Poštnina plačana ▼ gotovini Abb, postale I gruppo
TRST, nedelja 5. aprila 1959
pa je nekatere obtožence obdolžil veleizdaje izključno na osnovi njihove pripadnosti tej ali oni na izrazito vojaški formaciji, o-stale obtožence pa je oprostil te obtožbe le zaradi pomanjkanja dokazov, ker se je tako imenovana «bene-ska četa* med dokaznim postopkom razblinila, v obtožnici pa ni našel nobene opore, da bi tudi za te obtožence zahteval obsodbo na osnovi čl. 241 kazenskega zakonika.
Kam je šel javni tožilec iskat dokaze za svojo obtožbo?
Ob pomanjkanju stvarnih dokazov se je javni tožilec zatekel k domišljiji: izmislil si je jugoslovansko okupacijo (po E. sept. 1943 naj bi IX. korpus NOV in POJ zasedel ozemlje Julijske krajine in Beneške Slovenije) in tej okupaciji pripisal dvojno lice in dvojen namen, vojaški in politični. Vojaški namen naj bi bila borba proti nemškemu okupatorju, politični pa borba za priključitev italijanskega ozemlja k Jugoslaviji. In tako si je ustvaril kriterij za obtožbo: kdor je sodeloval v vojaških enotah ni kazniv; kdor pa je borbo proti okupaciji podpiral v političnih organizmih, je izdajalec.
Vse to bi bilo smešno, č< bi ne bilo tragično. Kdor mora po službeni dolžnosti vihteti tako hude paragrafe kot je člen 241 kazenskega zakonika, bi moral čutiti dolžnost čim resnejše in objektivnejše proučitve partizanskega osvobodilnega gibanja nasploh, slovenskega in italijanskega pa še posebej, ne pa da prihaja do zaključkov, ki so z značajem in zgodovino tega gibanja povsem nezdružljivi. Ne le da ni resnično, ampak preprosta kleveta je trditev, da bi slovensko in jugoslovansko o-svobodilno gibanje imelo kakršnekoli aneksionistične težnje na škodo italijanskega ozemlja: dokaze za neresničnost take trditve more javni tožilec najti tudi v uradnih dokumentih italijanskega osvobodilnega gibanja, v uradnih aktih glavnega poveljstva «Corpo dei Volontari della Liber-ta» in političnega vodstva CLNAI, v manifestu tega poslednjega, v katerem se italijansko prebivalstvo Julijske krajine pozida k u-stanavljanju skupnih slo-vensko-italijanskih osvobodilnih odborov, k sodelovanju v skupni borbi proti fašizmu in nemškemu okupatorju, k sodelovanju v vrstah osvobodilne vojške
maršala Tita.	*
Te dokumente javni tožilec pozna, kljub temu pa je za nekatere obtožence zahteval obsodbo na podlagi člena 241 kazenskega zakonika, obsodbo zaradi veleizdaje. Ali moramo spričo tega zaključiti, da smatra javni tožilec manifest CLNAI za poziv k veleizda-, ji in pričakovati, da bo postavil na zatožno klop pod obtožbo veleizdaje celotno italijansko osvobodilno gibanje?
Do takih in podobnih absurdnih zaključkov mora nujno priti vsakdo, ki očitno popušča prea napadi poraženega fašizma. Ti napadi pa ne veljajo bivšim borcem za svobodo narodov, ampak so naperjeni predvsem proti demokratičnim osnovam nove Italije, ki je svojo državnost gradila na krvavi zgodovini italijanskega osvobodilnega gibanja.
In ta državnost se je sedaj spravila nad preproste benečanske partizanske borce, ki so tudi s svojo požrtvovalno borbo ustvarjali pogoje za nove odnose med ljudmi, za nove odnose med narodi, za nove odnose med našima sosednima državama, da bi se strahotna preteklost ne povrnila nikoli več.
Mnogo let je že minilo od takrat, ko so tudi be-nečanski partizani tvegali dan na dan svoje življenje v nadčloveški borbi z naoističnrtm okupatorjem in njegovimi fašističnimi hlapci; duhovi so se pomirili in nastalo je novo življenje, ki se vedno bolj razrašča in poganja nove korenine, kljub temu, da to še marsikateremu zaslepljenemu poedincu ni všeč; ali hočemo s krivično obsodbo ponovno načeti polemiko, ponovno odpreti komaj zaceljene rane in vnesti nemir in zaskrbljenost med obmejno prebivalstvo, ki si želi le miru in razumevanja za' probleme svojega itak trdega vsakdanjega življenja?
To je bistveno vprašanje — tudi mimo vseh pravnih argumentov — in u-pravičeno pričakujemo, da bo sodišče v Florenci znalo prisluhniti živemu življenju, kajti v nasprotnem primeru bi slepo vztrajanje na mrtvem paragrafu pomenilo dejansko no akt modrosti, ampak resnično izdajstvo nad življenjskimi koristmi italijanske države — izdajstvo Jti ga obtožba zaman skuša naprtiti bivšim benečanskim partizanom.
DUŠAN HREŠČAK
Udeleženci pohoda proti atomskim bombam so šli 30. marca mimo londonskega Whitehalla proti Trafalgar Squareu, potem' ko so po štirih dneh prehodili 50 milj iz Aldermastona, središča za preizkušanje: atomskega orožja v Berkshireu. Ko je «big ben» odbil tretjo uro, so se udeleženci pohoda približali Tra-
falgaru, kjer je bilo zaključno zborovanje, katerega se je v zadnjem delu udeležilo nad 15.000 ljudi.
Spet večja togost v zahodni politiki do Vzhoda
Eisenhovver in svet NATO za pogajanja s SZ na podlagi	nepopustljivosti
O sovjetskih voditeljih je Eisenhovver izjavil:	«ijeve-
da izbirajo oni vedno najnevarnejše položaj.e, ki jih je najteže braniti, da preizkušajo našo moč in našo odločenost. Ne bo nikoli za nas kraja, kjer bo lahko nuditi odpor, toda vedno bo eden boljši od drugih. Najboljši je tisti, ki ga nakazujejo načela. Temeljita resnica teh napel je, da si ne moremo dovoliti, da bi izgubili samo eno svobodno državo, ker kjerkoli se svoboda uniči, ošibimo tudi mi temu sorazmerno. Vsako zavojevanje komunizma i-ma za posledico, da je o-bramba proti njemu težja in naša varnost bolj negotova.*
Predsednik je izjavil, da
»odločenost« ne pomeni togost ali pa trmo. Navedel je zatem primer .Vietnama. Japonske in Berlinš, ’ zato
J' ™ieq, e Jih obtož-’ niso kaz*
* tem upra-‘0v*njem pa “Ubral dru-bi mogli da bi bil *a ceia: pri-in °btožnlci Jbosti v bor-in nem-'0rJu, hkrati
TODA ZA POGAJANJA MORAJO OSTATI VRATA VSELEJ ODPRTA
(Is EisenhotverjeVega govora)
PfImoršM“dnevffllf
2 —
5. april*
Aktualni
portreti
NADŠKOF MAKAHiOS ki Je tesno povezan z borbo Ciprčanov za neodvisnost, bo predsednik začasne vlade, dokler ne bo Ciper februarja 1960. leta proglašen za neodvisno republiko
SORAYA bivša iranska cesarica, Je prišla za velikonočne praznike v Rim in kupuje vilo, ker se baje namerava naseliti tam za stalno. Pri slovitem rimskem krojaču Schubertu je naročila 30 novih oblek. Vedno bolj verjetna postaja vest, da se misli poročiti z mladim princem Raimondom Orsinljem
RAIMONDO ORSINI molčeči rimski princ, ki ga stalno videvajo v družbi bivše žene iranskega cesarja Reze Pa-hlevija, Soraye. Vesti o njegovi bližnji poroki s Sorayo niso niti potrdili niti demantirali, iz česar se da sklepati, da je nekaj na tem
ADRIANA PAGLIAI ki je pred 14 leti spoznala v zaporu na dosmrtno Ječo obsojenega bivšega podporočnika Luigija Tironeja in dosegla, da je bil sedaj Izpuščen na svobodo, se bo v kratkem z njim poročila
ROMEO GIACIN srečni dobitnik 245 milijonov lir na športni stavi, ni dolgo užival svoje sreče, ker Je umrl za srčno kapjo, še preden je vnovčil dobitek
Sedem dni v svetu
*0dprta vrata* f'j
Pretekli teden je poleg zanimanja za dogodke v Tibetu bilo med najvažnejšimi dogodki zasedanje sveta mi- J nistrov NATO v Washingto-nu ob deseti obletnici ustanovitve te organizacije. Ob otvoritvi zasedanja je predsednik Eisenhoteer med drugim izjavil, da bodo imele članice te organizacije zmeraj «vrata odprta za pogajanja in razpravljanje*. Vlade teh deiel se nenehno pogajajo s Sovjetsko zvezo po redni diplomatski poti, po posebnih odborih OZN in v nekaterih razmerah na sestankih vodilnih politikov.
«Clanice zavezništva, je dodal predsednik, se bodo še dalje realistično trudile, da se doseže napredek glede razorožitve, ureditve nemškega vprašanja, evropske varnosti in vesolja.» Za sedanji položaj na svetu pa je značilna napetost med zahodnim- državami in Sovjetsko zvezo, je še izjavil Eisenho-toer in dodal, da je zdaj poglavitno vprašanje ohranitve »enotnosti, ki je temelj atlantske zveze*. Poudarjal je tudi, da je potrebno, da atlantska organizacija krepi svojo vojaško moč.
Se pred začetkom zasedanja NATO so se v Washing-tonu sestali trije zahodni ministri skupno z bonnskim zunanjim ministrom von Bren-tanom, da se eventualno sporazumejo o skupnih predlogih na konferenci s Sovjetsko zvezo. Toda o tem se niso mogli sporazumeti in so sklenili, da bo zadevo še dalje obravnavala šiiristranska delovna skupina in da sis bodo zunanji ministri ponovno sestali 29. aprila » Londonu. Sovjetska zveza je namreč odgovorila na zadnjo zahodno not?, s katero je sporočila, da sprejema zahodni predlog, naj bo konferenca zunanjih ministrov štirih velesil IX. maja v Ženevi. Sprejela je tudi predlog, naj na konferenci govorijo o Berlinu, o Nemčiji in o vseh vprašanjih, ki »o s tem povezana. Na tajnih sejah zunanjih ministrov NATO so prav tako obravnavali vprašanje Berlina in Nemčije na splošno ter vprašanje taktike, ki naj jo zavzamejo pri razgovorih s Sovjetsko zvezo.
Vsi ministri so sicer poudarjali, da je treba ostati pri nepopustljivosti, kar se tiče zahodnega Berlina, vendar pa to ne izključuje možnosti pogajanj, lei bi morda vendarle pripomogla ,do te,,,ali, nn* vsai začasne rešitve. In
one vsaj začasne rešitve, prav glede tega vladajo med ministri precejšnja nesoglasja. Uradno izjavljajo, da je bil dosežen «splošen sporazum o načelih*. Toda tajnik NATO Spaak je izjavil, da so še vedno nesoglasja o taktiki pri pogajanjih. Ko to
pišemo, ni is končnega u-d(
rad nega poročila o zasedanju, venaar pa se lahko reče, da bodo nesoglasja ši ostala, ker je prevelik prepad med stališčem enih in drugih. Zato zahodne države še ne vedo, ali bodo na konferenci zunanjih ministro« predložile osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo alt pa samo »dokument o načelih*, na podlagi katerih naj bi pogodbo sestavili. To bo pač odvisno od tega, ali se bodo mogle do 11. maja sporazumeti.
Vse pa se zdi, da zavzemajo zahodne države sedaj o-strejšo politično smer glede pogajanj s SZ. Kakor poročajo iz Washingtona, so štiri zahodne države opustile svoj načrt o nemški konfederaciji. Zdaj predlagajo razširitev političnih, kulturnih in trgovinskih stik-v med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, ki naj bi pripravili tla za morebitno poznejše združenje.
Kakor rečeno, je bilo pred začetkom uiashingtonskih razgovorov pričakovati, da bodo tam ustvarili skupno o-snovo za prvo fazo razgovorov s	Sovjetsko	zvezo.	Ze-
poročilo o razgovorih štirih zunanjih ministrov, ki omenja,' da se bodo morali ponovno	sestati	29.	aprila,	pa
kaže, da se to ni zgodilo. Bonnska vlada	se	je na	vse
načine	trudila,	da	bi prepre-
čila sporazum. Ob zaključku konference zunanjih ministrom so v zahodnonemških uradnih krogih izrazili zadovoljstvo nad neuspehom.
I
Še vedno	o
. v\
Slika nam kaže strahotne posledice neurja, ki je ▼ preteklih dneh najelo Madagaskar
Včeraj dopoldne se je na obrežju pred pomorsko postajo ponovno zbrala množica Tržačanov za zadnji pozdrav skupini izseljencev, ki potujejo v Avstralijo z ladjo aAure-lias. Večina izseljencev je iz raznih zalednih držav. Število tržaških izseljencev se je v zadnjih časih precej skrčilo; v preteklih letih pa so ladje odvažale v daljno Avstralijo večinoma mlado in strokovno delovno silo, ki ni imela na domačih tleh zagotovljenega kruha.
Trst je poznal prej le doseljevanje, nikdar pa tako množičnega izseljevanja v tujino.
Kdor je v teh letih zapustil svoje mesto, se je dokončno poslovil od njega. Izseljevanje strokovne delovne sile kvarno vpliva na gospodarski razvoj mesta in prejudicira zlasti razvoj industrije. Da bi zacelili to hudo rano in preprečili nadaljnje izseljevanje zlasti mladih delavcev, je nujno potrebno, da se pristojni krogi resno lotijo rešitve perečih gospodarskih vprašanj s primernimi ukrepi za obstoj in razvoj industrije, pomor-stva, pristanišča in mednarodne trgovine, ki jih tržaško prebivalstvo že mnogo let zahteva in pričakuje.
To je nov dokaz, da je prav Zahodna Nemčija tista, ki ustvarja težave, zato da bi onemogočila soglasnost zahodnih stališč in s tem seveda tudi uspešne razgovore s Sovjetsko zvezo. Von Bren-tano je odšel v Wa*hington z navodili, naj vztraja pri nepopustljivosti. Uspelo mu je onemogočiti sporazumevanje. Baje je von Brentano zastopal v Včashingtonu naslednje -tališče: 1. Zavrnitev načrtov o postopnem približevanju k združitvi obeh delov Nemčije. 2. Zavrnitev vsake možnosti, da bi prišli Sovjetski zvezi naproti na pol poti, to je da bi se ravnali po tezi o koncesiji in nasprotni koncesiji. 3. Vprašanje varnosti in politična vprašanja se morajo proučiti kot celota, a načelo »celovitega razpravljanja* se mora nanašati tudi na mirovno pogodbo.
Kancler Adenauer je osebno pisal Mac Millanu in zahteval pojasnila o njegovem načrtu o »zmrznjenju* vojaških sil v Srednji Evropi. Sploh so se odnosi med Bonnom in Londonom po vrnitvi Mac Millana iz Moskve ohladili, Med obiskom v Bonnu ni mogel Mac Millan prepričati Adenauerja, da njegovi predlogi nikakor ne gredo v škodo Zahodne Nemčija. Londonski »Times* obtožuje Adenauerja, da si hoče lasti-
Siravico veta v zvezi z zono politiko in da se na vse načine trudi, da bi se o-hrantla ameriška vojaška politika. ki zavrača sleherno o-blilco omejitve oboroževanja v Evropi. List odkrito obtožuje Adenauerja, da nasprotuje vsakemu angleškemu poskusu, da bi dosegli kompromis z Vzhodom.
Angleški tisk pa obtožuje tudi poveljnika NATO Nor-ztada in druge generale, ki so v zadnjem času podali vrsto izjav, ki samo škodijo prizadevanjem, da bi prišlo do vomirjenja. Tisk poziva predsednika Eisenhouierja, naj tem generalom onemogoči, da bi se vmešavali v politiko. Pri tem omenja, da pridobivajo ti generali vedno večjo oblast »nad šibkim predsednikom in nad bolnim Dullesom*.
Pariz in Bonn
Po zadnjih izjavah generala De Gaulla v zvezi z nemškimi mejami se odnosi med Zahodno Nemčijo i« Francijo nekoliko ohlajajo. Bonnski politični krogi pa so mnenja, da je treba pravo ozadje i-skati bolj v gospodarskih in finančnih pobudah kakor pa De Gaullovih izjavah o mejah. Bilten zahodnonem-ške socialdemokratske stranke poroča, da so odgodili ža napovedana francosko-nemška tajna pogajanja za zahodno-nemške investicije v Severni Afriki. Zahodnonemški privatni kapital namreč dvomi, da bi mogel De Gaulle kmalu končati vojno v Alžiriji,
(Nadaljevanje na I. strani)
kV ALŽIRU	IMAMO	10	MILIJON
Padec mladega bivšega zlatarja
ki so se ga Francozi tako bali
Vsa francoska gonja,	da	bi	sloves
šali, je propadla in tudi laži in podtikanja niso zalegla
Ko j« lansko leta po (plebiscitarnem uspehu« general De Gaulla prišel na oblast, je marsikdo pričakoval, da bo «m učna francoska zadeva« v Alžiriji ubrala drugo pot. To pričakovanje je bilo še tem bolj upravičeno, ker je De Gaulle že prej večkrat namignil, da bi moglo priti do sprave z alžirskimi uporniki. In tudi njegov prvi govor po (ustoličenju« je veliko obetal. Toda ponovno so prevladali ekstremisti in čeprav je alžirska uporniška vlada že ■ama nakazala pripravljenost za razgovore, je šlo vse po vodi. Vzrok za to je treba ponovno iskati v Parizu, oziroma pri tistih kolonialističnih silah v Alžiriji, kjer imajo glavno besedo francoski ekstremisti. In tako se (mučna francoska zadevaš v Alžiriji nadaljuje s nezmanjšano silo, francosko gospodarstvo pa trpi vsakodnevni odtok treh milijard frankov, ki jih francosko ljudstvo mora plačevati s stalnim nižanjem življenjske ravni in z vedno večjimi dajatvami v materialu in — krvi. Namesto prvotnega računa o počasnem, toda postopnem ublaževanju odnosov, je francoska vlada začela zahtevati vedno več sredstev in vojske in bivši upi so ostali brez podlage.
Zato se iz Alžirije ge nadalje vrstijo vojaška poročila francoskega izvora, ki govore o vedno večjih žrtvah, o stotinah padlih alžirskih rodoljubov in tudi o (kakem* francoskem p*d-lem vojaku. Res Je, da francoski padalci danes niso več tako av modi« kot pred le-* tom, toda to zadeve ne spremeni in na alžirskih bojiščih stalno padajo na tej in na oni strani.
i UP
YT Angliji zgrajeni transformator tovorijo na ladjo, ki ga bo prepeljala v Rodezijo, kjer ga bodo namestili v neki veliki električni centrali, ki je sedaj v
gradnji
Pred dnevi je na alžirskem bojišču padel nekdo, za katerega so Francozi smatrali za potrebno, izdati posebno vojaško poročilo. Za koga gre?
V borbi, ki se je začel« na področju. Bou-Saana, to se pravi na področju šeste vila je, je, padel 33-letni A-j mirouche Aid Hamouda. 2e samo im« pove, da gre za Alžirca, torej za alžirskega rodoljuba. Da pa je francosko poveljstvo smatralo za umestno o njegovi smrti izdati posebno vojaško poročilo, je to upravičil pomen, ki ga je Amirouche Aid Hamouda imel v času svoje borbe za Alžirijo. Ni spadal v krog alžirske vlade, niti političnih voditeljev, pač pa je bil vojak.
Amirouche se je rodil leta 1926. Po poklicu je bil nekoč zlatar. Ze kmalu je postal član Posebne organizacije (OS) alžirskega Odbora za zmago demokratičnih svoboščin (MTLD). A-mirouche je bil legendaren junak Kabilije. Petnajst mesecev so Francozi pošiljali proti njemu svoje najboljše »ile. Vendar jim vse do pred nekaj dnevi ni u-spelo.
Kot smo rekli, je Amirouche prišel iz tiste organizacije alžirskih odporniških sil, ki so alžirskemu odporu dale največ vodilnega kadra, saj so iz Odbora za zmago demokratičnih sil prišli tudi Ben Bella, Bas-suf in Krim Bel Kačem, ki so danes ministri začasne alžirske vlade. Skupno s temi je Amirouche še pred uporom potoval po Alžiriji, zbiral ljudi in iz najzvestejših in najbolj borbenih organiziral skupine, zbiral crožje, strelivo in ga skrival v najbolj nedostopnih krajih.
Ko •« je 1. novembra pred petimi leti razširila v svetu vest, da je v Alžiriji prišlo do upora, se je A-mirouche odločil za odkrito borbo. Javil se je Krimu Bel Kacemu in se mu dal na razpolago za organiziranje upora v Mali Kabiliji. To je gorato področje Kabilije, ki je dolgo časa tvorilo ogrodje vsega alžirskega upora in pozneje postalo slovita tretja vilaja, v borbi proti kateri si je marsikateri francoski poklicni general razbil glavo, med temi tudi (velika« francoska stratega Faure in Mas-■u,
20. avgusta leta 1956 se j« v dolini Soummam v srcu Alžirije zbrala elita vse alžirske uporniške vojske. Bilo je to tajno posvetovanje vojaških voditeljev alžirskih uporniških čet. Med temi najvišjimi alžirskimi častniki najdemo tudi Ami-roucheja. Na tem kongresu so njega imenovali za vojaškega pomočnika Mohamedu Saidu, ki je bil tedaj poveljnik tretje vilaje. (Ob tem bomo dodali sledeče; Alžirska osvobodilna vojsk*, ki šteje vrsto zelo močnih
in dobro oboroženih enot, generalskega čina ne pozna. Vsa Alžirija je razdeljena na šest vojaških področij, ki so jih imenovali vilaje). Tretja vilaja je Kabilija, kjer je nastopil svojo vojaško kariero mladi bivši zlatar " Anilitbuche. Njegova i tretja vilaja je izredno po-menibna, ker ima na vzhodu zaščitno področje peto vilajo, ki obsega področje Orana. Zato je to področje nekakšna baza odpora in propagandno središče za ves Alžir.
Proti koncu leta 1966 pa vrhovni štab poveri Ami-roucheju nalogo taktične reorganizacije prve 1 vilaje, kjer se je bil upor že zdavnaj začel, vendar ostal še v primitivni obliki in ni u-strezal principom gverile: naglih napadov, dobro pripravljenih zased in dejanske vojaške učinkovitosti. Mlademu in pogumnemu Amiroucheju je v kratkem uspelo na tem jjodročju formirati krepko vojaško silo, ki so jo Francozi skušali večkrat uničiti, ki pa je vprav na račun odlične organizacije še vedno ostala močno učinkovita.
V avgustu naslednjega leta srečamo Amiroucheja spet drugje. Vrhovni štab
mu poveri poveljstvo nad tretjo vilajo in hkrati s tem Je tedaj 31-letni bivši zlatar dobil tudi najvišji vojaški čin alžirske osvobodilne vojske. Imenovali so ga za polkovnika. Vsa alžirska osvobodilna vojska šteje skupno s člani vrhovnega štaba vsega skupaj 10 ali 12 polkovnikov. Ti polkovniki so odgovorni pred ministrstvom za vojsko in pred vlado za ves potek dogodkov na njihovem področju. Zato morajo pogosto v zelo težkih terenskih razmerah na posvetovanj« z osrednjimi organi, hkrati pa je tudi njihova dolžnost skrbeti za o-skrbo vojske, za orožje, za zdravstvo in za vse, kar spada pod vojaško in civilno območje.
Ko so Amiroucheja imenovali z« polkovnika in za poveljnika tretje vilaje, so se Francozi zamislili. Rod njegovo poveljstvo sta prišli tako vsa Velika in Mala Kabilija, ki se razprostirata med dolino Soummam in cesto, ki vodi proti naselju Setif. Z južne strani pa tretja vilaja meji s cesto med mestom Alžirom in Co-stantino. Na tem področju je okoli 12.000 vojakov redne alžirske vojske ter kakih 20.000 vojakov tako i-menovane dopolnilne vojske. Slednji so alžirski rodoljubi, ki so vojaško dobro izvežbani in tudi oboroženi, ki pa niso vključeni v stalno, operativno vojsko, pač pa ostajajo doma v svojih naseljih kot rezerva.
Amirouche je kot poveljnik svoje vilaje (po načelu vsega alžirskega odporniškega gibanja) organiziral ne le vojsko, pač pa tudi večerne tečaje za nepismene, ustanavljal civilna in voja-
ška sodišča, skrbel za o-skrbu civilnega prebivalstva ra uvedel socialno skrbstvo za družine borcev in padlih.
Vse to zgledno vpeljano delo in že prej izkazano junaštvo mladega polkovnika je daleč zaslovelo in Francozi, piso vedeli, kako bj ta sloves pobili. Zato so razširili glasove, da je zelo krut, da pobija svoje vojake. Francoski tisk ga je opisoval kot nekakšnega sodobnega Džingis-Krna Kabilije. V resnici pa je bil Amirouche zares pogumen, vendar zelo preprost in dober človek. Francoski vojaki, ki jih je njegova vojska zajela in nato izpustila, bi tc lahko Dotrdili in so to tudi večkrat potrdili. Ko je lansko leto junija Armrcu-che dal ustreliti francoskega visokega častnika Dubo-sa, so se Francozi ponovno vrnili nadenj, češ da je ravnal p.oti vsem mednarodnim pravilom o ujetnikih. Toda Dubos je bil kriv smrti mnogih alžirskih žensk in otrok in požiga mnogih alžirskih vasi. Poleg tega je dal ustreliti tudi tri alžirske častnike, ki so jih francoski vojaki ujeli ranjene med borbo.
Vsi francoski očitki, da je Amirouche krvolok in da ga sovraži vse alžirsko ltud-stvo, so bili zaman. Med prebivalstvom Kabilije se je njegov sloves povzpel do o-
boževanja in francoske čete so zato na tem področju doživljale neuspeh za neuspehom. Francozi so se zato lt- Lili še skrajnega sredstva. Ko so v gozdu Akra-dou «po naključju« odkriH skijpen grob GOO trupel, so rekli, da je to delo Amiroucheja. Toda Amirouche je že teden dni prted ’ tem (odkritjem« zahteval prekinitev borbe in posebno komisijo, ki naj ugotovi, čigave so te žrtve, kdo je pobil 600 žensk in otrok. Francozi so ob tem obmolknili, misleč da bo njihova obveljala in šele nato prišli «s podatkbi na dan.
