PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ecchi 6 - PP 559 7796-600 PD I 418 vied 24 maggio 1 , el. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 94 (14.185) Trst, sobota, 25. aprila 1992 Po dveh dneh žolčnih razprav so poslanci in senatorji izbrali svoja predsednika Scalfaro v zbornici, SpadoM v senatu Andreotti formaliziral odstop svoje vlade DSL v senatu oddala belo glasovnico, v poslanski zbornici pa glasovala za svojega kandidata Napolitana Occhetto utemeljil glas DSL z ugotovitvijoy da niso hoteli zabarantati vstopa v vlado s predsedstvom zbornice Cossiga utegne danes odstopiti RIM — Predsednik republike Cossiga (na sliki AP) bo danes najbrž odstopil. Tako je vsaj povedal liberalnemu tajniku Altissimu ter obrazložil svojo odločitev z ugotovitvijo, da bi v primeru njegovega odstopa parlament moral takoj izvoliti novega državnega poglavarja, ki bi potemtakem bil izraz novoizvoljenega parlamenta in bi imel vso avtoriteto, da vodi posvetovanja za sestavo nove vlade. Cossiga pa ni izključil možnosti, da ne bi odstopil danes, temveč po prvem krogu posvetovanj za sestavo nove vlade. V svojem pogovoru z novinarji je dejal, da za sedaj še ni sklenil, kaj bo storil in da se zaveda, da bi njegov odstop pomenil pravzaprav »krizo v krizi«. Državni poglavar bo sedaj proučil, kaj pomeni izvolitev Spadolinija in Scalfara za predsednika senata in poslanske zbornice. »Zdi se mi, vendar nisem gotov, da to pomeni poskus potrditve dosedanjega štiričlanskega zavezništva, morda s kakšnim pomožnim kolesom. Menim, da mnoge politične sile niso slišale eksplozije, do katere je prišlo 5. in 6. aprila.« RIM Poslanska zbornica in senat imata nova predsednika. Nekaj po poldnevu so senatorji potrdili za svojega predsednika republikanca Giovannija Spadolinija, ki je prejel 188 glasov (zadostovalo bi 161 glasov), belih glasovnic je bilo 95, Cossutta je prejel 21 glasov, Mancino 12, nekaj drugih senatorjev pa je prejelo po en glas. Za Spadolinija so glavali KD, PSI, PRI, PLI, PSDI in SVP, senatorji DSL pa so oddali belo glasovnico. V prvih popoldanskih urah je tudi poslanska zbornica izvolila svojega predsednika. Prvič po 16 letih to ni predstavnik opozicije (3 leta je predsedoval Ingrao, 13 pa Iottijeva, oba KPI), temveč član KD, 74-letni Oscar Luigi Scalfaro. Njegova izvolitev je prišla na predlog Krščanske demokracije, prejel pa je 309 glasov, 57 manj kot je bilo pričakovati. Zanj so se namreč izrekli člani štiristrankarske koalicije, radikali, zeleni in pripadniki Orlandove mreže. DSL je vztrajala pri svojem kandidatu in Napolitano je prejel 105 glasov, liga je glasovala za Formentinija, SKP pa za Volponija. Misovci in republikanci so napovedovali bele glasovnice, ki bi jih tako moralo biti 51, bilo pa jih je v resnici 113, kar pomeni, da je marsikdo iz vrst štiristranske večine oddal belo glasovnico. NADALJEVANJE NA 2. STRANI i jim a. rS Scalfaru je po izvolitvi prva čestitala dosedanja predsednica Nilde Iotti ZDA in Evropa odločno obsojajo nadaljevanje srbske agresije v BiH 200 muslimanskih otrok nekaj ur talci srbskih paravojaških enot LJUBLJANA Pobarbarjenje srbske agresije v Bosni in Hercegovini dosega svoj višek, z njo pa vsa objestnost napadalcev, ki za dosego svojih ciljev ne izbirajo sredstev. Včeraj se je v Sarajevu več ur odvijala prava drama, ki pa se je srečno končala. Potem ko so srbske paravojaške enote ob podpori jugoslovanske armade med drugimi sarajevskimi muslimanskimi četrtmi vso noč obstreljevale tudi muslimanski Sokolovič, so tu mirovne sile Unprofor poskrbele za evakuacijo kakih 200 muslimanskih otrok. V Ilidži pa so srbske paravojaške enote prestregle konvoj dveh avtobusov in dveh vozil OZN, vseh 200 otrok in tri oficirje Unprofora so zadržali za talce in v zameno zahtevali osvoboditev devetih pripadnikov' srbskih paravojaških enot, ki so jih zajeli pripadniki bosansko-her-cegovske teritorialne obrambe. Sinoči so agencije poročale, da so Srbi osvobodili vse otroke in oficirje OZN. Da Šešljev- cem in Arkanovcem niso sveti nesrbski otroci, dokazujejo predsinočnji posnetki sarajevske televizije iz Foče, da pa si upajo celo na modre čelade OZN med humanitarno akcijo, postaja skrajno nevarna objestnost. Nič čudnega torej, da je generalni tajnik OZN včeraj jasno poudaril, da »nima nobenega namena v BiH poslati modre čelade«. Če izvzamemo ta dramatičen dogodek pa je včerajšnji dan v Sarajevu minil relativno mirno, kot da bi bil napadalec utrujen po neprespani noči. Tega miru pa ni bilo v Derventi, Bosanskem Brodu, Bosanskem Samcu, Travniku, Bosanski Krupi, Banja Luki in drugod, kjer je tudi včeraj prihajalo do oboroženih incidentov, napadov in medsebojnih spopadov. Poveljstvo drugega armadnega območja je sporočilo, da so na več krajih v Sarajevu in okolici namerno prekinjene telefonske zveze, ki jih upo- rablja JA, in da »v te diverzije ni vmešano PTT Sarajevo«. Na srečo so uspeli pogasiti požar v rafineriji nafte v Bosanskem Brodu, ki so ga povzročile granate srbsko-jugoslo-vanske vojske in ki bi se lahko spremenil v ekološko katastrofo. Sarajevsko naselje Kostarac so zavzele srbske paravojaške enote. Krizni štab zdravstvenih delavcev BiH sporoča, da je v zadnjih 24 urah umrlo devet ljudi, blizu 60 pa jih je bilo ranjenih. Poleg tega primanjkuje zdravil, poškodovani so zdravstveni domovi in ambulante, begunci so izven nadzora. Ker prihaja do protislovnih informacij, apelirajo na sprte strani, naj omogočijo evakuacijo otrok in starih ljudi. Tiskovno središče JA v Zlopoljcu je objavilo, da je tamkajšnji lokalni radio pozval vojake v garniziji na predajo, predala pa se je garnizija v Čapljini. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Na reviji bo letos nastopilo 110 zborov z obeh strani meje Prvi koncert Primorske poje Snočji koncert v openskem Prosvetnem domu je bil uvod v letošnjo revijo Primorska poje (na fotografiji Davorina Križmanči-ča), ki jo letos prirejajo že 23. po vrsti. Do nedelje, 17. maja, se bo občinstvu 18 koncertihna tej in °ni strani meje predstavilo 110 zborov. O pomenu prireditve, h kateri sta letos poleg tradicionalnih prirediteljev Zveze slovenskih kulturnih organizacij in Združenja Pevskih zborov Primorske pristopili tudi Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, je spregovoril predsednik ZSKD Ace Mermolja. Umirjen optimizem izvedencev na obronkih Etne Lava je upočasnila tek ZAFFERANA ETNEA Lava, ki je predvčerajšnjim prekoračila nasip v Val Calanni in je dosegla neki sadovnjak na višini 800 metrov le dober kilometer od Zaffera-ne Etnea, je prejšnjo noč napredovala le za nekaj metrov. Podobno se dogaja z drugim rokavom lave nekoliko višje od prvega, ki je že začel zasipati pot, ki pelje v Por-tello Calanno. Tej upočasnitvi botruje razlitje lave iz svoje struge na višini 950 metrov. Prof. Franco Barberi pa je med včerajšnjim izvidniškim poletom s helikopterjem civilne zaščite opazil novo sekundarno žrelo lave na nadmorski višini 1700 m. Zanj je to novo pozitivno zname- nje, ki dokazuje, da si lava z večjo težavo utira svoj podzemski tok in sili ponovno na dan. Prav zato bodo v ponor na 2000 m ponovno spostili z jeklenimi verigami in vrvmi med soboj povezane železo-betonske bloke. Minerci so včeraj že pripravljali alternativno strugo za lavo, ki bi se razlila iz zamašenega ponora. Na ta novi poizkus pa bo treba po vsej verjetnosti počakati nekaj dni, saj so orjaški ameriški transportni helikopterji na vzdrževalnem popravilu, tako da bodo razpoložljivi šele v ponedeljek, njihovo odsotnost bodo skušali nadoknaditi z italijanskimi helikopterji. Slovensko politično prizorišče se sedaj spet spoprijema s težavami Drnovšek sestavlja svojo novo vlado opozicija pa desničarsko koalicijo Čimprejšnja internacionalizacija Ukv epi vlade za begunce LJUBLJANA Novi mandatar Janez Drnovšek se je znašel v resnih težavah pri dokončni sestaviti novo vlado. Ustava ne določa roka, do kdaj mora parlamentu predložiti seznam ministrov. Jasno je samo, da bo parlament ponovno zasedal na skupni seji vseh treh zborov, da bo glasovanje javno in da za potrditev vlade ni več potrebna kvalificirana, temveč navadna večina. Do takrat bo sedanja Peterletova vlada »opravljala tekoče posle«. Včeraj je predsednik Peterle po zasedanju vlade povedal, da so se znašli v določenih težavah, ker ni nikjer določeno, kaj so v resnici »tekoči posli«, vendar ne bodo odpirali novih sistemskih ali drugih zadev in bo vlada poskrbela za tekoče delovanje. S temi zagotovili formalne lojalnosti se torej poslavlja Peterletova vlada. Njegova krščansko-demokratska stranka pa kuje desničarsko koalicijo, ki naj bi pričela z zelo ostro opozicijo novemu predsedniku Drnovšku in njegovi koaliciji. V ospredje postavljajo nekatera ključna vprašanja: denacionalizacija, privatizacija, kultura, šolstvo in sploh družbene dejavnosti, o katerih Drnovšek po njihovem mnenju ni bil v programskem govoru prepričljiv. Dnevnik Slovenec je tem temam posvetil kar nekaj člankov in razmišljanj, ki jih preveva bojazen, da je prišlo do ponovnega udara in zasuka oblasti, ko naj bi »rdeči« znova prevzeli oblast. Znana je teza, da so bile volitve samo površinska sprememba, na vseh odločilnih mestih pa naj bi ostali rdeči direktorji, ki so sedaj spet zmagali. Drnovšek se sedaj spoprijema z novimi težavami. Pri konstruktivni nezaupnici je zmagal le s petimi glasovi prednosti. Račun kaže, da mu je zmanjkalo okrog trideset vnaprej zagotovljenih glasov. Kakih deset poslancev njegove skupine ni bilo navzočih in to je dokaj normalen pojav. Toda od 16 zelenih jih je za Drnovška glasovalo samo 7, ostali so glasovali proti ali jih iz političnih razlogov ni bilo. Večina te poslanske skupine je očitno bolj krščansko demokratska kot zelena. Po drugi strani je v predsedstvu zelene stranke razmerje sil bistveno drugačno: 27 za Drnovška in zaupnico, 2 proti in 1 vzdržan. Močna skupina okrog dvajset neodvisnih se je pri podpori razpolovila, zanj je glasovala približno polovica. To je rezultat določenega nezadovoljstva, ker se Drnovšek ni odzval njihovemu vabilu pred nekaj meseci, ker pri sestavljanju vlade z njimi