Lige narodov.
Predsednik Roosevelt se povrne ta teden v Washington, nakar bo takoj sledilo naj prvo posveto. vanje z državnim tajnikom Hull-om. že drugi dan pa skliče predsednik izredno zasedanje kabineta. Zaenkrat pa ne vidi vlada Zed. držav, da bi kaj koristilo, ako bi se nadalje diplomatskim potom prerekala z Japonsko.
Prišli iz domovine
V petek so se vrnili iz večmesečnega obiska v domovini: Mrs. Urška Šepic, Mrs. Rose Homo-vec, Mrs. Genovefa Supan, Mr. Frank Drašler, Mr. in Mrs. Leo Zupanec, Mr. Albin Poznik in Mr. John Fink. Potovali so s parnikom Normandie. Dobrodošli v naši sredini!
Dva obsojena
Včeraj so odpeljali iz Clevelanda v zvezne zapore nekega Mike Petrunger in Joe Lupino, ki sta bila spoznana krivim, da sta na neki farmi v North Kings-viPe, Ohio, dolgo časa kuhala žganje. Prvi je dobil tri leta in pol, drugi pa 18 mesecev zapora.
Pozdravi
Mrs. Ana Cerar nam pošilja iz "onstran morja," na potu v domovino prav lepe pozdrave. Iskreno pozdravlja starše, brata in vse znance in prijatelje v 01,evelandu.
Listnica uredništva
V. B. Zadeve nam niste dovolj pojasnili, da bi vam lahko svetovali. Senioritetna pravica prevladuje skoro povsod. Ako se zglasite ofe priliki v našem uradu, vam lahko natančneje svetujemo. Pozdrav.
52 aretiranih
Prometna policija je včeraj aretirala 52 avtomobilistov v soboto večer pa 38, tako da bo danes stalo 90 teh grešnikov pred sodnikom.
Frank, firma Frače & Wood, E. 61st St., Anton Bašca, Dominik Krašovec, Dominik Lušin gazo-linska postaja, Rudy Božeglav, Mrs. Julija Brezovar, Anton Svete, John Mahne st., John Mahne Jr., Mr. in Mrs. Stano-nik, John Hace, čevljar, groce-rija Martinčič, Edward Bradač, Anton Gobec.
Frank Vrhovnik, Jakob Križ-man, Mrs. Antonia Škander, Mrs. Theresa Gruden, Mrs. Frances Turk, Joseph Vidmar, Carl Ave., gdč. Jotsephine in Mary Oražem, Mrs. Marjanca Kuhar, Mrs. Frances Modic, E. 64th St., Frank Steklasa., Mrs. Mary Oblak.
Po 50c so darovali: Andrej Sterbenk, Joseph Stampfel, Ja^ kob Bonča, Novak Candy Store, Carl Mramor, Mrs. Frances Oražem, Mrs. Launch, E. 58th St., mesnica Zulich, Jernej Mo-har gostilna, Emil Bukovec, Mrs. Roje, Bonna Ave., Mrs. Pirnat, John Germ, George Sta-kaj.
Po 25c sta darovala Mrs. Sto-kel in Glass Ave. Dry Cleaning.
Skupna nabrana vsota za flo: to in kulturni vrt znaša $98.50. Izdatki za floto so bili $85, drugo sem izročil v blagajno kulturnemu vrtu.
Flota je bila po sodbi drugih vredna do $150. Firma cvetličarja Ignac Slapnika je dobila za delo te krasne flote samo $15. Vse drugo je bilo pa za kupljene stvari, rože, zelenje in drugo. Mr. Slapniku in njegovemu sinu Alojziju in soprogi, ki so se tako potrudili in napravili tako krasno delo, gre velika zahvala. Zahvala pa gre tudi čč. šolskim sestram šole sv. Vida, ker so posodile obleke za male Indijančke, ki so bili na floti. To je napravilo zelo lep vtis na gledalce.
Hvala iskrena, darovalcem in pomagačem, da se je dan ameriške ustave praznoval tudi s pomočjo slovenskega naroda in v p o čast našega velikega'Škofa Barage.
Med gornjimi, ki so darovali sedaj za floto in za vrt, jih je mnogo, ki so že dali večje vsote za kulturni vrt, pa se tudi zdaj niso nič obotavljali. Vsa čast jim!
Naj bo še enkrat izrečena lepa zahvala Mr. John Potokarju, ki je dal truk na razpolago kar za tri dni, da se je na njem napravila flota in je dal tudi voznika za parado.
Če se je pri imenih napravila kaka pomota, naj se nas obvesti, da popravimo in točno zabeležimo.
Kot rečeno, darove za kulturni vrt bomo še nadalje pobirali in imena končno zapisali v spominsko knjigo, ki bo izšla, ko bo vrt v vsem dogotovljen. S pozdravom in hvaležnostjo bilje-žim	A. Grdina,
predsednik vrta.
--o-
Čudna pomladi v Žužemberku
Po strašni toči je bilo drevje tako okleščeno, da je bilo brez vsega zelenja. Pognalo je nove poganjke v jeseni in sedaj v jeseni je v najlepšem cvetju. Isto opazujemo na krompirju, ki je začel po toči znova rasti in so njive krompirja v cvetju, kakor v začetku junija. Krompir bo zato za seme neuporaben, kolikor ga bo ostalo, ker je začel tudi zelo gniti. V gozdovih pa ni pomladi, ker je utihnilo vse petje ptičev, ki jih je toča popolnoma pobila. Pač pa so se zakla-tili v naše gozdove divji prešiči, ki prizadevajo kmetovalcem na polju občutno škodo.
"Pomlad" je tudi v naših žit-nicah, ki so popolnoma prazne, čeprav je jesen. Pšenica in ječmen sta bila letos izredno slaba in smo po večini že vse porabili, ker poleti nismo imeli kaj drugega jesti. Fižol in vso zelenjavo je uničila toča, ostanke zelja pa so temeljito pospravile gosenice. Vinogradi so začeli po
toči vnovič zeleneti in so pognali novo zalego in bodo v kratkem v najlepšem cvetju, kakor spomladi. Take slabe letine in tako velikega pomanjkanja živeža ne pomnijo niti ljudje, ki so učakali devetdeseto leto svojega življenja. Ljudje s strahom gledajo v prihodnjost. Radi bi si prislužili kaj denarja pri gradnji ceste Gradenc-Žu-žemberk. Zato je bil tolikšen naval delavcev, ki bi radi delali, pa dela niso dobili, da so morali posredovati orožniki. Sedaj pa je kredit že izčrpan in bo delo ustavljeno.
"i m	i "
Ce m\mete al' pa ne
Preko Leskove doline se največ presenese blaga čez mejo v Italijo. Leskova dolina je tam koncu Javornika in bodo Ložani najbolj vedeli zanjo.