Pred dnevi pa je bil A-miroucl.e na področju Bou-Saada v šesti vilaji. Tod ,se je mudil službeno. Prišlo je do borbe in je padel. Francozi so izdali posebno vojaško poročilo v prepričanju, da so alžirskemu uporniškemu gibanju zadali nepopravljiv udarec. Ena najbolj vidnih osebnosti alžirskega uporniškega gibanja pa je ob tem tragičnem dogodku rekla; «V Alžiriji i-mamo deset milijonov Arni-rčuchejev. Dve uri po smrti polkovnika Amiroucheja smo na r.jegovo mesto imenovali novega poveljnika. V Kabiliji, kot v vsej Alžiriji se boroa nnaaljuje m se bo nadaljevala do popolne svobode. Sedaj nimamo časa, da bi -e izgubljali v govoricah.*
mm
fr
*
Umorjeni poveljnik tretje vilaje polkovnik Amirouche
ALI V!i
— da pri vsej niki človeku še »• j,«f
Zlot 0(111
niki človeku se j" r ^ delati povsem čiste® . nija Nemcem je “JP - fr lati 99.999-odstotno «
minij, kar je bil ” „ K
mimj, nar j* ~y n ji velik uspeh, Sovje ^ pred kratkim “sPe‘“ f ,|»*i celo 99.99999-odst. tf* nij, ki so ga dem devetič». P®.<*	.	4|,»r
pom daje ta so»J«»"\ j. nij videz mikrokhtU^
m j viaez
pa lažji, mehke]',h . antimagnetičen. ur.
ga bodo v elektrod
iMii
'? m P
ga ooao v	i*	F
prevodnikov, v k* izdelovanju opticnm
— da bodo Ame *
gli vendarle videti ^ Stalingrad, ki i* .»i Ct vemo, leta 19«. Vftfr lumbia BroadcastlO« ^ je uspelo dobiti o ^ j) ske zveze	film*
sovjetski in nemi* v j,* reporterji Posne	m#
strahotne bitke z®	»i«*'
V Ameriki bodo f*»* vajali po televizij1,
* * *	. ut
— da se bo	f
janskih demokršča	^
pagandistov l?°’ktst f učevanja italtjans	ji
poroda rRisorgim«’1 i bi mogla dovolj	pl
strokovno* pobija i ^ italijanske Poh"%Lit#* ki italijanskim » silam očitajo njtb°
preporodovsko sm
- a.
v kratkem uvedl'	vse«1,
meljski železnic1 P” j.,«* lolrtr-nnste vlake, h®
lektronske vlake, potiv ne bo sprevodni o ‘ ,|ij
ne b0 sprevoom,;
bodo vstopali in ke # vagonov podzemeJ nice na določeni	^ i
ščih, kjer se bodo	^ ,
tomatično ustavlj
tomatično nato ^ pot. kakor hitr° 0, vrati vagonov P'
***
da nameravajo
zu sredi aprila to'/ - -	^olek^ M
kakšno «kolew"'rM proti podganam. -„sl«r hišniki,	upravlte	.v0, i**
hišniki, upravi--in ostalo prebiva ,d ka vsi Pariza*' $°t* f pri tej akciji P |ej5(i> ^ prav so tudi Pre pravili tak l°P’
je v Parizu še	i®J
0 milijonov V° ^ pravi več kot e na prebivalca.
***	jtdjJ
da namerav ^
ri režiser
vanski režiser - -,aVic>' , ..dim (b* ki.
r.o posneti fil® , rem j scenariju, v ka	^tit
stal le osnovnl_.»eS8 -id1 pred letl p0S,ajj »S1* d Tudi v novi lzdaV< 1 bo glavno vlogo na Kolesar.
#**
tjrade j
K
a
— da grau	(Ui u
daljši most na	v \jt
1S60 m dolg m°s konstrukciji, Ki val industrijski	i	^
Wakam0	-
baka in wurv_ -okoli 40 m v'so ■ [0 <r
res velikansko
končano šele Pr ta 1962.	- .Ji
* * *
- da vodi derij, l
leva struja Pr^iv» ''V tega, od kod dobP s**, ski tisk fi"ančV„l) , Ko bodo zbral' j kaznega maJ.er'0djet'i
jih finančnih P	»	/
ga ali P^atpr>9{V bodo Podatke	J
pred Parlam® iin» f besedo Prl *
Sullo.	.,
**. • tod«1
— da se slov? rabljeni f'lm$ n(j0# -j « mon Novarro
k filmu. Ra'ncnv io»J je uveljavil Garbo m naj”	S*
Charlesa C	M
.se bo po	do>	*	i%>-
spet pred	ka	J
Anthonvjem V'
fio Loren	ttl„	of/
n0 moško	/
mu, ki ga P dritl
ška filmska	f
mount
-da
nih vozil. G gvtof^V Ut
tisoč osebnih s«0r*i
tlSoC oseu...- sKu*
100 avtobusov, )e»
soč motornih traktorjev. . ,oC
vrogrl1
— da so P iolOot .^J
ske televizije ^\lt m
ko je zapisal“	-
Gazeta», k1 J <' .jt V stvo sovjetske .jt> -f mreže, češ ,-oiaS^.fi^J starele m d°W je /, me«. V Moskf' (,| okoli milijo
sprejemnikov- g H
vseh 7 mn1'
nov dolgočasja -
—da sc* nal v ZG lh sta*1
Po amerišk' vSe)i ,8jSy
ki so bili i1 p( " |l letu, odpadlo
nike. posebno r](ii' ^ ^
žaj je v NoW	j,
je mladinski ^	i
njih desetih ^ M 142 odst. V N .IH tV
142 odst. '	/
katerih
katerih je ,^ničev jf 800.000 mlade ^ Je ^ j
H ahatu
Goriški
Pri besedi zbornik si večkrat zamišljamo neko periodičnost, čeprav ni obvezno vezar.a na fiksna obdobja. Eilo bi naravnost nemogoče ,-vzdržati kolikor toliko tesno zaporednost publikacije, ki je že po svojem namenu vezana na dovolj ozko teritorialno področje. Zato je povsem razumljivo, če je Gtriški zbornik 1947 - 1957 izšel ob določeni priliki — deseti obletnici priključitve Slovenskega Primorja k FLR Jugoslaviji — in če je. v Uvodni besedi Tine Remškar tudi za naprej napovedal, naj bi zbornik izhajal od. časa do časa.
Zbornik, ki je sicer izšel že pred nekaj meseci, je le prišel na dan z zamudo glede na omenjeno desetletnico in letnico izida, ki jo nosi na naslovni strani (1957), toda to je spričo tehtne vsebine ppvsem postranska . stvar. Goriška nudi s svojo starejšo kot rajnovejšo zgodovino dovolj gradiva za več zbornikov. Razumljivo pa je, da je uredništvo za knjigo, ki je izšla ob določenem jubileju, izbralo predvsem snov iz desetih let 1947 - 1957 in pa iz dobe neposredno pred temi leti, ki je z njimi neločljivo zvezana. Pri tem pa je vendar dežela prikazana tudi v svoji oddaljenejši preteklosti, prikazan je njen pomen za slovensko književnost
(Izdal in založil okrajni svet Svobod in prosvetnih društev)
rica v	naših	rokah, V vseh
teh spisih	je	kljub temu,	da
se nam zde mnoge stvari žfe znane, vendar polno zanimivosti; včasih zato, ker so že pozabljene, včasih pa tudi zato, ker se jih mogoče kdo drug nekoliko drugače spominja. In zato je zelo prav, da se vse te stvari pravočasno zapišejo, kakor bi bilo prav, če bi objavili svoje pripombe tisti, ki so iste stvari doživljali, - pa se jim zdi, da	se	je	posameznim	avtorjem	tu	in	tam vrinila	ka-
ka netočnost. Gotovo je sedaj še čas, da se vse do potankosti točno ugotovi ter s tem olajša delo poznejših zgodovinarjev.	>
prav je, da je Viktor Smolej v razpravi pesmi borcev 31. divizije obdelal del literarnega ustvarjanja med o-svobodilno borbo. Take obdelave so potrebni še ostali pesniki, kolikor še niso obdelani. Spominu Jožeta-Saše Lemuta je posvečen spis Toma Brejca Saševa smrt. Kako so tudi slovenski izseljenci čutili z domačijo, priča sestavek Franca Kurinčiča Naši izseljenci v Argentini in priključitev Slovenskega Primorja.
Polovico zbornika obsgga njegov tretji del — Prvo desetletje v domovini. Zelo obširna je razprava Gospodarski razvoj goričkega okraja v desetih letih po priključitvi (avtor ni naveden). S številnimi grafikoni in statistikami opremljena razprava daje pregled porasta industrije in rudarstva, kmetijstva, gozdarstva, trgovine, gostinstva in turizma, prometa, železnice, pošte, telegrafa in telefona, elektrifikacije. Slavko Kretič in Stanko Murovec pišeta Nekaj o šolstvu. Zelo poučna je tabela, ki prikazuje število šol, učiteljev in učencev v okraju Gorica za nekatera šolska leta; gre za leta 1914-1915, 1921-22, 1933-34 in 1956-1957. Razvoj zdravstvene službe na Goriškem je obdelal v svojem članku dr. Franc Marušič. Sledi članek Janka Perata Pota in cilji socialne politike. V zgodovino ljudskoprosvetnega dela na Goriškem sta posegla I-van Murovec in Jožko Humar z daljšim prispevkom Od čitalnic do Svobod, v katerem sta pokazala tudi sedanje stanje ljudske prosvete na Goriškem. Članek Telesna vzgoja sta napisala dr. Karlo Tassoti in Karlo ^onči. na. Za razvoj športa so na Goriškem odprte še velike možnosti. Janko Perat ima v zborniku še en prispevek: Goriška lovišča nekdaj in danes, Goriški lovci so mnogo žrtvovali, da nekdaj opusto-šena in izčrpana lovišča zopet naseljuje divjad kot živi okras v čudoviti pestrosti Goriške. (Ni dolgo tega, ko smo brali, kako so v okolico Vidma pripeljali znatno število divjadi iz Jugoslavije za razplem). Izkoriščanje vodnih sil na Goriškem j* članek inž. Staneta Jelenca. Znano je, da so vodne sile na Goriškem še dokaj neizkoriščene, predvidene pa so številne hidrocentrale na So*-či in pritokih. Sledi še zadnji, nepodpisani prispevek Kako smo v Brdih gradili vodovod, nato pa še dve tabeli, ki kažeta gibanje prebivalstva od leta 1869 do leta 1953 na področju sedanjih občin okraja Gorica in pa površino goriškega okraja po oceni iz leta 1957.
Ves zbornik, ki ga je o-premil ter mu napravil osnutek za naslovno stran aka-oemski slikar Rafael Nemec, je bogato ilustriran.
Jasno je, da se v časopisnem poročilu skoraj ni ’ mogoče kot omejiti na našte vanje, vendar pa je le treba tudi podčrtati dobro voljb izdajateljev, uredništva iga sotrudnikov, da je prišlo do tega zbornika. Mogoče ne bo tako kmalu drugega, toda kadarkoli bo prišel — ne bo prišel prezgodaj. Redakcijskemu odboru, ki so ga za to knjigo sestavljali Jožko Humar, prof, Slavko Kretič, Rudi Hoenn, Jože Jeler* čič, prof. Ivo Zrimšek, prof. Meta Kogej ter prof, Mija Bratoš, želimo, da bi mu čimprej uspelo zbrati potrebnega materiala za drugo knjigo. Ce so namreč sestavki v tej knjigi bolj splošnega značaja, bi lahko v naslednjih knjigah prešli tudi k podrobnostim, zlasti še, če se sodelavci oprostijo neke vezanosti, kot jo je v tem zborniku narekovala naloga, držati se v glavnem obdobja 1947-1957. Prav objavljanje rezultatov zbiranja vsakovrst. nega gradiva je lahko dober povod za izdajanje ‘akega zDcrnika, ki oi sc morda komu zdel nepotreben. Posamezna dežela pac lahko nudi več, kot pa morejo objaviti nekatere osrednje znanstvene revije. In pretenzije kakega zbornika gotovo ne gredo za tem, da bi se z njirti samo povečalo število obstoječih znanstvenih revij. Potemtakem se nam ob zadovoljstvu pri tem prvem Goriškem zborniku samo budi želja, da bi se kmalu pojavila tudi njegova druga knjiga.
in umetnost, njen prispevek v političnem razvoju Slovencev. Uredništvo je uspelo za sodelavce pridobiti avtoije, ki so z Goriško večinoma tudi v najtesnejši zvezi, bodisi da so vedno tamkaj živeli ali pa da so od tam doma bodisi da so tam delovali.
Zbornik je razdeljen na tri dele; Goriška zemlja in njeni ljudje, V boju za svobodo in združitev, Prvo desetletje v domovini.
Zgodovinar in akademik M;lko Kos, ki je Goriči.n, je prispeval spis Na Lijaku in Okroglici pred pet sto leti. Avtor je na podlagi urbarjev podal nekaj drobnih slik, ki zelo živo kažejo del življenja v omenjeni dobi. ki je bila za goriškega kmeta doba težkega tlačanstva. Liro Legiša je v sestavku Kaj je prinesla Goriška v našo literaturo podal zgoščen prikaz prispevka, ki ga daje Goriška od časov proteslantovske-ga slovstva in ves čas vse do današnjih dni zakladnici slovenske književnosti. Dasi niti ne mislimo, da bi lahko zbornik predstavljal zanimivost za Goričana za Tržačana pa ne. moramo vendar podčrtati zanimivost, ki jo tudi za ljudi bliže Trsta predstavlja razprava Jožka Humarja Goriški Slovenci v letu 1843, Umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc piše o Goriški v slovenski umetnostni preteklosti. Ustavlja se ob razvoju umetnosti na tem ozemlju, ki spada k prostoru, kjer se križajo in drug ob drugem obstajajo mediteranski in severni elementi, navaja pa tudi imena umetnikov, ki so za slovensko u-metnost pomembni in izhajajo iz te dežele. Med razpravo je več ilustracij. Skoraj kot roman se bere sicer tragičen Bevkov opis Naša knjiga pod fašizmom. Ob težavah, ki so danes pri nas zvezane z izdajanjem knjig, se nam zdi kar neverjetno, kako je bilo mogoče pod fašizmom, kar danes ne gre brez fašizma. Zelo tehten prispevek k politični zgodovini primorskih Slovencev je sestavek Jožeta Peteiana Spomini na socialistično gibunje na Goriškem pred prvo svetovno vojno. V tem članku i>i ta in oni starejši čitatelj našel marsikateri utrinek iz mladih dni, zlasti še. ker je povezan razvoj socialističnega gibanja na Goriškem z razvojem« v Trstu. Del članka posveča pisec prvi delavski organizaciji v Nabrežini.
V goriške gore nas povede spis Atfreda Hvale O gorah tn ljudeh, ki obenem podaja kratko zgodovino planinstva na Goriškem, pod zemljo pa Roman Savnik « spisom K raško podzemlje v goričkem okraju.
Drugi del zbornika, ki ga uvaja več strani dokumen tarnih ilustracij, izpolnjujejo prispevki avtorjev, ki so z bojem za svobodo in združitev tespo povezani. B. M. Vižintin piše . Kako smo začeli, Julij Beltram je prispeval Spomine na prvo pokrajinsko partijsko konferenco na Primorskem, Franc Skok piše o Kurirjih, dr. Pavla Jerina-Lah Iz življenja partizanske bolnice ePavlav, Jože Štrukelj Ko je bila Go-
vesil uhlje in šel. Toda uštel se je.
*Da, osel sem, govoreči osel pravzaprav, govoreči,* je poudaril, <tin ponosen sem na to. Po pravici sem na to ponosen.*
To pa je bilo za Martina, ki je bil ob misli, da bo osla pošteno potegnil, ves čas Židane volje, preveč. Bušil je v krohot in se krohotal toliko časa, da so se mu oči napolnile s solzami, ki so mu nato počasi — debele kot lešniki — spolzele po licih.
ePonos, ponos, dragi moj... Saj si lahko, lahko ponosen... Hoho! Pa brez šale — hohoho!*
Smejal se je, se držal za trebuh in zdaj pa zdaj z desno peto udarjal ob tla. Osel bi ga brcnil, pa je bil preveč dobrega srca, da bi storil tako hudodelstvo. Dolgo je trajalo, preden se je Martin umiril.
«Ti si mi mojster, ti! — Kaj me pa tako neumno gledaš?* eOsel sem...*
Martin, ki je vedel, da je oslova trma najbolj trmasta in bi zato bilo vsako nadaljnje prigovarjanje, naj gre v Riganje, zastonj, se je napotil proti mestu. Osel ga je — kakopak — spremljal. Pa se ti domisli Martin, ki se ni štel za neumnega:
<Torej hočeš na vsak način v mesto? Veš kaj: zajahal te bom.*
«Nak! Saj nisem tak o-sel, da bi to dovolil!*
«No, no, nikar ne bodi hud. V mestu dobiš krme.* Osel je samo zmajeval z glavo. Mislil je in mislil, kako bi jo Martinu pošteno zagodel.
<Krme dobiš, razumi...* <Kaj bom razumel, ko sem pa osel!* o-Trmast pa si, trmast.* «... kot osel, ne?*
In sta nadaljevala pot molče. Napravila sta že lep kos poti, ko se osel domisli:
«Joj, pa sem ti res pravi
osel!*
*Mm...?*
<Da sem mogel pozabiti!*
*Kaj?*
«In vendar, ko sem vas videl, bi se moral takoj spomniti.* ečesa pa?*
sin moral bi vam takoj
povedati.*
*Meni?»
*Vam, vam, seveda.* tKaj pa? Povej!*
Obstala sta.
sLe kako sem mogel pozabiti!?* sNo, zini vendar!* sSami ste tega krivi.*
«A česa, za vraga, česa?* se je razhudil Martin.
sSeveda, takoj bi vam moral povedati.*
*Vem, vem, pa povej vsaj zdaj*, je prigovarjal Martin, ki ga je davila radovednost.
ePa saj nazadnje morda vse skupaj nič ni.*
To pa je bilo Martinu že preveč: sVeš kaj: če mi pri priči ne poveš, te kresnem po gobcu...* sVaša žena...* sMoooja žena?! Kaj je z njo?* je prebledel Martin. «No, nič, ampak...* sPovej!*
*Saj morda vse skupaj...* sPovej!* je zatulil Martin.
Osel je razumel, da ni več pametno pretiravati: eVidel sem jo... no, ja... kako bi rekel... neki moški...*
sKaaaj?* Martinu so o-mahnile roke, izbuljil je oči.
sNeki tujec je prišel prav tedaj, ko sem se odpravljal v mesto. Ko ga je videla moja gospodinja, me je pocehljala med uhlji in mi pomežiknila. Takoj sem razumel, čeprav sem osel.*
*Kaj pa?*
«/, no...* eTujec, praviš?* eTujec.* eMlad?* eMlad.*
«V hiši?*
ePred hišo. No, ja... Govorila sta in jo je gledal, kot mi osli oslice gledamo.* «/n ona?*
eSmehljala se mu je. In gledala ga je, kot oslice nas osle gledajo.* eKaaaj? A tako/*
Obrnil se je in jo, kar se da hitro, mahnil proti
Oslovu.	,	,
eKam pa Martin, kam' Zakaj?* je zavpil osel za
njim.
Ljubosumni dedec se je okrenil: eKaj boš ti razumel — ko pa si osel!* iw je odhitel dalje.
Osel pa je nekaj časa gledal za njim, potem pa se je od srca nasmejal ob misli, kako imenitno ga je potegnil. Zmajal je z glavo: eKakšen osel — ta človek!*
Zarigal je, dvignil rep in se zapodil v dir proti mestu, kjer ga je čakal gospodar.
Ligia Macovei (Romunija)
Pomlad
V ŽELJI NUDITI BRALCEM POCENI KNJIGE
>^h\na svet- Ven-
jMni l„Jrečni> nad' ialern iim usPe Mo . za90sti.
fcjete,,- le godilo, da
f ;, !i« knutpoldneva šel
'%^Lpet desetic S Vs“ ’ tt ,ega ie či'
C* ielo iZ - zaradi 1 « trah zene in vodlhp!sti’ ki iih f ,Je k i*atl vsakemu, y M PrevIienovani ženi
* nfL pr°vim približati> šel
* 'lini iohn rtT po °vrav-i i&etio	vri hoda
* namZf' Bil * že
* i!je.ei že mE°l pota, saj W *e Pot orf Križpotja,
M trt urJ P,‘ v d0' i? »je L^alje® orlovskega
Riga'
j torn®»el. J dohitel sose-t ir in Zarir.uP°časnil
* pozdrav-»i	vpraša
i< frjStfar°^ °dvrne osel.
k0ht knV že zju' f« A Sednf n°v voz j) )i	Pa	grem,	da
\ >.> ^Ijem, če ga
cSkoljka», nova zbirka založbe Mladinska
Ze vsa leta ugotavljamo, da so knjige ,ki jih izdajajo slovenske založbe občutno predrage. Prav v zadnjem času pa so se Cene knjig spet povišale. Na drugi strani pa kaže, da med bralci zanimanje za knjige ni nič manjše in da nasprotno celo raste. Ogromno zanimanje za knjige zlasti v ljudskih knjižnicah, kjer je mogoče za malo denarja dobiti najnovejše izdaje, je dokaz, da je potreba po knjigah postala potreba najširšega kroga naših ljudi. Seveda je pri tem težko vskladiti visoke cene knjige z zanimanjem za branje. Zato skušajo naše založbe najti izhod v tej zagati, ki bi na eni strani omogočil širokemu krogu bralcev kupovati knjige, na drugi strani pa tudi delovanje založbam. Ze dalj časa se vodilni ljudje slovenskih založb ukvarjajo z mislijo, da bi cene knjig znižali na račun opreme. Toda razne ankete so pokazale. da Slovenci ljubijo knjige, ki so lepo opremljene in tudi na zunaj vredne dobre vsebine ter da rajši celo plačajo nekaj več, kakor pa da bi nabavljali knjige s slabo opremo in na zunaj neokusne, na slabem papirju in nevezane. Res je morda v tem nekaj snobizma, toda na drugi strani pa ni prezreti bogate tradicije, ki jo imajo v pogledu lepe knjige slovenske izdaje. Ni
komisar Muslimanske milice. To je bila posebna muslimanska edinica, ki je prvotno sodelovala z okupatorji, potem pa so jo napredni borci osvojili od znotraj, jo iztrgali sovražnikovemu vplivu in pripeljali na pozicije narodnoosvobodilnega gibanja. Knjiga «Povest o Huski« predstavlja sicer spomine borca, vendar se ti berejo ,kot najbolj napeta zgodba.
Se dve knjigi sta v. programu nove zbirke Mladinske knjige. Prva bo Wellso-va utopistična povest šPrvi ljudje na mesecu», druga pa knjiga našega naprednega publicista Džordža Radenko-viča, ki bo izšla pod naslovom ^Portreti naših dni» in ki bo prinesla portrete tridesetih političnih osebnosti današnjega časa.
Ta program kaže v nekaterih obrisih, kako si založba zamišlja novo knjižno zbirko. Seveda pa se bo podrobnejši program še izkristaliziral sčasoma, ko bo založba dobila prve odmeve svojih izdaj. Pričakovati pa smemo, da bo žepna knjižna zbirka «Skolika», nova zbirka popularnih žepnih romanov v slovenščini, prodrla na slovenskem knjižnem trgu in se uveljavila.
Po Prešernovi družbi, ki je začela izdajati knjige v žepni izdaji za širok krog bralcev, je drugi poskus napravila zdaj založba Mladinska knjiga. Te dni je objavila program za svojo novo knjižno zbirko, ki bo nosila naslov «f?koljka». Ta nova knjižna zbirka naj' bi s knjigami žepne oblike, o-kusno opremljenimi pa vendar cenenimi rešila problem; dobre knjige za malo denarja čim širšemu krogu bralcev.
Založba Mladinska knjiga ima namen s knjigami zbirke Školjka, ki jih bo izdajala vsak mesec, razen poleti, nuditi bralcem predvsem sodobna dela svetovnega slovstva. Gre torej predvsem za taka dela, ki izhajajo v svetu in za katera je vsaj trenutno veliko zanimanje. Poudarek je torej predvsem na aktualnosti in sodobnosti. Seveda bo založba v tej zbirki izdajala tudi lažja, pa vendar kvalitetna dela, po katerih bo rad segel vsakdo. Podoba te knjižne zbirke seveda nikakor še ni dokončna in založba pričakuje pobud in nasvetov tudi od svojih bralcev in prijateljev knjige. Pri vsem tem zalcžba Mladinska knjiga zagotavlja, da bodo knjige zbirke »Školjka« opremljene tako na zunaj kakor med tekstom kar najbolje. Risbe za tekste bodo prispevali naši najboljši ustvarjalci, pn tujih tekstih pa bo uredništvo seglo tudi po risbah in fotografijah, s kakršnimi so knjige izšle v originalnih izdajah.
Prva knjiga te zbirke bo izšla v aprilu. Nato pa bodo knjige izhajale redno vsak mesec. Letos je predvidenih sedem knjig, ki bodo prav gotovo našle dosti bralcev. Glede na nizko ceno in glede na poudarek na sodobni tematiki je to pričakovanje utemeljeno.
V programu za letošnjo serijo knjig* je na prvem mestu knjiga Audiea Mur-phyja «Do pekla in nazaj«. V zadnjem desetletju smo dobili vrsto knjig ameriških pisateljev, ki obravnavajo snov zadnje svetovne vojne. Murphyjeva knjiga se bere prav tako kot druga odlična dela največjih ameriških sodobnih avtorjev. Napisana je brez prizanašanj in boleče pa vendar tako, da veje iz nje protest navadnega vojaka, ki se je moral klati pa vendar pri tem ni nikoli opustil vere v zmago in v življenje. Spominjamo se, kakšen uspeh je doživel film po tej knjigi, ki je po mnenju tistih, ki jo poznajo, še vse bolj impresivna in pušča v bralcu še močnejši vtis.
Med knjigami »Školjke«, ki bodo letos izšle, je tudi njiga «Indijansko poletje«, ki jo je napisal Ludvik A-škenazy. To je knjiga o New Yorku, kakor ga je spoznal tujec, ki je v njem preživel tri mesece. Tretja knjiga bo delo znanega angleškega pisatelja Jeroma »Tri-j« možje se klatijo*. Jero-
treba posebej poudarjati, da so slovenske knjige v pogledu opreme že dolgo časa med najlepšimi v Evropi in da res ni mnogo narodov, posebno pa ne tako majhnih, ki bi si lahko privoščili kaj takega. Toda današnje cene knjig so vendarle postale tako visoke, da je upravičena bojazen, da naši ljudje le ne bodo več mogli kupovati toliko knjig kot doslej.
me, katerega knjiga »Trije možje v čolnu*, je priljubljeno branje naših mladih bralcev, se odlikuje po zdravem humorju in ironiji, obenem pa obsoja nasilje in krivico. Prav taka bo tudi njegova najnovejša knjiga v slovenščini. V zbirki «Skoljka» bomo spoznali tudi delo nemškega, pisatelja Ericha Kaestne,rja #Ko sem bil majhen«. To je knjiga o mladostnih dneh pisate-
jutra pa S kole-
(K in Sp ža trenutek f St ' VeJ naTnvznil.
se je na-it % Peha Aflfj se vese-
> hm°te9nil c a v°~
<t>n šr	ai sem
f 'M ste *rect>Z-»
J	se
4 % °! Kil *Nak’ ne
t s! Pa?»