ni neposredno sodeloval in ker v novi vladi ne bodo imeli ustreznih ministrov. Resnične težave so pri sestavljanju vlade in »kalibriranju« odnosov med strankami, ko se mešajo med seboj zahteve strank, nujnost vsaj kolikortoliko homogene vladne posadke in predvsem Drnovškove zahteve, da bo imela vlada močno gospodarsko skupino, ki bo reševala gospodarske probleme. Včeraj se je z mandatarjem sestala skupina 4 + 1, za torek so napovedani novi sestanki in pogajanja. Vse kaže, da se klobčič nasprotij in težav ne bo tako hitro razvozlal. Povrh je v ponedeljek praznik, sledi 1. maj in odlična priložnost za počitniški »most«. Počitnice so se v Ljubljani v resnici pričele že včeraj popoldne in se bodo končale šele v ponedeljek 4. maja. V Ljubljani se menjujejo vlade, toda »mostovi« in »počitnice« so ostali večni. BOGO SAMSA LJUBLJANA — Včeraj se je sestala vlada, da bi preučila položaj, ki ga prinaša čedalje večje število beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sprejela je tudi ustrezne ukrepe za nadaljnje delovanje. V Sloveniji je trenutno okoli 16 tisoč beguncev, od tega približno 11 tisoč iz BiH. Vlada pa je že pred desetimi dnevi ocenila, da lahko Slovenija sprejme največ okoli 10 tisoč beguncev. Za njihovo preskrbo in pomoč je Slovenija porabila že 240 milijonov tolarjev, namenila pa jih bo še 117 milijonov, zaradi preobremenjenosti Slovenije bo ministrstvo za zunanje zadeve poskušalo internacionalizirati ta problem in to predvsem pri sosednjih državah. Avstrija je sprejela malo beguncev, Italija in Nemčija pa sta že povsem zaprli svoje meje za prihajajoče iz BiH. Minister za obrambo Janez Janša meni, da je položaj v BiH enak scenariju, ki je že bil uporabljen na Hrvaškem. Srbija želi zavzeti čimveč ozemlja in potem zahtevati prihod mirovnih sil in si s spremembo nacionalne strukture prebivalstva pridobiti čimvečjo pogajalsko prednost. Po Janševem mnenju bi se lahko število beguncev povečalo na 50 ali 60 tisoč. Janša pa tudi meni, da ZDA in ES ne bosta posegli v dogajanje v BiH, ker bo do 29. aprila, ko je bil Srbiji postavljen rok, da preneha s svojimi sovražnostmi, Srbija izpolnila vse pogoje, ki so ji bili postavljeni. (NIA) Praznik OF bo odslej le dan odpora LJUBLJANA — Slovenija bo v ponedeljek praznovala dan upora. Državni praznik je zamišljen kot dan odpora vseh Slovencev in tistih, ki so prispevali k osvoboditvi Slovenije, ter kot komemoracija njihovih teženj od kmečkih uporov dalje, preko Trubarja, Maistrovih borcev in ustanovitve Osvobodilne fronte 27. aprila 1941. leta. Praznik - tako kot doslej - ne bo zvezan izključno na OF. S tem naj bi tudi potihnili glasovi tistih revizionističnih krogov, ki OF odvzemajo legitimnost. V ponedeljek bo v Ljubljani državna komemoracija, na kateri bo govorilo več uglednih govornikov, zveza borcev pa bo tudi organizirala svojo slavnostno sejo. (NIA) Bodo slovenski študentje z uličnimi protesti izsilili uresničitev svojih socialnih zahtev LJUBLJANA — Ali bodo študentje prisiljeni na ceste, da bi se njihove zahteve - v prvi vrsti, da se njihov težak socialni položaj olajša - uresničile? Najbrž, kajti »visoka politika« ima probleme že samo z reševanjem enostavnih formalnih plati »študenterije«! Tomaž Erzar, predsednik študentske vlade v Ljubljani, misli, da bodo študenti v to prisiljeni, kajti vlada in ustrezni skupščinski organi niso sposobni reševati študentske problematike. Erzar meni, da je problem v tem, ker težave študentov obravnavajo razdrobljeno po različnih ministrstvih - ta pa so tudi takrat, ko se pojavijo ustrezne rešitve, preveč okostenela, da bi lahko učinkovito ukrepala. Primer je zakon o študentski skupnosti, ki ga je študentska vlada več ali manj sama napisala in predložila v obravnavo. Okostenelost pa pojasnjuje tudi dejstvo, da ministrstvo za delo ni znalo razdeliti subvencije za študentovsko prehrano, dokler jim niso študentje preložili svoje metodologije. Tako včerajšnji sestanek skupščinskega odbora za mladinska vprašanja in študentske vlade ter drugih mladinskih organizacij in organov ni prinesel nič novega. Na predlog, da je sestanek namenjen usklajevanju mladinske politike in strategije lobiranja v skupščini, je bilo slišati mnenje, da je neumnost, da skupščinski organi predlagajo lobiranje, saj bo tako prišlo do nesmisla, da bodo poslanci lobirali sami sebe. Poleg tega že obstaja dokument, ki so ga podpisali vsi predsedniki poslanskih klubov in s katerim so privolili, da ima reševanje aktualnih problemov študentov prednost. Od vsega tega je bila dosedaj uresničena samo določitev 260 milijonov tolarjev republiškega proračuna za subvencioniranje študentske prehrane. Ostale pobude npr. oprostitev plačevanja dohodnine za študen- te, so bile samo na pol realizirane ali pa sploh ne. Pri tem prihajajo iz študentske baze zahteve, naj študentje sami uredijo svoj položaj s posameznimi akcijami z bojkotom plačevanja davka na zemljišča in plačevanja stanarin. Nekateri so menili, da je razumljivo, da postavljajo študentje v osprednje socialo. Nekoč je bila na prvem mestu problematika univerze in želja po večji smotrnosti in kvaliteti študija. Vendar trenutne gospodarske razmere v Sloveniji ne dajejo upanja, da bi se lahko izboljšal socialni položaj študentov. Zato je tudi vprašanje, če bi se že same formalne plati univerze in študentov lahko učinkovito rešile, kaj šele socialne! Erzar meni, da nova zakona o visokem šolstvu in o študentski skupnosti prinašata veliko pozitivnih sprememb, vendar ne skriva svojega cinizma, ko dodaja, da bosta velika dosežka, če bi ju bila skupščina sposobna sprejeti. (NIA) nadaljevanji s L strani • Scalfaro in Spadolini predsednika Po izvolitvi predsednikov obeh zbornic se je sestala vlada in sprejela nekaj nujnih ukrepov, nakar je predsednik vlade Andreotti odšel na Kvi-rinal in sporočil državnenfu poglavarju, da odstopa. Postopek je predviden v ustavi in predsednik republike bo sedaj moral začeti posvetovanja, da bi določil mandatarja za sestavo nove vlade. Vprašanje je, če bo posvetovanja vodil Cossiga, ali če bo, kot je včeraj napovedal, odstopil, kar bi sicer odprlo celo vrsto problemov. Konstitucionalisti so v dvomu, če je v pristojnosti namestnika državnega poglavarja, se pravi predsednika senata, tudi to, da vodi posvetovanja. Zelo verjetno bi bilo treba najprej izvoliti novega predsednika republike, ki bi potem vodil posvetovanja s predstavniki strank. Ocene glede izvolitve Spadolinija v senatu in Scalfara v poslanski zbornici so bistveno različne, še zlasti iz vrst opozicije. Čeprav sta oba očitno izraz dosedanje vladne večine, pripadniki DSL ocenjujejo Spadolinija ne negativno, medtem ko so skrajno ogorčeni nad izvolitvijo Scalfara. Oc-chetto je dokaj zagrenjeno dejal, da DSL ni hotela popustiti in prodati predsedstvo poslanske zbornice v zameno za vsto_p v vlado, kot ji je ponujal Craxi. Če bi sprejeli te pogoje, pravi Occhetto, bi izgubili naš politični boj, poraz pa bi imel strateški značaj. Dejstvo, da SKP, zeleni in Orlando niso podprli Napolitana, pa je je tajnik DSL označil kot grobo sek-taštvo. Ostaja sicer dejstvo, da je politični vpliv DSL manjši od vpliva nekdanje KPI, saj nova stranka razpolaga s 16 odstotki glasov, kar se očitno odraža tudi v odnosu drugih političnih sil do Occhetta in njegovih. Marco Pannella, ki je prvi predlagal kandidaturo, Scalfara pa je dejal, da je zadržanje DSL nerazumljivo. Če bi Occhetto podprl Scalfara, ki so ga uradno podpirali tudi radikali, zeleni in Orlandova mreža in ki je v preteklih treh letih odločno zagovarjal parlament in institucije in si zagotovil naklonjenost vse levice, pravi Pannella, bi to bilo zelo pomembno politično dejanje. Namesto tega pa je bil Scalfaro deležen le očitkov in Oc-chettovega sarkazma. • 200 otrok Preskrba še vedno ni normalizirana, odprtih je le malo trgovin, mleka ni, kruh in zelenjava se dobita le v zasebnih trgovinah in pekarnah, cene so astronomske. V ponedeljek naj bi se nadaljevala konferenca o BiH. Varnostni svet OZN je za zaprtimi vrati razpravljal o najnovejših dogodkih v bivši Jugoslaviji, nekatere članice tega telesa, med njimi ZDA, Francija in Madžarska pa so se zavzele, naj bi VS že začel izvajati konkretne ukrepe sankcij proti Srbiji. Avstrijski zunanji minister Mock je v pismu Varnostnemu svetu opozoril, da agresija na neodvisno državo ogroža mir in varnost, za to pa je obtožil JA in srbske paravojaške enote. Turški premier Demi-rel je na redni tiskovni konferenci povedal, da obstaja možnost, da bo prihodnji teden turški parlament razpravljal o razmerah v BiH. Turčija je, kot je dejal, pripravljena storiti vse, da bi »pozdravila« rane v sporih v Bosni in Hercegovini. »Vojna v BiH bo, kot na Hrvaškem, trajala vse dotlej, dokler se sprte strani ne bodo odpovedale prelivanju krvi«, ocenjuje namestnik šefa ameriške diplomacije Lawrence Eagle-burger. Dodal je, da bi morala vse skrbeti nevarnost razširitve vojne na Makedonijo, če se sedanji spopadi ne bi kmalu prenehali. Eagleburger je tudi dejal, da »herojev ni«, obstajajo pa dokazi, da je Hrvaška oskrbovala Hrvate v BiH z orožjem, municijo in prostovoljci, vendar, po njegovem mnenju, »ni dvoma, da sta v tej fazi glavna krivca vlada Srbije in JA.« CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. maja 1992 in zapadlostjo 1. maja 1999. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 6% bruto, bo izplačan I. novembra 1992. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premija 0,50 na semester. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 27. aprila. ■ Osnovna emisijska cena znaša 96,60% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 96,65%. ■ Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (96,65%), je maksimalna letna donosnost 13,14% bruto in II, 47% neto. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos, bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. majem: ob vplačilu (4. maja) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS: 11,47 % Bush sprosca izvoz strateške tehnologije WASHINGTON - Predsednik George Bush bo delno sprostil izvoz ameriške visoke tehnologije. »Gre za omejitve, ki so bile velikega pomena med hladno vojno, a niso več potrebne,« je utemeljil sklep, po katerem bo ministrstvo za trgovino prihodnji torek ukinilo prepoved o izvažanju strojev za proizvajanje polprevodnikov, nekaterih tipov kompjuterjev, aparatov za testiranje letal in turbinskih motorjev pa še nekaterih vrst letal in helikopterjev. V izvozni vrednosti bo to zneslo 2,5 milijarde dolarjev. Razen tega bo mogoče izvažati superkompjuterje v devet evropskih držav in Avstralijo z eno samo licenco, medtem ko je bilo treba doslej zaprositi pri vsaki pošiljki za posebno dovoljenje. Nazadnje bodo lahko države, ki so uvozile ameriško tehnologijo, slednjo spet izvozile brez predhodnega ameriškega dovoljenja. IMF zbira denar za pomoč SND in vzhodni Evropi PARIZ — Mednarodni denarni sklad (IMF) bo moral zbrati do konca leta 1996 še kakšnih 100 milijard dolarjev, da bo lahko uspešno priskočil na pomoč Skupnosti neodvisnih držav (bivši SZ in vsem drugim vzhodnoevropskim državam, istočasno pa z enakim ritmom kakor doslej pomagal tudi drugim državam in regijam v svetu. To je povedal včeraj generalni direktor IMF Michel Camdessus s pripombo, da potrebuje samo Rusija 24 milijard dolarjev; od tega pojde 5 ali 6 milijard za stabilizacijo rublja, »vendar le, ko bo gotovo, da bo res trden«. Umestili so deputacijo tržaške borze TRST Predsednik Trgovinske zbornice v Trstu inž. Giorgio Tombesi je umestil včeraj deputacijo Tržaške borze - torej njeno nadzorno telo - ki je bila imenovana s posebnim dekretom zakladnega ministrstva. Deputacijo sestavljajo: kot efektivni člani rač. Mauro Boscolo, dr. Callisto Gerolimich Cosulich, dr. Corrado Leombruno, dr. Carmelo Mollica, dr. Alfredo Sacchetti, dr. Giuseppe Vizzini in dr. Iginio Vascotto, kot suplenti pa dr. Roberto Cagnina, odv. Guido Pasto-ri, dr. Cornelio Rizzardi in dr. Pie-ro Onofri. Tajniško mesto so zaupali zborničnemu funkcionarju dr. Eziu Nardelliju. Potem ko je predsednik zbornice Tombesi kratko orisal borzno dejavnost, so izvolili predsednika deputacije - to je dr. Corrado Le-ombruno, direktor tržaškega sedeža zavoda Banca d'Italia. Tudi velemenedžerje tlači mora Tudi velemenedžerji so ljudje... To so razkrili odgovori, ki jih je dalo štiri sto vrhunskih podjetnikov na vprašanja izvedencev za mnenjske raziskave specializiranih družb Intermatrix in Hay. Ti so jih povprašali, kako gledajo na zunanje izzive - priseljevanje tuje delovne sile, varstvo okolja, neučinkovitost javnih uprav in storitev, neustreznost vladne gospodarske politike, poglabljajoči se prepad med bogatim severom in čedalje siromašnejšim jugom doma in v svetu - in kako se jim bodo zoperstavili. Vprašali pa so jih tudi, kakšen naj bi bil ob koncu tega tisočletja idealni menedžer. Odgovori niso posebno spodbudni. Peščica povpra-šanih (niti deset odstotkov) nima problemov - pokončni so, samozavestni in z neomajno vero v lastne sposobnosti, zato bodo brez posebnega naprezanja rešili sleherni, tudi ciklopski problem, kakršen bi spravil na kolena vse njihove vrstnike zapovrstjo. Blagor jim. Toda takšnih skrajnih optimistov je, kot rečeno, malo. Optimistov je med anketiranimi nekako 35 odstotkov, približno ravno toliko pa je na pol optimistov, a vsi ostali - okoli 20 odstotkov - so hudo črnogledi, pesimisti, da bolj ne bi mogli biti. Te je strah vsega, notranjih in zunanjih problemov; na stežaj odprta vrata vzhodnim Evropejcem in državljanom razdrobljene Sovjetske zveze jim pogajanjo strah v kosti, bojijo se postopnega staranja prebivalstva, še bolj pa že spet porajajočih se družbenih in socialnih konfliktov, ki da bodo zagotovo ugonobili ves italijanski proizvajalni sistem. Takih pesimistov je zlasti mnogo na jugu Apeninskega polotoka in na otokih, z druge strani pa jih je veliko tudi med menedžerkami. Bolje povedano, le-te ne poznajo srednje, vmesne poti: ali so nepoboljšljive optimistke ali pa tako obupano zrejo v bodočnost, da se ti zasmilijo. Kakšen naj bo menedžer 2000 in za kaj mora skrbeti? Odgovori so v glavnem homogeni in jasno kažejo (ne)kulturniško naravnanost. Podjetje bo poslovalo učinkovito samo, če se bo povečala storilnost (seveda v vrstah podrejene delovne sile), če bo navezovalo zavezništva z drugimi podjetji, če se bodo množile joint-ventures in koncentracije, če bo notranja mobilnost (uslužbencev) postala redna praksa in če bodo ustrezni zakonski mehanizmi prožni. In kakovost proizvodov? Japonska seveda, torej popolna! Še: šef podjetja se mora znati rešiti iz vsake zagate, sposobno naj komunicira, načrtuje in nadzoruje rezultate narejenega, hitro naj odloča. Šele zatem prideta na vrsto pogajalska spretnost in specifično strokovno znanje, prav na repu pa najdemo radovednost, domišljijo, kulturni eklekticizem. Skratka, rajši bolj grobi, zato pa toliko bolj učinkoviti! Čisto nobenega zanimanja pa ni - ali ga je prav malo - za kakšne organizacijske prijeme, ki bi kolikor toliko upoštevali počutje delavca ali uradnika, njegov stres, njegovo osebnost ali okoliščino, da je to človek iz mesa in krvi, ne pa robot. Kaj šele, da bi bili današnji supermenedžerji dovzetni za komunikacijsko prosojnost, za tvorno dogovarjanje in sodelovanje z delovnimi močmi. Vse po starem kalupu - dolžnost gospodarja je ta, da izstisne iz delojemalca vse, kar mu lahko da, pa amen. F. DRAGO GAŠPERLIN gospodarski dopis iz Slovenije Več optimizma JOŽE PETROVČIČ Slovenska država je v kratkem obdobju pol leta zbrala več kot pol milijona dolarjev deviznih rezerv. Devizne zaloge pa so še premajhne, da bi na primer z njimi že lahko utrjevali tolarjevo menjalno vrednost. Prav zato finančne oblasti še omahujejo z uvedbo pravega denarja, torej pravih tolarjev, saj so zdaj v obtoku le tolarski boni in čakajo na ustrezen čas, ko bo tudi v gospodarstvu dovolj močno zaznati, da je recesija začela ponehovati. Že pred časom je predsednik vlade Lojze Peterle zaradi povsem političnih potreb razlagal, da je slovensko gospodarstvo že doseglo krizno dno in da podatki kažejo o izboljšavah. Ko je navajal izboljšave, je govoril predvsem o gospodarski rasti, ki da se zmanjšuje z veliko manjšo intenzivnostjo kot pred časom, in o deviznih presežkih, ki jih dosega slovensko gospodarstvo v trgovanju s tujino. Zadnji statistični podatki so te napovedi potrdili, v Bajtovem inštitutu pa so na podlagi analiz ugotovili, da tudi nekatera druga gospodarska gibanja dajejo malo več optimizma, kot ga je bilo pred časom. S čim se da potrditi ta optimizem? Na ekonomskem inštitutu fakultete trdijo, da se umirja tudi rast brezposelnosti in da je več živahnosti pri nastajanju novih delovnih mest. Upočasnjeno nazadovanje gospodarske rasti je pomemben znak, vendar pa ne tako dober, kot bi ga radi nekateri prikazali, ker je bila lanska primerljiva rast nenavadno nizka, poleg tega pa je bil letošnji razpored praznikov in nedelj bolj ugoden od lanskega. Ker bo aprila prav narobe, bo tudi upadanje spet večje. Večjo težo dajejo podatkom, ki dokazujejo, da se je povpraševanje na domačem trgu nehalo zmanjševati in da se je povečal tudi obseg tujih naročil. Oboje je dokaz večjega zaupanja v slovensko gospodarstvo, zanesljivo pa so večja naročila tudi rezultat naprezanj v samih podjetjih. Bajtov inštitut se zaradi teh znakov ne posmehuje optimizmu, ki ga trosijo nekateri vladni predstavniki,- optimizem je zdaj izjemno pomembna stvar za slovensko gospodarstvo. Take spodbude so zelo pomembne, vendar ne kaže delati iz šibkih oživitvenih znakov prevelikih pričakovanj. Nobenih znakov namreč ni, da bi si lahko oddahnili in rekli: »Vendarle je mimo...« Prav nasprotno: prava bitka se šele pričenja, je pa res, da je poguma lahko zdaj več. Kljub velikemu naprezanju, ki ga je sposobno slovensko gospodarstvo, ni pričakovati, da bi lahko samo in s svojimi močmi bistveno oživili gospodarsko dejavnost. Za izdatnejšo gospodarsko rast bi potrebovali kapital. Doma ga ni. Doma so v glavnem le finančne luknje, v katere bo izginilo še veliko kapitala. Samo za sanacijo slovenskega bančništva (brez sanacije si ni mogoče zamisliti stabilnejšega gospodarstva) bo po zdajšnjih nepopolnih ocenah treba dati vsaj 60% kosmatega domačega proizvoda. Bančniki, ki se bavijo s sanacijo bančništva, opozarjajo, da je treba z zdravljenjem »financ« začeti hitro in da naj vendar najdejo prave vire zanj. Nikakor ni mogoče bančne izgube razglasiti za državni javni dolg in začeti znova. Treba je dobiti tuj kapital, tega pa je začelo primanjkovati. Zato bi bilo treba že zdavnaj odpreti vse možne pritoke za tuj kapital, vendar zaradi političnih intrig in strokovnih navzkrižij ni možno izpeljati najpomembnejšega procesa - privatizacije gospodarstva. Ker tuji podjetniki ne vedo, kaj se bo na tem področju zgodilo v Sloveniji, so zelo previdni in kapital vložijo le v najnujnejše projekte. Povsem odstoten je tudi tuj kapital za večje državne naložbe, kot je na primer gradnja cest, železnice in drugih infrastrukturnih objektov. Zdajšnji optimizem je upravičen le toliko, kolikor potrjuje zavest, da smo sami vendar sposobni nekaj narediti: toda tudi pri povezovanju s tujim gospodarskim svetom bomo morali skoraj vse storiti sami. Večino celo sama oblast, glede katere pa Slovenci niso optimistični. Stečaj družbe Vugo-America NEW YORK — Družba Yugo-America nima denarja za povračilo posojil 200 upnikom, zato je stečajni postopek. Postopek je prijavila po 7. členu ameriškega zakona o stečaju, ki navadno privede do likvidacije podjetja ob nadzoru sodnih poverjenikov. Avtomobile jugo so začeli prodajati 1. 1985 za 3.990 dolarjev; največ so jih prodali 1. 