Pa jih italijanski in tudi jugoslovanski iblajtarji mnogo zasačijo ter tudi strogo kaznujejo, na tej in na oni strani, da tihotapcu za nekaj časa poide vsaka želja služiti lire in dinarje po taki poti. Ampak, kdor se je enkrat podvrgel tihotapstvu, ki menda tudi greh ni, se ga težko odvadi, ker je vedno drobiž v žepu.
Tako sta bila tudi dva tihotapca, prav zvita in prebrisana, ki sta vedno ukanila tako, da ju financarji niso zasačili. Ukaniti financarje je pa taka čast, kot biti izvoljen predsednikom Ze-dinjenih držav, čd ne še večja in težavnejša.
Tone in Miha sta ležala pod tepko na vrtu in ugibala nov načrt, da bi jo lažje uplahtala fi-nancarjem. To in ono sta ukrenila, pa nobena se jima ni zdela pravdanska in dovolj varna.
Končno pa reče Tone:
"Miha, preteto je to huda stvar! Financarje smo že tako izštudirali, da jim že ne moremo v cahen. Treba bo nekaj čisto novega, da jo unesemo preko meje z zdravo kožo."
"Kajpak je treba novega," pritakne Miha. "Meni ne pride nič pravdanskega na pamet. Daj no ti, ki si zvit kot svinjski rep,.reči eno, da se bova popri-jela in jo izpeljala, da se bo vsa soseska smejala financarjem."
"Saj vem, da od tebe ne pade nič pametnega, zato pa mene poslušaj, ki nekaj vem in znam."
"Saj te poslušam, kar zini, pa je."
"No, vidiš. Včeraj je mesar v Pudobu pobil kravo. Jaz sem šel po tisto kravjo kožo in ta naju bo rešila iz ški-ipcev."
"Kravja koža? Kako pa?"
"Počakaj, da ti povem. V kravjo kožo se bova oblekla in sicer bo eden spredaj, eden pa zad. Potem bova pa šla počasi preko meje in financarji bodo mislili, da je to samo krava, ki se tod pase."
"Akrabolt, ta se bo pa obnesla!" vzklikne veselo Miha.
Res se napravita v kravjo kožo. Eden je bil pri prvih nogah in je nosil glavo, drugi pa je bil pri zadnji premi ter nosil ostali del života. Zadnji je prvega držal za rame, da bi lepo skupaj vozila. Na rame sta si pa obesila vsakovrstno tihotapsko blago, ki se v Italiji drago proda.
Pa švedrata počasi proti meji. Po grmičju oni, ki je nosil glavo, šavsne ž njo po listju, da je izgledalo, kot bi ga krava obirala.
Vse je šlo lepo. Kar naenkrat pa začne oni, ki je nosil :;adnjo premo, tovariša priganjati :
"Tone, stopi no, stopi, malo hitreje!"
"Kaj me bezaš, saj se nikamor ne mudi," mu odvrne ta.
"Pravim, da stopi, če ne bo nekaj narobe," priganja zadnji.
"Kaj pa je, ali so financarji
za nama?"
"Ne, ampak bik gre prav urno za nama."
Na Gilbert otočju v Južnem Pacifiku živi divjaški rod, pri katerih si moški, kadar gredo v boj, denejo po eno blazine na telo spred, eno pa zad. Ona, spredaj, ga varje pred sovražnikom, ona zad pa pred njegovo soprego, ki stoji za njim in meče kamenje na
sovražnika, pa pomotoma prileti kak kamen tudi možu v hrbet.
* «< *
Kadar časopis nekaj graja, je to samo mnenje uredniki, pravijo, če pa kaj hvali, je pa to mnenje vseh ljudi, pravijo. I, kakopak.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NKW8PAPKK
1117 BI Olalr Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holiday«_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leti* 15.60. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.60. Za Cleveland, po razna&alclh: celo leto, $5.60; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3.00 for 0 months; Cleveland, by mall, $3 50 for 0 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $6.60 per year, $3.00 for S months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 6th, 1006, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187S.
No. 232, Mon„ Oct. 4, 1937
Kaj CIO prav za prav želi?
Eden najbolj razširjenih ameriških mesečnikov "The Atlantic Monthly" je pred kratkim izpod peresa George E. Sokolsky-a prinesel precej zanimiv članek o delovanju CIO organizacije. Da tudi naši čitatelji izvedo mnenje Ameri-kancev, ga prinašamo na tem mestu v nekoliko okrajšani obliki. Sokolsky piše:
"Že dolge mesece je bilo očito, da je bodočnost CIO za-visna od uspeha jeklarskega štrajka. V marcu mesecu letos se je skušalo organizirati jeklarske delavce v največjem obsegu. Tedaj je bil podpisan kontrakt med Illinois Steel Corporation, ki je članica jeklarske korporacije v Ameriki. Tudi več drugih kompanij je podpisalo. Toda šest kompanij se je zeperstavilo in nastal je pomladanski štrajk jeklarskih delavcev.
"To so bili nenavadni štrajki, kajti ni se Šlo za plače, delovne ure ali delavski položaj. Šlo se je samo za to', če bodo jeklarske kompanije podpisale pogodbo, glasom katere priznajo CIO unijo kot edino zastopnico jeklarskih delavcev. In tozadevno delavci, zaposleni v jeklarskih tovarnah, niti prilike niso imeli odglasovati.
CIO organizacija je trdila, da zastopa večino delavcev v jeklarski industriji, in do glasom Wagnerjeve postave zastopa delavce. Toda jeklarske družbe so trdile, da ni nobenega dokaza, da CIO zastopa delavce, da je CIO neodgovorna organizacija, ustvarjena iz vsakovrstnih neodgovornih elementov in da CIO ne drži niti pogodb, katere je podpisala. Pri General Motors, s katero je CIO podpisala pogodbo, je bilo 212 štrajkov, odkar je bil kontrakt| podpisan. Wag-nerjeva postava pač zhteva kolektivno pogajanje, nikakor pa ne podpisanih pogodb.
In pri tem je stvar ostah. Milijone dolarjev so delavci in kapitalisti zgubili, delavci in policisti so bili ubiti in ranjeni, igralo se je mnogo politike. Toda položaj je ostal ne-izpremenjen.
Vsi jeklarski magnati trdijo, da verujejo v kolektivno pogajanje. Prepričani so, da če bi narodni vladni delavski odbor odredil glasovanje v jeklarnah in bi se vsem delavcem dala prilika, da glasujejo glede CIO, in če bi bila večina za CIO, tedaj bi tudi jeklarne priznale to unijo.