* Mo, tzPotju J
fi i" Vim.ali. tam L«ein otfcem ' le za' f bišVrst° ietZmolku’ Se “
i
f th\nil v' ’ Pa j°
'	R
1 ja, v kateri obravnava meščanski svet predvojne Bavarske. Posebej bo spet zanimiva knjiga z naslovom »Ponest o Huski«. Napisal jo je Sukrija Bijedič, ki je bil med osvobodilno vojno
ene zene
kčtot mreč . voz> se Sr jhu jp Mn° zla-hf‘gki m hnt ?zai <7°-M„J°t)oril da bi hj . - da 4e
sumnosti tragično konča.
Seveda je v okviru te kratke zgodbe poudarek na opisovanju razmer angleške družbe, pri čemer pa pisatelja zanimajo predvsem psihološki problemi njegovih junakov. Kljub temu pa pisatelj pri tem posega še globlje in hkrati z usodami ljudi prikazuje, kako odmira stari svet in se u-mika novemu, kako je vse staro obsojeno na propad, novo pa raste, a tudi omahuje in išče tal pod nogami, raste, vstaja pa tudi propada.
Pisateljevo razglabljanje o ljudeh in problemih angleške družbe je marsikdaj tuje našemu današnjemu pojmovanju, zato se nam roman marsikdaj zdi že malce anahronističen, čeprav ni tako star. Je pa kljub temu vendar pretresljivo delo o »generaciji brez srca in korenin«, kot je zapisal neki kritik. Obširen roman je spretno napisan in razodeva bogato kulturo velikega pisatelja. Zato zapušča bralcu močan vtis.
Lepo je roman prelil v slovenščino Jože Fistrovič. Okusno opremo pa je oskrbel Uroj Vagaja. Vsekakor je tudi to ena od tistih izdaj, s katerim) se založba Obzorja lahko postavi.
Sl. Ru.
Angleški pisatelj David H. Lawrence slovenskim bralcem ni neznano ime, saj i-mamo nekaj njegovih del že prevedenih v slovenščino. Njegov roman Zaljubljene žene, ki ga je zdaj izdala mariborska založba Obzorja, pa bo še dopolnil podobo tega pisatelja pri slovenskih bralcih. S tem delom bodo naši bralci spoznali angleškega pisatelja, k; se uvršča med največje angleške romanopisce 20. stoletja. Zaljubljene žene pa pri tem predstavljajo njegovo najboljše delo in enega najpomembnejših angleških romanov iz prvih tridesetih let našega stoletja.
Roman Zaljubljene žene je roman angleške meščanske družbe našega stoletja, roman izobražencev v majhnem rudarskem kraju. Tu živita sestri učiteljica Uršula in slikarica Gudrun. Potem je tu svojevrsten tip, filozof Birkin, ki zapusti neko graščakinjo in se kasneje poroči z Uršulo. V tem kraju živi bogati lastnik rudnikov Crich, ki je Bir-kinov antipod in jemlje življenje na veliko, tako kot se mu nudi. Z njim začne potem živeti Gudrun, toda srečna nista in tako se Gudrun kasneje naveže na nemškega slikarja Loerkeja. Crich pa v navalu ljubo-
“** je že car je na-nekaj ba-“t0 se je lx ponoči, samo na-ni nič. di.>» je po-
»o hitCTgi
Počasi vo-fjdti kaplji-
^devetdeset da bi 1■ ^da ga • zato vozi rjaj, kaj še
>* odgovo-
ne ra-sZlati
vztra-
trmasti
Preteklo sredo je v okviru Narodne in .študijske knjižnice predaval o bizantinski Istri dr. Jadran Ferluga z beograjske univerze. Med dragocenimi umetnostnimi spomeniki iz bizantinske dobe je bila omenjena tudi bazilika v Poreču (Euphrasiatia). Na sliki je mozaik z oltarja v baziliki
‘Milit
™ dnevnlJc	—	s	—	5.	»pril*	1951
I#®
*ali. Za^O| pustijo boga6tvo
Petrolej' ponekod teče kar po vftiu zetidje ali se zbira v stoječih voiah. A
V DALJNI	DEŽELI,	KI	JO	NA	>
so zelo zaostali
zaradi verskih predsodkov
Petina prebivalcev živi v samostanih - Celo molitev so mehanizirali - Žena je skupna last vseh bratov - Neizkoriščeni zemeljski zakladi - Razkošno življenje plemenitašev in veljakov
Tibet imenujejo tudi ♦streho sveta*, ker je najviše ležeča dežela na svetu. Razprostira se med najvišjimi gorskimi velikani v Srednji Aziji, kot so Himalaja, Kvenlun in drugi. Težko se pride tja, zlasti pa pozimi ko divjajo sko-ro vsak dan strašni viharji, kot nikjer na svetu. Malo je Evropejcev, ki so bili v Tibetu. O tej deželi je pisal znani trgovec Marco Polo, ki je bil na Kitajskem od leta 1275 do 1292. in pozneje znani švedski raziskovalec Sven Hedin.
Po približni cenitvi meri Tibet okoli 1200 kvadratnih
kilometrov, torej nekako toliko kot štiri Italije. Vendar pa nima mnogo prebivalcev, ker v nekaterih predelih človek ne more obstati. V pokrajinah, kjer je mogoče živeti in delati je komaj 25 ljudi na kvadratni kilometer. A to je le na jugu, posebno ob rekah Indus in Sutlej ter v porečju reke Tsangpo. Tam je tudi zemlja najbolj rodovitna in podnebje naj-godnejše. Zato so tam tudi nastale večje naselbine. Med temi omenjamo zlasti prestolnico Laso in pa mesti Gjangtse in Šigatse.
Ljudstvo, ki živi v teh
krajih, se ukvarja povečini z obdelovanjem zemlje ali pa z rejo živine. Seveda ne delajo tega tako kot v na* prednih deželah. Pastirji, rejci živine, so pravzaprav nomadi. Največ redijo ovce in govedo, ki mu pravijo jaki. Ko živali popasejo na nekem kraju vso travo, se preselijo drugam in tako potujejo «s trebuhom za kruhom*, tako rekoč. Hrana teh pastirjev je borna, še bolj pa njih oblačilo. Vse je na moč preprosto in pomanjkljivo.
Kmetje pa se ne selijo kot pastirji, čeprav ne obdelujejo svoje zemlje, mar-
Leh z gradom nekdanjega tibetanskega' k rad j a
več tujo. Vzamejo jo v najem od plemenitaša ali samostana, in morajo najemnino plačevati s pridelkom. Pri tem pa jih i prvi i drugi grdo izkoriščajo, tako da njim, ki so se vse leto trudili na zemlji, ostane najmanjši delež.
Največjo veljavo imajo v Tibetu menihi. Saj je tudi državni poglavar, sam rialaj-lama, menih. Menihi živijo v samostanih, ki jih je po vsej deželi nešteto. V njih se šolajo meniški učenci v skrivnostih verskih obredov in v raznih zagovarjanjih in podobno. Vsekakor pa ne delajo nič koristnega in so družbi v breme.
V prestolnici Lasi je na 20.000 prebivalcev, kar 14 tisoč duhovnikov. A drugod ni nič drugače. Skoro petina moških Tibetancev so menihi.
Tibetanska vera je la-maizem, ki je ločina budistične vere. Po tej veri sta dalaj-lama in pančen-lama utelešenje Bude in njegovega sina. Dalaj-lame pa ne volijo niti ga vnaprej ne določijo, marveč ga poiščejo med Tibetanci takoj ko dotedanji dalaj-lama umrje. Iščejo g:a med dečki, ki so se rodili tisti trenutek, ko je stari lama umrl. Verujejo namreč, da se je duša umrlega poglavarja preselila v drugega človeka, v dečka, ki je tisti hip prišel na svet. To pa spoznajo še po drugih znamenjih. Včasih waja tudi po več let, preden najdejo pravega dečka. Sedanji dalaj-lama je iz pokrajine, ki spada v kitajsko republiko, ima 22 let in je prišel v Laso leta 1939.
Ljudstvo je slepo vdano
IHI»l»»»l»»»tlll»IW»Ml«Mh»WMWtWW>WIWIIIMMHWWH»IMHIII«»«HIWt««-MMMtHIIMMNI»HIHIHUWI«WlWf«l»HH«HIMIIIWIW»l»HHmWIII»HH»IMIiHIIIIIHlHIWII
Sora ja -1 lairoondo Orsini
verskemu nauku in vera pravzaprav urejuje vse življenje posameznikov in družbe v Tibetu. Vsak Tibetanec nosi vedno pri sebi nekak mlinček in trakove z molitvami. Njih vera jih uči, da se duša ob smrti človeka preseli v kako drugo bitje. Ako je potrebno «očiščenje>, se duša za neko dobo naseli v kaki živali, majhni ali veliki. Od bolhe do divjega
marsikateri podleže udarcem, ki so mu jih prisodili. V navadi je tudi, da posebno zakrknjenim zločincem odsekajo ude: roke, ušesa, nos. To je pač zelo kruta kazen.
Višji krogi v mestih pa živijo neprimerno bolje in celo razkošno. Ker imajo denar si lahko privoščijo tudi potovanje v druge dežele, kjer vidijo kako živijo ljudje drugod. A tega ne dopustijo, da bi tudi domače ljudstvo kaj tega okusilo, temveč skrbijo, da ostane še nadalje neuko, v terni...
Tibetske gore hranijo v sebi ogromne zaklade vseh mpgočih rud kar bi s pridom mogli Uporabiti bodisi dohia bodisi za izvoz. Toda tega ne store. Ako bi človek kopal v zemljo, bi S tem vznemirjal bogove, Ki bi se kaj lahko mašče-
Tibetanec z mlinčkom za molitev
Spet s« razne revije in časopisi vsak dan polni najnovejših novic o otožni princesi &orayi, ki je prišla v Rim z meglenega severa, da se na toplem jugu razvedri in si potolaži srce. Soraya je prišla v Rim v spremstvu svoje matere in z neštetimi kovčki. Mobilizirani so bili novinarji in lotoreporterji. Vsaka novica o Sorayi je dragocena, še bolj pa slika, seveda ■ne običajna, saj jih je že toliko.
Na velikonočni ponedeljek je fotograf, ki je skoraj obu-
pal in preklinjal smolo, nepričakovano dobil za dve fotografiji kar 300.000 lir.
Soraya je bila že nekaj dni v Rimu. Vsi so pričakovali, da se bo sestala s princem Raimondom Orsinijem. Razočarani so bili, ker je princ ni prišel počakat na letališče, obupavali so, ker je ni prišel obiskat v hotel. Na velikonočni ponedeljek pa je eksplodirala bomba. Orsini se je odpeljal s Sorayo neznano kam, v okolico Rima, ali na svoj dom, da bi jo predstavil svoji materi. Nihče ju ni za-
pazil! Le srečni fotograf, ki je bil slučajno pri hotelskih vratih, ju je zadnji hip spoznal ko sta se vračala in je v vsej naglici napravil dve sliki.
Soraya je prišla v Rim.. Se lio za stalno naselila v Italiji? Oče vsak dan telefonira in jo roti, naj se vrne. Šahov sel je priletel iz Perzije in opozoril bivšo cesarico na njene obveznosti. Kaj bo storila? V Rimu so že ustanovili «Toto Soraya».
Se bosta poročila? Se ne bosta? Zakaj se ne bi sme-
VEUAVEN OD 6. DO 12. APRILA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) čakajo vas preizkušnje, ki jih boste prestali s trdno voljo. Družinski spor boste preče boste bolj popustljivi. Slučajno boste spoznali osebo, ki vaš bo zanimala
Bik (od 21 4 do
20. 5.) V neki o-i sebi boste zbudi- ' ; li zanimanje. U-goden začetek tedna na vseh področjih. Potrudite se, da bo zaključek še boljši. Ne bodite trmasti brez potrebe, pazite bolj na zdravje.
Dvojčka (od 71. 5 do 22. 6.) Zanimivi dnevi, polni novosti in prijetnih presenečenj, Slaba volja bo izginila in poslovno delo vam bo laže teklo od rok. Prijatelji vam bodo zavidali in klepetali na vaš račun.
'S..
Rak (od 23 6 do
22,	7.) Ugodni
dnevi za potovanje in zabavo. Zbudili boste ljubezenska čustva v nek. osebi, ki jo boste spoznali. Uspe.t v poslovnem delu ob koncu tedna. Bodite zelo previdni, da ne pride do družinskega spora.
Lev (od 23	7
do 22 8.) Uspeli boste v svojih načrtih in premagali ovire na delovnem področju. Ce hočete, da bo uspehi trajen in zaslužek zagotovljen, morate vztrajno, delati in zaupati v lastne sile.
Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Zvezde so vam naklonjene in vam pripravljajo presenečenje. Uspešno delo. Srečanje z drago osebo. Trenutne težave gmotnega značaja vam bodo delale preglavice. Sporočila. Ne pozabite na svojce.
Tehtnica (od 23.
9 do 23. !• > Prijetne novice. Mnogo načrtov za prihodnost, j Bodite bolj stvarni in ne gradite gradove v oblakih. Male nevšečnosti v poklicnem delu zaradi raztresenosti. Vaš ču. odgovornosti' vam bo zelo koristil
Škorpijon (od 24 19 do 22. II.) NevarnoSt prepira z drago osebo zaTadi malenkosti. Bodite bolj pravični do d.u-
Strelec 11 do
Osebno
nje in
(od 23. 20. 12)
zadošče-
prijetna
p r es e n e c e nj a.
verjetno
obisk
drage osebe ob koncu tedna, ki vat bo zelo razveselil. Naporno poslovno delo. Melanholi a v prvi polovici tedna. Novice.
Kozorog (od 21. 12. do 20	1.)
Trenutne ovire gmotnega značaja, ki se jih morate takoj lotiti, da ne bo hujšega. Ne zaupajte preveč sebičnim prijateljem: utrdite prijateljstvo z neko o-sebo, ki vos ceni.
Vodnar
(od
vas, čeprav vam tega nočg še priznati. Uredite čimprej domače zadeve. Nestalnost vam še zelo škoduje.
gih in pomirite si živce. Nesoglasja z delovhimi to-
variši. Ta teden vam zvezde ne bodo preveč naklonjene. Ne obupajte!
Ribi (od 20	2
do 20. 3.) Ne nasedajte govoricam škodoželjnih znancev Vztrajajte po svoji po'i v poklicnem delu. Zanimive novice in lepa prilika za kratko potovanje, Ce potujete bodite previdni.
la? Ljudje se zbirajo pred hotelom in rimljanske ženice vpijejo: »Vzemi ga! Poroči se z njira!« In pozabljajo na svoje skrbi.
Svoje skrbi, seveda ne za plin in vodo, pa ima tudi So-raya. Ko se je šah ločil od nje in jo je po tamkajšnji navadi zavrgel, so sklenili tajno pogodbo, ki pa ni več tajna.
Ona se ne sme poročiti preden si šah ne dobi druge žene in zagotovi potomstvo! So-raya ne sme nikdar ven sama in jo mora vedno spremljati mati ali kdo drug od njene družine. Soraya dobiva od šaha vsak mesec približno 3 milijone lir in je za s.ovo dobila nad 300 milijonov lir ter je lahko odnesla s seboj vse dragulje in razna šahova darila, ki niso mačje solze, toda ne sme pisati in objaviti svojih spominov ali nastopati v filmu. Zaradi tega je pred kratkim odklonila ponudbo iz Holly-tvooda deset milijonov dolarjev za film o njenem življenju.
Soraya je zelo lepa in ie mlada ženska, saj ima sele 2? let. Popolnoma naravno, da so ji prišteli že kar 70 morebitnih zaročencev iz bogatih in plemiških družin. Zadnji na vrsti, a z največ možnosti uspehu je princ Kaimondo Orsini, star 30 let, iz Rima.
Sorayina mati dobro pretehta vse snubce. Bodoči zet mora biti iz plemiške družine, bogat in zvest mož. So-taya je vendar p-incesa, potrebuje mnogo denarja, ker je že tako navajena, mož pa ji bo moral biti zvest, ker So-raya ne more prenašati orientalske moške navade.
osla. In zato tudi Tibetanec ne ubije nobene živali. Ne črva ne bolhe ne muhe ne uši ne mačke in ne kače. Saj se nič ne ve, če ni morda prav v njej duša njegove sestrične ali tašče. ♦Očiščevanje* duše traja lahko različno dolgo. Odvisno je od) tega, kako je bil človek prej pobožen in zato si vsak Tibetanec prizadeva z nenehnim mrmranjem molitvic čim bolj skrajšati čas « očiščevanja* svoje duše. Molitve pa lahko opravlja tudi kdo drug zanj. In v tem se izkažejo koristne menihi. O-ni prevzemajo molitve za diuge. Oni so te pobožnosti mehanizirali. Saj prav tako velja, če mlinček z listkom, na katerem je napisana molitev obrača mehanizem, ali tudi veter ali voda. Tudi če zastava, na kateri je napisana molitev plapola v vetru, je to šteto v dobro tistemu, ki jo je izpostavil vetru.
Z moktvami si dajo Tibetanci največ opravka. A vsi so prežeti s praznoverjem. Dež in oblaki, luna in bliskanje, veter in sneg, v vsem vidi pričujočnost boga. Tibetanec se smrti se boji, saj ve, da s smrtjo ni konec, le selitev je in je prepričan, da se bo ponovno rodil kdaj pozneje in upa, ia mu bo takrat bolje m lepše. Zato vneto moli.
Kmetje po vaseh živijo v družinski skupnosti in je vse, kar imajo skupna last vseh. Tudi bratova žena.
Za nas je tako pojmovanje nekoliko nenavadno. Dejansko živijo tibetanske žene v mnogomoštvu. Poroči se v družini najstarejši sin. In ko pride mlada žena v hišo, postane žena vseh moževih bratov. Pri premožnih Tibetancih pa je celo navada da se pridružita temu solastništvu tudi oče in stric
V bolezni se zatekajo k vračem in mazačem. Zara-
ni ga, TfTTff to izkoristil za napredek in blagor dežele.
Vera strogo prepoveduje lovna divje živali. In te so se zaradi tega močno zaplodile in delajo škodo.
Vera strogo prepoveduje lovljenje nb. A reke in jezera so prepolna vseh mogočih rib, malih in velikih. Ljudstvo pa strada.
Tibetanci živijo tako kot je živel človek pred mnogo tisoč leti. V bedi, siromaštvu, pomanjkanju m nevednosti.
ZVIŠIN
GRAFOLOG
VANN JOHN: — Imate pozitiven odnos w nja in dobro razvito voljo. Notranjo nesig _
šate prikriti s povečano zgovornostjo.
4*u
slovne stike je razvit in temelji na	l*
se zadržati, če naletite na nepričakovane radi živahnega t nnperamei.ia ste hitio r se spuščate v dinamične diskusije
ANAKONDA: — Pisava prikazuje, razgledane« ^ ^
veka, kateri je v sredini svojega življenja
krivdi za 180 odst. spremenil svoj pogled
Imeli ste polno skritih neprilik, katere P* Vesei!iS
 iStlD*
jod
vsaj delno — v letošnjem letu premo: ste, zaradi česar boste mogli obrniti v	^ vto
nenadne dobre priložnosti. Izgledi za v kot lansko leto. Samozavest in avtoriteta
last"0!
PLANINKA: — Ena izmed zelo dobr‘h •
pri tej osebi smisel za pravilno gospo živahna in načrtna upornost, potrebna za
darjenje-
stavljenega cilja ji ni tuja. Zelja po
pil
pa je gonilna sila delavnega poleta. ^oZOZ:eII|, vilnem delovanju žlez z notranjim izloc
NEDOKONČANA SIMFONIJA: Pogumna 1 p[!,
na nosilka novih idej. Entuziazem. i>az**e[j0ljut>l’',
vanja. S seboj bodite zadovoljnejša. Svobo1
ta_o	Os	'VJU'	^
liko kopičenje idej povzroča neodločnost. P. tt bi življenjskega partnerja ne vzeli samo rj. Pl**® Impulzivnost naj ureja razum v večji skrajnosti na lestvici obcu
prehajanje v nost ni na mestu.
BAMA: — Vaš značaj je mogoče or'sajLvori>“t.
' ‘ * °ag
za stvarnost, načrtnim delom in delovno ‘'“'"jjjti! Prevelika materialna obarvanost, združena
CUUJ- CK.
ie
Uspel11 *
jem pa vodi do prepirov in nerazpoložen.
gih vas spodbujajo, ker težko prenesete	’
lih, če imate sami iste pogoje. V stanju ^ s(*i
uravnovešenosti ne ukrepajte in odločajte z daljšim trajanjem.
, živlien’!iiit*
LEPA POMLAD: — Znajdete se v z‘(jte pC ste vedno na preži, da pravočasno izkori^^ ki more prinesti napredek na službenem
Imate prijazen nastop,	P®^-
>«««*—* k- V v . . Čedna istrska deklica med cvetočimi breskvami
finančni uspeh. _--------- .	.
na stalni doslednosti ob različnih Pru svol morate spoznati človeka, da mu P0^10” za ?>* <i upanje. Hitro dojemanje novih situacij J _eur*v -•	duševne
boljše zdravilo šenosti.
pri pojavljanju
NEKAJ IZ ZGODOVINE KRALJESTVA PERTOTOV
Bovedčani so ponosni na svoj
pravijo..,
PaP
Pravijo, da se je prav zaradi tega večkrat hudo skregala s šahom.
Za poroko z rimskim princem pa je še druga ovira, in sicer verske narave. To pa se da odstraniti s posebnim papeževim dovoljenjem. Nekateri časopisi so celo pisali, da se bo Soraya spreobrnila.
Napisali smo nekaj o tej zadevi tudi mi, da bodo čita-telji na tekočem. Najbolje pa bi bilo, da bi ju vsi pustili pri miru, naj napravita kar hočeta, saj sta vendar oba že polnoletna.
—bič
Zastava z molitvico
di slabih razmer, v katerih živijo, ne vedo kaj je higiena kaj snaga kaj napredno zdravljenje. Zato je tudi pogosto smrt tista, ki zmaguje in redči družine.
Roparje in tatove odso jajo na telesne kazni in jih potem še vklenejo. Z jetniki ravnajo zelo surovo, vendar pa nikogar ne obeoaijo na smrt, čeprav
še danes je v Bovedu vsem Tržačanom dobro znana gostilna pri Rumeni hiši, kjer so se shajali zavedni Bovedčani ne samo pri kozarcu dobrega domačega vina, arripak tudi zato, da se nekoliko pomenijo o našem narodnostnem vprašanju. Prav v tisti gostilni je bilo zbranai v mafSu 1897. leta veliko število Boved-tanov, ki so čakali izida volitev za avstrijski parlament. Že v popoldanskih urah se je raznesla po vseh Barkovljah Vest, da so naši nasprotniki bodisi z vo-litiiim gulaiem. 'bodisi z raznimi drugimi nedovoljenimi' pripomočki, vabili naše ljudi, naj volijo za Mau-ronerja namesto, za našega kandidata Nabergoja. Ko so prišle na dah še druge volilne sleparije, je zavrelo v večernih urah po vsej gostilni. Ko pa je bilo že gotovo, da je naš Nabergoj propadel, se je vsula večja skupina Bovedčanov in drugih Barkovljanov proti obrežju. Padalo je kamenje na cikorjaške Barkovlja-ne, zažvenketala so okna, tu pa tam se je nagnila cestna svetilka, razoro^ep. je bil stražniki in finaiicar ,je končal v morju brez večje nesredei Na dan sv. Jožefa so sledile aretacije na desetine Bovedčanov in Barkovljanov, ki so dali po tolikem zapostavljanju in očitni slepariji dušfra svojemu ogoipenju.:. Nekateri so morali cčkedeti- po pol leta, bilo ■ pptpe, tudi takik, ki so sedeli o naporih debet in tudi dvanajst nfesec&p. če si tokrat seštel vse kazni, si prišel d6 zaključka, tla so plačali nedolžni razgrajam e zaporom, -ki- je - znašal skupno triindvajset let.
Bovedčani so tudi prednjačili, ko je šlo za prosvetno delovanje. Pred seboj imam sliko, ki bi morala predstavljati prvi barkovljanski pevski zbor. Slika, stara najmanj sedemdeset let. kaže večjo skupino Bovedčanov in -v sredini te vidim Hrabroslava Razma, ki je pozneje vodil novoustanovljeno pevsko društvo Adn-ja. Tudi na drugih slikah, ki predstavljajo barkovljan-ski pevski zbor pred petdesetimi, štiridesetimi in tridesetimi leti, srečaš vedno v večini Bovedčane.
Bovedska hiša, po domače pri tpendlovih», je igrala, kar se prosvetnega delovanja tiče, veliko vlogo v času fašističnega režima. Ko je ostalo pevsko društvo po zažigu barkovljanske dvorane brez lastnih prostorov, se je zateklo prav v to hišo, iz katere sta izhajala takratni predsednik. Peter Pertot in njegov brat Milan, ki je vodil pevski zbor. Hiša je razpolagala z veliko sobano, kjer je našlo prostora več kot sto delujočih članic trt članov. Bili so v tistih letih zlati časi barkov-Ijanskih pevcev, ki so kljdb fašističnemu terorju redno obiskovali pevske vaje. Cilja, ki predstavlja za vsak pevski zbor nastop, ni bilo, a pevke in pevci so neustrašeno nadaljevali svoj pevski poklic, dokler ni bilo društvo kakor vsa druga ukinjeno leta 1927.
V Bovedu je nastal tudi pevski kvartet, ki so ga sestavljali pokojni tenorist črček. izredni basist Venček in brata Milan in Riko. Preteklo je od takrat nad trideset let, a prav gotovo se ga še danes spominjajo starejši Kraševci, Vipavci in Pivčani, kajti donela je slovenska pesem v Sežani, Tomaju, Koprivi, Štanjelu, v Štefanovi gostilni v Mančah, v Vipavi, Ajdovščini in na Colu. Poznali so ga tudi Lokev, Zgornje Vreme, Bitnje pod Premom, Ilirska Bistrica in Jelšane. Pozno v noč je donela nasa pesem tudi v Klinarjevi gostilni v žabnicah pri Trbižu, ko je bil leta 1924 povsod čistejši trak kakor pri nas, kajti tistega leta je prišel nekdo v Trst, da prisostvuje odkritju gretarskega svetilnika in je pretila nevarnost, da bi pel kvartet za rešetkami.