1988 (49.000), v prvem četrtletju letos so prodali 1.400 vozil, a so zabredli v težave, ker zaradi vojne v Jugoslaviji niso mogli dobiti novih avtomobilov. • OSEBNI RAČUNALNIKI IN PERIFERNE ENOTE • APLIKATIVNI PROGRAMI • POTROŠNI MATERIAL ZA INFORMATIKO • UVOZ-IZVOZ Trst - Ulica Muggia, 15 - Tel. (040) 381616 - Fax (040) 381110 KATAOI/1 FRANCESCO KATALAN,, špeditersko podjetje, ustanovljeno leta 1983 carinske operacije • mednarodni in vsedržavni prevodi • skladiščenje • zbirnik %a Jugoslavijo SEDEŽ in SKLADIŠČE AGENCIJA FERNETIČI mejni prehod RABUJEZ Opčine Tel. 231153-232529 Tel. 214284 Fax 232339 Zagrebško razstavišče v znamenju specializacije Niz sejmov za obnovo po vojni na Hrvaškem ZAGREB Na zagrebškem razstavišču se odvija mednarodni specializirani sejem pod geslom "Za obnovo in razvoj Hrvaške", ki so ga odprli v torek in bo trajal do jutri zvečer. Sejem, ki nekako nadomešča tradicionalno spomladansko prireditev, predstavlja konkretno spodbudo k širšemu čezmejnemu sodelovanju s ciljem postaviti spet na noge hrvaško državo po vojni. Organizirali so ga s sodelovanjem pristojnega ministrstva in pod pokroviteljstvom vlade, zajema pa celo vrsto specializiranih razstav, ki so odraz vsega, kar je potrebno za ponoven razmah gospodarstva, to pa so: mednarodni sejem gradbeništva, mednarodni sejem kmetijstva in prehrane, mednarodni sejem blaga široke potrošnje, mednarodni sejem obrtništva, mednarodni sejem rudarstva, mednarodni sejem knjig in založniške opreme Interliber, mednarodni sejem didaktičnega materiala za šolstvo in vzgojo Educa, razstava iznajdb in tehnoloških inovacij Inova ter še mednarodni sejem embalaže Modernpak. Gornjim gre prišteti tri absolutne novosti: mednarodno razstavo avtomobilov in ustreznih potrebščin Zagreb Auto Show, mednarodno razstavo Bioetika (ekologija, zdravo okolje) in sejem naj razno vrstnej še opreme za šport in za njegov nadaljnji razmah. V Sloveniji devet let po zadnji takšni razstavi Spet obnovili tradicijo avtomobilskega sejma LJUBLJANA, CELJE — Devet let po zadnjem samostojnem avtomobilskem sejmu v Ljubljani so včeraj odprli na Gospodarskem razstavišču 16. avtomobilski salon, ki bo trajal do srede, 29. aprila. Tod so na ogled osebni avtomobili, hkrati pa se odvija v Celju drugi del sejma, ki zajema tovorna in specializirana vozila ter opremo za vzdrževanje. Organizatorja - celjski in ljubljanski sejem - sta se odločila, da bosta oba sejma celota; tako odpelje vsak dan točno ob 12. uri izpred Gospodarskega razstavišča poseben avtobus v Celje, od koder se vrača ob 16. uri. Vožnja je brezplačna, vstopnica za obe prireditvi stane 250 tolarjev (200 samo za ljubljansko). Slovenski avtomobilski sejem naj bi bil evropskega zadiha, saj je odprt vsak dan neprekinjeno od 10. do 20. ure, prireditelji pa se želijo vključiti v krog. evropskih avtomobilskih sejmov, ki privabljajo vse več obiskovalcev. Zaradi tega predstavlja tokratna celjsko-ljubljanska prireditev nekakšno generalko za salon, kakršnega naj bi imela Slovenija v prihodnje -sedanji je bil organiziran na hitro - in ki naj bi potrdil evropsko usmeritev slovenske države tudi na tem področju. Sicer, pa gre tudi za ponovno obuditev tradicije, ki se je začela že daljnega leta 1957. hobles S. p. a. PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju 33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone) — Italija — Industrijska cona Tel. (0432) 727286 — Telex 450504 HOBLES I — Telefax (0432) 727321 Na skorajšnjih upravnih volitvah in v upravi Trsta PSI za tesnejšo povezavo z avtonomističnimi silami Ustvaritev laično-socialistične-ga in avtonomističnega težišča, ki odstopa od sedanje osi KD-PSI: to je glavna naloga, za katero se bo zavzemala socialistična stranka na Tržaškem v vidu skorajšnjih upravnih volitev. Za takšno usmeritev se je izrekla večina pokrajinskega vodstva PSI, ki je na prvi (izredno dolgi) seji po nedavnih upravnih volitvah tudi potrdila zaupanje v sedanje tajništvo in izrekla pozitivno mnenje tako o volilnih rezultatih kot tudi o odločitvah vsedržavnega in krajevnega vodstva. Na četrtkovi seji je namreč večina prisotnih (15, medtem ko je 7 članov glasovalo proti) odobrila dokument, ki ga je predstavil pokrajinski tajnik Alessan-dro Perelli. Soglasno pa so sklenili, da ustanovijo posebno volilno komisijo, ki ji bo načeloval deželni odbornik Gianfranco Carbone. Komisija bo morala pripraviti seznam kandidatov za upravne volitve, o katerem bo nato razpravljalo pokrajinsko vodstvo stranke. O bližnjih upravnih volitvah pa bodo razpravljali tudi slovenski socialisti, ki se bodo sestali v ponedeljek, 27. aprila ob 20. uri na strankinem sedežu v Ul. Trento 1. S predlogom o volilni komisiji je soglašal tudi Augusto Seghene, predstavnik De Michelisove struje, ki je bil sicer precej kritičen do pokrajinskega tajništva. Glasoval je tudi proti dokumentu, ne zato, kakor je sam izjavil, ker ne bi soglašal s predlagano politično linijo, temveč zato, ker dokument izreka vso podporo tajništvu. V dokumentu so navedene programske smernice stranke, ki se kot vse ostale pripravlja na tržaške upravne volitve. Na prvem mestu je »upravna avtonomija, ki v okviru deželne enotnosti terja spremembo glede na sedanji isti-tucionalni ustroj«, nato dokument zagovarja racionalizacijo ustanov in javnega upravljanja, da bi preprečili razpršitev pristojnosti in tudi odgovornosti. Poseben poudarek je dan tudi odnosu med Trstom in Deželo: PSI namreč zagovarja potrebo, da mesto prejme posebne deželne fonde v obrambo zaposlitvene ravni kot nekakšno odškodnino. V dokumentu tržaški socialisti še poudarjajo, da »težave, ki so prizadele Trst na eni strani, na drugi pa velike razvojne možnosti v okviru Evrope, zahtevajo prelom s komaj preteklo zgodovino tudi na ravni politično-admistra-tivnega upravljanja, pri katerem se je Krščanska demokracija izkazala, da je popolnoma nesposobna, da bi vodila prenovitveni in razvojni načrt mesta, pa čeprav je živela v stalnem izobilju glede vodstvenih mest«. Zato je naloga reformistov, piše še v tiskovni noti PSI, da ustvarijo zavezništvo med laično-socialističnimi in avtonomističnimi silami, ki bi znalo pravilno tolmačiti težnje po spremembah in prenovitvi, ki jih postavlja tržaška družba. Takšno zavezništvo pa naj bi v okviru bodočih javnih uprav nastopilo kot osrednja vladna sila. Pozitivno se je o izidih nedavnih parlamentarnih volitev izrekla tudi Stranka komunistične prenove na sestanku deželnih vodstvenih organov. Edina grenka nota v drugače zelo pozitivnem volilnem obračunu, piše v tiskovni noti, pa se nanaša na dejstvo, da v FJK stranka ni izvolila svojega predstavnika v parlament. Po oceni koordinacijskega deželnega telesa SKP pa volilni uspeh stranke dokazuje, da je izbrala pravilno politično linijo, ki je dosledno prevzelo perspektive opozicije in ki se zavzema za razorožitev in za ukinitev blokov ter nastopa v obrambo delavcev in demokracije. Kot piše v tiskovni noti, se je deželno koordinacijsko telo SKP tudi v luči volilnih rezultatov opredelilo za opozicijo, ki je edina koerentna perspektiva političnega boja tudi na deželni ravni. V kratkem namerava stranka sprožiti široko kampanjo, da bi pridobila nove člane. Po tržaških upravnih volitvah pa naj bi pripravili deželno organizacijsko konferenco, na kateri bi razpravljali tako o političnih smernicah kot tudi o notranjih organizacijskih vprašanjih. Danes dopoldne pa bo v kavarni Tommaseo tiskovna konferenca, na kateri bo Demokratična zveze-Trst za Evropo predstavila svoje predloge v zvezi s skorajšnjimi upravnimi volitvami. O nastopu Demokratične zveze na volitvah bo govor tudi na javnem zborovanju slovenskih članov DSL, ki bo v ponedeljek zvečer na Proseku. Ob navzočnosti novoizvoljenega senatorja Darka Bratine bo imel uvodno poročilo deželni svetovalec Miloš Budin. Napoved sekretarja finančnega ministrstva Giorgia Benvenuta V treh letih naj bi se davkoplačevalec in finančna administracija pobotala V prihodnjih treh letih čakajo italijanske davkoplačevalce velike spremembe, ki bodo morale končno pripeljati do pozitivnega odnosa med finančno upravo in državljani. Napoved, oprto na določila zakona št. 413 o reformi finančne uprave, je iz ust generalnega tajnika finančnega ministrstva Giorgia Benvenuta, za katerega predstavlja ta reforma pravi »davčni Maastricht«. Bivši dolgoletni generalni sekretar sindikalne zveze UIL se je v Trstu mudil na povabilo tukajšnje Finančne intendance, pred popoldanskim javnim nastopom na Pomorski postaji, pa mu je Klub Rosselli v kavarni San Marco pripravil tudi posebno srečanje s predstavniki sredstev obveščanja. Gosta, ki ga je spremljal finančni intendant Rizza, je novinarjem predstavil predsednik deželnega sveta Nemo Gonano, za katerega je Benvenuto »človek, ki se je že med svojo dolgo sindikalno dejavnostjo dosledno zavzemal za čim tesnejši in čim bolj korekten odnos med državljanom in institucijami«. Kot rečeno, polaga Benvenuto veliko upov v reformo finančne uprave, ki je med drugim tesno povezana s perspektivami ekonomske politike v prihodnjih letih. V tem smislu je finančna uprava tačas močno angažirana za zagotovitev načrtovanega priliva v državno blagajno, ki naj bi znašal okrog 410 tisoč milijard lir. Drugi bistveni pogoj za korektno ekonomsko politiko pa je po Ben-venutijevih besedah odprava mož- Giorgio Benvenuto nosti spreminjanja finančnega zakona in državnega proračuna v parlamentu, kar se dogaja samo v Italiji. Na tak način prihaja namreč do absurda, da za zapravljanje javnega denarja ni kriv oziroma odgovoren nihče, saj »pogosto zmaga tako imenovana transverzalna stranka širjenja javnih izdatkov«. Ko pa pride do neizbežnega prekipevanja čez zgornjo mejo izdatkov - pravi Benvenuto - nista ne parlament in niti vlada sposobna, da bi za to odgovarjala. Naj preprostejša posledica takega položaja je zatekanje k novim dohodkom davčnega in sorodnega značaja, torej k »ožemanju« davkoplačevalcev, Toda davčni pritisk je po Benvenutovem mnenu že sicer dovolj visok, na enaki ravni kot v ostalih državah EGS, zato bi njegovo povečanje resno poslabšalo sedanji krizni gospodarski trenutek. Tisto, kar v tej fazi potrebujemo - je opozoril - so zato kvečjemu ukrepi za oživitev ekonomskega razvoja, h kateremu lahko mnogo prispeva tudi korektna davčna politika. Taka politika je po Benvenutovem prepričanju mogoča že sedaj, saj reforma davčne uprave prinaša instrumente, ki povsem ustrezajo za globoko spremembo razmer na davčno-finančnem področju. V ospredje je postavil potrebi po korekciji davčnega pritiska, da postane bolj uranovešen, in po njegovi stabilizaciji, v nasprotju s sedanjim režimom izrednih