Toda pogodbe nečejo podpisati. Zakaj ne? Ključ k temu dobimo v pogodbi, ki je bila podpisana z Carnegie-Illinois korporacijo in ki poteče 28. februarja, 1938. Lewis .je lokavo povzročil, da potečejo vse pogodbe na en dan, kot n. pr. v premogarski industriji. Na en in fsti dan bi nastal generalni štrajk v jeklarski industriji, in John Lewis bi imel bič v rokah in zadnjo besedo.
Sedanja pogodba z jeklarskimi družbami, katere so jo podpisale, je le preliminarna. 28. februarja, 1938, se bo vse drugače govorilo. Jeklarski magnati so prepričani, da bo Lewis zahteval zaprto delavnico, in ako je ne dobi, bo odredil štrajk. To pomeni, da nihče ne bo smel delati v jeklarnah, kdor ni član unije. Kompanije se glasom kontrakta ne smejo pogajati z nobeno drugo unijo kot s CIO. To pomeni, da sleherni mož in ženska, zaposlena v jeklarnah Amerike, mora biti član CIO unije, ali) pa ne bo smel delati. Plačevati bodo morali mesečne prispevke v unijo, ali pa bodo brez dela. Poleg tega pa bo delodajalec še prisiljen odtrgati cd plače delavca vsak mesec toliko kot unija zahteva.
Danes je nekako 500,000 delavcev v jeklarski industriji. Člani plačujejo $12.00 na leto. Na ta način dobi unija $6,000,000 na leto, ne da bi računali vstopnino in izredne asesmente. S tem denarjem financira CIO štrajke. 11 najboljšega vira mi je znano, da so. premogarji zadnje čase plačali $7,000,000, da so financirali jeklarski štrajk.
Jeklarski delavci do danes še niso glasovali glede pripadnosti k CIO uniji. Vsaj ogromna večina ne. Organizatorji jeklarskih delavcev niso bili jeklarji, pač pa večinoma premogarji, katerim so pomagali unijski avtni delavci.
Jeklarski štrajk je propadel in ob istem času se je izkazalo, da Wagnerjeva delavska postava ne deluje v takih slučajih, ker je prepovršna. Predvsem je potrebno narediti novo delavsko postavo, ki dela odgovorne delavce in delodajalce. Pognati od dela stotisoče delavcev iz praznega vzroka in jim vzeti do sto milijonov dolarjev zaslužka, ni pošteno. Kongres Zedinjenih držav bi moral nemudoma to zadevo spraviti v red. Delavske unije bi morale predložiti račune o poslovanju, enako pa tudi industrijske korporacije."
i——•—-—----—---——-—•—•—•—— •—. ——.—.—.—.—.—« t
Kaj pravite!
Slovenska flota v paradi ob priliki, ko je ves Cleveland praznoval 150 letnico ameriške ustave. Ameriški dnevniki so častno omenjali to lepo floto in nje pomen, narodne noše in vežbalne krožke, ki so se. udeležili parade.
BESEDA IZ NARODA
Iz urada našega kulturnega vrta
Cleveland, O.—Najprvo opozarjam vse podpornike kulturnega vrta, da si ogledajo delo in napredek. V kulturnem vrtu se dela zdaj s polno paro in v dveh mesecih bo dogotovljeno z vsem, kar mora biti v vrtu. Cela armada kopačev in kamnosekov je začela z zadnjim delom na našem narodnem vrtu. Odbor je podpisal zadnja dva kontrakta za kamen, ki mora biti še izklesan in za vodne cevi, ki bodo položene po vsem vrtu v zemljo, da se bo potom teh cevi namakalo vrt poleti. Zadnje naročilo kamenja je za $130, za cevi pa $450. V ta namen je še blagajna. Drugi stroški pa, ki pridejo na narod, so za nasade, grmičje in drevje, ki so bili prvotno računani na $3,500 in smo že plačali vrtnarju na račun $500. Ostalo bomo pa plačevali na obroke, kakor bomo zbirali doneske. Od celotne vsote za nasade bo nekaj manj, ker ne bomo sadili grmičja v spodnjem delu vrta, ampak bo ta prostor puščen za javne shode na prostem. S tem bomo prihranili več kot tisoč dolarjev na nasadih. Tako bo ostalo še kakih $1,500, kar za tako številni narod ni posebno veliko, če da vsak samo nekaj. Ko bo vrt gotov, bo pa gotovo eden najlepših v skupini narodnih vrtov, na kar bomo lahko ponosni.
To sem omenil samo mimogrede, da bo vsem znano vsaj približno, kako stojimo z vrtom. S pobiranjem pa bomo nadaljevali po vsej širni naselbini slovenski. Naj ne bo nikogar, ki bi ne dal kaj za vrt. Naj ne manjka nobenega slovenskega imena naših rojakov, da ne bi bilo vpisano v spominski knjigi darovalcev. Saj se za tako važno in pomembno stvar še nikdar ni zbiralo. Za bolj vzvišeni namen nismo še nikdar zbirali doneskov. Zbirali smo in še zbiramo za narodne domove, toda iz izkušnje vemo, da so naselbine podvržene nestalnim časom. Večkrat se vsa naselbina preseli in kjer je bilo prej polno narodnega življenja, postane tujina ali praznota.
Vse drugače pa bo s kulturnimi vrtovi, ki so si jih v Cleve-landu zamislile razne narodnosti v mestnem parku. Ti vrtovi bodo ostali s svojimi spomeniki. Te vrtove je pomagala graditi naša vlada in ta bo gledala, da to ostane nedotaknjeno na stoletja.
Druge narodne naprave tudi pogostoma pridejo v zasebne roke, kjer si nekateri lastijo več pravic kakor drugi. Kulturni vrtovi bodo pa nekaj drugega in vsak bo imel pravico ohladiti se v senci na kamenitih klopeh in
užival krasoto drevja, grmičja, cvetlic in zelene trate. Tam se bomo lahko zbirali poleti kot narodne skupine, kjer se bo slišalo navdušene govornike, ki bodo prihajali od vseh strani Amerike in iz stare domovine nas bodrit k narodni zavesti in izobrazbi. Narodni kulturni vrt bo središče našega narodnega gibanja, vez, ki nas bo držala skupaj kot veriga za dobro narodno ime, ki smo si ga zaslužili.
Zato pa naj vsak gleda, da bo prispeval po svoji moči. Vsak, ki bo podaril dolar ali več, bo vpisan v spominsko knjigo.
Ker je naselbina tako velika in je naš narod na vse strani naseljen in ker nimamo ljudi, ki bi šli za plačo okrog in pobirali doneske za kulturni vrt in ker je tako zamudno s takim delom, odbor prosi, da bi se sami potrudili in bi poslali karto na tajnika ali predsednika kulturnega vrta in prišel bo eden ali drugi na njegov dom. Ljudje bi radi dali, če bi jih kdo obiskal. To sem videl, ko sem pobiral za floto, ki smo jo napravili za parado ob priliki 150-letnice ameriške ustave. Pobiral sem za floto in kulturni vrt obenem in ljudje so se radi odzvali. Če bi
pa hotel iti od hiše do hiše, bi to vzelo več let. Kdor bo postal član vrta s prispevkom, si bo lahko štel v čast in vsi, ki ste že prispevali, bodite ponosni, da ste storili svojo narodno dolžnost.