Velik obolus je dajal Boved tudi ves čas osvobodilne borbe. V bovedskem dolgem dvorišču je bil center nabiranja vsega, kar ,je služilo borcem, od orožja
Ki
do fotografskih potrebščin, od oblačila ^ ^ f zdravil, ki so polnile cele predale; zato P® ra0jf v bovedskem dvorišču, ki ne bi imela
Colottijevo bando »
sebnim tribunalom, s Colottijevo banao, -	^
komisijo in z dahavsklmi biriči.	Jti	J
Bovedski kot je dal dva velika ^0*^,	!
ostala v trajnem spominu vseh Barkovi ^ ^ nika Simona Pertota in njegovega sina jtVžW1 (i, mon Pertot je izhajal iz tpendlovske» dovršil zdravniške študije v Gradcu, °,a	(
bila tudi zena Nemka, ki pa se je, saj sWve. Ih zini ni moglo biti drugače, popolnoma	/j
Simon Pertot je bil izredno Wa0e9a.„Mo 1 .ti šel vsakemu Barkovljanu na roko ne
i Tl1
nim zdravljenjem, ampak tudi z razn.na
njegovo delovanje se ni omejilo samo
gospodarsko V
ampak tudi na politično m ------------------- .	n
ko so ga Barkovljanl cenili, je do^.^gvlji
l vil sprevod
lela 1917. Kljub vojni, ko ni bilo b?Tlcf!n od da ne bi imela koga v vojski, se je v ■
hiše do cerkve velikanski žalni sPrevNs'o ^ Barkovlje do takrat in tudi pozneje 71 ^ ^ jtf^
Kar je bilo rečeno o očetu, velja 1 Justa Pertota, ki je skozi vse svoje * gon ^
v u-otu m w tt/tu, rvt jkj orv\jK,i. I/OC Ol/v/- . . pv jfJ
po očetovih poteh. Ljubil je Barkovlje P>.$n
lčAlsA«*	l»ln	A2/U*	J	-a	*»	r.	t	71.1L	**	.	ff"	{g	'I
kakor malokdo, živo mi je v spominu “ s f. %’j srečala v jezuitskih zaporih. Prihajal 1 ^g, fh ff sodišča in ko sva skozi okno sobe st-	>
za marsikoga od nas naš drugi dom, Trsteniku, od koder so Barkovljanke v. um r. fi poldnevih mahale z robci proti jezu}1 jo^tjl
, d
se mu je zarosilo oko in mu je bilo za ’velu■ < zapustiti svoj rojstni kraj ter iskati z.0f,ro,	tl
bodni domovini, kajti zavedal se je a 11
vse tiste, ki so srečno ušli posebnemu
nacija, za katero niso bila fašistična ajco skopa. Kaj	naj dela	njegova družina,	h	j/Ft
prebiti dolgih pet let na Liparskih °*° noVeL(C, poredkoma	vračal iz	Zagreba, svojega
se je zanimal za vse. Skrbelo ga je n9' gošrjh tisk, naše prosvetno	delovanje in naš	fe>	(P,
Mož, ki je	poznal v	svojem življenju	vest mf I
je veselo nasmejal, ko je slišal zavednosti Barkovljanov, o našem Pe}Lis^lL/V' o barkovljanski šoli. V svojem petinau ^ pp vanju v Zagrebu je bil v stalnih etikih v(p in istrskimi begunci, za katere je inie	m,
roke in srce.	1
Ko bi bile razmere, v katerih KovllKki^ bi stal prav gotovo na najlepšem bar a	^
štoru spomenik, posvečen tema dvema kovljanskima dobrotnikoma.	.	^rc,lij
aooroiniKoma.	kTall	i	‘Vi
Rekli smo v začetku, da je Boved š°s..\u J. tot.ov, kajti vsaka druga bovedska n pos‘ J& imek. Velika *pendlovska> družina '
Pertote na vse strani sveta. K tej “ ina dr. Pertotovi, Rumena hiša in ®'r ..a f*5’ rojanskega učitelja Josipa Pertota P° pred Vjffit. nosi še danes vzdevek *Pendla». Lugje'
srečal Pertota v Litiji, na Muti in„^ebu’
v	*	vi	n/m	v jut>»•/»! rtu i« utt rf /ifC' r" nr
ga najdeš v Mariboru, Ljubljani, Y.a sfed li. ^ Milanu. Rimu in v daljni Avstralij»•	C° ,d r
sc počasi pomešali razni Krečiči, Bre°lfy 1 i Čiči, Miliči, Tavčarji, Žnideršiči in drvvj .m'
selili v Boved iz raznih slovenskih krtl^eV^ H> Bovedčani so ponosni na svoj B°v ^ V tri jo... Majhen Pari*
\STRašNO (.grozno..} {NEVERJETNO i)-GROZNO/1
IN KMALU za TEM
OGENJ
PRmAJRJO .... M/BNO POMERITE IN POCA-V/CAJTE A/>3 A4Q-> ZNAKl\
lasizi
)C>C>0000'00<00
jjjgOEOfl 5 PROSEŠKIM CVETLIČARJEM IVANOM REGENTOM
Domači cvetličarji letos prvič jja mednarodni razstavi cvetja
Razstave se bosta gotovo udeležila dva cvetličarja, a bi bilo zaželeno, da jih sodeluje čimveč Kako se Nini pripravlja na letošnjo razstavo
^OrsK. te(^na >n v prostorih
L’5 mpHP°Sta^e se b° od' tV(tia lpt naJ°dna razstava % |,v os ze šesta po vrsti, ta je ' m Prostora, kolikor f1, je oriara2Stavo na razpola-sžim Sne®a številnim ita ie .J"	podjetjem,
!? 'z iet^ZaSKa razstava cvev v sva,v *eto bolj uveliav-u ln v mednarodni
s Petjem.
, 0v°st iPt„= .
°aše r=, nle razstave je
razme
fojno "a "jci prvič samo-‘Carji, p , 0b*b domači cvet-a ,ra;\’nslca uprava je itfk' *	la svoj prispe-
i,!tl cvetii-erim «e vsem na-se ra Carlem omogočeno, *edaj je ave udeležijo. Za 'triaške got°vo, da se bosta prosti,JazsUv«. ki se do • *> (ti3 3 na Površini 50 ?'°r laka Potrebi se ta pro-
■ '* dv° P°veča). ude !*’ za d°mača cvetličarko in a6 se Pa še ne ve. ^e"tU kaj- Zato naj kar v !• n.? Poudarimo, da bi bi-
Prav u
. Nil0' i-° se razstave u-
**r	največ domačih
b< cvetliz Ne- bi bil° prav’ sofleu Ji odtegnili svo-
vi’ ^a „Va^e samo iz boja-i fnau‘hovo cvetje ne bi XatnVredno cvetiu iz tu-M	n?i se razstgjze u-
*tiev > Vee domačih cvetli-k števmčeprav le z majh-h' 'raj i!!m rastHn. Pokaži-i kaj c, am°. kaj zmoremo . doSe ,. ‘ahko v bodočnosti ***t»vi	j	^d udeležbe na
. dogori	namreč tudi v
hMj našeE°adVisen nadalinji |r; Vserp	cvetličarstva,
J i*k dai • ®'ede prispevkov, S.	1° oblasti V ta na-
Eden
kjev d.dveh domačih cvet-_ot°v0 . 5e bo razstave za N , ^leži!, je Ivan Re-},?{ bolj n°aelca.’ ki Ra doma-ti"’’ Kdon^0 pod imenom *?0v0	le kdaj obiskal
C' in cve*^2!50’ nieR°ve
0 h* v. Očnjake, prav go-
w*P3»«riel' da se je 2a'
aa se .1 s cvetličarstvom Pred drugo sve-
^Vftoelta3 let
Su Vol,,- ^ urugo sve-Pravi ' Do takrat, kot
itn! k!*o ’ rbP . ni imel P°i* in .Pa se i- g0jl cvetje, po-Pes t zaSrizel v delo lV>ij0 i*. Ponaša z veliko
jjn* kv ’ J5’ . obsega kakih
j«1*89 Prost Pokrite*!a in od-us 0ra- .Po vojni se „ aib>. letaariat' tudi z lonč-' velik; 1948 ie Postavil
7 ^ štirrtiiiniak *n k-C sm0 t ‘
'ih ’ s<no pred dnevi obi-kj{ 8redah t r'aai' na odpret 'e Dnu, ‘Pojbni dolinici,
«»st\ SPočetkH zadnie hiia‘ kln °beseden' 3 ni bl1 preveč bdJe ieziu ’ n°’ Potem pa se tj, odEoVori?Zvezal 'n je kaj k, 'jP® še saPa.naSa vpraša.
k « Vij haiTl ‘
Stvori, da
poštev za razstavo, po kakih sto rastlin, toda za razstavo jih bo morda prišlo v poštev 10, največ 20. To pomeni, da teh rož v pričakovanju razstave ne bo moč prodati, kar pomeni občutno gospodarsko škodo. Pa tudi rastline, ki bodo razstavljene, bo verjetno težko prodati, saj se \ dneh, kc traja razstava po navadi razcvetejo. Potem je tu vprašanje prostora. Zdaj je pomlad in v cvetličnjakih potrebujemo prostor za male rastline, ki se jih potem prodaja za vrtove. Ta prostor zavzemajo sedaj druge rastline, ki bodo prišle v poštev za razstavo, in tudi to prinaša gospodarsko škodo.
Pa smo vprašali, zakaj potem razstavlja?
Prvič, nam je odgovoril Nini, iz osebnega zadoščenja. Potem pa tudi zaradi tega, da pokažemo razvoj in napredek domačega cvetličarstva, k pa še ni v zadostni meri upoštevano — je pripomnil. Zato upam, da bo prav letošnja razstava v mnogočem pripomogla, da nas bodo v bodoče bolj upoštevali in temu primerno cenili naše delo.
Za razstavo pripravlja več rož, v?e pa Je odvisno od tega, kaj bo do 24. aprila vzcvetelo. Na vsak način pridejo v poštev gloksinije, hortenzije, azalee, pelargonije in še kaj drugega, poleg tega pa seveda okrasno grmičevje im sobne rastline. Zal takrat ne bo več tulipanov, ki bi lahko pripomogli k večji barvitosti razstave.
Nismo hoteli še dalje motiti, saj smo vedeli, da ga do večera čaka še mnogo dela Stopili smo le še v cvetličnjake, kjer nam i* N'n' P°" kazal, kaj vse bo prišlo v poštev za razstavo. V glavnem smo videli le zelene grmiče brez cvetja, za katere upa na bodo do takrat vzcveteli ii med vsemi stotinami primerkov bd potem izbral najlepše. Poslovili smo se od prijaznega cvetličarja z žiljo, da bi na letošnji razstavi dosegal kar največji uspeh.
Isto želimo tudi vsem ostalim cvetličarjem, za katere u-ramo, da se bodo po objektivnih možnostih razstave u-Geležili, pa čeprav le z nekaj primerki rož. Več kot jih bo, večji bo uspeh in večje bodo možnosti, da bo naše cvetličarstvo naletelo na še večje razumevanje in podporo oblasti.
takimi (stanovanjskimi) zadevami, ki so družbeno mnogo globljega pomena.
Naši gostinski obrati ob o-bali so za velikonočne praznike pričakovali obisk tujcev, zlasti Avstrijcev. 2al pa so se močno uračunali. Gostinci »vračajo krivdo na spor na Južnem Tirolskem in se boje, da se bo to poznalo tudi kasneje — v kopalni sezoni.
Velikonočne praznike smo praznovali z bolj tesnim razpoloženjem, ki nam ga je naprtilo slabo vreme. Običajne skupine Tržačanov so odpad-
le, prav tako tudi krožni izleti naše mladine. Dež, ki je r~sil ves velikonočni dan, je odnese, dobro voljo, rose iz velikonočnega tedna pa so o-virale poljska dela. Dobrodošle so bile traviščem in že obdelanim vrtovom.
Imamo nekaj primerov kokošje fige, ki naglo izprazni hleve. Skrbne in previdne gospodinje poskrbijo pravočasno za cepljenje. Svetujemo vsem, da to store čimprej, se pravi, dokler so kokoši zdrave. Vse ostalo jim bo obrazložil veterinar.
KRIŽANKA
Cvetličar Ivan Regent trga zadnje hiacinte
BESEDE POMENIJO:
VODORAVNO: 1. prevzemni, ki zapustnikovega premoženja, 6. nenadna srčna slabost, 11. pripovedne pesmi, 12. ferment, 14. časovne enote, 15. neravna stran ceste ali reke, 19. del obraza, 21. prav taka, 25. odpadniki, 2?.. iskalec sledov, 29. strokovnjak v vedi o atomih, 30. pripadniki slovanskega naroda, 31. začetnici slovenskega dnevnika, 33. tisti tam, 34. pripovedovati, 35. arabski žrebec, 36. kratica za Osiješko livarno in tovarno, 38. letovišče med O-patijo in Lovranom, 39. večkrat poskušati vzleteti, 40. tekočina življenja, 41. postaja
pač	pa celo	namenoma	dela
počasi, 71. ptiči.
NAVPIČNO: 1. vrstilni štev-nik, 2. potomci, posnemovalci v umetnosti, 3. nauk o gibanju	teles, o	silah, 4.	ako, 5.
pritok Donave, 6. jesih, 7. znamka ital. tovornjakov, 8. medmet, 9.	izročiti.	10.	pro-
stori, kjer se spravlja seno, 13.	vas na	prehodu	iz	No-
tranjske na Primorsko, 15. ruski basnopisec, 16. glej 57. vod., 17. okrajšano žensko i-me, 19. vodja Hunov, 20. skupno ime za več evropskih narodov, 22. veznik. 23. začetnici priimka m imena slovenskega političnega voditelja, 24 svetilni plin, 26. okrajšano tuje žfensko ime, 27. mineralna
na železniški progi med Ljub- voda, 28. ime nekdanje žene
HMIIIIIIIIHUlllllllllHIIIimilllimilHIIIIIUIIUllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiHllltllllHIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIlililiillliaVil
Naše	kor
viče)Sa? 3e kaj dodal, 'hv'0 fazu~a 96 na cvetli-%• "oVDro • 6m° to"ko, kot >.	en občudovalec
'N Rh0
V* *eR ",aipreJ zvedeli, da Sl(trZaške redno udeleže-Vfat san, razstave cvetja, Va Pod Tino‘ v osta-!i ^>ardinril,lem Kmeti>
ie dr,k a ln
,Hrd0bl1-
nagrade, ki
1,0 <tn,f • azal nam je ‘ H«,	z‘ato	kolaj-
*» |tebrni Dr,?°yins,5e sborni-
^Smvoka
"»ie.* in števnn.8“!daratv0'
ravnateljstva gozdarstvo .	-vilne	druge na-
k .
i?* !LPn,tra6?,'’e; zadovoljstvo, ^Itjk^gočll- uprava le-V®6 Ha	CVe
'h * raz*tn
cvetličarjem u-
i'' ta-T vsaw "iTV1' saj stane !*r. **lH,Vnek_ kvadratni me-
1000
Žas.. do:
k VM81ill*ke~ ,t>b<bl,n' pomo-
.“i 2 a° dostPprav*‘ ostane
,..*?] ^ “ stroškov —
k Ufi ^ '*** i. •	1	b
k'.9® ie namera-
je med
v*' vne.i9ilni
t,|,| ^0!
9iSiDi!''ejš“'L,Ve- da
'ržašlti . ne najmoč-n' tau1’ Pon, Oko,ici- Dobro Va> n»^enb a tudi sta-
y Jl‘:	“P	le Povedal na-
K>'avn
tl"9 vr tr*ba b° traiala
' r°ž PI'1’ravit' dn'n-
* Vr*u zdai Rojim 1 ki bo prižig v
Iz devinsko nabrežinske občine
Tokrat imo obiskati nale korenine v Prebenegu. Najstarejša vaščanka je 79 let sta ra Antonija Bandi vd. Bandi, ki preživlja stara leta vri svojem sinu. V zakonu je i-mela * otrok, od katerih pa sta le še dva živa. Življenje ji ni bilo lahko, saj se je morala ubadati z delom od zore do mraka. Se pred prvo svetovno vojno je doma pekla kruh, naložila bisago in koše zelenjave ter sadja na hrbet osličku ter se peš odpravila v Trst, kjer je kruh in zelenjavo prodajala na Pontero-šu. To je delala kakih trideset let in ko se je vrnila domov, jo je že čakalo delo v hiši, ki pa seveda ni nikoli zmanjkalo. Pravi, da se ne počuti več tako kot pred leti, saj jo bolijo noge in ima še druge težave, kar je pač posledica trdega življenja.
Peter Zerjul (po domače Piero) pa je najstarejši vaščan. Ima 83 let, a ga ni bilo doma, ko smo povprašali po njem. Našli smo ga v Dolini, kamor je šel po opravkih. Kljub visoki starosti se še sedaj marsikdaj odpravi
šču, pa v livarni in drugod. Več kot sedem let je služil cesarja, dvakrat se je poročil, a na stara leta je ostal sam,
Tudi obema najstarejšima vaščanoma iz Prebenegz želimo, da bi po trdem življenju lahko preživela še mnogo let v miru in zadovoljstvu!
BO TA C
Na obisku v kleti Zadružnega vinarstva
ljano in Trstom, 43. del telesa (lakotnica). 45. italijanski spolnik, 46. reka v ZSSR, 47. prani, čiščeni, 48. konop, 50. žensko ime, 51. znova ali na novo omotana, 52. strašen, 54. oče, 55. cerkveni dostojanstve. niki, 56. odsekana veja brez vejic, tako močna, da se več ne upogne, 57. kralj po it., 58. zaupan, posojen denar (množ.), 60. maham, krilim, govorim brez premisleka, 62. opozarjati na posledice, 63. ruska utežna enota, 65. rese na klasu, 66. umakniti se komu ali kakšni stvari tako, da gremo naokoli, 68. božanstvo, , ki personificira pohlep po zla-| tu ali bogastvu, 70. je tisti, |ki se pri delu nič ne trudi,
bivšega argentinskega diktatorja Perona, 30. glasno piti. srkati, 32. ropanje, 34. topiti; po vodi puščati, 35. enote ploščinske mere, 37. strah pred nastopom, 39. skupaj točiti, 42. število, 43. drzni, 44. iti po zlu, izgubiti se, 47. spraviti v red, 48. kipeče, 49. sprejeti, odnesti, 50. velika zvezda, planet, 51. znamka a-luminijaste posode, ki jo izdeluje jugoslovanska tovarna, 52. pripadnik evropskega naroda, 53. del imena znanega bolgarskega pisatelja (drugi del: Pelin!), 55. vrsta ptičev, 58. vrela voda, 59. alkoholna pijača, 61. osebni zaimek, 63. vitezov gojenec, 64. ladjedel-niška naprava, 67. rimska šte-
vilka štiri, 68. osebni zaimek, 69. medmet.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. privid 6. rezek 10. dekade, 15. rabin, Ib. Buda, 17. ara, 19. Obir, 20. izid, 21. gumi, 22. £/lauc, 24 oda 25. pes, 26. toča, 21. blazina 29. ot, 30. on, 31, rele, 32. krom, 33. davi, 35. sako, 36. slog, 38. kalo, 40. el, 42, bariton, 44. vod, 46. nps, 48 das 50. motor, 51. zidan 53. rok, 54. Jkar, 56. kap, 57. cenilec 59. jo, 60. snop, 62. malo 63 Irec, 65. imam, 67. leto, 68 zbor, 69. dr, 70. TS t2. bradači, 74. zvon, 75. Hun, 76 ali 78. kitka, 79. dvor, 80. Zane 51. reto. 83. ime, 84. frak,’ 85. Pilat, 86. opilek, 87, teror, 88. pogoji.
NAVPlCwy: J. pripovedi, razen 3. ibis, 4. vid, 5. in, o. Huma, 7. Edi, 8. za, 9. ka-lam 10. David, U. ko, 12. A bo 13 Dido, 14. Eratu, 16. buče, 18. raz. 21. golorok, 22. glog, 23. enak, 26. tekam, 27. broii 28. Avar, 31. Rab, 32. klor,’34. Ilir, 36. stop, 37. sodi, 39 opoj, 41. laks, 43. itak, 44. vino, 45. Dalibor, 47. skoprne-ti 49. sani, 51. zelo, 52. Neron, 55. romb, 57. capi, 58. cer,’ 61. park, 62. meča, 64. staro 66 Malik,	67. laket,
68 zvok, ’69. Dunaj, 71. slep, 73. dim, 74. ztar, 75. halo, 77. iti, 79. dro, 80. žig, 82. Al, 84. fr., 85. po.
Toliko smo že slišali in čitali o novi vinski kleti, ki jo gradijo v Dobrovem v Brdih, da smo se odločili za kratek obisk. Takoj moramo reči, da nam ni bilo žal dolge in prašne poti, ki jo je treba ubrati iz Plav v dolini Soče do Dobrove-ga, saj je vse, kar smo videli, preseglo naša pričakovanja.
Klet še ni končana. Stolp za predelavo grozdja še gradijo, kot gradijo ali bodo
posvečajo čistoči v kleti, saj[ kar nenehno čistijo pod, tako da je v kleti res vzorna čistoča.
Ko bo klet prihodnje leto dograjena (tu naj omenimo, da so jo začeli graditi leta 1954, in sicer Splošno gradbeno podjetje Nova Gorica), pa ne bodo skrbeli samo za predelavo grozdja v vino, temveč bodo tudi stremeli za tem, da bo sčasoma prišlo do proizvodnje grozdnih sokov, penečega vi-
začeli graditi vse zunanje \ na, koncentrata mostov itd. objekte. Toda podzemni del Končno naj še omenimo,
Iz našega malega zaselka ob meji ni dosti novic. V zimskih mesecih smo v glavnem samevali, ko pa je prišlo lepo vreme, so začeli prihajati tudi k nam prvi izletniki, ka-tarih bo — upamo vsaj — vsako nedeljo več.
Odkar je «Primorski» zadnjikrat poročal iz naše vasi, lečiko omenimo, da smo med tem časom dobili vodovod in imamo vodo v kuhinjah. Tokrat pa bi radi izrazili drugo željo, namreč glede poti, ki vodi s Hrvatov do Botača. Pot n* napačna, le zelo strma je in pod železniško postajo ima
nekaj ostrih ovinkov. Želeli karlbi, da bi se pot popravila, ne-peš v Dolino ali kam drugam, | koliko razširila, predvsem pa
in tudi še kaj pomaga pri delu na polju, da si kaj zasluži. V mladih letih je opravljal najrazličnejša dela. Spominja se, da je delal v Narod-nem domu, potem v pristani-
Prav v teh dneh, ko smo obhajah praznik prerojenja in spet slišali besede o ljubezni in miru, stopijo toliko bolj živo pred nas vse mogoče socialne krivice, ki se ponavljajo in stopnjujejo iz leta v leto Nasprotje med besedo in dejanji, med teorijo in prakso raste. To občutijo zlasti družine brez krova, oziroma brez dostojnega, človeškemu bitju primernega stanovanja. Kakih 40 družin je v naši občini brez dostojnega doma. a petina teh biva v prostorih, ki ne zaslužijo imena stanovanje. Tesnost, vlaga, prepih, mraz in vse, kar se koti v tekih agadnah«, so značilnosti teh domov, slabših od vot-,in pračloveka. Ce nimajo ta živa človeška bitja dostojnega kosa kruha, naj se jim preskrbi vsaj preprosto, skromno in zdravo streh«*! Takole pravijo pametne glave: Najprej naj bi človeško uredili življenje na tem planetu, šele nato rešujmo vprašanje poletov na dtuge planete! Tudi bi bilo nujno potrebno, da bi se določen tisi: namesto z muhami filmskih div ukvarjal a
da bi ostre ovinke na en ali drug način nekoliko ublažili, saj prav ti vzbujajo največ strahu motoriziranim Izletnikom, ki radi obiskujejo naše naselje.
kleti je bil že lani končan in veliki ležaki po 60 hi so skoraj vsi polni vina. Lani so vino že sortirali: rebulo skupaj, tokaj posebej, prar• tako malvazijo, sivi pinot, merlot in druga žlahtna vina. Glavni cilj kleti, ki bo že prihodnje leto lahko sprejela 450 vagonov vina, je ta, da se bo ves proces predelave vina — od grozdja do dokončnega izšolanja vina — opravil v kleti. Zato bo uprava Zadružnega vinarstva stremela predvsem za tem, da bo pri trgatvah odkupovala v glavnem grozdje, saj je to edini način, da se pristopi k sortiranju in tivizaciji vin.
Toda stopimo naza* v klet. Vino je v hrastovih težakih, le rebuli so odkazane cementne cisterne, ki so prevlečene s posebnim lakom. Vse delo v kleti je mehanizirano, in sicer s pomočjo raznih črpalk, filtrov, hladilnikov in drugih naprav, ki so potrebne za obratovanje v sodobnem in modernem kletarstvu. Prav takrat so pretakali vino in tako smo lahko videli, kako vse delo opravlja dejansko le en človek. Opazili smo tudi, kako veliko pozornost
M0lVJE*2AV>A.Ol'
da ima Zadružno vinarstvo na področju Brd svoja posestva in da vsako leto zasadi nove površine s trtami, ki se najbolj obnesejo. To pomeni, da stremijo tudi za tem, da se čim bolj naslonijo na lastno proizvodnjo, kar bo tudi pripomoglo k dvigu kvalitete priznanih briških vin.
Klet bo ena največjih, a prav gotovo najmodernejša v Jugoslaviji. Skoraj ne mine dan, da si je ne bi kdo ogledal, predvsem vinogradniki, ki prihajajo sem na ekskurzije. Zato mislimo, da bi bilo prav, ko bi naša strokovna organizacija kdaj o-mogočila tudi našim vinogradnikom, da si to edinstveno klei ogledajo.
Kden izmed številnih traktov nove kleti Zadruinega vinaralv* v Dobrovem
OPČINE
Kdo bi rekel, da je Anton Brišček pretekli petek dopol nil 87. leto starosti? Kljub visoki starosti je namreč še čil in zdrav, tako da se ne ustraši prav nobenega dela. Ko smo ga obiskali in mu ob njegovem rojstnem dnevu zaželeli še mnogo let zdravja in zadovoljstva, smo ga presenetili na vrtu pred hišo, kjer je prav tedaj zalival posajene grede.
Anton	Brišček	se	je	rodil
3. aprila 1873 na Opčinah, kjer je praktično preživel vse svoje življenje. Najprej je delal doma, leta 1907	pa	je	dobil
službo pri openskem tramvaju. kjer je delal vse do leta 1984, ko je bil upokojen. O-meniti	moramo,	da	je	zvest
čitatelj »Primorskega dnevnika* in še to, da ob svojem rojstnem letu, ki sovpada s smrtjo	njegove	žene,	redno
daruje prispevek za Dijaško Matico, Čeprav smo mu že čestitali, naj mu tudi po našem dnevniku še enkrat zaželimo vse najboljše in mu kličemo iie na mnoga letal
NE m 81 se ZA VEDLI NEVARNOSTI JE DESETINE KOMANCEV ZteLO KJER JE TIM PUSTIL D i NAM IT NE
izbrani Stke a NISO Z ATA' Jiu. EKSPLOZIV SEJE VŽSA, i STRAŠNIMI POSLEDICAMI ZA ROMANCE
,(Nadaljevanjc sledit
Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 17.2, najnižja 10.5, zračni tlak 1018,9, veter zahodnik 6 km. vlaga 50 odst,, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10.9 stopinje.
Tržaš ki dnevnik
Danes, NEDELJA, 5. >P'|U
Sonce vzide ob 5.41 in' ^i^Luna 18.37, Dolž na dneva	^
vzide ob 4.20 in zatone o • Jutri, PONEDELJEK, *• sPr
Ivo	_
Sindikalne lestvice plač in mezd trgovskih uslužbencev
Posebna paritetična komisija bo sestavila končne lestvice
Delavski predstavniki in delodajalci se bodo sestali 15. aprila ■ Neuradne lestvice Delavske zbornice CCIL
lticijo, v kateri obsoja sklep Segnijeve vlade o zgraditvi ameriških oporišč za izstrelke na Sardiniji in v Venetu ter poudarja, da gre za izzivalno in napadalno dejanje ter za zaostritev mednarodnih odnosov. KPI opozarja Tržačane na nevarnost, ki jo predstavljajo oporišča v Venetu za Trst ter jih poziva, naj se enotno borijo za mir.