posegov. Za dosego prvega cilja pripravlja finančno ministrstvo za prihodnje leto posege v korist družin z enim samim virom dohodka in nadaljnje ukrepe za boj proti davčnim utajam, ki so še vedno zelo številne. Glavni adut finančne uprave v prihodnjih treh letih pa bo vsekakor velika poenostavitev davčnih postopkov in povečanje avtonomije in učinkovitosti perifernih davčnih uradov, s čimer naj bi se število davčnih prijav z obrazcem 740 v naslednjih treh letih s sedanjih 30 milijonov znižalo na 5 do 6 milijonov, z neposredno prijavo delodajalca pa se bo bistveno zmanjšalo tudi število napak in torej tudi potreba po - sedaj zelo zakasnelem - vračanju presežka vplačanih davkov, (vb) Jelcinov gospodarski svetnik na kratkem obisku v Trstu Za še bolj intenzivno gospodarsko sodelovanje med Deželo in Rusijo Tudi v Trstu bodo odprli podružnico »Ruskega doma«, t.j. predstavništva ruskega podjetništva, ki ga pravkar ustanavljajo v Rimu, naša dežela pa bo v kratkem skupaj z Venetom in Tridentinsko-Gornjim Poadižjem podpisala protokol o sodelovanju z moskovsko regijo. To sta glavna rezultata včerajšnjega pogovora v deželni palači na Trgu Unita, kjer se je gospodarski svetnik ruskega predsednika Jelcina Sergej Borisovič Stankevič sestal s podpredsednikom deželne vlade Fer-rucciom Sarom ter z deželnima odbornikoma Carbonejem in Rinaldi-jem. Stankeviča je spremljal predsednik italijansko-ruske joint ventu-re Cominform Vladimir Gnitjev. Od tržaškega srečanja naj bi dobilo novega zagona gospodarsko sodelovanje med Furlanijo-Julijsko krajino, in Republiko Rusijo, ki se je začelo že pred leti in je že danes na zadovoljivi ravni. Dovolj zgovoren je podatek, da je izmenjava med našo deželo in Rusijo leta 1990 predstavljala 12 odstotkov celotne trgovinske izmenjave med obema državama. Na srečanju v deželni palači pa so govorili tudi o finančnih in infrastrukturnih pobudah v okviru zakona za obmejna območja, o skorajšnji ustanovitvi deželne agencije za gospodarske odnose s tujino, o možni vlogi tržaškega pristanišča v razvoju italijansko-ruskih odnosih, kar vse lahko prispeva k nadaljnji obogatitvi gospodarske in trgovinske izmenjave z Republiko Rusijo. Vse te pobude bodo konkretno našle prostor tudi v protokolu o sodelovanju, ki ga bo Rusija v kratkem podpisala s severovzhodnimi deželami Italije. Ruski predstavnik je imel v našem mestu tudi vrsto razgovorov z voditelji nekaterih institucij, ki že imajo plodne stike z Rusijo, kot na primer Univerza in Pristaniška ustanova pa tudi otroška bolnica Burlo Garofolo. Na sliki pogovori ruskih predstavnikov s člani deželne vlade. Počitniška kolonija bo trajala od 29. junija do 13. julija Slovenski dijaški dom pripravlja letovanje naših otrok na Ptuju Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel bo tudi letos priredil letovanje za naše otroke in mladostnike. Letovanje bo konec junija in v začetku julija v Ptuju v Sloveniji. Dijaški dom je že lani izbral Ptuj za poletno letovanje naših otrok, zaradi vojnih dogodkov v Sloveniji pa so bili organizatorji primorani odpovedati dopust naših otrok v tem kraju in ga nadomestili s počitnicami v Zabnicah pri Trbižu. Letos bo tako na vrsti spet letovanje v slovenskem kraju, tokrat prvič v mladi neodvisni državi. Organizatorji želijo s počitniško kolonijo uresničiti dva cilja: prvič želijo, da bi otroci preživeli dva tedna v prijetnem počutju; preživljanje počitnic v slovenskem okolju bo zanje nova izkušnja, saj so doma navajeni na dvojezični prostor ali pa celo na izključno italijansko okolje. Letovanje se bo začelo 29. junija, trajalo pa bo do 13. julija. Namenjeno je mladini od 6. do 17. leta starosti. Tokrat bodo vsi udeleženci letovanja dopustovali skupaj, seveda porazdeljeni v posamezne starostne skupine, ki jim . bodo sledili pedagoško usposobljeni vzgojitelji. Vzgojno-rekrea-cijski pristopi se bodo seveda razlikovali od skupine do skupine in bodo tako primerni za vsako starostno stopnjo udeležencev počitniške kolonije. Letovanje bo v lepem, prijetnem okolju. Dom, v katerem bodo imeli naši otroci in mladostniki svojo »postojanko«, je moderno urejen. Otroci in mladinci bodo nameščeni v troposteljnih sobah, na razpolago bodo imeli nato še vrsto skupnih prostorov, učilnice, igrali se bodo na prostrnem dvorišču, uporabljali pa bodo tudi bližnjo telovadnico. V okolici Ptuja, kak poldrugi kilometer od doma, so znane Ptujske toplice z bazeni na odprtem, v katerih bodo lahko udeleženci letovanja plavali, saj je voda neoporečno čista. Obenem je v okolici Ptuja mnogo zgodovinskih znamenitosti, ki si jih bodo lahko naši otroci ogledali, raznolika pokrajina pa je primerna za številne izlete v naravo. Vpisovanje za letošnje letovanje poteka vsak dan od 9. do 19. ure v prostorih Dijaškega doma Srečko Kosovel, Ul. Ginnastica 72 (tel. 573141), zaključilo pa se bo 30. maja. KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI z. z n. j. VABILO Spoštovani člani! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega letnega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 25. aprila 1992 ob 8. uri, in v drugem sklicanju v NEDELJO, 26. APRILA 1992 ob 9.30 v dvorani SKD »I. Gruden« v Nabrežini št. 89 UPRAVNI SVET °o ui.Rev*#1^ °o Katina*« Shajališče poznavalcev pravega domačega sladoleda □ naši sladoledi so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami □ senčnat vrt □ prostorno parkirišče Tudi Tina Anselmi na posvetu ENAIP o enakih možnostih V ponedeljek popoldne bo na sedežu ustanove ENAIP, Istrska ul. 57 posvet o uresničevanju predpisov o enakih možnostih na delovnem mestu (pričetek ob 14. uri). Srečanja, ki ga v sodelovanju z deželnim združenjem ACLI prireja ustanova ENAIP za FJK, se bo udeležila tudi Tina Anselmi, predsednica komisije za enake možnosti pri predsedstvu italijanske vlade. O namenih in pomenu seminarja bo najprej spregovorila Giuditta Bambara, ki pri ustanovi ENAIP koordinira didaktične programe, nato pa bosta prisotne pozdravila deželni predsednik ACLI Tarcisio Bar-bo in vsedržavni podpredsednik in deželni predsednik ENAIP Alessandro Tesini. Nato bo Tina Anselmi govorila o pomenu dogovorjenega nastopanja za boljše načrtovanje sprememb. Na konkretne projekte se bo osredotočilo poročilo delovne skupine, ki deluje v okviru seminarja (začel se je že pred meseci in predvideva več srečanj), tokrat bo posebej govor o »načrtu ženska« in »informativnega okenca za ženske«. Ponedeljkov posvet bosta zaključili Tina Anselmi in Maria Filippi, članica vsedržavnega koordinacijskega odbora ACLI. Poleg nedeljske v Rižarni še vrsta manifestacij ob 25. aprilu Nujna potrditev idealov odporništva za mir in demokracijo v teh krajih Dolinski partizan je padel v bitki za Nanos Svečanost v spomin Ivanu Sancinu-Jovu Pesnik Ciril Zlobec na svečanosti v Dolini (Foto Magajna) V palači Galatti, na sedežu Pokrajine, se je včeraj pod predsedstvom komisarja Domenica Mazzurca sestal Pokrajinski odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih institucij, ki je določil program proslav v Rižarni pri Sv. Soboti, ki bo jutri (in ne danes, 25. aprila). Ob 10. uri bo položen venec pred obeležje, ki na dvorišču Rižarne spominja na padle v tem uničevalnem taborišču; položili ga bodo predstavniki Pokrajinskega odbora, častno stražo pa bo postroj il konjeniški regiment Pie-monte iz Trsta. Sledil bo verski obred s katoliškim, izraelitskim in srbsko-pravoslavnem običajem. Nastopil bo Tržaški partizanski zbor Pinko Tomažič, za tem pa bodo na sporedu govori izrednega komisarja Domenica Mazzurca v svojstvu Odborovega predsednika, predstavnika sindikalnih organizacij Riccarda Devescovija ter predstavnika slovenske manjšine prof. Borisa Pahorja. Uradni slavnostni govor pa bo imel vsedržavni podpredsednik VZPI-ANPI posl. Arialdo Banfi. V okviru uradnih manifestacij, ki jih prireja Pokrajinski odbor, je včeraj pokrajinski komisar Mazzurco položil venec pred obeležje, ki spominja na smrt 51 talcev (obesili so jih nacisti 23. aprila leta 1944). Jutri ob 9. uri pa se bo padlim poklonila delegacija iz Postojne, ki jo bodo sestavljali inž. Igor Bratina, slovenski poslanec Jure Skodic ter predsednik Združenja borcev in partizanov Janko Leban. Svečanosti se bodo udeležili tudi družinski člani dvanajstih Postojnčanov, ki so bili skupaj z drugimi Tržačani na barbarski način zaradi represalije obešeni v tej tržaški ulici. Postojnska delegacija se bo nato udeležila svečanosti v Rižarni. Na slednjo vabijo tudi združenja partizanov (VZPI-ANPI), bivših deportirancev v nacistična taborišča (ANED) in bivših preganjanih antifašistov (ANPPIA). Pri tem poudarjajo, da se s prisotnostjo na komemoraciji v Rižarni ne bomo spomnili samo na obletnico zgodovinskega pomena, ampak bomo s tem potrdili trdno voljo, da ohranimo in utrdimo vrednote demokracije, miru in solidarnosti, ki so bile bistvo odporništva in italijanske ustave, ki je nastala na sporočilih tega odporniškega gibanja; nova desnica, ki seje svoje korenine po vsej Evropi, bi to listino, poudarjata VZPI-ANPI in ANPPIA, želela potisniti v kot. Temu načrtu se je treba zato odločno upreti in jasno potrditi aktualnost in principe protifašističnega boja kot osnovo za ustvaritev plodne in mirne prihodnosti za vsakogar. Na današnjo obletnico so se pripravile tudi Občine. Ob 47. obletnici osvoboditve, poleg udeležbe na osrednji slovesnosti v Rižarni v organizaciji Odbora za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih institucij, bo zgo-niška občina 30. t.m., z začetkom ob 19. uri, polagala vence pred spomenike in obeležja, ki so bila postavljena v spomin padlim; položila jih bo pred obeležja na proseškem pokopališču, na pro-seški postaji, v Gabrovcu, Sama-torci, Saležu in Zgoniku. Zgoniš-ka občinska uprava bo nadalje v sodelovanju s krajevnimi družbenimi in političnimi organizacijami priredila v nedeljo, 10. maja, ob 11. uri pred občinskim spomenikom padlim v Zgoniku proslavo 47. obletnice osvoboditve. Program predvideva nastop godbe na pihala s Proseka, nastop osnovnošolskih otrok in mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda ter priložnostni govor. Na