V naslednjem pa priobčam imena onih, ki so darovali zadnjih par dni za floto in za kulturni vrt. Po $5 so darovali: Ameriška domovina, družina Frank Švigelj iz Prosser, družina Anton Korošec, Addison Rd., in cvetličar Ignac Slapnik. Družina Baznik iz Prosser je darovala $3.
Po $2 so darovali: Mrs. Tončka Jevnik, Mrs. Agnes Jerič. Ernest Kotnik, Fred Nahtigal, Joseph Mihevc, Anton Fortuna in John Mele.
Po $1 so darovali: Martin šorn, Frank Suhadolnik, trgovec z obuvalom, Anton Anžlo-var, Frank Gospodarich, Frank Petrovčič, John Pianecki, John Breskvar, Norwood Appliance & Furniture Co., Frank Belaj, John Gornik, Frank Verbich, Grdina Hardware, Mrs. Agnes Smole, gostilna Godič, grocerija Cimperman, gostilna Joseph Smole, Frank Oglar Hardware, John Mihelich, Grdina Shoppe, Louis Princ grocerija, gostilna Flajšman, Frank Butala, trgovina z obuvalom, mesnica Anton Ogrinc, mesnica Frank čebul, Henry Zalokar.
Joseph Žele, pogrebnik, grocerija Spech Bros., mesnica Frank Pintar, Mrs. Theresa
častna straža SDZ pri slavnostni paradi 150 letnice ameriške ustave. To je eden izmed vežbalnih slovenskih krožkov, ki so se udeležili parade. V prvi vrsti ponosno korakati Oražmovi gospodični iz Carl Ave. — Sliko nam je iz prijaznosti posodil The Cleveland Neivs.
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po namikm M'ulki K. Kiti
Kak prizor!
Resnobno in dostojanstveno, 2 obrazi grških modrijanov so sedeli okoli sklede, segali s prsti v mastni pilaw, si ga valjali poštene zaloge na dlani v krogle —ali pa cmoke, če hočete—in si jih metali v široko odprta, šladna usta. Policisti, ki so prišli, da nas
zaprejo!
Pa tudi mi smo resnobno sedeli in jedli. Molk je vladal v sobi.
Konakdži je odprl vrata. Ko je zagledal na tleh družbo, va-Uajočo riževe krogle, je nemudoma spet izginil. Da je ostal le za sekundo, v nebrzdan krohot bi bil prasnil.
Pilaw je izginjal in nazadnje izginil. In poveljnik junaških, Pa gladnih pilawarjev je vstal, vzel skledo, popolnoma prazno skledo, ter jo prinesel nazaj. "Hvala!"
Postavil je skledo na mizo in vzel puško v roke. "Pozor!"
Strumno je spet stala nasičena, vrla četa.
Obrnil se je k nam. "Torej—!"
Kdo ve, koliko torejev bi še bil povedal. Pa dovolj je bilo komedije, "česa želite?"sem vprašal. "Vas!"
"A tako! čemu?" "Na policijo pojdete,!" "Po kaj?" "Po kazen." "Po kako kazen?" "Za udarce." "Za kake udarce?" "Ki sem jih dobil." "No, saj si jih že dobil! čemu nas torej še rabiš?"
Da sem znal naslikati obraz, ki ga je po teh besedah pokazal spoštovani poveljnik in junak iz goščave, najlepši spomin bi mi bil na moje potovanje po Turčiji. Popisati pa vam ga ne morem.
Pri kraju je bil s pametjo, čisto in popolnoma pri kraju.
Nekaj časa je molčal, pa kmalu mu je prišlo na misel, da mora vendar tudi nekaj reči.
"Pojdete prostovoljno z nami?" "Ne." "Šiloma?" "Tudi ne." "Allah! Kako pa?" "Vobče ne." Spet je bil pri kraju.
Zunaj v goščavi je pravil, da je najduhovitejši in najboljši izmed vseh kawwasov strumi-ških. Pa je le uvidel, da je eno, če kdo v mislih dirja za tremi belci in pripadajočimi jezdeci, drugo pa, če mora odvesti na policijo pet ljudi, ki se enostavno ne dajo dvigniti iz ravnotežja po nobenem policistu in vobče po nobenem človeku.
In storil je, kar je smatral za najpametnejše in kar je bilo tudi res najpametnejše.
Naslonil se je na steno in dejal malodušno svojemu najbliž-njemu tovarišu: "Govori ti!"
Tovariš je stopil korak naprej. Lotil pa se je svoje službe čisto drugače. Bil je menda posebno nadarjen za nazorni pouk.
Dvignil je namreč puško, mi ■io pomolil pod nos, jo pokazal v krogu mojih tovarišev in vprašal:
"Kaj je to?"
Za zabavo sem odgovoril:
"Vem."
"No, kaj?"
"Puškino kopito vsekakor." "Da! In kaj se drži puškinega kopita?" Pogledal sem.
Mislil sem, da se ga blato drži. Pa nič ni bilo videti.
Radovedno sem torej odgovoril :
"Hm! Kaj neki?"
"Cev vendar!"
"A tako!"
"No, in čemu je cev?"
"Hm! Da jo primeš v roke in nam pokažeš kopito."
"Ne! Iz cevi se strelja! Me razumeš?"
"Da."
"No, in sedaj veste vse!"
"Nič ne vemo."
"Vse veste,!"
"Druga ne vemo, ko da se da s puško streljati."
"In to vendar zadostuje! Prišli smo, da vas zapremo!"
"A tako! Tega seveda ne vemo. In to bi nam morali že zdavnaj povedati!"
"Pa je vendar samo po sebi umljivo! čemu pa smo policisti, če ne zato, da ljudi spravljamo v ječo!"
"Tudi tega nismo vedeli."
"Da,! In če ne pojdete takoj, bomo zgrabili za puške."
"In potem?"
"In potem vas vse postreli-rao!"
"Postrelili bi nas? Lepo! Pripravljeni smo, le kar začnite!"
Prižgal sem si cigareto in ponudil tudi tovarišem. In ravnodušno smo kadili, kot da bi se najbolje zabavali.
Kawwasi pa so strmeli v nas. Kaj takega se jim še menda ni pripetilo, kar so "spravljali ljudi v ječo."
In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi.
Novi poveljnik je demisijoni-ral. Naslonil se je na steno, sunil najbližnjega tovariša med rebra in malodušno dejal:
"Govori ti!"
In tretji je bil koj priprav-ljen, da pokaže svoje zmožnosti.