Izjavo v zvezi z oporišči je izdalo tudi tajništvo tržaške federacije Italijanske komuni, stične mladine, v nje j protestira proti gradnji oporišč in poziva vso tržaško mladino, naj zahteva od vlade, da prekliče sklenjeni sporazum in sklepe. Komunistična mladina je poslala protest tudi pred-
Sindikalne organizacije so se že pripravile za izvajanje sporazuma glede delovnih pogojev delavcev in uslužbencev v trgovinah. Kot je znano, so ta sporazum podpisali 27. marca po intervenciji vladnega generalnega komisariata in ha ta način zadnji trenutek preprečili enotno stavko v vseh tržaških trgovinskih podjetjih.
Sporazum, o katerem smo takrat že podrobno poročali, uveljavlja vsedržavno delovno pogodbo, istočasno pa predvideva nekatera izboljšanja in predvsem povišanje plač in mezd za 2,5 odst. hkrati pa tudi združitev vseh dohodkov na osnovi načel vsedržavne delovne pogodbe.
Takoj po podpisu sporazuma ni bilo mogoče točno oceniti, kakšne bodo izboljšave, ki jih bo prinesel ta sporazum in je bilo potrebno daljše pripravljalno delo. Sindikalne organizacije so v tej zvezi pripravile nove tabele o raznih kategorij uslužbencev in delavcev. Te tabele so predstavniki Delavske zbornice že predložili združenju trgovcev, kar bodo v kratkem napravili tudi predstavniki Nove delavske zbornice. Nato se bo do 15. aprila sestala posebna tehnična paritetna komisija, ki jo bodo sestavljali sindikalni predstavniki in predstavniki delodajalcev in ki bo na o-snovi osnutkov sindikalistov in osnutkov delodajalcev izdelala končne tabele.
Te končne tabele prejemkov bodo znane torej šele čez ne-kai dni, vendar pa so že sedaj na osnovi računov Nove delavske zbornice CGIL — ki siper nimajo uradnega značaja — razvidni poviški in novi preiemki raznih kategorij u-službencev in delavcev trgovinskih podjetij.
Uradniki I. in V. kategorije bodo imeli po teh računih na mesec 2.131 lir prejemkov več (ženske 2.069 lir) in bodo prejemali zaokroženo plačo 87.400 lir (ženske 84.900 lir): uradniki II. in VI.a kategorije 1.571 lir več (ženske 1.383 lir) in mesečno plačo 64.500 ( 57 t1 soc 200): III. kategorije 1.200 lir (1.060) in 49.300 (43.500) p'ače: IV. 1.025 (878), 42.100 (36.100): VIL 1.200 (1.020), 49 tisoč 300 ( 41.9001: VIII. 1.025 (849). 42.100 (36.100).
Glede delavcev pa se tabele nanašajo na tedenske mezde in bodo prejeli delavci lX in XIII. kategorije na teden 259 lir več (ženske 218 lir več) ter bodo njih zaokroženi prejemki znašali tedensko 10 tišoč 700 lir (za ženske 9.000 lir): X. kategorije 239 (202),
9.900 (9.400): XI. in XII.a 231 (196),	9.600	( 9.100);	XII.	224
(190),	9.200	( 7.800);	XIV	239
(203),	9.800	( 9.300);	XV b	za
8-urno	delo	237 in	torej	te-
densko 9.900 ter za 10-urno delo 262 in torej tedensko 10 tisoč 800 lir: XVII. 249, tedensko 11.100; XVIII. 252. tedenska 10.400.
Opozarjamo, da te tabele še niso dokončne in nimajo torej za sedaj pravne_ veljave, čeprav bodo končne tabele po vsej verjetnosti le v ka'-šn' podrobnosti nekoliko drugačne.
 «»------
O Zasedanje stalne mešane komisije, ki je bila utanovlje-nst za pravilno izvajanje videmskega sporazuma, bo 14. aprila v Vidmu.
Protesti proti oporiščem za izstrelke
Predvčeraj se je sestal odbor tržaške federacije KPI in razpravljal o sporazumu o oporiščih za raketne izstrelke v Italiji. Odbor je sprejel reso-
Odhod v Bi m delegacije
stanovanjskih
Udeležila »e bo vsedržavnega zasedanja, na katerem bodo razpravljali o odkupu ljudskih stanovanj
Združenje stanovanjskih u- , predstavniki stanovalcev hiš pravičencev sporoča, da je nje. državnih zeleznic, poste in gov svet sklenil, la br pepol-I INCIS, ki bodo skupno naslonoma podprl resolucijo o od- pali v Rimu. Tržaški parlamentarci pa so jim zagotovili svojo podporo. Po vrnitvi delegacije iz Rima bo v Trstu javno zborovanje, na katerem bodo delegati orisali rezultate svojega posredovanja v Rimu.
sedniku republike, vladi in predsedniku poslanske zbornice Leoneju.
Tajništvo FIOM - CGIL je poslalo predsedniku republike Gronchiju pismo, v katerem protestira proti gradnji raketnih oporišč v Italiji.
——o------
Protest ZDŽ
Zveza demokratičnih žena sporoča, da je v imenu tržaških žena odločno protestirala proti oporiščem za jedrske izstrelke v Italiji. Zveza poziva vse žene, naj se združijo in naj preprečijo, da bi italijansko ozemlje postalo vojno o-porišče.
Danes ob 16. uri na Opčinah
KRAJEVNI ORGANIZACIJ I PARTIZANOV IN BIVŠIH POLITIČNIH PREGANJANCEV PRIREDITA DANES OB 16. URI NA OPČINAH - PIKELC KOMEMORACIJO OB PRILIKI 15. OBLETNICE USTRELITVE 71 TALCEV.
VSE DEMOKRATIČNO PREBIVALSTVO JE VABLJENO, DA S SVOJO UDELEŽBO POČASTI SPOMIN PADLIH ŽRTEV.
■niiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiinHiuHmiiiiiiiiniUHaiiiiiiiiniiiiiiHii
Nečloveški oče se opravičuje da je hotel napraviti samomor
Včeraj je Faina policija zaslišala - Opisal je, kako je prežive! vse popoldne s hčerkico do umora ■ Pogreb nedolžne žrtve bo jutri ob 15. uri
I
Iviana
Triletna Iviana Fatn, ki jo je njen oče predsinočnjim smrtno ranil s strelom v glavo, je včeraj nekaj ur po polnoči umrla na II. kirurškem oddelku glavne bolnišnice. Mlado in nedolžno žrtev družinske tragedije bodo pokopali jutri ob 15. Vest o groznem dogodku se je razširila kot blisk pri Sv. Soboti in Sv. Ani, nato pa v mestu in je povsod napravila globok in mučen vtis. Vsi pomilujejo nedolžno žrtev in uničeno družino.
Oče — morilec je bil včeraj od 10. do 14. na policijskem zasliševanju, nato so ga odpeljali v zapore. Zasliševanje se ni še končalo; gotovo pa je, da bo prišel pred porotno sodišče pod hudo obtožbo umora ter nedovoljene posesti orožja.
Nesrečna mati Licia je bila do zadnje ure ob posteljici hčerke, ki se je borila s smrtjo. Bedela je nad njo in je do zadnjega upala, da ji bo zdravniška pomoč rešila življenje. Toda vse je bilo zaman.
Ljubko dekletce se je predvčerajšnjim dopoldne brezskrbno igralo s svojo sovrstni-co in se nadvse razveselilo, ko je prišel očka in ji povedat, da bosta odšla v mesto in
kupu ljudskih stanovanj, ki so jo sprejeli vodje skupin občinskega sveta in podpisali svetovalci Tonel, Borghese, Lonza, Pincherle in Morelli. Resolucija namreč vsebuje osnovne zahteve resolucije združenja, katero je podpisalo na tisoče stanovanjskih najemnikov v Trstu. Združenje je pozvalo vse skupine v občinskem svetu, naj se pridružijo omenjeni resoluciji.
Včeraj pa je odpotovala v Rim delegacija, sestavljena iz tajnika Združenja stanovanj skih upravičencev D’Agosta ter članov vodstva Rocca in Fuli-gna, ki se bo danes udeležila vsedržavnega zasedanja, na katerem bodo razpravljali o odkupu ljudskih stanovanj. V naslednjih dneh pa bo delegacija stopila v stik z vladnimi organi in parlamentarci, katerim bo izročila resolucijo Združenja s podpisi prizadetih stanovalcev v Trstu. Delegaciji Združenja stanovanjskih u-pravičencev so se pridružili tudi predstavniki Združenja stanovanjskih najemnikov ter
Proslava obletnice konca španske vojne
Danes 5. aprila ob 11. uri
bo v Ljudskem domu v Ulici Madonnina št. 19 na pobudo federacije komunistične mladine in KPI zborovanje, na katerem bodo ob 20. obletnici zaključka vojne v Španiji izrazili solidarnost protitankovskim političnim jetnikom. Govoril bo poslanec Vidali.
i.trite
PRIMORSKI
DNEVNIK
da bosta skupaj vse popoldne. Stara mama jo je lepo odpravila in jima želela vesel popoldne. Fain se je s hčerko odpeljal k Sv. Ivanu, kjer sta kosila pri znancih. Takoj po kosilu sta se s tramvajem odpeljala od Sv. Ivana do Ulice Carducci. Tu sta izstopila in šla peš na trg pred cerkvijo sv. Antona. Vreme je bilo krasno: ob vodometu so se igrale gruče otrok in Iviana je bila vsa srečna. Pogovarjala se je z očkom, se igrala, pa zamišljeno gledala druge otroke s svojimi mamicami, golobe, stojnice. Očka pa jo je še bolj razveselil ko ji je kupil bonbone in malega zajoka, ki ga je tiščala k sebi ves čas do večera.
Od tam sta krenila proti morju ter po Korzu Cavour k avtobusni postaji na Trgu Li-berta. Ure so kar letele in se je bližal čas dogovorjenega sestanka z ženo; zato je Fain naročil taksi in se odpeljal s hčerkico proti Sv. Ani do zadnje postaje avtobusa štev. 19. Tu sta izstopila in šla peš do gostilne ob cesti, kj pelje v industrijsko pristanišče, dobrih 400 metrov od glavne ceste. Fain je naročil četrt belega vina, oranžado in obložen kruhek. Usedla sta se za mizo na dvorišču, skupaj pojedla obložen kruhek in klepetala ter popila vino in oranžado.
Gostilničar se ne spominja točno, koliko časa sta bila tam; verjetno dobro uro ali dve. Fain ni pač vzbudil posebne pozornosti, ker se je obnašal normalno in je bil tam znan gost.
Preden sta se poročila, sta Sergio in Licia večkrat prišla skupaj v to gostilno, saj sta stanovala blizu: od tam pa vodijo razne kratke in mikavne poti za sprehode zaljubljenih parov. Tudi po poroki in še ko sta se ločila sta včasih prišla v to gostilno s svojo hčerkico.
Dan se je nagibal h kraju in sta odšla iz gostilne, po nekaj sto metrih pa krenila po betonskih stopnicah ob cesti na samotno stezo. Verjetno se je Fain usedel na tla tam, kjer je pred leti zaljubljen par posedal in delal lepe načrte za bodočnost. Za hip je podoživljal tiste vesele trenutke in vso zagrenjenost naslednjih let.
Dekletce mu je utrujeno zaspalo v naročju. Potegnil je iz žepa samokres in ustrelil otroka v sence. Včeraj je izjavil, da je hotel usmrtiti samega sebe. Ko je potegnil iz žepa samokres, je rekel v naročju spečemu otroku: »Zbogom Iviana!* Sam ne ve, tako pravi, kako je ustrelil otroka, namesto samega sebe.
Kod je potem šel do bara na trgu pred stadionom, ni znal povedati; verjetno po stezi do gostilne Zvan; od tod pa po cesti ob taborišču do bara. Tu je položil otroka na stol in rekel; »Ubil sem o-troka; pokličite policijo*.
Ko Fain pripoveduje dogodke usodnega dne, gre mirno in normalno do strela, po tem pa začne jokati in jecljati: »Odpusti mi Iviana*.
Kdaj se mu je v glavi po-rojila strašna zamisel in kaj je sploh nameraval? Zagonetke, ki Jih Je težko uganiti. Njegovo početje je vse tako nesmiselno, kot da bi imeli opravka z blaznežem. In zakaj je ubil svojega edinega
otroka, ki ni imel nobene 1 ček ne samo svojcev, ampak
krivde?
Pištolo je kupil pred nekaj dnevi v Ulici Mazzini in pred dobrim tednom je prostovoljno zapustil delo. Nekateri pravijo, da je dva dni pred zločinom pokazal pištolo ženi in ji rekel, da bo napravil samomor. Drugi pa pravijo, da ji je nekaj dni prej rekel: »Točila boš v kratkem krvave solze*. Zaradi te grožnje se ga je žena baje precej bala.
Kdor Faina pozna Ze z mladih let, pravi, da je bil zelo delaven in dobrega značaja, čeprav precej zaprt vase. Ko pa^je bil! še. dečko, je bil kot živo srebro in zelo družaben. Njegov značaj se je začel spreminjati, ko so mu po nesreči’ leta 1944 odrezali levo nogo pod kolenom. Ni se mogel več tako igrati s svojimi vrstniki in skakati brez skrbi. Vedno bolj ga je grizel občutek manjvrednosti, v družbi prijateljev je spoznal Licio* krasno in živahno dekle, in se strašno zaljubil Vanjo. Skraja ga ni marala; ker pa ji je tako vztrajno dvoril, je pristala in sta se poročila. Toda kmalu so nastali spori, saj v hudi stanovanjski stiski in s čutom manjvrednosti zadostuje vsaka malenkost. Ločila sta se; a prav gotovo je bil Fain še vedno zaljubljen v svojo ženo in je vedno bolj trpel zaradi ljubosumnosti. Toda žena, kakor pravijo, se mu je odtujila in mu dala razumeti, da sta lahko samo dobra prijatelja. Tudi svojega otroka, ljubko Iviano, ki je bila ljub-
vsega okoliša, je verjetno i-mel, po svoje sicer, zelo rad.
Morda je v zadnjih letih računal, kako, bi prišel do svojega domka, v katerem bi kolikor toliko srečen lahko živel z ženo in hčerkico. Garal je in delaj tudi ponoči ter upal, da si bo spet pridobil ženo. Njegovo dejanje, strašno in grozno, ne more najti opravičila; lahko si predstavljamo ali,, ugibamo,,kaj ga je do tega dovedlo. .	1
Mlad je še in krepak mož. Čaka ga huda kazen. V dolgih letih za rešetkami ga čaka ne samo kazen, ki mu jo bo
prisodilo sodišče; ampak podo-ubkega otroka, ki mu je vzel življenje. To mu bo naj-
ba Jju
Ob današnjem tekmovanju pevskih zborov
Prosvetna zveza je dolgo časa premišljevala, kako poživiti delovanje pevskih zborov ter hkrati nuditi pevcem, ki stalno obiskujejo vaje, enkrat ali dvakrat na teden malo zadoščenja za njihov trud. Zato je SPZ povabila na posvetovalni sestanek vse pevovodje. Na sestanku so se domenili, da bodo priredili tekmovanje pevskih zborov v narodni pesmi. Tekmovanje so zaradi upravičenih zadržkov prenesli od lanskega leta na letošnje.
Danes bo prvo izločilno tekmovanje v dvorani na stadionu sPrvi maj», na katerem bodo nastopili zbori prosvetnega društva «Albert Sirk» iz Križa, PD sProsek-Kontovels, PD «Slovan» iz Padne ter ljudskoprosvetni zbor od Sv. Marije Magdalene, ki je znan tudi pod imenom «Rota» ali zbor iz Rovt. Vsak zbor bo zapel poleg obvezne pesmi za moški zbor v priredbi V. Švare vDobil sem pisemce» ter narodne ePa se slišs za mešani zbor še tri slovenske narodne pesmi po lastni izbiri. Vrstni red nastopov bodo določili pred začetkom tekmovanja z žrebom.
Nastop bo ocenjevala komisija, v kateri bodo Drago Curk, ki je znan kot pevovodja pevskega zbora «Trstn, ki je pred leti prenehal delovati; Ivan Grbec, tržaški glasbenik; Vladimir Lovec, pevovodja koprskega zbora in ravnatelj Glasbene šole v Kopru; Pavel Merku, tržaški glasbenik ter Vladi Premru, dolgoletni pevec moškega zbora «Ivan Cankars od Sv. Jakoba. Najboljša zbora z današnjega tekmovanja pojdeta v finale.
Pevski zbori se vneto, čeprav tiho, pripravljajo, da zasedejo čimboljše mesto. Prav bi bilo, da pribite na prireditev vsi, ki želijo svojim zborom uspeh. Tako jih bodo s svojo veliko udeležbo najbolj ohrabrili ter jim pomagali k dobremu nastopu.
Na finalnem tekmovanju bo nastopil izven konkurence tudi Komorni zbor, ki je po več letih zopet začel '-vaditi. Izide tekmovanja bomo objavili v torek.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
hujša kazen.
 ............................  n
Izpred sodlščo
Dve razpravi tihotapstva cigaret
Begunko so oprostili, jugoslovansko državljanko pa obsodili
Skoraj vsak dan so na tržaškem sodišču razprave zaradi jugoslovanskih cigaret, ki jih prinesejo na naše področje izletniki, ali pa Tržačani, ki gredo onkraj meje z obmejnimi propustnicami.
Včeraj je bila zaradi cigaret na zatožni klopi Valeria Cher-stich, rojena v Zadru, zdaj pa
Atenta letečega oddelka kvesture peljeta Faina po zailiše-vanju v zapor.
Živi v begunskem taborišču v Ul. Pradamano v Vidmu. Lanskega avgusta sta jo ustavila blizu glavne ribarnice v Trstu dva financarja, ker je imela pri sebi 50 paketov jugoslovanskih cigaret «Morava* in 2 litra likerja. Prijavili so jo seveda sodišču zaradi tihotapstva
Na razpravi je priznala, da je imela cigarete in liker. Rek. la je, da je blago kupila v Zadru, kjer je bila na obisku pri svojcih, cigarete in liker bi dala bolnemu očetu. Poudarila je, da je blago prinesla v dobri veri, ker ni pač vedela, da se ga ne sme prinesti v Italijo.
Sodišče jo je popolnoma o-prostilo, ker dejanje ni kaznivo. Blago pa so zaplenili.
Manj sreče je imela na i-stem sodišču 39-letna Vera Sa-godin iz Ljubljane, ki je 31. marca prišla z vlakom na izlet v naše mesto. Med carinskim pregledom na Opčinah sta financarja našla med perilom v kovčku 72 škatlic cigaret »Morava*. Prijavili so jo sodišču in aretirali.
Sodniku je dejala, da bi cigarete podarila svojim znancem v Trstu nekaj pa jih zamenjala za drugo blago. Rekla je tudi, da ni bilo 72 škatlic, ampak 62. Nič ni pomagalo. Sodišče jo je obsodilo na 54.933 lir globe in na plačilo sodnih stroškov pogojno in brez vpisa v kazenski list.
SNG
v TRSTU
V sredo 8. t. m. ob 13.30 in ob 20. uri v POSTOJNI
Marija Holkova
PEPELKA
C
RADI
NEDELJA, 5. aprila 1959
KADIO THST A
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Slo-veriskkfolklor-ni motivi: 9.00 Kmetijska obdaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.45 Kabalevsk,: Kcinecti-jantje, suita: 12.15 Za vsi.kogar r.ekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — krOTuka 7 dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Ciganski motivi; 15.20 Orkestra Guen-ther Fuhlisch in Eela Sanders; 15.40 Zbor Valentin Vodnik; 16.00 Glasbeni popoldan;
16.30 Plesna čajanka; 17.00 »Pahljača*, veseloigra v treh dejanjih, ki jo je napisal Carlo Goldoni; nato Glasbena fantazija; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operetna glasba; 21,00 Pesniki m njih stvaritve; 21.20 Od melodije do melodije; 22.00 Nedeija v športu; 22.10; Večerni motivi v slovenskih pesmih; 22.30 Beethoven: Sonata št. 9 v A-duru za violino in klavir; 23.00 Trio Ed-dle Heywood; 23 30 Nočni ples.
TRST
7.45 Kmetijska oddaja; 14.30 »El Campanon*; 15.00 Pisatelji pri mikrofonu; 16.15 Kvartet Van Wood; 16.30 Prenos drugega polčasa nogometne tekme; 17.30 Simfonični koncert; 22.45 Pri klavirju Maureen Jones
II. PROGRAM
16.00 Glasbene melodije vseh dežel; 17.00 Glasba in šport; 18.30 Plešite z nami; 20.30 Štiriindvajseta ura; 21,30 Operna glasba;
22.30 Športna nedelja; 23.00 Eros Sciorid-li in njegov orkester.
III. PROGRAM
19.30 Simfonične skladbe; 20.15 Večerni koncert; 21.20 Čarobna piščalka, opera v dveh dejanjih.
RADIO KOPER
Poročila v italijanščini: 12.30 17 15, 19.15 22.30.
Poročila v slov.: 7.30.	13.30
15.00.
6.00-7.15 Prenos RL; 8.00 Kmetijska oddaja: «Obisk pri vinogradniški skupnosti v Montinjanu — Pcgovor med agronomom in Drejo*; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Naša nedeljska reportaža: »Utrinki s poti po komenskem Krasu*; 9.20 Zabavna glasba; 10.00-10.30 Prenos RL; 10.30 Operna glasba, 11.20 Simfonični koncert; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.50 Glasba po željah (II. del); 13.30 Za našo vas; 14.15 Veseli tržiškii kvintet; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 15.10 Glasba po željah; 16.00-19.00 Prenos RL;
19.00 Športna nedelja; 19.10 Glasbeni intermezzo; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.45 Plesna glasba.
SLOVENIJA 327.1 m. 292.1 m. 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00
10.00.	13.00,	15.00,	17.00,	19.30
22.00. 22.55
7.35 Vedri zvoki; 8.00 Mladinska radijska igra; 8.45 Skladbe za violino in klavir; 9.15 Zabavna matineja; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 «lz narodne skri-nie»; 11.30 Bedrich Smetana: Vi-Segrad, slanik — dve simfonični •pesnitvi iz cikla «Moja domovina*; 12.00 Naši poslušalci čestitajo ih pozdravljajo — I.; 13,30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.25 Operetni zvoki; 16.00 Nace Grom: Vas skrbi za mesto;
16.30 Slovenski samospevi; 16.45 Boris Papandopulo: Concertino za trobento in godalni orkester; 17.00 Z zabavnimi melodijami in popevkami v dobro voljo; 17.30 Radijska igra — Zvonimir Bajsič: Goljufa; 18.29 Uverture in arije iz oper G. Rossinija; 20.00 Nedeljska revija zabavne glasbe;
21.00 Obisk pri naših skladateljih, 22.15 V plesnem ritmu; 23.10 Od popevke do popevke; 23.30 Ivo Petrič: II. simfonija.
TELEVIZIJA
10.15 Oddaja za kmetovalce;
16.00 Prenos prihoda na cilj kolesarske dirke po Čampami in športna poročila; 18.00 Oddaja za otroke; 18.45 Perry Como Show; 19.15 Afriške pustolovščine:	Ni perfektnega zločina, policijska povest, film; 20.10 Tedenski izbor dokumentarnih filmov; 20.30 Poročila; 21.00 Glasbeni variete; 22.05 Resnične zgodbe o psih:
22.30 Športna nedelja.
Jutri
14 00 Selška ura; 18.30 Poročila;
I 13.45 Kako opremiti stanovanje; 19.05 Igra ansambel Van VVood; 19.35 Oddaja za delavce; 20.05 Spcrt; 20.30 Poročila: 21.10 Gospa hoče dragocen kožuh, film; 22.40 Današnji ritmi; 23.00 Poročila, RTV JUGOSLAVIJA ll.CO Kmetijska eduaja — Zagreb: 15.00 Pieros programa tuje TV postaje; 20.00 TV dnevnik — Beograd; 20.20 »Sprejem v partijo po smrti*, dokumentarna oddaja za 40. obletnico ZKJ — Beograd; 20,40 »Servisna pestaja*. glasbena revija — Beograd; 21.50 Jean Anouilh: «Sola za očete*, v izvedbi gledališča »Ad hoc» — Ljubljana.
Jutri
20.00 Oddaja iz poljudne znanosti — »Neslišna patrulja* (o alpinistih) — Beograd; 20.30 »Ve-hfc.i in map*, celovečerni domači film — Beograd.
f OLEIUI.1SČA j
VERDI
V četrtek ob 21. uri bo koncert tržaškega simfoničnega orkestra pod vodstvom Rudolfa Alberta ter s sodelovanjem pianista Pietra S rad a Na sporedu so dela Beethovna, Čajkovskega in Straussa.
TEATRO NUOVO Danes ob 17, uri predstava komedije «Vrti:Ijak», ki jo je napisal Massimo Dursi
( Ml
DNK A HIKISVK
VI A )
Prosvetno društvo »Igo Gru. den», Nabrežina. Vsako sredo od 2(1 do 22. ure sestanek članov in simpatizerjev. Razdeljevanje članskih izkaznic za leto 1959. Pomenek o reorganizaciji pevskega zbora, dramske družine in drugo Vabi odbor.
itiiiitiiiiiiMMimtiiiiiiiiiitiiiiHiiHiiiiiMiimiiiiiiiifiiMHitiiiimiiiittiimiiiitiiHMiittiiHtmiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiitiiuitiiHmiiiiiiiMiiiiiitimiitiiiiiiuiiiiifiiiimiiitiiimiiiiiiiiiHiittifiitiiiiiiiiim ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Nesrečna mati
Dne 4. aprila se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 14 oseb, poroka pa je bila ena.
POROČILA STA SE: mehanik
Remigio Fontano* in gospodinja Jolanda Colbasso.
UMRLI SO: 2-letni Sergio Klin. gendrath, 79-letn,i Giovanni Bal-aas, 62-ietna Giuseppina RosSit vd. Rocco, 38-letna Fiorlta Bor-ghello por. Marchetti, 75-letna Antonia Vattovaz por. Marši, 3-lctna Iviana Fain, 64-letni Antonio Colom bi n, 79-letni Luigi Gf i-malda, 57-letn.i Giovanni Vascotto. 93-letna Vittoria de Marchesettl vd. Chint, 81-letnl Giuseppe Marži, 75-letna Maria Teresa Duce vd. Roli, 55-letna Aliče Boeck por. Schneider, 62-letna Maria Petrič por. Bertaglia.