predvečer pa bo tradicionalni nočni množični pohod ob spomeniku NOB; zbirališče bo v Gabrovcu ob 19.30. Tudi devinsko-nabrežinska občinska uprava bo počastila spomin padlih za svobodo z manifestacijo, ki bo danes na nabrežin-skem trgu. Ob 10. uri bodo govorili župan Vittorino Caldi, podžupan Martin ' Brecelj in predstavniki VZPI-ANPI; sodelovali bodo tudi nabrežinska godba ter pevska zbora Fantje izpod Grmade in Igo Gruden. Pred začetkom proslave bodo predstavniki Občine, VZPI-ANPI in političnih strank položili vence pred spomenike padlim za svobodo na občinskem ozemlju. Velika množica Dolinčanov, prebivalcev drugih vasi, bivših borcev, predstavnikov vaških organizacij in društev se je skupno s številnimi gosti udeležila spominske svečanosti, ki jo je sinoči pripravila sekcija VZPI-ANPI za Dolino, Mač-kolje in Prebeneg pred spominsko ploščo, ki so jo domačini postavili 24. aprila 1982 na rojstni hiši domačina Ivana Sancina-Jova, partizanskega borca, ki je v veliki bitki na Nanosu padel 18. aprila 1942 v boju z okupatorjem, v katerem je izgubil življenje tudi Milko Puntar s Proseka. Svečanost je bila posvečena 50. obletnici tega boja, v katerem se je 50 mladih partizanov pogumno uprlo nemški vojski, ki je štela 1800 mož. Začela se je s polaganjem vencev, ki so jih nosili domačini s titovkami na glavi. Sledili so nato govori: Dušana Košute, predstavnika pokrajinskega odbora VZPI-ANPI, Davida Bandija v imenu domačega društva Valentin Vodnik, medtem ko je bil glavni govornik Ciril Zlobec, književnik, član predsedstva Republike Slovenije in tudi sam bivši partizanski borec. Misel, ki so jo odvijali vsi trije govorniki, je bila povezana z osvobodilnim bojem, z njegovimi vrednotami, ki so prispevale, da se je slovenski narod osvobodil in postal krojitelj svoje lastne bodočnosti. Tudi klevete in laži ne morejo izbrisati veličine tega boja in izničiti to, kar so naši ljudje pretrpeli in dali za svojo svobodo in za svobodo vseh zatiranih, so med drugim poudarili. Sledil je zelo bogat in dobro pripravljen program, ki so ga začeli s pesmijo in recitacijo učenci osnovne šole Prežihov Voranc. Med polaganjem vencev je žalostinko zapel moški pevski zbor, ki ga je vodila Mirjana Bonin. Zbor je med programom zapel še štiri partizanske pesmi. Na svečanosti je nastopila tudi mladinska skupina KD Valentin Vodnik, ki jo vodi Ivo Tul, in je ob spremljavi kitar zapela pesem »Mrtva reka«. Sledili sta še dve recitaciji Kajuhovih pesmi, ki sta jih občuteno podali Valentina Bandi in Samuela Balbi. Ves program sta v slovenščini in italijanščini povezovala in napovedovala Ksenija Slavec in Andrej Šik. Naj med številnimi gosti, ki so se udeležili svečanosti, omenimo: generalnega konzulaSlovenij e v Trstu Šušmelja, dolinskega župana Pečenika z odborniki, predsednika SKGZ Klavdija Palčiča, pa še številne politične predstavnike, bivše borce, bivše aktiviste in veliko mladine. Svečanosti je sledilo na glavnem trgu prijateljsko in tovariško srečanje. NEVA LUKEŠ Napovedane provokativne manifestacije desničarjev pred bazovsko fojbo ne bo Kvestura prepovedala shod skinheadsov Tržaška kvestura je včeraj popoldne prepovedala današnjo manifestacijo nacističnih privržencev skinheadsov pred fojbo na bazovski gmajni. Sklep je sprejela zato, da bi zagotovila javni red in preventivno preprečila morebitne izpade desničarskih skrajnežev. Italijansko združenje skinheadsov je namreč napovedalo vsedržavno srečanje pred fojbo, da bi »branili italijanstvo teh krajev počastili spomin Italijanov, ki so bili žrtev slavo-komunistov«, kot so napisali v svojem tiskovnem sporočilu, s katerim so najavili manifestacijo. Tržaška kvestura je sprva dovolila prireditev. Se v sredo je obnovila dovoljenje za shod v Bazovici, včeraj pa je svojo odločitev spremenila. K tej spremembi so po vsej verjetnosti »botrovali« številni protislovenski napisi, s katerimi so desničarski mazači v noči med sredo in četrtkom pomazali Bazovico. Domačini so o hudem dogodku takoj obvestili organe javne varnosti in izrazili svoje ogorčenje nad mazaškim pohodom. Vse kaže, da je protest zalegel. Že v dopoldanskih urah so občinski delavci prepleskali žaljive napise in počistili tudi spomenik na vaškem trgu pred cerkvijo, ki so ga bili fašistični skrajneži pomazali že pred meseci, popoldne pa je tržaška kvestura sporočila, da je bila manifestacija prepovedana. Napovedani prihod skinheadsov v Trst s provokacijo na fojbi je izzval vrsto protestov borčevskih organizacij in združenj odporništva, ki so od- pristojnih oblasti zahtevale, naj sprejmejo potrebne ukrepe za ohranitev javnega reda, obrambo ustavne listine ter civilnega in mirnega življenja tukajšnjega prebivalstva. Po oceni sindikalne organizacije CGIL je bil napovedan zbor skinheadsov instrumentalna in žaljiva poteza za spomin umrlih v fojbi ter žalitev demokratičnih vrednot, ki so bile dosežene z odporništvom. CGIL je poudarila, da bi morale oblasti prepovedati to neonacistično manifestacijo, saj so ti gologlavi črnosrajčniki, povsod kjer so se zbrali, povzročili vandalska dejanja, premišljene nerede in val nasilja. Še v večji meri pa je sploh nesprejemljivo že samo dejstvo, da ti vročekrvneži lahko »delujejo« v pogojih, da lahko žalijo dostojanstvo in tudi fizično integriteto navadnih občanov, s tem, da sejejo rasistično mržnjo. Tudi tajništva sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL so izrazile ogorčenje nad provokativno manifestacijo pred fojbo. V prepričanju, da mesto potrebuje povsem drugačen kulturni nivo za svoj razvoj im mirno sožitje, so odposlale brzojavko tržaškemu prefektu Sergiu Vitiellu, da bi posegel in preprečil ponovno žalitev demokratične vesti mesta. Ob napovedani manifestaciji skupine skinheadsov v našem mestu je pokrajinska tajnica DSL Perla Luša poslala brzojavko tržaškemu prefektu Sergiu Vitiellu, v kateri se v imenu stranke zgraža in izraža zaskrbljenost zaradi napovedane manifestacije pred bazoviško fojbo in pozvala prefekta, naj manifestacijo prepove. Tajništvo Stranke za komunistično obnovo se je obrnilo na pristojne oblasti in od njih zahtevalo prepovedogabne manifestacijo nazi-skinov na bazoviški gmajni. SKO je v svojem sporočilu dodala, da imajo te oblasti osnovno nalogo, da poskrbijo za potrebne učinkovite ukrepe in preprečijo vse oblike nasilja, ki so značilne za desničarske skupine v vseh njihovih oblikah. Zaskrbljenost zaradi manifestacije gologlavih črnosrajčnikov pred bazoviško fojbo in pa dvome o oportunosti, da se podpobno pobudo dovoli, je izrazilo tudi pokrajinsko tajništvo PSI. Stranka izhaja iz predpostavke, da je vsem dovoljeno počastiti mrtve in da je PSI že dalj časa mnenja, da je oportuno počastiti toliko Italijanov, ki so bili usmrčeni v fojbah; in to z željo, da bi prišlo do narodne sprave, ki naj ne pozabi na zgodovinsko realnost in gleda na bodočnost v novem in konkretnem vzdušju sožitja. Tudi zgoniški župan Miloš Budin je odposlal brzojavko tržaškemu prefektu dr. Vitiellu. V njej je izrazil zaskrbljenost nad napovedano manifestacijo pred bazovsko fojbo in zahteval prepoved shoda, da ne bi spet prišlo do nasilnih dejanj, kakršne so pobudniki že povzročili v številnih italijanskih mestih. Svečanost PSI v spomin na odbornika Cecchinija »Eno leto po njegovi smrti ostaja v nas vseh neokrnjen in neizbrisen sPomin na njegovo politično in upravno delovanje, na njegovo človeško zagnanost«, je med drugim na svečanosti v spomin na tržaškega občinskega odbornika Eralda Cecchinija, ki so ga ubili pred enim !etom, dejal pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli. Na komemoraciji, ki jo je včeraj popoldne v hotelu Savoia Excelsior priredila socialistična stranka, so govorili še predsednica tržaškega kolegija arhitektov Gigetta Tamaro Semerani, Cecchinijeva družica Elena Battaglia, ki je tudi predsednica združenja »Živo mesto za Eralda Cecchinija«, in podpredsednik Zavoda za ljudska stanovanja IACP Franco Zigrino (Foto Križmančič) Odbor GM o stopnjevanju sindikalne napetosti na šoli ‘Odbor Glasbene matice, ki se je sestal včeraj na izredni, je obravnaval nepričakovano stopnjevanje sindikalne napetosti med člani učnega osebja in vodstvom glasbene šole. Po podrobni analizi dogodkov prejšnjih dni je odbor izrazil svoje presenečenje nad oklicano dvodnevno stavko učnega osebja, katero je smatral za prenagljeno in neutemeljeno tudi spričo izražene pripravljenosti odbora, da nadaljuje skupno soočanje in iskanje najbolj ustrezne rešitve vprašanja nove delovne pogodbe, ki je bila sklenjena na seji upravnega odbora z dne 13.4.92 in o kateri so bili člani učnega osebja informirani že preko svojega predstavnika v odboru, kakor tudi z običajnega poročila o seji, ki ga je objavil Primorski dnevnik 15. aprila letos. Učno osebje res ni prejelo vprašanega pismenega odgovora na svoj dopis, je pa bilo izčrpno seznanjeno s sklepi odborove seje s strani ravnatelja in podravnatelja prav na sindikalni skupščini, ki je bila pretekli torek. Obenem je odbor vzel na znanje, da bodo predvideni sestanki s predstavniki obeh krovnih organizacij in slovenskimi izvoljenimi predstavniki v deželnem svetu v smislu sklepa prejšnje odborove seje potrjeni že za prihodnji teden. Komaj dveletni fantek padel z okna na cesto Komaj dveletni fantek je včeraj dopoldne padel z okna stanovanja svojih staršev v prvem nadstropju poslopja v Ul. Gelsomini 1. Mali Rossano M. se je malo po 10. uri verjetno iz radovednosti sklonil skozi odprto okno stanovanja in pri tem izgubil ravnotežje ter zgrmel v praznino. Na srečo okno ni bilo visoko, fantek pa je padel prav na enega od mimoidočih pešcev, kar je tudi ublažilo padec. Z rešilcem RK križa so ga takoj prepeljali v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Rossano se je potolkel na več krajih telesca, kaže pa, da njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. 25. 4. 1985 25. 4. 