Stopil je pred nas, pokašljal in najbrž mislil začeti z daljšim nagovorom.
Vdajal sem se že lepi nadi, da bodo drug za drugim prevzeli poveljstvo in drug za drugim demisijonirali ter nazadnje odšli, siti svojih neuspehov in naše trme.
Pa ni hotelo tako biti.
Pravkar je namreč tretji general zinil in mislil začeti, ko so se sunkoma odprla vrata in človek v kroju policijskega narednika je pomolil glavo v sobo.
"Kje pa tičite?"
"Tule!" so duhovito odgovorili vsi hkrati.
"Vidim! Kje pa so zločinci?"
"Tamle,!"
Tretji general je službeno pokazal na nas.
"Zakaj pa jih niste pripeljali, vi lopovi nemarni?" '
"Nočejo z nami!"
Kratek molk.
"Kaj? Nočejo? čemu pa imate puške, vi strahopetci? Pa bi jih bili šiloma odvedli!"
"Se ne dajo."
Spet molk.
Vprašanja in odgovori so si sledili s tako točnostjo, kot da so ves prizor posebej skrbno študiral iin vadili, preden so nastopili. Krči so nas grabili, smejali bi se bili radi, pa premagovati smo se morali.
Narednik je končno našel pravo besedo.
"Pokazal vam bom, kako se naredi!"
Izdrl je sabljo, srdito zakolo-baril z očmi, pokazal svoje dolge rumene zobe ter stopil pred nas.
"Ste čuli, vi lopovi, kaj hočemo?"
Nobeden ni zinil.
Še huje se je zadri:
"Vprašam, ali ste čuli?"
Molk.
"Ste gluhi?"
Molk.
Izgubil je ravnotežje svoje policijske potrpežljivosti. Zamahnil je s sabljo.
(Dalje prihodnjič)
1937 OCT. 1937
RjjnpijH MuEiji®
10 Ji M314 [15 16
Bral WMMM
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
FEBRUAR
12.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi veselico v zgornji in spodnji dvorani Sachsenheima na 7001 Denison Ave.
OKTOBER
9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
9.—Slovenska dekleta v Maple Heights priredijo ples in vinsko trgatev v Maple Heights narodnem domu.
9.—Red	Jackets Drill Team, T. M. Ribja pečenka v spodnjih prostorih S. N. Doma na St. Clair Ave.
10.—Koncert	"Kanarčkov" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
16.—Društvo	Slovenski dom št. 6 SDZ priredi "Harvest Moon Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
17.—Radnička	organizacija, koncert v avditoriju S. N. D.
17. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, igra s programom in plesom v Knau-sovi dvorani.
21.—Mladina šole sv. Vida ima prireditev v šolski dvorani sv. Vida.
23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
23.—Plesna	veselica Slovenske zadruge v S. D. Domu na Waterloo Rd.
24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, ples in zabava v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Ples	Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu v Slovenski društveni dvorani.
24.—Društvo Združene Slovenke št. 23 SDZ priredijo plesno veselico v Slovenskem delavskem domu.
24.—Oltarno društvo fare sv. Vida, večerja' V nCivi šoli sv. Vida.
29.—Društvo	Orel, plesna zabava v novi šoli sv. Vida.
30.—Društvo	Carniola Hive št. 493 TM,- ples v avditoriju S. N. Doma.
30.—Prvi ples Frances Susei kadetinj od podružnice št. 10 SŽZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
30.—Društvo	sv. Družine št. 207 KSKJ, zabavni večer v Maple Heights, O.
31.—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti.
31.—"črnošolec," drama v petih dejanjih, v novi šoli sv. Vida.
NOVEMBER
6.—Klub slovenskih vdov priredi plesno veselico v Knausovi dvorani.
7.—Jesenska prireditev z večerjo in "Floor Show,'.' ples, priredi društva Najsvetejšega Imena v novi šoli sv. Vida.
7.—25-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
7.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi jesensko zabavo v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
7.—Plesna prireditev društva sv. Marije Magdalene št. 1621 KSKJ. Igra, ples in domača zabava, v Knausovi dvorani.
13.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
13.—Društvo	sv. Janeza Krst-nika št. 71 JSKJ priredi zabaven večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
14.—Martinov	večer društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v cerkveni dvorani fare sv. Kristine.
14.—Jesenski koncert mlz-dinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. ccsti.
14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
14.—Združeni Slovenci na Jutrovem priredijo domačo zabavo v Slovenski delavski dvorani.
17.—Marijina družba, plesna zabava za revne f arane, v šolski dvorani sv. Vida.
20.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
21.—Pevsko	društvo Lira. koncert v avditorij u S* N. D.
21.—Koncert Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave.
23.—Društvo Oi-el priredi veliko zabavo s purmani v cerkveni dvorani sv. Vida.
27.—Variety	Club, pleo v avditoriju S. N. Doma.
DECEMBER
5.—Oltarno društvo sv. Vida ima večerjo v novi šoli sv. Vida.
28.—Marijina	družba, ples v novi šoli sv. Vida.
31.—Privatna zabava društva Orel v šolski dvorani sv. Vida.
1938 JANUAR v
2.—-Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma.
9.—Lovski ples in banket priredi Euclid Rifle Club v Slovenskem domu na Holmes Ave.
30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu.
Zanimivosti in grozote iz Kitajske
Kitajska tla so bila vedno skrajno nevarna za življenje vsakogar, zlasti pa premožnih tujcev. Roparske tolpe, razni vojaški upori in državljanske vojske so neprestano pustošile deželo, imetje in družine nesrečnih nezavarovanih poljedelcev in meščanov, kitajske oblasti pa so bile popolnoma brez moči, da bi se mogle uspešno postaviti v bran svojega in tujega prebivalstva ali kaznovati zločince in od njih zahtevati odškodnino za prizadeto škodo.
Zato sta Evropa in Amerika zahtevali, da jima Kitajska odstopi večje ali manjše dele svojega ozemlja, oddelke v mestih, samostojna pristajališča v pristaniščih, kjer bodo njihovi državljani živeli na varnem, pod zaščita svojega vojaštva, svojih topov in strojnic, kjer nimajo kitajske oblasti čisto nič opraviti, kjer vladajo samo zakoni do-tične države, ki ima tam svojo koncesijo.
Pred vojsko so imele take koncesije ali samostojna ozemlja na Kitajskem Amerika, Francija, Anglija in Nemčija popolnoma ločeno in same zase; drugi narodi pa so se lahko zatekali pred kitajsko krvoločnostjo v mednarodno koncesijo. Po vojski pa je versajski mir vzel Nemcem vse kolonije, njihove koncesije na Kitajskem pa je dal Japoncem in s tem ustvaril krasna vohunska središča sredi kitaj-5kega ozemlja. Zato se ni čuditi vsem dosedanjim japonskim uspehom v zavojevanju Kitajske.