OKLICI
Uradnik Tullio Morin in gospodinja Leonilda Tomasich, inž. Bruno Rocco in dr. kemije Ar-duina Pascucci natakar Elvio Da. vanzo in šivilja Marinella Tre-mul, sprevodnik Sergio Colortna in gospodinja Fulvia Irmani, poštni uslužbenec Giuliano Peternelu in frizerka Esterina Romano, uradnik Francesco Masiello in gospodinja Mirella Cefalo, karabinjerski brigadir Marlano Mancini in uradnica Rosa Acclavio, inž. Claudto Lonardieri In gospo, dinja Enrichetta Bonetti, prodajalec Renato Brat os in prodajalka Mariagrazia Clavl, uradnik Bruno Millo im uradnica Liana Bregant agent CP Giuseppe Ca-talanotti in frizerka Aliče Bura. nel, radiotelegrafist Sergio Bran. dolin in gospodinja Rita Furlan, težak Riccardo Michellc in go-spodinja Graziella Ragazzi, kurjač Antonio Giudicl in gospodi, nja Caterina Lettich, mehanik Luigi Lo Nigro in delavka Er. i miinia Osvald, mehanik Ennlo BL
OD VČERAJ DO DANES
siacchi in gospodinja Anna Maria Azzolin, hotelir Giovanni Besa in uradnica Liliana Škrinjar, finanč-ni stražar Alfredo Giorgio in madnlca Odetta Fiorentin, mehanik Domenico Catalano in gospodinja Nella Govelli, gostilničar Mario Marzari in gospodinja G1L da Grando, uradnik Giulio Cra-vos in gospodinja Lucia Korn-feind, uradnik Giovanni Ferrara in bolničarka Luigla Triscoii, uradnik Paolo Marši m uradnica Dorotea Dol jak, agent javne varnosti Antonio Feancioso ld frizerka Marisa Ida Caldera, karabinjer VirgiHo Salclccia in gospo d,nja Maria Cristina Salclccia, uradnik Ovidlo Rolta In uradnica Lina Labioaz, Cosimo Martucci in Maria Campanella, šofer Antonio Savron in gospodinja Giu-stina Strajn, uradnik Fedeifco Castelli in gospodinja Francesca Saveria Fuersager, agent javne varnosti Achille Corea in gospodinja Maria Rlzzi, Velimir Hoffmanu In Odtle Plmpach, kovač Giorgio Novello in prodajalka Bruna Oervazzl, delavec Just Ba-kič in gospodinja Tereza Jurkič, agent CP Giorgio Bonivento In gospodinja Liliana Brischia, zidar Umberto VIMori in natakarica Bianca Donvito, kuhar Giovanni Giraldi in gospodinja Jole Rigo, inštalater Ubertino Zoppela. ro m šivilja Maria Giorgi.
 «»--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu
D« vanzo, Ul. L Bemlnl 4; Giusti, Furlanska cesta 7; MUlo, Ul, Buonarottl U; Mlzzan, Be-
neški trg 2; Tamaro-Neri, Ul Dante 7; Harabaglla, Barkovije, In Nicoli, Skedenj, Imata vedno nočno službo.
kakra obrn,a )
Tržaški llialelUdčnl klub »L.
Košir*. Danes bo v prostorih kluba v Ul. Roma 15-11, sestanek od 10. do 12. ure.
V petek 17. t. m. ob 20.30 priredi Slovensko planinsko društvo v Trstu planinsko predavanje s skioptlčnlmi slikami »Po domačih in tujih planinah* v Gregorčičevi dvorani.
(ftAUOVI in PKIkFlIVKl)
* v————----------------------  #
Namesto cvetja pa grob pok. mam« Ivane Kopun, daruje družina Kopun 5.000 Ur za Dijaško Matico in 5000 lir za »Cassa Mu-tua Poligrafi«!*
V počastitev spomina pokojne Apolonije Žnidarčič daruje Zora Nardin 1000 lir, družina Kosmina 1000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob mame Erneste Jagodic daruje Ivanka 50o lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok Tončke Žnidarčič daruje Albert Ščuka 1000 lir za Dijaško Matico.
Za Dijaško Matico daruje Ivan Kranjc 1000 lir.
 «»------
LOTERIJA BARI	22	90	2	43	40
CAGLIARI	34	20	45	21	38
FLORENCA	20	75	57	71	55
GENOVA	40	21	44	18	87
MILAN	90	5	3	89	50
NEAPELJ	27	66	15	90	14
PALERMO	16	10	12	78	53
RIM	45	81	32	43	28
TURIN	76	84	46	86	28
BENETKE	38	48	43	6	24
ENALOTTO
IX IX 21 IX 2 X 2 2
Ravnateljstvo sporoča, da prejmejo dvanajstice 6.410.914 lir, enajstice 198.275 lir, desetice pa 14.352 lir.
Clclo MELILLO
7.500 Ur otroška kolesa, ženska in moška . šport kompletna z vsemi nado-mestnimi deli In pritiklinami po ZELO UGODNIH CENAH. — Vsa naša kolesa so zajamčena za dobo 12 mesecev
TRST — UL. A CACCIA J
Zahtevajte ponudbe!
KINO
Excelsior. 14.00: »Suhi ples*, Jer-hy Levvis VistaVision.
Fenice. 15.00, 18.40, 21.50: «Velika dežela*, Gregory Pečk, Jean Simoni, Caron Baker. Techm-•color, technirama.
Nazionale. 16.00:	«Ljubezen in
smola*, M. Mastroianni, V. Cortese, M. Arena.
Arcobaleno. 14.00:	»Potovanje*,
Deborah Kerr, Yul Brynner Technicolor.
Supercinema. 14.00: «Mačka», F. Arnoul, resnična zgodba o špi-jonki v okupirani Franciji. Fiiodrammatico. 14.00: Nastop skupine Cece, Doria in Rosy de Sevilla v reviji «Parada žena*. Na platnu: «Renegati iz Wyo-minga*.
Grattacielo. 14.00: «Policarpo, uf-ficiale di serittura*.
Cristallo. 14.00: «Rakete v vrtu*, Paul Newman, Joane VVood-vvard, Joan Collins, Jack Car-son. Cinemascope.
Capitol. 13.30: «Deset zapovedi* Astra Roiano. 14.30: »Cas življenja*, J. Gavin, L. Pulver. Alabarda. 14.00: «Običajni neznanci*, Vittorio Gassman, Marcello Mastroianni, Rossana Rory, Toto Aldebaran. 16.00: «Ni časa za umiranje*, V. Mature, Leo Genn. Ariston. 14.00: »Zbogom orožje*, R Hudson, J. Jones.
Aurora. 13.30: «Vikingi». Garibaldi. 14.00: «Usoda cesarice*.
Tretji del Sissi Ideale. 14.30: «Dracula — vampir*. Mladoletnim prepovedano Technicolor.
Im pero. 14.00: «Usoda cesarice*, Sissi, tretji dogodek.
Italia. 14.00: «Običajni neznanci*, Vittorio Gassman, Marcello Mastroianni, Rossana Rory, Toto Moderno. 14.00: «Zakon močnejšega*, Glenn Ford Oinemascope, technicolor.
S. Marco. 14.00: »Čolnarji z Volge*. J. Derek, D, Addams, Savona, 14.00: »Siegfried*, S. Fischer
Viale. 14.00: «Pistolero iz Utaha*, R. Calboun.
Vittorio Veneto. 13.15: «Gostišče šeste sreče*, Ingrid Bergman, C. Jurgens.
Belvedere. 14.00: «Zakon vešal*, J. Cagney.
Marconi. 14.30: »Krasne Sabrinine noge*, M Van Doren.
Massimo. 14.30: »Ognjeni zaton*, Rory Čalhoun. Martha Hyer. Novo cine. 14.00: «Moja babica policaj*, Tina Pica.
Od-eon. 14.30: ilRazbeljene cevi*, Steriing Hayden, Y. De Cario Radio. 14.00: «Ljubezen v vojni*. Cinemascope, technicolor.
KINO V MILJAH Verdi: «Nevarne žene*, Sylva Ko-scina.
Roma: «Otok piratov*. Technicolor.
Volta: »Prva ljubezen*, A. Pana-ro. C Gravina.
Europa:	«Pionirji Zahoda*, V.
Mayo.
IH PW« /VIZA
V TRSTU___________________
PRIREDI
tekmovanje pe«skih zborov v narodni pesmi
DANES OB 16. VRI v dvorani na stadionu ePrv i maj*; Tekmujejo pevski zbori iz Pndrič, Proseka - Kontovela, Sv. Križa in Rovt.
12. aprila 1959 ob 16. uri v Borštu:	Tekmujejo
pevski zbori iz Bazovice, Boršta. Doline tn Lonjerja • Katinare.
19. aprila 19.59 ob 16. uri finale v Avditoriju v Trstu; Tekmujejo pevski zbori, ki so dosegli na obeh predtekmovanjih prvo in drugo mesto.
Vsa tri tekmovanja bo ocenjevala strokovna komisija.
Slovenska prosvetna zveza bo podelila za prvo, drugo, tretje in četrto mesto v finalni tekmi prvo, drugo, tretjo tn četrto nagrado.
Vstopnina 100 in 50 lir.
, MALI OOLAS1
NAJLEPSA DARILA vašim sorodnikom lo prijateljem v Jugoslaviji so ameriška BUNDA, VETRNI JOPICI, MONTGOMEHY, dežni al| balonski plašč, dežnik, nogavice, rokavice, kos blaga za moško ali žensko obleko ali spominski predmet, kar vse lahko dobite po najugodnejših cenah V VELIKI MANUFAKTURNI TRGOVINI »MAGAZZIN1 ALLA STAZIONE* V TRSTU, UL. CEL.
LINI 2 (1. nekaj ^r3k°'’jSiS st ). stroške vijo krijem 1 mi. S1'”1 vam priznamo Pos'“ -jjo B-Oglejte si, neobvezno,
gato izbiro!	.kaTESNA
TRVO VRSTNA	DELU1	^(ihl,
TRGOVINA v mestnem- ^ zelo velik dohod»k. se P Tel(l0.
izredno
oucci 30
i()U*
PISALNI STROJ
vefcti Les!co-n» s slov Telefonu kami proda zašel)"	C!t-
rati na štev. 91-69«.
ducci 30.
POUČUJEM VSE	fer.
Uspeh jamčim. Cene mo pr s a 0252031,	,	tne	I0-
OTROŠKE VOZIČKE, žičke, žimnice oUS —Riištvo ** nex in vsakovrstno P""* Trsta bite pri MADALOSSV Trerf)
Ulica Torrebianca vos* Oblcbre.
dri,sjs™|*ski"
v TRSTU
vabi vse članslv0 n!,rol-nimivo_ Pfedava™ ije« dr. Jeza «0 ”„fike v razvoju sloveni- g y Italiji in >ta‘Ua daVanjf Sloveniji*.	jne	6.
b0 7 Phn2o 30 v aprila ob 20.3U v .j eBi
čičevi dvorani. Vah'
so vsi, ki jih zanima
ma predavanja-
N O V O:
Melik; Slovenijo V-zv. 3. knjiga L i-Hugo: Človek ki s^S0.' smeje
Stole Popov:
TRŽAŠKA KNJIGIIjjj
I i-nI - I I. N* .
Telelnn
ŠKOCJANSKE JA*11
vas vabijo j
OGLED VSAK IN OB VSAKI
Cene: 200, 100, 40
GOSTINSKI 0BBniva£i »HIŠNIKI. Vcjžii-in gostilna po ?j)0 tuj* ski jami Vam n«d j» in domače specl? . domača vina-
ŠIVALNI
»Perfektni šiV' ^
(svetovnega sloveS7agra<10
je mednarodno .
zlatega komP	,\il
»S premikom vzvoj^ jjVj
avtomatično z ra	S1
na vezenje >zlfc urnbe» gumbnice in 8 dalj*-CENE od 40.0^-^seJi1 Na obroke
^ Jokra^
°brnitgea ekskluzivi^
Ponje«« bazzanelua ;eneziž» i r s t, iji. . ,q7
,eI-2 nlyl
Pošilja se tudi
ZAHV*^, ,alr
Prisrčna hvala
počastili spomin ne matere
MARIJE
Se posebno *a^rll, i. *,j’
mu pevskemu	V	poH-
cem cvetja ter v- zg8nl' , spremiU na njeg^ -ro jU,C
PERIC, in
Salež, 5.IV-10®®
zahvA^/
Globoko Sanje"' pazljivosti in nam ob priliki dragega
VLADIMIR« sl^
se iskreno za
tistim ljubezniv"" pj«
so na različne "a jia"1 iD
njegov spomm
sta';c
iaIrto f
Vsem prijateljem in znancem naznan) 0ti vest, da smo včeraj spremili k zadnj
predrago mamo in no no
IVANO KOPUN
Žalujoči: otroci ERNESTA 1» snaha in vnukinji
Trst, 5. aprila 1959.
jiorlško-l»enešfai dnevnik
Včeraj na sedeiu trgovinske zbornice v Gorici
Oprave za uresničitev načrta
jfojjiobilske ceste Palmanova-Ljubljana
Zaželen bi bil sestanek predstavnikov trgovinskih zbornic h Gorice in
4!*'	11,1
»onilc. zt trgovino, Perici !Lm poljedelstvo v k okf.«r^an®*’ n* katerem >]•	na4rt	z* grad-
WWn2bfl*k« ceste Pal-
l/lSf" ' Liubliana-
^ in Tp poslanca Mar-L C0’ Pcedeednik tr-'*v«i * mic* Bi«ot. Pred-Nitaw?'Paaia dr. Poterzio, S,	Ukrajine Zernet-
ACI inž. Lo-Uvnik zveze indu-trJlacces€’ Predstavnik vJev Trobitz, pred-a l»fu^°	lcega “rada
!»H^j * dr. Mauro ter ge-*** dr trg°vinske zbor-
*' L?.andutti-
\7'8> »poročil pred-Hv»wmske zbornice in W » *°spodarske raz-lrekui*jo povezavo !	*vtornobilskih	cest
^ s0lJn,skim>. povezavo, % trgovske in tu-*»« J"** s Padsko niži-1 >>i BrJan*kim Polotokom,
r8aitttoi-Stavliala naikrajšo in)s° *vezo med mi-
* vodL Iu'bljanskim cest-
kddjriii	80	prisotni
t(» <j0 ’ .* ie mogoče ta na-J*^rtai vci z upoštevanjem *"»('« n ?a i* Prikazal inž. Sta, , Posvetovanju za S’ v	Treh Be-
S8, ki	23- junija leta
% r,,,?, ,Je objavil v po-Hilslci !kaoiji goriški av-Ker bi ta ce-
* obči?°rala Prečkati go-.V( tnož °’ .bi dala mestu ,!v»ji tj 0st* gospodarskega ',ec * ttiJ6 utrPel° hud u-
J, cest* hi ° Pogodbo. No.
r ia *oJ?Tdstavljala lo-
^to&skit?3 0 nadal-ieva-Proti vJ avtomobilskih
> tadT °du' ki j^ Prodat 1« ‘ZJava OZN odo-v'S {«, 7tembra 1960, iz io p.i by<>n- Turin, Mi-
4».	ove-
5>ta^1UCiia’ “ V U'
d»jWv n zgoraj nave-
4"*' drfc, ZaWjUČUJ*' s . t0ta*n	nai upo
a C6Ste Za državna* 0 in za gospo-
»jLV tem ^Maj™e 111 Go'
V	nai bi se
Z JUgOSla-
lli^bi t»».	” privolila k
“8črta- Priprav-
''vJ^aza?® Se obvezuje, gal »vesti to delo.
je pri'
%“Pnilco« ,1 *tftavljen iz šj °bčin_ Porinjke zbor-V** ^rL^ne. ustali	m avtomobil-
ln>o i,
bil *l Pogd ri,a^ern listu že
K Sir«*?1 ielio- da bi
,?ao J, stvarnih, ko-Pr« ?nja’ da bi bil
Vil^tinske	0°ri*
V ^e >i zbornice ter
v L]ubl]n-ten m tudi po-
""!* krminskega
sveta
vt!ič?tadi v«' *ri Poudarja, Sit	uslug na
C grari«^	občine
*K»Zi,lavaniBe novih hiš
Av .'Jetija ^)a’ sekanja
AiA vodovoriVe’ k°Panja ! V k z>c, kod' PoPoijove b 'oi.i.bilo i«an]a gramo> L^JJbih -Jfdfno oriobre-(Ni.^ega “Mti, zahteva (nfj» J «a zem^da revizijo ivbr^u^0 ,n na po-Sw brtnj^ dajo obenem *ov m mdustrij-
cev, trgovcev, ki pridejo v poštev za davek na dohodke in za dodatni davek.
Globe in prekrški v preteklem mesecu
V mesecu marcu so mestni stražniki prisodili 162 glob zaradi naslednjih prekrškov: zaradi kršitev pravilnika o mestnem prometu 136, pravilnika mestne policije 8, pravilnika poljskih paznikov S, gradbenega pravilnika 2, higienskega pravilnika 1, pravilnika o prodaji nn drobno 5, odredbe prefekture o zapiranju lokalov 1, pravilnika o pseh 2 in zakona o cestnem prometu 2.
Konjederec je vlovil 24 psov brez nagobčnika.
Brda cvetejo
V Brda je prišla spomlad: drevje cvete in daje vtis, kot da je po pobočjih toliko belih kep. Lepših kot so sedaj, si ni mogoče misliti, še lepša, predvsem mikavnejša pa bi bila po njih speljana lepa cesta, in če bi imeli vaščani vodovod. Brez tekoče vode si skoraj ne moremo misliti razvoj turizma. Ze sedaj, ko še ne moremo govoriti o suši, morajo avtomobilske cisterne dovažati vodo v vodnjake v Števerjanu. Ob tako trdi vsakdanjosti izgubijo tudi Brda svojo romantično privlačnost.
Rojstva, smrti in poroke
Od 29.- marca do 4. aprila se je rodilo 8 otrok, umrlo je 10 oseb, oklicev je bilo 11, poroke pa so bile 3.
BODILI SO SE; Marlarosa Pasooletti, Roberto Manfreda, Oabriella pi Stasio, Angelo Cantarut, Carla Lombardi, Flavio Padovan, Alda Marussi in Giorgio Vecchi.
UMRLI SO; 70-letna Humar Alojzija vd. Miculus; 67-letna Giovanna Devetag, 64-letni u-pokojenec Silvestra Musina, 67-letni upokojenec Massimi-liano Macoratti, 86-letna Regina Petrik vd. Caissutti, 73-let-na Maira Luis vd. Grudina, El-letni Stefano Skrt, 56-let-na Ida Belli por. Lippi, 73-etni upokojenec Angelo Bi-zaj. 65-letni Luigi Conati.
OKLICI:	železničar Ennio
Alt in Anna Maria Pasrjuali-ni, uradnik Umberto Codiglia in učiteljica Podlina Zoia, u-radnik Martino Viel in Nadia Bradaschia, sel Giuseppe pal-miero in Consiglia Manna, delavec Bruno Simonetti in Mil-via Marega, orožnik Achille Macera in Lucia Gianuario, šofer Giuseppe Ciampa in Sil-vana Ianni, mehanik Ottavio Chiopris in Santa Cristofoli, uradnik Paolo Marši in uradnica Dorotea Doljak, šofer Ferruccio Sclauzero in Maria Pecorari, geometer Sergio Fe-ruglio in Natalia Vucchi.
POROČILI SO SE: geometer Fabio Lutman in učiteljica Maria Innecco, oficir Tul-lio Vidulich in uradnica Lina Lazzari, uradnik Francesco Di-pietro in Adelina Marega.
Ker so padli s kolesa oče in sinčka v bolnišnico
Včeraj je 33-letni Elvito Pompeo iz Ul. Lungo Isonzo
naložil na kolo svoja dva sinč. ka, 7-letnega Maurizia ter 4-letnega Francesca, da bi ju peljal na izlet proti Furlaniji, toda že pri Majnici je bilo njihovega izleta konec. Oče je namreč iz neznanih vzrokov nesrečno padel.
Mimoidoči, ki so jim prišli na pomoč, »o ustavili neki zasebni avto, ki je ponesrečence peljal v bližnjo bolnišnico S. Giusto. Očeta, ki je bil po o-brazu samo opraskan, so obvezali in odposlali domov, o-troka pa so odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. 7-letni Maurizio si je pri padcu razbil nekaj zob, prebil zgornjo ustnico ter ranil po glavi; v bolnišnici bo moral ostati 10 dni. 4-letni Francesco pa bo ostal v bolnišnici g dni, ker se je pri padcu ranil v zgornjo ustnico ter po glavi, seveda če ne nastanejo komplikacije.
 «»-------
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Alesani, Ulica Carducci 12, tel. 22-68. Dopoldne pa Ponti e Bassi v Raste-lu 26, tel. 33-49.
Seja dokrdobskega občinskega sveta
Včeraj zvečer je bila v prostorih županstva seja dober-dobskega občinskega sveta, na kateri so razpravljali o sledečih točkah dnevnega reda: o-dobritev seznama občinskih revežev in dodatni pregled načrta za gradnjo pokopališča v Dolu, za katerega se bo morala občinska uprava sposoditi še en milijon lir. Napravili so seznam delovišč za leto 1960 ter se pogovorili o tarifi za vodo, ki znaša 80 lir za kubični meter. S tem v zvezi naj povemo, da imajo vodo vse družine v Doberdobu in na Poljanah, odkar je upravo vodovoda prevzel CAFO. Prej so imeli vodo samo po nekaj ur dnevno, na Poljanah pa je sploh niso imeli. Tudi potrošnja elektrike za črpalko je sedaj veliko manjša. Poprej je šlo okoli 180.000 lir mesečno, sedaj pa samo 58.000 lir, kar je šlo vse iz občinske blagajne. Vse kaže, da se bo tarifa še za nekaj lir znižala. Občani so s sedanjo dobavo vode nadvse zadovoljni, saj jo imajo ob vsaki uri.
Spet gradijo ljudsko hišovSovodnjah
V Sovodnjah so pričeli graditi ljudsko hišo na začetku vasi, v katero bodo naselili tiste družine, ki živijo v neprimernih stanovanjih. V njej bo prostora za šest družin. Sedaj, ko se je delo znova pričelo, se upa, da ne bo novih nepotrebnih zastojev.
 1>------
DAROVI
Zet Dijaško Matico daruje Franc Jarc iz Doberdoba, Tržaška ulica, 2600 lir.
'OTZ
Danes Triestina v Rimu proti Laziu
Enajstorica Lazia šibkejša postava Triestine nespremenjena
Pri Laziu bo Molino nadomestil Eutemiju, Costariol pa Bravija ■ Bizzarri ne bo mogel igrati?
Po dveh tekmah na domačih tleh je morala Triestina pripraviti kovčke in se odpeljati v Rim. Tam bo morala sprejeti borbo z enajstorico Lazia, ki se nikakor ne more zadovoljiti z 22 točkami, ki si jih je po 25 nedeljah prvenstva priborila.
Sicer je tradicija nasprotna Triestini in prav zaradi tega bodo morali biti budni od začetka do konca igre. Sicer so nekateri mnenja, da je Hum-berto Tozzi glavna puščica napada Lazia in da je dovolj njega ustaviti. Naloga je težka, a menijo, da bo moral Szo. ke prevzeti nalogo angela varuha tega res odličnega igralca. To pa zato. da bo Bernardin bolj prost.'
Lazio v zadnjih letih, ko so začeli z ekonomijo v nasprotju s trošenjem milijonov za igralce, ki niso toliko koristili klubu kot so od njih pričakovali, ni ekipa, ki bi lahko vzbujala strah. Vendar lahko najde ugoden dan in tedaj ni ekipe, ki bi lahko zadržala napadalnost Tozzija in tovarišev.
Na srečo Lazio ni v dobrih vodah; trener ne bo mogel razpolagati z nekaterimi do-
MMMHMIlIttlllHIIHIIIIIMHIItnillllVMIlItttMtlH
Ob prisotnosti velikega števila mladine
Obnovitev prosvetnega društva «Naš prapor* za Pevmo in Oslavje
Važno delo prof. Viktorja Vižintina - Kaj imajo v programu
V petek ob 20. uri je bil j misijo, ki je predložila imena
Pevmi množični sestanek mladine iz Pevme in z O slavja. Sestanek je bil sklican z namenom, da se obnovi društvo »Naš praipor*, ki je v presledkih obstajalo od leta 1906 dalje in v katerem so se vedno udejstvovali vsi O-slavci in Pevmci. Sestanek je otvoril prof. Viktor Vižintin, ki je prisotnim obsežno prikazal velik pomen prosvetnega delovanja v borbi za obstoj in razvoj našega naroda. Fevmska in oslavska mladina zaradi pomanjkanja pravilne zaposlitve in usmeritve zapravlja prosti čas na cesti a-li pa v gostilnah. S tem ne koristi niti sebi, še manj pa naši narodni skupnosti. Da bi se ta nezdrav pojav odpravil, jc najboljša pot obnovitev prosvetnega društva, v katerem bo mladina klesala svoj značaj in se usmerjala.
Ko je govoril o bodočem delovanju društva, je profesor Vižintin rekel, da bi i-melo društvo tri odseke; pevski zbor, dramsko družino in športni odsek.
Prisotni so nato izvolili ko-
lt Doberdobu sta se poročila Andrej Gergo-let in Emica Gergole t. Zavednemu mladeniču in njegovi zakonski družici želijo vse dobro v življenju vaščani in u-redništvo našega lista.
V Sovodnjah sta se poročila Josip Tomšič in Marija Mozetič. Priljubljenima domačinoma želijo obilo sreče v skupnem življenju znanci in prijatelji ter uredništvo našega lista.
odbornikov, ki so jih prisotni sprejeli. V sedemčlanski odbor bodo nato pritegnili še dva člana.
Danes ob 12. uri bodo imeli odborniki prvo sejo, na kateri bodo izvolili predsednika an *i razdelili delo. 25. aprila bodo šli člani društva na izlet v Koper, kje* bodo obiskali tovarno motociklov TČ«? roos.
Ko poročamo o tem nadvse važnem dogodku, si ne moremo kaj, da ne bi s tega mesta pozdravili nadvse hvale vredno dejanje prof. Viktorja Vižintina, ki ni niti član društva, pa se mu je vseeno posvetil z vsem srcem im z vso dušo, in to prav zaradi tega, ker je globoko čutil potrebo po tem koraku. Dogodek, ki je posnemanja vreden.
Obvestilo za učitelje
Učitelji, ki bi radi dobili suplence v šolskem letu 1959 -1960, naj napravijo prošnjo do 30. aprila. Ministrstvo je odredbo izdalo 1. aprila. Kdor želi, jo lahko prebere na šolskem skrbništvu, šolskem nad-zorništvu in pri didaktičnih ravnateljstvih.
——«»—:-
Goriško županstvo javlja, da bodo jutri 6. t. m. pričeli kopati jarek za namakanje v Ul. Scogli. Cesta bo zaprta okoli 20 dni.
—«*_____
Občni zbor goriškega podpornega društva
V nedeljo 12. aprila bo imelo goriško podporno društvo svoj redni letni občni zbor na leto 1958. Občni zbor bo v prostorih ZSPD v Ul. Ascoli 1-1,
ob 9. uri dopoldne odnosno ob 10. uri, če pri prvem sklicanju ne bi bilo prosotnih vsaj polovica društvenih članov.
Odbor vabi vse člane, podporne in redne, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora.
.i Razdelitev nagrad \ kmetovalcem
Danes ob 10.30 bodo v vojnem muzeju na Komu (Trg De Amicis) v Gorici razdelili nagrade kmetovalcem, ki so si uredili hleve in skednje.  «»--------------
Danes tekma
Juventina: Casarsa
Danes ob 15. uri bo na igrišču v Standrežu zelo važna tekma med domačo Juventino in Casarso za prvenstvo diletantov. Ljubitelji Juventine naj pridejo v velikem številu na igrišče navijat za svoje predstavnike.
 s s----
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: »V ljubezni in vojni*, R. Wagner, D. Wyn ter.
VERDI. 17.00: »Gospa moja teta*, R Russell.
VITTORIA. 15.15: »Ponosni u pomik*, A, Ladd, O. De Ha villand.
CENTRALE 17.00:	»Tom in
Gerry v tretjem srečanju*, barvna slikanica. • MODERNO. 17.00:	»Bičanje*
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temepratura 17,4 stopinje ob 13. uri, najnižja 3,8 stopinje ob 5,10. Vlage 52 odstotkov.
brimi igralci. Ima sicer na razpolago mlajše nogometaše, a verjetno Costariol ne bo v višini Bravija. Poleg tega ne bo igral Bizzarri, o katerem trde, ša ima izpah gležnja. Z druge strani pa predvidevajo, da bo Molino, ki bo prevzel mesto Eufemia, precej ojačal o-brambno vrsto.
Triestina bo nastopila s postavo, ki je bila že dvakrat uspešna. Pravijo, da v tretje gre rado, vendar optimizem za nedeljsko srečanje ni preveč na mestu. Posebno pa ne za igralce Triestine.
Enajstorici bosta nastopili v sledeči postavi:
TRIESTINA: Rumich, Tulls-si, Brach; Szoke, Bernardin, Rimbaldo; Tortul, Massei, Bre-solin, Del Negro in Santelli.
LAZIO: Lovati, Molino, Lo Buono; Carradori, Janich, Ta-gnin; Bizzarri (?), Franzini, Tozzi, Costariol in Prini.
Nogometni turnir v Sofiji
Italija premagala Madžarsko Bolgarija pa Vzh. Nemčijo
SOFIJA, 4. — Italija in Bolgarija se bosta v ponedeljek 6. aprila srečali za prvo mesto na mednarodnem nogometnem turnirju Evropske zveze nogometnih klubov.
Danes so italijanski mladinci premagali Madžare z 1:0 (1:0) in si s tem priborili pravico, da se srečajo z bolgarskimi, ki so odpravili Vzhodno Nemčijo s 3:0	(3:0).
Ta enajstorica se bo srečala z Madžarsko za tretje in četrto mesto.
Danes v Trstu
NOGOMET Ponziana - Fiumicello,* diletanti, igrišče Pončane ob 15.30.
Crda - Istria, diletanti, igrišče pri Sv. Ivanu ob 15.30.
Muggesana - Libertas, diletanti, igrišče v Miljah ob 15.30.
Cava Romana - Aiello, diletanti, igrišče v Nabrežini ob 15.30.
KOŠARKA Stock ■< Lanco Pesaro, I. ser., športna palača ob 18. uri. Julia Ts-Olimpia Hausbrandt,
Ser. B ženske, telovadnica v Ul. del la Valle Ob 11.30.
Excelsior Ts • Bočen, Ser. C moški, telovadnica v Ul. della Valle ob 11.30.
LAHKA ATLETIKA Otvoritvene tekme Fidala za moške in ženske, občinski stadion, ob 8 30.
ODBOJKA Libertas - Fiamma Benetke,
Ser. B moški, igrišče v Ulici Franca ob 10.30.
CRDA - Gasilci Ts, Ser. B moški,. telovadnica v Miljah, ob 15. uri.
Spes Ts - Polisportiva Friuli, Ser. A — skup. A, telovadnica v Miljah ob 12.45.
HOKEJ NA TRAVI Cus Ts - US Triestina, državno prvenstvo, igrišče v Ul. Flavia ob 8. uri.
Cus Ts - Fiamma Gorica, ju-niorsko prvenstvo, igrišče v Ul. Flavia ob 9.30.
US Triestina - UST, junior-sko prvenstvo, igrišče v Ul. Flavia ob 11. uri.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 15. uri.
V Abetonu za «Pokal Foemina»
Schir (It.) in Zupančičeva (Jug.) na tretjem in četrtem mestu v spustu
Avstrijskima smučarkama Hanelovi in Trandlovi prvi dve mesti
ABETONE, 4. — V odsotno-sti švicarskih smučark, so Avstrijke v prvem dnevu tekmovanja za «Pokal Foemina* zasluženo odnesle prva mesta. Le Italijanka Schir in Jugoslovanka Zupančičeva, k! je vrhu-tega imela smolo, ker je padla, sta se vrnili med avstrijskimi smučarkami.
Včeraj je bil prvi dan tekmovanja, 9. po vrsti. Smučarke so tekmoval v spustu, katerega proga je bila dolga 1.500 s 350 m višinske razlike.
Helga Hanel je prišla prva na cilj in sicer 2/10 pred Tran-dolovo.
Vrstni red je sledeč:
1. Helga Hanel (Avstrija) 1'09”6; 2. Eder Trandl (Astr.)
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiin
Svetovno namiznoteniško prvenstvo v Dortmundu
Sido, Vang, Misl in Ogimura danes	vborb[za
Harangozo izpadel iz nadaljnjega tekmovanja
Namizni tenis za novince in člane
Pripravljalni odbor slo. venskih športnikov bo v aprilu priredil
NAMIZNOTENIŠKO TEKMOVANJE ZA NOVINCE IN ČLANE
Tekmovali bodo posamezniki. Vpisnina 100 lir za vsakega tekmoval, ca, društva pa bodo doplačala še 300 lir ne gle. de na število igralcev, s katerim bodo nastopila.
Podrobnejša pojasnila v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška, kjer je tudi vpisovanje od 31. marca do 10. aprila.
Na osnovi rezultatov tega tekmovanja bo izvedena kategorizacija naših »mojstrov* bele žogice. Vabljeni k številni udeležbi.
DORTMUND, 4. — Presenečenj na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu danes ni manjkalo. Predvsem je izpadel iz nadaljnje konkurence zadnji igralec, ki je predstavljal Jugoslavijo in sicer Haranzo-go, ki je moral kloniti pred izredno dobrim Madžarom Si-dom s 3:2. Harangozo se je odlično branil in če bi mu bila sreča mila, bi gotovo premagal 40 let starega Madžara. V odločilnem, to je petem setu, je celo vodil s 11:4, a nato je popustil, zaradi česar si je Madžar nabral 17, Harangozo pa samo 3 točke.
Prvenstvo se bliža koncu. Osmine finala so bile za evropske igralce pravcati neuspeh. Med 16 najboljšimi i-gralci so se uvrstili Kiatjci (6), 3 Japonci, 2 Vietnamca, 3 Madžari, .1 Sved in Am,eri-. čan Misl, ki je presenečenje prvenstva. Ta igralec je kot ustvarjen za igro proti močnim in nevarnim Kitajcem.
V četrtfinale pa so se plasirali Bercz in Sido (Madž.), Jung, Jamgn, Vang in Cung (Kit) ter Ogimura (Jap.).
Žal je Madžar Bubony izpadel, pa čeprav je bila njegova tekma s Kitajcem Vangom brez dvoma ena najlepših na prvenstvu. Bubony se je držal kakih 10 metrov od mize in je vse tolčene žoge mirno vračal na Kitajčevo polje. Kitajec je vzdržal do konca in tako se mu je posrečilo premagati res odličnega nasprotnika s 3:2. Za polfinalno tekmovanje, ki bo danes, so se torej plasirali Vang (Kit.), Sido (Madž.), O-gimura (Jap.) in Misl (ZDA). Kitajec bo igral z Američanom, Madžar pa z Japoncem.
V polfinalu za ženske pa bodo igrale Čiu (Kit.) - Mutsu-zuki (Jap.) in Kocsian (Madžarska) s svetovno prvakinjo Egoči (Jap.).
Komisar je nadalje izročil predsedniku tržaškega nogometnega kluba zlato medaljo in še 15 medalj za igralce.
Triestina je bila deležna tu-' di srebrnega disciplinskega pokala, kapetanu moštva pa so podarili zlato medaljo. Vse nagrade je dr. Zauli izročil predsedniku Triestine.
—_«» -----
Aldo Pravisani zmagovit v Avstraliji
MELBOURNE, 4. — Tržaški boksar peresne kategorije je preteklo noč premagal boksarja irskega porekla Map Kojr-micka s k. o. v U. runda.
Srečanje je bilo določeno za 12 rund in je bilo že drugo po vrsti. Že V februarju sta se oba boksarja srečala,, a tedaj’ie moral Pravisani zaradi ra!# 'odstopiti V «, rundi.
1’09”8: 3, Jolanda Schir (It.) 1’1Q'.’.5; 4. Vlada Zupančič (Jugoslavija) 1T0”9;	5. Kathy
HoerJ (Avstr.) -ni”2; 6. Jole Poloni (It.) 1’11”6; 7. z istim časom Tina Poloni in Lis na Zecchini (It.) 1'11"7;	9.
Ljesle Sprengen (Avstr.) 1' in 11”8; 10. Maja Rutar (Jug.) 1’14”4.
PO MNENJU »DIE PRESSE*
Madžari naklonjeni povratku Kocsisa
DUNAJ, 4.	— Dunajski
dnevnik «Die Presse* javlja, da krožijo glasovi o povratku Kocsisa v domovino. Ti glasovi krožijo v budimpeštanskiti športnih krogih, ki so mnenja, da so madžarski športni forumi naklonjeni povratku bivšega igralca «Honveda» in državne reprezentance Sandorja Kocsisa, ki sedaj igra za FC Barcellono.
Ve >o po mnenju istega dnevnika, se isti krogi pro-tivijo povratku Ferenca Puska-sa, če bi ta hotel pustiti «Real Madrid*, za katerega nastopa.
LAHKA ATLETIKA
AUSTIN, 4.	—	Olimpijski
prvak Bobby Morrow je shoci premagal v teku na 100 m Ita Murchisona s časom 10”2, kar je samo za desetinko sekunde slabši od priznanega svetovnega rekorda.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Ttska tiskarski zavod ZTT Trsi
KINOPROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 5. t. m. ob 16. uri barvni film Metro:
(Diana la cortigiana)
Igrajo: JAMES CAGNEY, BARBARA STANWYCK
Torto tm
DVA POKALA TRIESTINI
Za prvo mesto v ser. B in za vzorno disciplino
MILAN, 3. — Na sedežu Italijanske nogometne zveze v Milanu je izredni komisar zveze dr. Bruno Zauli izročil predsedniku Triestine odv. Co-lumniju srebrn pokal za prvo mesto v prvenstvu serije B.
predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 15. uri Titanus film:
ARRIVEDERCI RONA
REMA TO RAS CEL • MARISA AllAStO
PEiGGIE CASTL£'CL£LtA matania - rossella cono
V ponedeljek 6. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma
TONE RESEN
I Al
k «t»!6likim? mene?* ga je nežno vprašala in ga pogle-h' v	prv šlroko razprtimi o6mi.
AH *»lji ““egniva v svet. Hočeš? Takoj! Samo korak in v	Postavljaš?	Azija! Pustiva Evropo, pustiva
tv 'ahkn Svet Pred nama, novo življenje. Hočeš? Takoj It »LSveto' l 2ačneva.>
N®! Nikoli!*
tk” tako FanJa. Svet naju vabi. Mlada sva še. In živ-Jaz h^P°- Hočeš?*
Todo m domov. Razumeš, domov!*
H	N«	Samo	k<>t moja Tanja.	Moja, samo moja!*
*• ne vem. Tako sem zmedena...* tJc.» " te, Tanja. Toda vedi, ti pripadaš meni. Samo
veth
Mord
a...» Je dahnila.
# # #
0 tv?*** ip
i?1*!10 tih«- Sedela sta drug proti drugemu, glo-
< v naslanjače. Zunaj se je zgostila jesenska ta«	Ure	^ifttčno. In slišati je bilo tiho, enakomerno
4 > Je	k'tak’ tik'tak-
^Vnib?regQV9rda prva: »To je bilo najino srečanje. *lh 1 Odliv*v svet- To sam veš. Toda zdi se mi, da je 0 vse' Vse m°Je življenje.*
|Se ie. g	Sl mi rekIa takrat. kako si omahovala.*
tNt	a?l	dol8° sem bila med dvema svetovoma.	Med
^Od.^Užhn s1 bil Evropa. Miren resen, preudaren, L Položajem. On je bil Azija. Vihrav, ognjevit, takoj ko sem prišla domov, je spet zaživelo
v meni, vse, kar Je bilo v zvezi s tabo. Tvoje pismo je čakalo name...*
»Da, pisal sem ga dan pred tvojim povratkom. Strašansko sem bil nemiren. Slutil sem nekaj. In moral sem svoje občutke spraviti na papir.*
»Ko sem prišla domov... da, v kopalnici sem ga brala. Bilo mi je tako hudo. Komaj sem čakala, da te vidim. Ti pa si bil vedno	tako formalen. Prišel	si	komaj	drugi	dan.
šla sva s kolesi proti Savi...*
»Se spominjaš, kako sva ob vodi videla belouško...*
»Kako se ne	bi. Ti si bil tako nervozen.	Kot	da	se	bojiš
govoriti z mano.	Potem si le začel...*
Odložila sta kolesi v grmovje in sedla na breg. Bilo je oblačno vreme In nič kaj vabljivo. Ni ju motilo. Toda Stanko je le s težavo spravil nekaj besed preko ust:
»Kaj je s tabo Tanja?*
Ni mu odgovorila, šele na ponovno vprašanje mu je rekla: »Z mano? Nič.*
Potem jo je spet vprašal: »Tanja, prosim te, poglej mi v oči. In mi povej: kaj je s tabo?*
Pogledala ga je in mimo rekla: »Stanko moj. Ne smeš biti hud. Toda povedati ti moram: poročila se bom.*
Imel je občutek, kot da bi ga nekdo udaril po glavi. Stemnilo se mu Je pred očmi. In naenkrat sploh ni mogel misliti. Počasi, počasi je prišel k sebi. In skoraj izjecljal je: »Poročila? S kom, kdaj?*
Čutila je, da je bila preveč kruta. Skušala Je popraviti, kar je zagrešila. »Ne, ne,» je rekla, »saj ni nič gotovega. Se spomniš Dušana? Na moj rojstni dan je bil pri nas. Tistega s črnimi brki. Bil je z nami na ekskurziji Prosil me je, naj se poročim z njim. Jeseni bo doštudiral. In potem naj bi se poročila.*
»Ti pa seveda bi bila takoj za to. Da se poročiš s človekom, ki ga komaj poznaš. Mene pa... kot da me ni...»
»Ne, saj ni tako. Toda lahko bi bila že poročena. Hotel je, da pobegnem z njim v Azijo, v svet. Manjkal nama je samo korak čez Bospor.*
»Smešno.*
»Vem, tebi se zdi tako. Ti ne bi zmogel nikoli kaj takega. A Dušan je drugačen. Takoj bi šla v Azijo, samo če bi hotela. Toda nisem mogla storiti tega. Vrnila sem se. Toda morda se bom vseeno poročila z njim.*
»Morda, praviš?* Nerazumljivo jo je gledal.
»Da Stanko. Ne vem, kaj naj storim. Ti si tako dober. Vedno si bil tak. Toda včasih to vendar ni zadosti. Jaz pa bi bila rada srečna. Rada bi imela kaj od življenja. Ti pa nimaš niti časa zame.*
Ugovarjal je. Toda nadaljevala je in mu do kraja povedala, kaj misli: »Saj vem, da me ;maš rad. Vem, da ljubiš tudi svoj poklic. Toda...*
»Reči hočeš, da me nimaš več rada?*
»Ne Stanko, ni res. še vedno te imam rada. Toda Dušan...* »Kaj je z njim?*
»Tudi njega imam rada. Razumeš. Tudi njega. Zato ne vem, kaj naj storim.*
Opogumljen je dejal: «Tanja, nikar mu ne verjemi. Zale-telost. Površna zaljubljenost. Ko se te	naveliča, te	bo	pustil.
Poznam to. Ti pa mu	vse preveč slepo	verjameš.*
»Nikar ne govori	tako. Poznam	Dušana. Ti	ne	moreš
soditi o njem. Res je	vihrav. Toda za	to, kar še zavzame, za
to, kar se odloči, to izpelje do kraja. Vem. šel bo preko vseh ovir, samo da me dobi. Razen tega, ti...»
»Kaj Je z mano?*
»Bolj ko premišljam, bolj se mi zdi, da ti nisi pravi mož zame. Preveč si resen, vse preveč miren. Jaz pa potrebujem moža, ki me bo znal zagrabiti, stisniti k sebi Oh... sama ne vem, kaj pravzaprav hočem. In kaj naj storim tudi ne.»
»Res ne?» jo Je vprašal. In ponovno mu je pritrdila.
Nadaljevala sta svoj pogovor že skoraj v temi.
»Da, tako je bilo*, je rekel Stanko, »A ko sem te vprašal, kdaj lahko pridem popoldne po tebe, nisi imela časa. Vedel sem, da si dogovorjena z njim. Takrat si začela deliti svoj čas.*
»Da. Toda iz dneva v dan sem vedno bolj pripadala Dušanu.*
»Jaz pa...»
»Ti pa si mi postajal prijatelj.*
»Prijatelj, da.» Trpko se je nasmehnil. «Kolikor je prijateljstvo med moškim in žensko sploh mogoče.*
»Zakaj bi ne bilo?* mu je odvrnila.
»Ne bom trdil, da ni mogoče. Toda le, če gre razvoj v smeri poznanstvo, prijateljstvo, ljubezen. Če gre obratno: ljubezen, prijateljstvo, poznanstvo, je nemogoče. Ti praviš, da sem ti postal prijatelj. Seveda prijatelju, lahko rečeš: Stanko, Dušan bo čez deset dni diplomiral.*
»Res je bilo tako.*
»Da. Vedel sem, kaj to pomeni. In tudi s prijateljstvom se nisem mogel sprijazniti.*
»Zato si se me začel izogibati. Dokler mi nisi nekega dne prišel povedat, da odhajaš, da mi želiš vso srečo.*
»Te je prizadelo?*
»če sem odkrita, ne vem, kaj naj ti rečem. Toda ko si mi povedal, ko si potem odšel, ko sem čutila, da za zmeraj, mi Je bilo hudo po tebi. Precej hudo.*
»Potem si me še vendarle imela malo rada.*
«Prav gotovo, čeprav morda po svoje. Toda vseeno sem štela dneve do Dušanove diplome. Mesec dni po njej sva se hotela poročiti.*
»To sem vedel. Toda kaj je bilo potem naprej s tabo, tega nisem hotel vedeti. Zame tebe ni bilo več. Hotel sem te izbrisati iz spemina.*
»Kako to, da si potem danes vseeno prišel?*, ga je vprašala z glasom, ki je razodeval trohico pikrosti
Z ironičnim nasmehom ji je odgovoril: »V štirih letih sem se pač omehčal. Pa sem si dejal: zakaj končno ne bi stopil še do tebe in pogledal, kako ti gre.*
»Vsekakor lepo od tebe, zlasti če si šele drugi dan doma, kot si mi rekel.*
»Veseli me, da mi to priznaš. Ali mi hočeš zdaj povedati, kako je bilo potem s tabo?*
»Če že hočeš... Potem ko je Dušan diplomiral... Res sprva ml Je bilo hudo po tebi. Toda potem... ne vem, kako naj ti 'pčvem.*
»No, reci čisto preprosto. Si bila srečna?*
»Bila sem. Vse je šlo tako kot sva hotela.*
(Nadaljevanje sledi)
TRST, nedelja 5. aprila 1959
Leto XV. . Št. 82 (4236)
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82
Poštnina plačana v gi
otovini
Abb. postale I gntPP0
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCH1 4t. i, II. nad. — TELEFON 1MII IN 94-438 — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 28 —	NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 ltr — Nedeljska Itevllka mesečno 100 ,lr’le*n Z;
ftč™’338 ~ Podružn,'ca GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338	— ’ CENE	FLRJ: v tednu	10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun.
OGLASOV:	Za vsak mm višine v Sirim enega stolpca:	trgovski 80, finančmvupravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 3<) lir beseda.	tržaškega tiska	Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani
Proslavljanje desetletnice atlantskega pakta v Rimu
Nenni: Vprašanja so ista kot pred desetimi leti Protipredlogi sindikatov so bili izročeni Segniju
Fanfanijev prvi govor po njegovi ostavki - Saragat o načrtu nemških socialdemokratov - Segni je sprejel včeraj zastopnike avtonomnih in šolskih sindikatov
(Od našega dopisnika)
RIM, 4. — Danes je bil v Rimu v znaku proslavljanja X. obletnice atlantskega pakta, v Veroni pa je obletnico proslavljal general Guy, poveljnik atlantskih kopenskih sil za južno Evropo ob navzočnosti admirala Browna, poveljnika teh
Sil v Neaplju in poveljnikov večjih italijanskih in ameriških enot, ki so v sklopu NATO. V Rimu pa je biia proslava na Kapitolu, kjer so govorili predsednik italijanskega atlantskega odbora
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiitiiDiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiMi
Koroški Slovenci se bodo obrnili na mednarodne forume
CELOVEC, 4. — Današnji «Slovenski vestnik* piše, da se bodo morali Slovenci «obmiti na pristojni mednarodni forum zaradi obrambe pravic, ki jim jih jamči avstrijska državna pogodba*. »Zašči-ta manjšin, piše list, mora zajeti izpolnitev vseh določil člena 7 avstrijske državne pogodbe, a ne samo nekatera vprašanja.* ♦Slovenski vestnik* poudarja, da je v pogojih gospodarskega in socialnega pritiska in groženj načelo «svobodnega izvajanja staršev* nesprejemljivo.
poslanec I. Matteo Lombardi,
predsednik vlade Segni, državni podtajnik Folchi namesto odsotnega 2unanjega ministra Pelle, ki je pa poslal potebno poslanico, katero so prebrali nocoj po radiu in televiziji. Navzoč je bil tudi predsednice republike Gronchi. Vsi govorniki so slavili X. obletnico in zatrjevali, da bodo po tej atlantski poti nadaljevali.
Nenni je ob tej priložnosti za jutrišnji «Avanti» napisal uvodni članek pod naslovom «Deset let hladne voj ne*, v katerem poudarja, da politika vojaških paktov, oboroževalne tekme, hladne vojne in mistika križarske vojne, ki je s tem v zvezi, ni prinesla nobene rešitve. Danes so vprašanja zopet ista kot so bila pred desetimi leti in upanje v rešitev ni niti v ravnovesju med obema blokoma, niti v nemogoči zmagi enega bloka nad drugim, in tudi ne v enostranskih pravičnih ali zgrešenih predlaganih rešitvah. E-dino upanje rešitve je v pogajanjih, v kompromisu, prav tako kot pred desetimi leti.
govornosti otresla datuma 27. maja, ki ga je postavila glede ebrlinskega vprašanja; s prav tako spretnostjo in odgovornostjo so šli Angleži naproti novim perspektivam. Po Nenni jevem mnenju pa na žalost še vedno ni jasno, s kakšnimi nameni pojdejo protagonisti na prihodnjo ženevsko konferenco. Namesto tega vemo le za način, s katerim bodo šli nekateri nepopustljivci v Ženevo, da bi tam povzročili brodolom, če ne že «modusa vi-vendi* za Berlin, pa vsaj brodolom uresničenja nevtralnega področja v Evropi, ki bi omogočilo postopno nemško zedinjenje ali pa postopno in nadzorovano razorožitev.
V svojem članku kritizira Nenni sporazum med Italijo in ZDA o raketnih oporiščih. «Smo v okviru obveznih in izvršnih dejanj, za katera ne obstajajo določbe glede neiz-vrševanja. Ce bi morala izbruhniti vojna, bi orožje začelo streljati samo in rampe ameriških izstrelkov na našem ozemlju bi predstavljale avtomatični cilj, kar bi prineslo organsko rušenje naše dežele,* poudarja Nenni.
Minimum resnosti, s katero se
Iz Moskve pa poročajo, da sovjetski tisk objavlja nadalj. nje kritike italijanskega sporazuma o izstrelkih. »Pravda*
danes lahko rešujejo vprašanja miru, ne izhaja iz napadalne ali uničevalne moči novih orožij in tudi ne iz nestalnega ravnovesja vojaških sil, temveč od napredka ideje o pogajanjih. Sovjetska zveza se je spretno in s čutom od-
poudarja, da so italijanski vo-
ditelji povečali mednarodno napetost in da ameriški strategi izražajo svoje zadovoljstvo, ker oporišča v Italiji ne bodo zelo daleč od Sovjetske zveze. »Toda pri tem pozabljajo spomniti Italijo na majh. no stvar; da je namreč odda-
HllmiliiiiiiiiitMiiiiiMMHiMiimiiiimiitMiiiimmiiiiimiiiiiHiiHiiiHiiititiittiMNiiitiiimmiiiiiiMimitimiiiiiitiiiiiiiimfiiimifiiiiiiiiiiiiiiiMiiii
V Franciji danes spet volitve da izberejo „velike volivce“
.Volitve senatorjev pa bodo 26. aprila - Tudi v Alžiriji pripravljajo volitve novih občinskih svetov
PARIZ, 4. — Odkar je De
Gaulle prišel na oblast, bodo
jutri že šestič ali sedmič volili v Franciji. Jutrišnje vo-
litve pa bodo v manjšem obsegu, ker bodo volili samo občinski svetovalci, ki morajo izbrati «velike volivce*. Ti bodo pozneje volili senatorje.
110.000 velikih volivcev bo volilo senatorje 26. aprila. Te volivce sestavljajo občinski svetovalci in poslanci ter nekateri dodatni delegati iz mest, ki imajo več kakor 31 tisoč prebivalcev. Jutri bodo izvolili te dodatne delegate. Ker bodo senatorje v glavnem volili občinski svetovalci, je razumljivo, da bo senat odraz strukture občinskih svetov v Franciji. V senatu, ki bo izvoljen 26. aprila, bo večje število golistov, kakor v prejšnjem. Predvideva se tudi, da bo v novem senatu najmanj četrtina komunističnih senatorjev, ker so komunisti na zadnjih občinskih volitvah napredovali.
novem senatu bo 307 se-
natorjev. od katerih jih bo 255 predstavljalo metropolo, 31 Alžirijo, 2 Saharo, 7 prekomorske departmaje in štiri Francoze v tujini. Senatorji za Saharo bodo imenovani 24. maja, za Alžirijo pa junija.
Toda vzporedno s tem se pripravljajo tudi za volitve novih občinskih svetov v Alžiriji, ki bodo od 19. do 25. aprila. Predvideva se ostra borba med vladnimi kandidati in kandidati desničarskih in fašističnih kolonov.