Vendar je treba priznati kitajskim oblastem njihovo dobro voljo za zatiranje ropov in tatvin. Za všako najmanjšo tatvino so' obsodili krivca na smrt na mestu, kjer je bil zasačen. Policaji so imeli vedno pri sebi velike široke meče in izvrševali smrtne obsodbe z obglavljanjem kar po ulicah. Tako si lahko videl ob oknih velikih ali tudi manjših trgovin razstavljene glave zločincev, zraven njih pa predmet, radi katerega so bili obsojeni.
Neka svetovna potovalka pripoveduje, da je nekoč kupovala v nekem kitajskem kinu v kantonu vstopnice, pa je opazila, da ji kaplja na obleko kri. Ozrla se je kvišku in zagledala poleg okenca dve sveže odsekani glavi, ki sta kazali jezike, na njih pa sta bili pripeti z navadno zaponko vstopnici za kino, ki sta dali povod za usmrtitev. Zelo zgovorno svarilo brez vsakih besed za tiste, ki bi se hoteli za-j ha vati z ukradenimi vstopnicami !
Kakor moraš v Ameriki poznati čudovito zapleteno zakonodajo, kjer ima vsaka država svoje zakone in svoje prepovedi, kar je v eni dovoljeno, je v drugi prepovedano, kar je za eno malenkost, to v drugi lahko *fetane življenje, tako je tudi v koncesijah na Kitajskem.
Najbolje poznajo postave lastniki barov ali raznih drugih | zabavišč, ki postavijo svoje hi- J še tako, da so deloma na enem ozemlju deloma na drugem, kar je lahko, ker ni nobenih strogih meja. če pride policija ene koncesije, se vsi, ki se čutijo krive, spravijo v sosedno sobo, kjer došla policija nima nobene oblasti, ker ni več njeno ozemlje.
Vsak otrok ti bo že danes vedel povedati, da je šangaj na Kitajskem, in vendar Kitajci sami ne priznajo, žalostno skušnjo te trditve ima neki švedski zdravnik.
Na Kitajskem je sicer prepovedano kaditi opij, vendar lahko dobiš posebno dovolenje. Tako dovoljenje je imel tudi naš Šved. Nekoč pa ga policija mednarodne koncesije zasači, ko je kadil opij na njenem ozemlju. Ker je bil pristojen v kitajsko ozemlje, ga mednarodna policija izrpči kitajski policiji. Ta pa izreče naslednjo obsodbo:
"Ker ima imenovani (zdravnik) pravico kaditi opij na Kitajskem, ga kitajske oblasti obsodijo na deset let ječo."
Rešiti ga ne more niti njegova država, ker nima na Kitajskem nobene koncesije: poseben zakon o koncesijah pa takim državam ne prizna nobene oblasti na mednarodnem ozemlju ne. Tako je ubogi zdravnik, žrtev zakonodaje, za malenkost še danes v ječi.
Drugi zgled.
Neki Čeh je stanoval v kitajski četrti, pa ga zasači angleška policija v mednarodni koncesiji pri izmikanju.. Ker je spoznala, da ne spada na to ozemlje ga je izročila kitajskim oblastem, katerim ga tudi njegova država ne more iztrgati, ker nima na Kitajskem nobene koncesije in zato nobene pravice. In po kitajskih zakonih so ga sodili, obsodili na smrt in obglavili.
Kakih sto metrov od francoskega konzulata imajo Kitajci na svojem ozemlju, kot bi hoteli dražiti rahločutne Evropejce, "tovarno cirkuških pošasti." Majhne zapuščene otroke poberejo ali pokupijo, jih postavijo v posode, napolnjene z oljem, da jim samo glava gleda ven ter jih puste tako več mesecev. Če otrok prej ne umrje, dasi ga hranijo, se mu telesce tako skrči, posuši in naguba, da ni otrok več človeku podoben. Take revčke prodajalo za razne cirkuse kot "Jetus (otrok pred rojstvom), ki zna govoriti."
Drugi jih zopet zapirajo, v železna ogrodja raznih živali: psov, tigrov, mačk, itd., ter jih puste v njih toliko časa, da dobe obliko omenjenih živali ter posnemajo njihove glasove, n,^to pa jih zopet prodajajo po cirkusih ket izredne zanimivosti: človek-tiger, človek-mačka itd.
Vse zakonodaje sveta jim ne morejo tega ubraniti. Edini na* čin je ta, ki ga uporabljajo razni misijonarji in zlasti misijo-narke, da vse zapuščene otroke same poiščejo, poberejo in pokupijo, samo če imajo dosti denarja.
DNEVNE VESTI
Dekle ubilo svojo mater in svojega brata
Ann Arbor, Mich., 2. oktobra. V bližini tega mesta je policija našlo mrtvo v njenem avtomobilu 55 let staro Mrs. James McHenry. V istem avtomobilu je bilo tudi mrtvo truplo njenega 7 let starega sina. Družina McHenry je jako znana v Detroitu. In sinoči je v bolnici v Ann Ar-ber umrla 23 letna Ruth McHenry radi revolverskega strela, ki si ga je sama povzročila. Dekle je najprvo umorilo mater in brata, nato pa sebi končalo življenje Ena krogla je tudi ranila lice 14 letnega Donald McHen-ryja. Tudi on je bil obstreljen od sestre. Policija trdi, da se je dekletu nenadoma omračil um, kar je povzročilo trojni umor.
——*-fi-fii!
Angleški delavci zahtevajo bojkot Japoncev
London, 2. oktobra. Hitro razvijajoča se kriza na Daljnjem vzhodu zna prinesti Angliji izredno zasedanje parlamenta. In kakor hitro bo sklicano izredno zborovanje, bo stavljen v parlamentu predlog, da se začne nemudoma z bojkotom vsega japonskega blaga, ne oziraje se na posledice. Delavski voditelji v parlamentu že silijo, da vlada skliče izredno zborovanje. Delavske voditelje glede bojkota podpirajo tudi liberalni in celo nekateri konservativni elermmti.
Metodistovski pastorji napadajo Roosevelta
Rochester, N. Y., 2. oktobra. Tu si zbrani na letni konferenci delegati metodistovske .ep i.s kopa! ne cerkve v državi New York. Kakih 250 delegatov je navzočih. Včeraj je bila sprejeta na konferenci resolucija, ki obsoja predsednika, ker dela ob nedeljah in ker ima ob nedeljami razne politične sestanke. Ti pastorji pač ne vedo, da je delo predsednika večje in obširnejše kot delo vseh protestantovskih pastorjev v Ameriki.
MALI OGLASI
Pri nas
dobite vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase. Se vljudno priporočamo. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
Stanovanje se odda
odraslim ljudem, 5 sob in kopališče, furnez. Stanovanje se nahaja na 10602 Saranac Rd. Vpraša se na 15929 Saranac Rd.