Med francoskimi koloni se vodi kampanja proti vsaki možnosti polttične rešitve alžirskega spora. Generalu De Gaullu očitajo, da nikoli ne omenja besede integracija, čeprav jo je s svojo politiko praktično že začel. Zdi se, da je generalni delegat v Alžiriji obrazložil De Gaullu težave, ki mu jih povzročajo francoski koloni. Nekateri celo trdijo, da je izjavil, da je pri pravljen odstopiti. Genmal Al. lard, ki je bil nedavno premeščen in ki se pripravlja na
odhod iz Alžira, je objavil proglas francoskim vojakom v Alžiriji, v katerem med drugim pravi, da «yojska ne bo nikoli zapustila te alžirske zemlje, ki je iz nje napravila francosko zemljo in jo je oplodila s svojo krvjo*. General Allard pa je zadnji med vojaškimi voditelji, ki so vodili vojaški upor 13. maja in ki je še do sedaj ostal v Alžiriji. V Alžiriji je še general Ma-su, ki pa se zdi, da je zdaj zvest De Gaullu. Proglas generala Allarda kaže, da se glavni štab v Alžiriji v celoti strinja s francoskimi koloni Koloni in vojaki hočejo biti gotovi, da se bo vojna v Alžiriji nadaljevala, dokler ne bodo — kakor upajo — dokončno strli upornikov.
Zvedelo se je tudi, da je Debrejeva vlada sprejela zahteve gen. Challa za dodatne vojaške izdatke 5o milijard frankov, ki so potrebni za izvajanje njegovega načrta za zaostritev vojne proti Alžir-cem.
ljenost italijanskih meja od ZSSR točno enaka oddaljenosti ZSSR od Italije.*
Saragat pa je za svoje glasilo »La Giustizia* objavil članek o načrtu nemških socialdemokratov glede zedinjenja obeh Nemčij. Vojaška vprašanja so povezana z omejitvijo oborožitve obeh Nemčij, Poljske, CSR in Madžarske.’ Taka postopna omejitev mora pripe. ljati do umika okupacijskih sil NATQ in varšavskega pakta in do ukinitve kakršnega koli atomskega oboroževanja. Politična vprašanja pa so povezana s postopnim zbližanjem o-beh Nemčij, ki mora doseči svoj višek v njunem zedinjenju. Načrt nemških socialdemokratov kaže tudi na pomanjkljivosti angleškega stališča, ki loči vojaško pomiritev od nemškega zedinjenja, kakor tudi pomanjkljivosti ameriškega stališča, ki ima isto napako. Razlika med Saraga-tovim stališčem in stališčem nemških socialdemokratov pa je v tem, da je treba dati dvema milijonoma in pol Berlinčanov možnost sklenitve posebnega sporazuma med SZ in Vzhodno Nemčijo in s tem statut, ki bi jim jamčil v vsakem primeru svobodo. Zato mora Zahod pristati na popuščanje, vse dokler bo to v skladu z lastno in splošno varnostjo a z namenom, da se reši nemško vprašanje.
V zvezi z reševanjem vprašanja javnih uslužbencev, je Segni sprejel danes zastopnike avtonomnih in šolskih sindikatov. Nekateri zastopniki so po sestanku izjavili, da so vladne ponudbe še nezadostne zlasti glede premične lestvice.
Vodstva štirih sindikatov CGIL, CISL, UIL in CISNAL pa so poslala vsako svoj proti-predlog na včerajšnje Segnije-ve ponudbe. Protipredlogi, ki so v glavnem enaki, so naslednji: prilagoditev plač draginji, indeks ISTAT, ki je v veljavi za privatni sektor, za razdob* je od julija 1!>56 do 31. decembra 1958 naj velja indeks za 7 odstotkov začenši s 1. julijem 1959: dodatne družinske doklade naj bi bile: 2000 lir na vsakega otroka od 14 do 24 let, 1500 lir za otroke do 14 let, ženo in starše.
Končno se je včeraj oglasil v javnosti Fanfani prvič odkar je podal ostavko. Za sedanje vladne ljudi pa v svojem govoru, ki ga je imel v Arez-zu, ni kazal popustljivosti, kar pomeni, da se bo z njimi na prihodnjem kongresu spoprijel. Za vsoj umik in molčanje je dejal, da je posredi »disci-lina in enotnost* stranke. V timu so takoj pohvalili govor predvsem pristaši struje ((Baza*. Kaže torej, da bo Fanfani postal bržkone voditelj vse demokristjanske levice.
A. P.
jo je imel takoj po končanem zasedanju NATO, govoril o stališču, ki ga je italijanska delegacija zavzela na zasedanju. Povedal ni nič novega in je v glavnem ponovil že znano stališče italijanske vlade, ki v celoti podpira ameriško stališče. Popoldne je Pella prispel v New York.
Javorški pri Gonelli
Tiskovna konferenca ministra Pelle
WASHlNGTON, 4. — Italijanski zunanji minister Pella je na tiskovni konferenci, ki
RIM, 4. — Italijanski pravosodni minister Gui-do Gonella je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika Mihajla Javorškega. Do sestanka je prišlo na zahtevo jugoslovanskega veleposlanika. Glavna tema razgovora je bil proces proti beneškim partizanom v Florenci.
Nepopustljivost pri prihodnjih
zahodnega
• • • i
pogajanjih s
(Nadaljevanje s 1. strani)
svet NATO v ceioti odobrava zahodno politiko pri prihodnjih pogajanjih s SZ in poudarja, da so države članice odločene iskati s pogajanji rešitev spornih vprašanj.
Poročilo se glasi:	«1.	Pet-
najst zunanjih ministrov atlantskega sveta je zaključilo svoje washingtonsko zasedanje 4. aprila 1959, na deseto obletnico podpisa pogodDe.
2. Svet je proučil sedanji mednarodni položaj, posebno pa vprašanje Berlina in pogajanj, ki bodo v Ženevi glede Nemčije. Prav tako je proučil napredovanje zavezništva v njegovih prvih desetih letih obstoja, njegov sedanji po. ložaj in možnosti razvoja.
3. Svetu je bilo predloženo poročilo, ki so ga pripravile štiri države, ki so odgovorne za nemško vjirašanje in ki se tiče sedanjega stališča omenjenih držav glede vprašanj, ki se bodo obravnavala pri prihodnjih pogajanjih s Sovjetsko zvezo.
Na podlagi tega poročila je sledila temeljita diskusija. Izražena stališča se bodo upo-[ števala pri pogajanjih, ki se
bodo nadaljevala v prihodnjih tednih.
Svet je izrazil popoln sporazum z glavnimi obrisi politike, ki naj se vodi. Hkrati je poudaril svojo voljo, da s pogajanji išče rešitev spornih vprašanj in je potrdil soglasno odločnost, da se branijo svoboda zahodnoberlinskega prebivalstva ter pravice in obveznosti zavezniških držav, kakor se je poudarilo v izjavi o Berlinu 16. decembra 1958.
4. Svet je pregledal politični položaj na drugih delih sveta in proučil različne oblike pritiska, ki ga mednarodni komu. nizem še vedno izvaja na svobodni svet. Ta pritisk je grožnja ne samo za države članice, pač pa tudi za številne druge svobodne države, od katerih so nekatere komaj pridobile neodvisnost.
5. Svet je pri proučitvi napredovanja zavezništva in njegovih bodočih možnosti priznal, da so temeljni vzroki, ki so leta 1949 pripeljali do podpisa atlantske pogodbe, še vedno veljavni, Severno-at-lantsko zavezništvo, ki je u-spelo ohraniti mir in zajamčiti varnost svojih članov v
			
Zasedanje medparlamentarne unije v Nici
Praksa napadov na FLRJ ni «ideo!oško vprašanje
Bebler je poudaril, da je za napade Albanije in Bolgarije odgovorna tudi vlada SZ
(Od našega dopisnika)
NICA, 4. — Predsednik zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine dr. Aleš Bebler je včeraj na zasedanju :nter-parlamentarne unije v Nici- v debati o vprašanju vojne propagande obsodil gonjo vzhodnoevropskih držav Ptoti Jugoslaviji in pobil poskuse zastopnikov držhv sovjetskega blona, da se ta praksa prikaže kot ((vprašanje ideološkega spora*, o katerem unija ne bi smela razpravljati.
Mar način, na kateri se napada Jugoslavijo, je izjavil Bebler, ne dokazuje, da ne gre za ideološki spor? Sovjetsica vlada na banketu z ameriškimi poslovnimi ljudmi med svojim obisKom v Združenih ameriških državah zatrjuje, da Sovjetska zveza lahko kupi Jugoslavijo, če bi to hotela. Očitno je, da sestanek z ameriškimi poslovnimi ljudmi ni forum, ki je poklican, da sodi o razliki v mišljenju med marksisti. Prav tako vsebina Mikojanove izjave nima nobene zveze z ideologije. To je groba žalitev suverene države.*
Bebler je za tem poudaril, da izjava Mikojana ni osamljena. «Zadnjih deset mesecev je bilo objavljenih 4042 člankov, radijskih oddaj in izjav, med njimi 274 govorov državnih voditeljev vzhodnoevropskih držav, v katerih se napada celotna jugoslovanska politika. V teh napadih se je
šlo tako daleč, da se naši notranji politiki pripisuje etiketa fašizma,* je poudaril Bebler in dodal, da državniki sosedne Albanije širijo vesti, da Jugoslavija preganja albansko narodno manjšino in postavlja zahteve o priključitvi Kosmeta Albaniji. »Podobno tudi bolgarski voditelji odkrito zanikujejo narodno individualnost Makedoncev in trde, da so Makedonci Bolgari, ter postavljajo teritorialne zahteve na Makedonijo. Naši »kritiki* na sestanku unije so v isti sapi trdili, da gre za i-deološki spor, in izrazili svoje zadovoljstvo spričo dobrih odnosov Jugoslavije z arabskimi državami. Pri tem so opozorili na teren, na katerem se razvija naš spor, a to je izključno teren mednarodnih odnosov,* je poudaril Bebler.
Bebler je dejal dalje, da je protijugoslovanska gonja posebno brutalna v Bolgariji in Albaniji, da se s to propagando želi »dokazati*, češ da i-ma Jugoslavija slabe namene do svojih sosedov. Bebler je izjavil, da voditelji Albanije in Bolgarije prisegajo zvestobo Sovjetski zvezi kot vodilni državi vzhodnega bloka. To vodilno vlogo je vlada SZ tudi uradno sprejela in če se Sovjetska zveza ne ograjuje od te hajke Bolgarije in Albanije in teritorialnih zahtev teh držav, tedaj nosi del odgovornosti za to tudi sovjetska vlada.
V
mmimiuiiiiiiiiiiiuiwumimniiniminiimrT-mirfr-iiiinitnii-nim.........................................................................................................................................................................................................................     .iiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
(Nadaljevanje z 2. str»ni)
Prav tako dvomi, da bi bil general še dalje sposoben vzdrževati tam vojsko 600.000 ljudi. Zato menijo, da bi bile tudi investicije, ki naj bi prispevale k pomiritvi tamkajšnjega položaja, nezanesljive. Sicer pa se tudi francoski kapitalisti ne navdušujejo za investicijo v Alžiriji. Vendar pa ta ohladitev ni prav nič všeč bonnski vladi, ker na bližnjih mednarodnih razgovorih o nemškem vprašanju računa predvsem na podporo Franci-je.
Glede Berlina in Nemčije se je pojavil še en načrt, ki ga je pripravil bivši predsednik francoske vlade Mendes-Fran-ce. Gre za ustanovitev »delno demilitariziranega področja», ki bi ločilo vzhodni blok od zahodnega. Mendes-France je na tiskovni konferenci izjavil, da je De Gaullovo priznanje nemških meja na Odri in Nisi realistično. Dodal pa je, da zavračanje pobud o »odmiku« kaže «politično kratkovidnost». Obsodil je tudi francosko vlado, ker podpira bohnsko stališče.
Načrt, ki ga je obrazložil, je V glavnem v tem, da bi ustanovili med vzhodnim in zahodnim blokom v Evropi pas širok 50 km. Vzhodno in zahodno tega pasu pa bi bila d-ruga dva ožja ali širša pa-sova z različno stopnjo nadzorovane oborožitve. Iz Berlina naj bi se umaknile vse tuje čete, in sicer iz vseh sektorjev, upravo mesta pa naj bi prepustili organom bonnsfce in pankovoske vlade; vse komuni. kacije pa naj bi nadzorovale sile OZN.
Italija
Ze prvi dan preteklega tedna je bila objavljena vest, ki je marsikoga presenetila, in za katero je celo «New York Times*, napisal; »Bilo je potreb-
no mnogo hrabrosti!* Gre za sklenitev sporazuma med Italijo tn ZDA o postavitvi oporišč za atomske izstrelke v I-tjliji ,in sicer v Venetu ter na Sardiniji. Italija je imela sicer že do sedaj atomske izstrelke, toda le za kratke razdalje. Sedaj pa gre za izstrelke za srednje razdalje, ki lahko dosežejo cilje celo v južnem delu Sovjetske zveze. Pri tem je bila sedanja Segni jeva in Bellova desničarska vlada tako popustljiva, da ni zahtevala niti tistih pogojev glede uporabe izstrelkov, ki jih je dosegla vlada Velike Britanije, ki je bila doslej edina evropska članica NATO, ki je v raketna oporišča privolila. Razen tega pa najvažnejši deli izstrelkov — utomski naboji
— ne bodo v rokah italijanske vojske, temveč v rokah a-meriških vojakov v skladiščih, ki bodo zgrajena v neposredni bližini oporišč.
Vsekakor pa ima »Nem York Times» delno prav, kajti resnično je bilo potrebno mnogo
— ne sicer hrabrosti — temveč pomanjkanja smisla za politiko pomiritve v svetu in to prav v tem trenutku, ko bi morala italijanska vlada storiti vse, da prispeva k izboljšanju mednarodnega ozračja za pogajanja med Vzhodom in Zahodom. Izbrala pa je prav trenutek za graditev atomskih oporišč, ki nikakor k pogajanjem ne morejo prispevati. Zato se je Sovjetska zveza takoj upravičeno oglasila in po moskovskem radiu označila sporazum o izstrelkih kot »napadalni namen Italije, ki ;c podvrgla svojo državo resni nevarnosti in s tem zaostrila mednarodni položaj*. K temu moramo dodati še nepobitno dejstvo, da je Italija prva država, ki je kot članica NATO na evropskem kontinentu dovolila graditev oporišč za tako strašno orožje, kot so atomske rakete.
To vprašanje bo ostalo še
amnestirane vse kazni, ki jih da misli dala j lama oditi v
je javni tožilec predlagal za benečanske partizane na proti-postavnerp procesu pred florentinskim porotnim sodiščem.
Dalaj lama v Indiji
dolgo na dnevnem redu političnega dogajanja v Italiji, kajti tako komunisti kot socialisti so sprožili široko akcijo proti sporazumu, ki ga označujejo za proti ustavnega, ker ga parlament ni ratificiral, in zahtevajo, da o tem vlada takoj obvesti zunanjepolitični odbor poslanske zbornice in nato oba dela parlamenta.
Tudi sosedna Jugoslavija je spričo tega sporazumu izrazila svoje nezadovoljstvo. Na petkovi tiskovni konferenci je predstavnik tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc izjavil; »Naše staiisče proti raketnim oporiščem sploh, posebno pa v sosednih državah, smo že prej večkrat obrazložili. Taki koraki so posebno škodljivi sedaj, ko se delajo napori za sporazumevanje, in so v nasprotju s potrebo ustvarjanju ugodnega ozračju za pogajanja.*
Drugo važno vprašanje italijanske notranje politike — spor med vlado in državnimi nameščenci — se je končno v petek premaknilo za korak dalje. Segni je sprejel sindikalne zastopnike državnih uslužbencev vseh štirih sindikatov in jim obrazložil svoje ponudbe, ki v denarju izraženo, znašajo 75 milijard lir, kar je še vedno 25 milijard lir letnih poviškov manj kot zahtevajo omenjene sindikalne organizacije. No, važno je pri tem. da je Segni sprejel premično lestvico, ki je bila doslej glavni kamen spotike. Sindikalni predstavniki so na ponudbo vlade odgovorili včeraj. Pojutrišnjem, v torek, pa jih bo Segni ponovno sprejel. Najvaž. nejša sporna točka pa je sedaj
še, kdaj bodo začeli poviški | v petek je predsednik in-
veljati. Ze Fanfanijeva vlada je obljubila 1. februar letos, medtem ko je Segni omenjal šele I. julij. V sredo pa bo vlada končno vendarle to vprašanj-, obravnavala, čeprav je bilo že večkrat napovedano, da bo prišlo na dnevni red na njenih številnih prejšnjih sejah. Verjetno je, da ga tudi tokrat ne bo dokončno rešila, ker gre za precej zapleten birokratski postopek k* zahteva vrsto zakonskih ukrepov. Vlada namreč po ustavi ne more zvišati državnih izdatkov, če nima zanje kritja v dohodkih. To kritje pa ne more biti le trenutno ali pa samo za eno ali dve leti, temveč trajno.
Končno je vlada preteklo sredo na svoji seji odobrila zakonski predlog za odlok o amnestiji in oprostitvi kazni. Ce bo tudi parlament ta predlog odobril, bodo amnestirane vse kazni, ki so predvidene v členu 6 kazenskega zakonika za politična kazniva dejanja in ki so bila izvršena med 6. septembrom leta 1942 in 18. junijem leta 1946, za politična kazniva dejanja po tem datumu pa je predvidena amnestija samo za ona, za katera kazen ni večja od 4 let zapora in za tista, ki so bila izvršena v tisku. Navadna kazniva dejanja pa bodo amnestirana samo, če zanje predvidena kužen ni višja od treh let. Končno predvideva predlog še oprostitev kazni za eno leto in kazenskih glob do pol milijona lir ter amnestijo «finančnih» glob, ki niso višje od 50.000 lir. Podrobnosti bomo objavili, ko bo predlog — verjetno po nujnem postopku — v parlamentu odobren. Pripominjamo le, da bi bile v tem primeru
dijske vlade Nehru sporočil v parlamentu, da je dalaj lama prišel iz Tibeta v- Indijo in zaprosil za politično zatočišče. Skupno z njim je prišlo še drugih 80 ljudi. Dejstvo, da je dalaj lama zaprosil za politično zatočišče, je v popolnem nasprotju s kitajskimi trditvami, da je u-jetnik upornikov. Se pred dalaj lamo je prišel v obmejno mesto med Tibetom in Indijo odposlanec, ki je v imenu dalaj lame zaprosil za zato-
Prihod dalaj lame je povzročil veliko zanimanje v indijskih političnih krogih, ki pripisujejo temu dogodku velik pomen, ker ima Indija prijateljske odnose s Kitajsko, toda tudi s Tibetom. Čeprav Kitajci niso dalaj lame označili za pristaša upornikov, pač pa samo za njihovega ujetnika, je največji del indijskega tiska označil dalaj lamo kot »simbol tibetanskega nacionalizmov, v katerega ' Peking nima več »zaupanja«.
Po mnenju delhijskih krogov so s prihodom dala j lame v Indijo	prišli odnosi med
Kitajsko in Indijo v zelo kočljivo obdobje, posebno še, ker je Peking ponovil, da je »vodilno središče» tibetanskega upora v	indijskem mestecu
Kalimpongu.
Indijska vlada je uradno obvestila pekinško vlado o prihodu dalaj lame in o njegovi prošnji za politično zatočišče.
Moskovski radio je v zvezi z dogodki v Tibetu obtožil Cangkajška in njegove gospodarje Američane, da so organizirali	upor v Tibetu. V
nekaterih krogih že govorijo,
Neto York, kjer naj bi tibet-
sko zadevo predložil OZN. V Indiji pa poudarjajo, da ne bodo dovolili dalaj lami nobene politične dejavnosti, ker bi to škodovalo odnosom med Indijo in Kitajsko in bi tudi bilo v nasprotju z mednarodnimi določbam i o političnem zatočišču
Beograjska »Borba* je v preteklem tednu v - zvezi z dogodki v Tibetu ugotovila, da je upor prizadejal velik udarec ne samo Kitajski, pač pa tudi interesom borbe za mir. List očita kitajskim voditeljem, da so s svojo nepravilno politiko, z zanemarjanjem narodnih posebnosti pognali tibetansko ljudstvo v rojce reakcionarnih sil. Tibet je bil zaradi svoje posebnosti in zaradi svojega posebnega položaja v LR Kitajski velikega pomena za azijsko javnost in preizkusni kamen kitajske politike v narodnostnem vprašanju. Kitajska pa v primeri Tibeta ni pokazala, da bi znala modro in pravilno ravnati.
List nadaljuje, da se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da je reakcionarnim silam uspelo organizirati upor takšnega obsega, predvsem pa zakaj je prišlo do takšnega stanja, da je upor sploh izbruhnil. Ne glede na to ali so voditelji upora verjetno reakcionarne sile, opozarjajo dogodki na velike slabosti politike kitajskega vodstva v narodnostnem vprašanju, verjetno tudi na drugih področjih. List poudarja, da kitajsko vodstvo ni upoštevalo, da so komunisti dolžni v borbi za socialistično ureditev podpirati perspektive za dejansko rešitev narodnostnega vprašanja, da vsakemu narodu zagotovijo popolno enakopravnost in neoviran narodni razvoj. Na koncu pravi list, da bi bilo koristno za Kitajsko in za socializem, če bi kitajsko vodstvo namesto «skrbi za Jugoslavijo* posvetilo več pozornosti omenjenim stvarem.
Bebler je poudaril potrebo, da se v proučevanju vprašanja preprečevanja vojne propagande upošteva tudi posredna vojna propaganda, ki je pogosto še nevarnejša, in je dodal, da si jugoslovanska delegacija pridržuje pravico, da na 48. konferenci interparla-mentarne unije, ki bo avgusta v Varšavi, predloži spreminje-valni predlog k sovjetskemu predlogu o preprečevanju vojne propagande v smislu njegovega govora.
Interparlamentarna unija je pozvala danes vse države članice, da spoštujejo načelo neodvisnosti, suverenosti, nevme-šavanja v notranje zadeve in politiko tistih držav, ki niso članice obstoječih vojaško-po-litičnih organizacij v svetu. V pozivu se ugotavlja, da politika neudeležbe v blokih orno. goča konstruktivno vlogo na področju mednarodnih odnosov. Ta del resolucije je dejansko jugoslovanski spremi-njevalni predlog Interparla-mentarna unija se torej zavze. ma za uresničenje ozračja zaupanja, za odstranjevanje nasprotij med Vzhodom in Zahodom in miroljubnega reševanja mednarodnih vprašanj.
Poliiični odbor je danes soglasno izvolil jugoslovanskega delegata dr. Aleša Beblerja za predsednika odbora za eno leto. Vodja argentinske delegacije Vidman je v svojem predlogu poudaril, da Jugoslavija kot država, ki se aktivno bori za mir v svetu, igra pomembno vlogo in uživa dolžno spoštovanje mednarodne javnosti. Odbor za pravna vprašanja je sprejel sovjetski predlog o preprečevanju vojne propagande z dopolnilom jugoslovanske delegacije. Resolucija poziva tudi na preprečevanje neposredne vojne propagande. Od držav članic se namreč zahteva, da onemogočijo vsako širjenje neresničnih vesti o drugih državah, ki lahko kvarijo mednarodne odnose. Sklep odbora za pravna vprašanja bo sporočil na 48. zasedanju v Varšavi dr. Aleš Bebler.
Montgomery pojde v Moskvo
LONDON, 4.	—	Maršal
Montgomery je nocoj sporočil tisku, da bo odšel od 28. a-prila do 1. maja na obisk v Moskvo, da prispeva k pomiritvi med Vzhodom in Zahodom. Izjavil je, da je zaprosil Hruščeva dovoljenje za obisk v Sovjetski zvezi in Hruščev mu je odgovoril, da bo ((dobrodošel*.
zadnjih desetih letih, ostane bistveni pogoj njihove svobode.
Iz tega vzroka so ministri, zavedajoč se sedanje nevarnosti, ponovili odločenost svojih vlad, da bodo nadaljevale napore za skupno obrambo. Priznali so tudi, da je treba načelo medsebojne neodvisnosti še bolj razviti, zato da -se bodo razpoložljiva bogastva za obrambo lahko čim učinkoviteje uporabljala.
6. V ta namen je svet proučil poročilo o delovanju zavezništva, v katerem glkvni tajnik poudarja potrčbo okrepitve varnosti Zahoda spričo izziva svetovnega značaja, s katerim ima opravka. Svet je osvojil poziv glavnega tajnika, naj se delu zavezništva da nova spodbuda, in je priznal potrebo pospešitve kolektivne akcije, ne samo kar se tiče političnih posvetovanj in naporov za skupno obrambo, pač pa tudi na nekaterih sektorjih gospodarskega, znanstvenega in kulturnega delovanja in glede informacij.
7. Na koncu je svet priznal, I
da je atlantsko kazalo svojo z vije«
•voj o živiJK^il nost v zadnjih des ^ 98
I1U5L V	—	,
da je prispevalo, narodi zavezništva -j
skupnosti. Svet uDanie. da se bo au
upanje da se bo vezmstvo se dal)e,,arB0Stt '
bistveni temelj
  .............
lantskih narodov in ^ t(|i svetovnega miru.
gotovilo za dob« * i3
sovjetsko	vlad"
..Inn reŠlteV VP* V
janj S »VVJV—- ■ ymi>-
vsako realno rešit«e ^ ki postavljajo Vzho
hodu.*	-.sedaoi':
Po zaključku zase doji?
glavni tajnik Sp,aa)„rim val, da kljub nekaten^, sam, ki še obstajal nimi predlaganimi obstaja med 15 a* *fnrajii# žavami temeljni sp ^ j* splošnih načelih S .
spiosnin	- 0.
janj s Sovjetsko z fco'
Spaak je izja«l, dose*} .jotna fronta Zahoda „ ko se bodo začeli r ..-21
opaaK je	,
notna fronta Zahoda
se Ulmu	JJ
SZ, in da bo ta . » hranjena posebno » -aVev točk, kjer zahodne a pripravljene popus
1MP0RT - EXP0RT
IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU
1 I	’
sežana, telet. 4, 62, 66
x obratom Itš6m govejo tarna x Jahalno šoto
UPIOA, kjer deluj* Ph*‘ i živine za Izvoz ut
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
tA GORIZIA^
GORICA • Ul. Duca D’Aosta 88 • Tel. 28-45
00
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA
TVRDKA
JOŽEF SljJ
uvoz
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PBE« IN KUHJAV0 TEK JAMSKEGA M
TRST - Hiva (iruinulu it. 6-1 • Tel*l011
 —
Tvrdka LORENZI ^
v III S. A t/tiC -ii
- L^retta v JJL - *
mestne, d*' 4n
TV 171)
vst
Iti*
it
III ***'	'	__
vila tek®fesA fk Izvaža: K°hmke in ženska, ž»»£| Ppl DAMA ž vs" nami 1»„°®“,
LAMB&T®- ^
TRST • Ul. Moreri 7 Telefon it. 28373
POŽAR
TOVORNI PREVOZI
rTE^
Adamič
Ekskluzivna zastopstva
nudi najboljše p°& >:
M'
pri nabavi in Vr° ^
vsakovrstnega p .
»t’9
Tre«. ITI. H. Laaaaro 28-11, Tel.