(2*32)
Hiše naprodaj
Odprte so, da si jih ogledate, dokler niso predane. Skoro nova hiša, 6 sob, za eno družino, lot 50x150, blizu Miller-Recher Ave. Se lahko takoj selite. Samo $4,000 za hitrega kupca. Takoj $600, drugo po $35.00 na mesec. 5% vknjižba.
E. 220th St. in Miller Ave., hiša za eno družino, 6 sob, na novo dekorirana, velik lot, nizki davki. Se lahko takoj selite. Samo $3,400, takoj $500, drugo po $20-00 na mesec. Vprašajte na 21130 Miller Ave.	(232)
Scba se odda
z gorkoto, za enega fanta. Odda so istotam tudi garaža v najem. Vprašajte na 1235 Addison Rd.
(Sept. 29. Oct, 1. 4.)
Prizor iz Nankinga, katerega- so■ obstreljevali Japonci. Vlada Zed. držav je poslala japonski vladi oster protest radi tega napada. Pri napadu je bilo ubitih vec kot 800 prebivalcev.
Papež poslal večjo vsoto denarja na Kitajsko
Rim, 22. oktobra. Papež Pij je poslal te dni za pomoč katoličanom v šangaju in v okolici 50,-000 lir. V kratkem odpotuje v Sangaj izreden papežev poslanik, ki bo nesel s seboj nadaljnih 35,000 lir. Papeža zelo skrbi položaj katoličanov na Kitajskem. Obljubil jim je še nadaljno pomoč.
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
I'RODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Hollander Ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
L0U1S OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine aa dom. 8612 ST. CLAIR AVE. nKndfrnon 2978_
KRICHMAN & PERUSEK
JESENSKA RAZPRODAJA POSTELJNINE
HOTELSKA SPECIALNOST NA INNERSPRING
Pošast na barju
MODROCIH *
Regularna $39.50 vrednost
Posebno samo za to razprodajo. Prihranite si natančno $10.00 na teh pristnih hotel special innerspring modrocih. Priznali boste, da je to najboljša ponudba to sezono.
5 ZA VAŠ
STARI MODROC
V ZAMENJAVO
Ne glede v kakšnem stanju je. Če ga zamenjate za novega innerspring modroc. Dodaten prihranek
STARI MODROCI, KI SE VZAMEJO V ZAMENJAVO,
SE SEŽGEJO
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI	^
GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING affljll
popravljalni deli za vseh vrst I I boilerje in furnace
DO 3 LETA ZA PLACANJE J
Postavite si grelni sistem	^^ !
Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik
NORTH AMERICAN
(participation) BANČNE KNJIŽICE
Dobite si vstopnice za razstavo tukaj
GLcnville 9218
715 East 103rd Street
CUSTODIAN SAVINGS & LOAN HRANILNE » KNJIŽICE aH
NORTH AMERICAN $20.00 DELNICE
se vzamejo v plačilo za vaš nakup v času te razprodaje.
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
MORATE IMETI PRAV NAJBOLJŠE V SPALNI UDOBNOSTI, NE PREZRITE TE PRILIKE KUPITI ENEGA TEH MODROCOV ZA $10.00 PRIHRANKA. POLEG fEGA NAM PA ŠE LAHKO DASTE VAŠ IZRABLJEN MODROC V ZAMENO TER BOSTE TAKO DOBILI ŠE DODATNIH $5.00 PRI KUPČIJI.
Pohištvo za spalnico 7 kosov
REGULARNA CENA
obstoji iz
kovinaste postelje
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt ugrabila našega ljub-ljeega soproga in skrbnega očeta
ROK ŠPRAJC
ki je za vedno zatisnil svoje oči dne 13. septembra 1937, v starosti 54 let. K večnemu počitku smo ga položili dne 16. septembra na Calvary pokopališče. Ranjki je bil doma iz Žužemberka. , Tem potom se prisrčno zahvalimo za krasne vence, ki so jih položili ob krsti ranjkega sledeči: Mr. in Mrs. Ignac Slapnik Sr., Mr. in Mrs. Anthony Kromar, Mrs. Mary Zupančič in družina, Mrs. Agnes Kovačič in družina, Mrs. Soršek, Mr. in Mrs. B. Odar in družina, Mr. in Mrs. Victor Vokach in družina, Mr. in Mrs. Prank Jurca Jr. in družina, Mrs. Katherine Swenar in družina, Mr. in Mrs. Prank Snyder, Mr. in Mrs. Harry Križnik in družina, Mr. in Mrs. Prank Grebene in družina, društvo Žužemberk, društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ.
Iskrena zahvala za darove za sv. maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega: Mr. in Mrs. Rudolph Volčanšek, Mr. in Mrs. Anthony Kramer, Mr. in Mrs. Glavich, Mrs. Justina Velich, Mr. in Mrs. Edward Kromar, Mr. in Mrs. Prank Baraga in družina, Mr. Urban Zakrajšek, Mr. in Mrs. Joe Zelko in družina, Mrs. Mary Leban, Mrs. Fannie Bacar, Mr. in Mrs. Mary Hočevar, Mr. in Mrs. Grdanc in družina, Mrs. Jennie Oster, Mr. in Mrs. John Perse in družina, Mrs. Anna Zusek, Mr. in Mrs. Andrew Ipavec in družina, Mrs. Fannie Križnik, Mr. in Mrs. Angelo Srensek in družina, Mr. in Mrs. Stephen Vuga in družina, Mr. in Mrs. J. Znidaršič.
Prav lepo se zahvaljujemo onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu in sicer: Mr. in Mrs. Louis Peterlin, Mr. in Mrs. Stanley P. Kromar, Mr. in Mrs. John Di Bello, Mr. in Mrs. Anthony Kromar, Mr. in Mrs. Harold Lausche, Mr. Matt Bakish, društvo Žužemberk, društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ.	,
, Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so prišli ranjkega pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Ti pa, nepozabni in dobri soprog ter skrbni oče, počivaj v miru po prestanem zemskem trpljenju, dokler se vsi skupaj -zopet snidemo na kraju večnega miru. ,
Žalujoči ostali:
. URŠULA SPRAJC, soproga;
JOSEPHINE, poroč. Kromar, hči; ROK, sin. Cleveland, Ohio, 4. oktobra 1937.
COIL SPRING
MODROCI
100% bombaž 2 pernati blazini
Vaniti Dresser
in en dvojni blanket
"Svetujem, da ga preneseva v eno izmed koč, dokler ne obvestiva oblasti."
"Tako je. Nobenega dvoma ni, da bi ga midva ne mogla tako daleč prenesti. Hoj, Watson, kaj pa je to? čudno naključje! Saj tamkaj prihaja možak sam! Niti besede, s katero bi pokazali svoje sumničenje, niti besede! Sicer se vsi moji načrti sesujejo v prah !"
Preko barja nama je prihajala nasproti neka postava in v temi sem videl žarenje njegove cigare. Mesec je sijal nanj in razločno sem spoznal sloko postavo in zibajočo se hojo naravoslovca. Ko naju je uzrl, je obstal, nato pa spet pričel korakati naprej.
"Kaj, dr. Watson, ali me varajo oči? Vi ste zadnji človek, katerega , bi pričakoval videti tu zunaj na barju ob tem nučnem času. Glej, glej, kaj pa je to? Ali se je kdo ponesrečil? Pa mi vendar ne boste rekli, da je to najin prijatelj Sir Henry!" Pohitel ^e mimo mene ter obstal pri mrtvecu. Slišal sem, kako je glasno zasopel in tleča smodka mu je padla izmed prstov.
"Kda — kdo pa je to?" je zajed j al.
"To je Selden, kaznjenec, ki je pobegnil iz Princetown jetnišni- I ce."
Stapleton je obrnil svoj, zdaj I. naravnost pošastno bled obraz j proti nama, toda s skrajnim na- H porom volje je premagal svojo I osuplost in razočaranje. Ostro | je pogledal od Holmesa k meni.
"Moj Bog! Strašna zadeva! I Kako je pa umrl?"
"Zdi se, da si je zlomil tilnik, j ko je padel s pečine. Moj prija- j telj in jaz sva šla bkš preko bar- I ja, ko sva slišala njegov krik." I
"Tudi jaz sem slišal krik. Saj j baš zaradi tistega krika sem pri- I šel sem. Bil sem namreč v skr- I beh zaradi Sira Henryja."
"Pa zakaj baš zaradi Sira Hen- I ryja?" sem moral nehote vprašati.
"Zato, ker sem mu predlagal, naj pride k meni. Ker ga pa ni bilo, se mi je to čudno zdelo in, naravno, pričelo me je skrbeti za njegovo varnost, ko sem začul krike na barju. Sicer pa" — in pogled njegovih oči je šel od mene do Holmesa — "ali sta slišala še kaj drugega razen krikov?"
"Ne," je odvrnil Holmes, j "Ali ste morda vi?"
"Ne."
"Kaj pa potemtakem mislite s svojim vprašanjem?"
"Ah, saj poznate storije, ki krožijo med kmeti o nekem pošastnem psu in slično. Pravijo, da se njegovo tuljenje sliši ponoči na barju. Zato sem se čudil, da-li je bilo nocoj resnično kaj evidence o tistem tuljenju."
"Midva nisva ničesar takega slišala," sem odvrnil jaz.
"Kakšna pa je vaša teorija glede smrti tega ubogega vraga?"
"Nobenega dvoma ni, da sta ga strah in izčrpanost tirala v smrt. Kakor blazen je moral divjati po barju, pri čemer se je spoteknil na kameriitih tleh, padel ter se ubil."
"Da, to bo najverjetnejša teorija," je rekel Stapleton ter olajšano vzdihnil. "Kaj pa pravite vi k temu, Mr. Sherlock Holmes?"
Moj prijatelj se mu je laskaje poklonil.
BLANKETI
regularna $6.50 vrednost Velika, polna posteljna velikost. Deloma volnine blanketi, barva na ^j* izbero.	VSAK
0	DVOJNE MERE	n ne
3	BLANKETI	».»5
STUDIO DIVANI
SIMMONS, SVETOVNO NAJVEČJI IZDELOVALCI STUDIO DIVANOV.....PONOČI
LAHKO NAPRAVITE IZ NJEGA DVOJNO POSTELJO, TODA OGLEJTE SI GA, DA BOSTE RAZUMELI TO IZJEMNO VREDNOST.
Ta divan ima Simmons innerspring OA AJ- ^HKa modroc in coil spring bazo. *J%J,JU "
MALO PLAČILO TAKOJ — LAHKA ODPLAČILA NIČ OBRESTI NA OSTALO
The KRICHMAN & PERUSEK FURNITURE Co.
ODP.TOVSAK	154J8 W„E|,L00 M.	°ggS>
TAKOJ POLEG BEN FRANKLIN 5 & 10 CENT TRGOVINE

»MM
"Vidim, da ste nagli pri identifikacijah," je rekel.
"Pričakovali smo vas v teh krajih, že odkar se dr. Watson nahaja tu. In prišli ste baš pravočasno k tragediji."
"Da tako je. In jutri bom ponesel s seboj v London skrajno neprijeten spomin."
"Ah, mar se mislite že jutri vrniti nazaj v London?"
"Da, tak je moj namen."
"Upam, da je vaš prihod osvetlil nekoliko te dogodivščine, ki so nam prave uganke?"
Holmes je skomignil z rameni.
"Človek ne more dosezati vse-ej onih uspehov, kakršne bi želel. Raziskovalec potrebuje fak-ta, ne legend in praznih marnj. žal, da v tem slučaju nisem bil uspešen."
Moj prijatelj je govoril povsem prepričevalno in prostodušno, toda Stapleton ga je še
vedno ostro opazoval. Nato pa se je obrnil k meni:
"Svetoval bi, da odnesemo tega ubogega vraga v mojo hišo, teda to bi mojo ubogo sestro tako prestrašilo, da si skoraj ne upam svetovati tega. Zato menim, da če mu s čim pokrijemo obraz, bo, varen tu do jutra."
In tako smo storili. Ko sva se Stapletonu zahvalila za njegovo gostoljubnost, da bi prenočila v njegovi hiši, sva se s Holmesom napotila proti Baskerville Hallu, pusteča Stapletona ,da se vrne sam domov.
DVANAJSTO POGLAVJE "Končno imava trden opri-jem," je rekel Holmes, ko sva korakala skupaj preko barja. "Kakšne živce ima ta človek! Kako mojstrsko se je obvladal ob paralizirajočem udarcu, ki ga je doživel, ko je videl, da je padel nepravi mož kot žrtev njegove zarote. Povedal sem vam že v Londonu, in, ponavljam vam danes, Watson, da nisva imela še nikoli sovražnika, ki bi bil vrednejši najinega meča."
"žal mi je, da vas je videl." "Tudi meni je bilo izprva žal. Toda ni bilo druge pomoči."
"Kakšen učinek bo imelo tc na njegove načrte, kaj mislite: zdaj, ko ve, da ste tu?"
PRIDITE K C0LLINW00DSKI TRGOVSKI RAZSTAVI
HAWAII „ v , ,	prostih nagradah -— Vsakdo dobrodošel
NULrUlI; Od 8. zvečer do-polnoči Dobite g. vstopnice pri trgovcih, članih
Zabava — veselje — godba — $500 v Collinivood Better Business Association