1992 Ob 7. obletnici smrti Maksa Ote se ga spominja žena Marija Kreglje, 25. aprila 1992 Ob 1. obletnici smrti Zofije Guštin se je spominjajo vsi njeni Maša zadušnica bo danes, 25. t. m., ob 18. uri v cerkvi v Gropadi. Trst, 25. aprila 1992 Primorska poje ’92 Jutri, 26. aprila, ob 17.00 uri V DOMU ALBERTA SIRKA V KRIŽU Nastopali bodo: Ženska pevska skupina Višarski kvintet - Ukve MEPZ župnije Sv. Štefan - Vipava MoPZ Pivka MePZ Adriatic - Hrovatini MePZ Primorsko - Mačkolje MoPZ Provox - Nova Gorica KD F. Venturini Glas harmonike DOMJO, 1. maja 1992, ob 14. uri ____________koncerti________________ Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila V. MUL-LOWA in B. CANINO. Gledališče Mlela Tržaški jazzovski krožek Tretji koncert Tržaškega jazzovskega krožka bo na sporedu v ponedeljek, 27. aprila 1992 v gledališču Miela. Nastopil bo MASSIMO FARAO' OUARTET. BBC CLUB V ponedeljek, 27. t.m., ob 21. uri bo na sporedu večer s S C Al SUDAI. Gledališče Verdi v Miljah Nedeljski koncerti Jutri, 26. t. m., ob 11. uri bo koncert ansambla LJNSIEME VOCALE gledališča Verdi iz Trsta. Na sporedu Orazio Vecchi in Adriano Banchieri. V četrtek, 30. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Verdi v Miljah nastopil Paolo Rossi s kabaretno predstavo OPERAC-CIA ROMANTICA. Gledališče Miela Jutri, 26. t. m., ob 10.30 bo na sporedu dobrodelni koncert za Združenje ARIGE (Associazione per la ricerca gastroente-rologica). Jutri, 26. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert ameriške glasbene skupine KLEZMATICS. Gledališče Verdi Simfonični maj V petek, 8. maja, ob 20.30 bo na sporedu prvi koncert iz ciklusa Simfonični maj, ki ga gledališče Verdi prireja pred zaprtjem gledališča zaradi obnovitvenih del. Pod vodstvom Lii Jia in z orkestrom gledališča Verdi bo nastopila svetovno znana čelistka MARIA KLIEGEL. Na sporedu bo koncert ruskega skladatelja Alfreda Schnittkeja ter druga simfonija Johannesa Brahmsa. Društvo Slovencev miljske občine prisrčno čestita svojemu ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku KILJANU FERLUGI ob prejemu visokega odličja. kino ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15 in 22.15 II padre della sposa r. Charles Shyer, i. Steve Martin, Diane Keaton. EXCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.30, 22.15 Beethoven, r. Ivan Reitman. EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 18.30, 20.15, 22.00 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono. NAZIONALE I - 15.30, 18.30, 21.30 Gio-cando nei campi del signore, i. Tom Berenger, Aidan Quinn, Kathy Bates. NAZIONALE II - 16.15, 18.15, 20.10, 22.15 Come essere donna senza lasciarci la pelle, i. Carmen Maura. NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 II silenzio degli innocenti, r. Jo-nathan Damme, i. Jodie Poster, Antho-ny Hopkins. NAZIONALE IV - 15.45, 17.45, 20.00, 22.15 Assolto per aver commesso 11 fatto, i. Alberto Sordi. GRATTACIELO - 17.00, 19.45, 22.00 Hook - Capltan Uncino, r. Števen Spielberg, i. Dustin Hoffman, Bob Hos-kins. MIGNON - 15.30, 22.00 Blancaneve e i sette nani, risani film, prod. VValt Dis-ney. EDEN - 15.30, 22.10 Cavalcata anal, porn., □□ CAPITOL - 15.45, 17.55, 20.00 22.10 Ana-lisi finale, i. Richard G ere, Kim Basin-ger. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 II principe delle maree, r.-i. Barbra Streisand, i. Nick Nolte. ALCIONE - 18.00, 21.15 J.F.K.: un caso ancora aperto, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner. RADIO - 15.30, 21.30 Dolci piaceri car-nali, porn., □ □ razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled do 29. t. m. pregledna razstava Roberta Hlavatyja. V pritličnih prostorih TKB - Ul. F. Filzi - je na ogled razstava Roberta Hla-vatyja. V galeriji Malcanton bo do 30. t. m. na ogled razstava slikarja Jožeta CIUHE. Urnik: 11-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13, ob ponedeljkih zaprta. V galeriji Cartesius je na ogled razstava del preminulega slikarja MMARI-ANA CENETA. Razstava bo odprta do 6. maja po običajnem urniku. V galeriji Palače Costanzi bo na ogled še jutri retrospektivna razstava tržaškega slikarja G.M. CAMPITELLIJA po običajnem urniku. Gorica - V Katoliški knjigarni na Trgu Vittoria 25, je odprta razstava PAVLA HROVATINA. Na ogled so maske iz kraškega kamna. V župnijski dvorani v Nabrežini se nadaljuje tradicionalna razstava pomenljivih pirhov. Na ogled bo do 29. t. m. v popoldanskih in večernih urah. gledališča Slovensko stalno gledališče SSG gostuje po osnovnih šolah in vrtcih s predstavo Zore Tavčar PTICE NOČNEGA VRTA. SSG gostuje v torek, 28. t.m., ob 20. uri v Izoli s satiričnim kabaretom IME MU BO JUST. Gledališče Rossetti Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče FJK predstavilo delo OBLOMOV po romanu Ivana Gončarova. Režija Furio Bordon. V glavnih vlogah nastopata Gla-uco Mauri in Tino Schirinzi. V abonmaju: odrezek št. 9 (red prost). Predzadnja predstava. Prodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri ob 16. uri zadnja predstava. Od 29. aprila do 10. maja gostovanje Stalnega gledališča iz Turina z delom T. S. Eliota RIUNIONE Dl FAMIGLIA. Režija Giorgio Marini. V abonmaju: odrezek št. 10. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1991 /92 Jutri, 26. t. m., ob 16. uri deveta predstava (red G) Puccinijeve opere MANON LESCAUT. Dirigent Tiziano Severini, režija Gianfranco Ventura. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča. Ponovitev v torek, 28. t. m. La Contrada - Gledališče Cristallo V soboto, 2. maja, ob 20.30 bo Teatro Veneto iz Padove predstavilo DIALOG-HI CON NESSUNO z Ottavio Piccolo. Na sporedu bodo trije monologi in sicer "La moglie ebrea" Bertolda Brechta, "La parrucca" Natalie Ginzburg in "La tele-fonata" Dorothy Parker. Režija Silvano Piccardi, scene Marco Capuana, kostumi Daniele Verdenelli, glasba Roberta Cac-ciapaglia. Gledališče Silvio Pellico Danes ob 17.00 bo v gledališču v Ul. Ananian na sporedu predstava CALA IL SIPARIO. Nastopili bodo: Teatro di Cris-tina z luktovno predstavo "Wanda", čarovnije Vikj Showa in enodejanka Silvia Petana "Operetta ... che passion" v izvedbi gledališke skupine Sipario aperto. Ponovitve 26. t. m., ob 17. uri ter 1. 2. in 3. maja. razne prireditve Ob svoji 25-letnici prireja Finžgarjev dom na Opčinah jutri, 26. t. m., ob 17. uri v domači dvorani večer z dia-video programom o prehojenih poteh doma in po svetu s pesmijo in glasbo ansamblom TAIMS, GALEBI, ZVEZDE, RDEČI NAGELJ ter vokalnega terceta MAVRICA. Nastopila bosta ansambla TAIMS in ZVEZDE. Vabljeni! Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši - Prosvetni dom Opčine - V torek, 28. t. m., ob 20.30 VEČER Z ALEKSIJEM PRE-GARCEM, pesniška zbirka SAMOHODEC in drama ČRNI GALEBI. Uvodna misel Jolka Milič in Jože Babič. Sodelujejo avtor,igralec D. Gorup in gojenci komorne igre GM pod vodstvom Petra Filipčiča : Erika Buzečan, Marko Štoka in Aljoša Starc. Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta prireja v torek, 5. maja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 SREČANJE S PLANINCEM LOJZETOM ABRAMOM, ki nas bo z diapozitivi in z besedo povzpel na afriške pettiso-čake. Toplo vabljeni! šolske vesti Ravnateljstvo učiteljišča in pedagoškega liceja A.M. Slomšek obvešča, da bo roditeljski sestanek v sredo, 29. t. m., ob 18. uri. SLOVENSKA KOMISIJA PSI vabi na širši SESTANEK SLOVENSKIH SOCIALISTOV iz tržaške pokrajine, ki bo v ponedeljek, 27. aprila 1992 ob 20. uri v prostorih tržaške federacije PSI v Trstu, Ul. Trento 1 (1. nadstr.). Razprava bo posvečena bližnjim upravnim volitvam, ki zadevajo pokrajinski svet, tržaški občinski svet in krajevne sosvete v tržaški občini. izleti Združenje aktivistov in invalidov NOB, KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporočajo, da je odhod avtobusa na enotedensko bivanje v Šmarjeških toplicah danes, 25. t. m., ob 14. uri izpred deželne palače na trgu Oberdan. Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta prireja v sredo, 13. maja izlet v muzej v gradu Bistra in ogled Arboretuma Volčji potok pri Kamniku. Vpisovanje v ponedeljek, 4. maja, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8/b. SK Brdina organizira 24. maja avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje na tel. št. 212859 in 299573 do 14. maja. včeraj - danes Danes, SOBOTA, 25. aprila 1992 DAN VSTAJE Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.04 - Dolžina dneva 14.02 - Luna vzide ob 2.32 in zatone ob 12.41. Jutri, NEDELJA, 26. aprila 1992 . PAŠ PLIMOVANJE DANES: ob 11.00 najnižja -21 cm, ob 19.12 naj višja 24 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,7 stopinje, zračni tlak 1014,9 mb pada, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 11,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Andrea Antoni, Giaco-mo Furlan, Jacopo Starini, Marko Miladinovič, Ekene Ejike Ochem, Nicholas Pellizer, Andrea Zorzetti, Marianna Bardi, Rocco Pascale, Antonella Bianco, Alessandro Scocchi, Martin Brady. UMRLI SO: 83-letna Marina Zanier, 61-letni Gino Richter, 70-letna Maria Fi-lipaz, 96-letna Giulia Fonda, 88-letni Egidio Ulcigrai, 68-letni Mario Fonda, 92-letna Gemma Marsilli, 71-letna Bruna Stulle, 70-letni Opero Moro, 67-letna Maria Flego, 90-letni Augusto Mule, 68-letni Pietro Leonardi. OKLICI: televizijski tehnik Paolo Silli in uradnica Silvia Sterle, inženir Dario Švara in univerzitetna študentka Tamara Pahor, uradnik Daniele Benini in pomočnica Gina Iannone, mehanik Davide Ferlan in knjigovezec Nevia Zucca, poštar Bruno Baricelli in tajnica Mariella Coro-nica, uradnik Pasguale Manfreda in gospodinja Giovanna Coppi, mestni redar Ario Čuccurin in trgovka Flavia Puppu-lin, agent JV Maurizio Attanasio in uradnica Marzia Romana Ramani, urad-' nik Marco Bosatra in uradnica Maura Bonifacio, gradbenik Adriano Strobbe in uradnica Gabriella Vian, mehanik Gino Peric in gospodinja Snejzana Cindrič, heliograf Stefano Vascotto in v pričakovanju zaposlitve Barbara Giona, finančni stražnik Marco Lostia in v pričakovanju zaposlitve Sabrina Scarsella, agent JV Marcello Bembi in gospodinja Rossana Elettori, uradnik Enzo Pecchiar in uradnica Suzana Debeljak, fotolitograf Franco Demarin in knjigovodkinja Anna Maria Rojaz, karabinjer Mario Tisato in delavka Valentina Častellaro, uradnik Roberto Noto in čistilka Deborah Erman, podčastnik finančne straže Giorgio Ac-cogli in gospodinja Luciana Ruggeri. SLUŽBA LEKARN Od torka, 21., do petka, 24. aprila 1992 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 * Ul. Tore S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (tel. 634144). Sobota, 25. in nedelja, 26. aprila 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16. do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Trg Goldoni 8 (tel. 634144). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. Slovenska komponenta DSL vabi v ponedeljek, 27. t. m., ob 20. uri v Kulturni dom na Prosek na Pokrajinsko odprto srečanje o volitvah Prisoten bo novoizvoljen sen. DARKO BRATINA Uvodno poročilo tov. M. BUDIN razna obvestila Kriška sekcija VZPI - ANPI vabi danes, 25. t .m, na povorko, na kateri bodo polagali vence na spomenike in obeležja NOB. Zbirališče ob 10. uri v Ljudskem domu v Križu. Stranka komunistične obnove - Kras, VZPI-ANPŠI iz Križa ter Mladinski krožek Kuba 59 vabijo na prvomajski praznik, na vrt Ljudskega doma v Križu. Govoril bo sen. Stojan Spetič; nastopila bo godba na pihala Parma iz Trebč; sledil bo ples z ansamblom Krt. Vabljeni! Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano - Ul. Doni-zetti na svečano podelitev 29. literarne nagrade VSTAJENJE koroškemu avtorju Vinku OŠLAKU za knjigo dnevniških zapisnikov "Saj ni bilo nikoli drugače". Odbor za postavitev spomenika Skedenj - Kolonkovec - Sv. Ana vabi vse borčevske, demokratske in kulturne organizacije na polaganje cvetja danes, 25. t. m. v jutranjih urah. Na barkovljanskem pokopališču bomo počastili padle v NOB v četrtek, 30. t. m. s pričetkom ob 17. uri. KD Lipa, ŠZ Sloga in ŠD Zarja organizira v četrtek, 30. t. m. tradicionalni nočni pohod na Kokoš. Pred pohodom bo ob 20.30 v Bazovskem domu otvoritev razstave kamnitih izdelkov dijakov tečaja za kamnoseke pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje. Sodeluje skupina trobil ricmanjske godbe. Sledi kres. Vabljeni! Obveščamo vse pevke in pevce, da bo skupna vaja jutri, 26. t. m., ob 20. uri v cerkvi pri Sv. Justu. Toplo priporočamo, ob priliki papeževega obiska v Trstu, da se polno udeležite v narodnih nošah maše, ki bo na velikem trgu. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Trg Caduti per la Liberta (Milje) Largo Piave Drevored Campi E lisi 59 Sesljan (državna cesta 14) Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (drž. cesta 202 - križišče) Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt) IP Riva O. Augusto 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/8 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 FINA Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica (nasproti pokopališča) AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) ___________prispevki________________ V spomin na pok. župnika Želela in njegovo sestro Marijo daruje Marija Kosmač 50.000 lir za repentabrsko cerkev. V spomin na moža Maksa Ota daruje žena Marija 50.000 lir za Kardiološki oddelek dr. Cardija, 50.000 lir za Center za rakasta obolenja, 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini in 30.000 lir za MPZ Valentin Vodnik. Namestro cvetja na grob Pinota Gher- bassija darujeta Nadja in Alojzija 25.000 lir za KD Primorsko in 25.000 lir za Pihalni orkester Breg. Namesto cvetja na grob pok. Pinota Gherbassija daruje družina Olenik (Mačkolje 52) 30.000 lir za KD Primorsko -Mačkolje. Namesto cvetja na grob gospe Marije Terčon Lupine darujeta Rozika in Marija Brišček 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Vido Košuta vd. Švab daruje Sonja Vechietti 20.000 lir za KD Vesna -Križ. Namesto cvetja na grobove Marije Škabar, Pavle Tavčar in Karla Komar daruje družina Križman (Repen 128) 50.000 lir za Dijaški dom S. Kosovel - Trst. V počastitev spomina g. Ivanke Dolenc daruje Gabrijela in Edi Kraus 50.000 lir za popravilo orgel na Opčinah. V spomin na gospoda Alberta Miklavca darujeta Mirella in Peter Merku 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Nadjo Kriščak daruje Neva Martelanc (Belgija) 50.000 lir za TFS Stu ledi in 50.000 lir za SKD Barkov-lje. čestitke Mali TADEJI želimo polno sreče in zdravja v življenju, mami Miri in očetu Danjelu pa iskreno čestitamo ravnatelj, učno in neučno osebje poklicnega zavoda J. Stefan. mali oglasi NOVA POOBLAŠČENA AVTOMEHANIČNA DELAVNICA popravila v garanciji CII DODA v SREDIŠČU TRSTA CUnVrA Ul. Geppa Z/F - Tel. 370250 OSMICO v Medji vasi je odprl Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino. OSMICA v Štorjah št. 9 pri Sežani je odprta od 25. aprila do 2. maja. Točimo domače belo vino in teran, nudimo domače klobase, pečenice, kraški pršut in sir. Vabljeni! OSMICO ima odprto Kosmina v Brju pri Komnu št. 15 od 25. aprila do 2. maja. OSMICO je odprl Frandolič v Slivnem. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18. Toči belo in črno vino. OSMICO ima Alojz Milič - Repen 49. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Radovan Šemec v Prečniku. OSMICO je odprl v Nabrežini št. 38 Mario Gruden. Toči belo malvazijo in re-fošk. OSMICO imata odprto Alan in Silvo v Elerih št. 30/4. LETO je naokrog, zato vabimo Vas v Doberdob, da v kmečkem turizmu naužijete se domačih dobrot. 22 - LETNO dekle z večletno delovno izkušnjo nujno išče resno zaposlitev, Tel. ob uri obedov na št. 200882. STANOVANJE v centru Opčin, 50 kv. m dajem v najem za urad. Tel. št. 420604 po 20. uri. IŠČEMO izkušeno natakarico za poletno sezono. Tel. št. 226112 od 20. do 22. ure. PRODAM avto ford sierra 2.01 twin cam ghia, full optional, v odličnem stanju, letnik '90,cena po dogovoru (kotacija Ouattroruote). Tel. št. (0481) 533535 vsak dan od 13. do 15. ure. PRODAM mladičke kraškega ovčarja z rodovnikom. Tel. 211468 v večernih urah. PRODAM opel ascona 1.600 sr s priključkom za prikolico v zelo dobrem stanju in po ugodni ceni. Taksa plačana do leta '93. Tel. št. (040) 299800. PRODAM izložbeni hladilnik za slaščice, velikosti 150 cm x 90 cm v dobrem stanju za 800.000 lir. Tel. 225522 od 14. do 15. ure. DNEVNO SOBO eno leto staro prodam za 700.000 lir. Tel. št. 943388. PRODAM motor aprilia ETX 125, letnik '86 v dobrem stanju, taksa plačana do leta '93, cena po dogovoru. Tel. ob uri kosila na št. 214297. MLADIČA psa dalmatinca, šampionskih staršev, prodam. Tel. št. (003866) 24449. INŠTRUIRAM matematiko za vse šole, razen univerze. Tel. št. (003866) 35826. DELO v okolici Trsta, kot pomoč v kuhinji in oskrbo starejše osebe in podobno, iščem. Tel. (003866) 51914 - Rozana. MASAŽA: klasična, sprostilno - erotična. Tel. št. (003861) 302294 od 9. do 20. ure, soboto od 16. do 22. ure. anna menjalnica_______________________24.4.1992 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar .... .. 1241,45 1215.-— Nemška marka .... 753,10 742,- Francoski frank ... .. 222,90 218.— Holandski florint . .. 669,04 660.- - Belgijski frank .... .. 36,593 35,50 Funt šterling .. 2204,20 2180,- Irski šterling .. 2009,50 1980,- Danska krona .. 194,53 192. — Grška drahma 6,44 6 — Kanadski dolar .... .. 1048,60 1000. - Japonski jen 9,248 9,— TUJE VALUTE FIXING . MILAN BANKOVCI TRST Švicarski frank 812,66 805 — Avstrijski šiling 106,961 105,— Norveška krona 192,46 189 — Švedska krona 208,36 204,— Portugalski eskudo . 8,87 8.— Španska peseta 11,977 11,30 Avstralski dolar 937,30 900.— Jugoslov. dinar — — ECU 1543,70 — Slovenski tolar — 12.— Hrvaški dinar — 6 — rrparrr banca di credito di trieste dLIKd tržaška kreditna banka Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 Poslušalci »žrtve« pianisti »krvniki« TRST - Ali ste dovolj mazohisti, da bi 18 ur zapored poslušali isti motiv, ponovljen 840 krat? Zadruga Bonaventura, ki upravlja tržaško gledališče Miela, vam nudi možnost, da preizkusite vaše morebitne mazohistične težnje in fizično ter slušno zdržljivost. 9. in 10. maja bo namreč v okviru desetdnevnega festivala, posvečenega umetnosti francoskega glasbenika in vsestranskega umetnika Eriča Satieja priredila koncert njegove Vexations, 83 sekund dolge skladbe, ki jo je treba ponoviti 840 krat. »Žrtve« bodo v tem primeru poslušalci (najbolj zdržljivim prireditelji zagotavljajo nagrade, moralno in tudi materialno podporo v obliki hrane in pijače), »krvniki« pa pianisti (skupno naj bi jih nastopilo 24 iz raznih evropskih držav), ki si bodo za klavirjem privoščili 18 urno zaporedno »mučenje«. Maratonski koncert Satieve skladbe bo ena od osrednjih prireditev na desetdnevnem happeningu, ki ga Bonaventura od 5. maja dalje prireja v Mieli v spomin na Erika Satieja in kateremu je dala dokaj modni naslov Satiemania. Francoski glasbenik in umetnik Erik Satie, ki se je rodil leta 1866 in umrl leta 1925, velja za enega od očetov sodobne glasbene avantgarde, čeprav je njegovo vsestransko delo težko vkalupiti v uveljavljene sheme, saj je nihal med minimalizmom in igrivim prikrojevam klasičnih glasbenih struktur. Bil je neke vrste bizaren in obenem moder otrok, čigar delo je v petdesetih letih ovrednotil ameriški skladatelj John Cage in ga tako »ukradel« ozkemu krogu oboževalcev ter ponudil njegov duh in njegovo glasbo industriji prireditev. Maraton 9. maja, so poudarili prireditelji na včerajšnji tiskovni konferenci, se bo začel s koncertom pevke Aliče, ki bo predstavila vrsto Satievih šansonov. Sicer pa je program happeninga tudi v ostalih dneh zelo poln. Prireditev se bo začela s koncertom Giancarla Cardinija, ki velja za enega najbolj uspešnih poustvarjalcev glasbe francoskega skladatelja. Cardini bo ob klavirju spremljal in glasbeno »komentiral« nemi film Reneja Claira Entr Acte iz leta 1924, v katerem je nastopal tudi Satie. Poleg tega filma bodo na festivalu predvajali še dve filmski umetnini iz obdobja dadaizma in futurizma in sicer Llnhuma-ine Marcela L'Herbiera ter Le Ballet Mecanigue Ferdinanda Legera. Na sporedu pa je poleg glasbenih večerov, videopro-jekcij tudi okrogla miza na temo Erik Satie: akademija, avantgarda in drugo, ki naj bi s prispevkom izvedencev nakazala glavne koordinate Satieve umetnosti. Pa ne zato, da bi ga vklesali v njegov čas, pač pa, da bi osvežili njegovo mladost v skladateljevem slogu, ki je rad trdil, da »prišel sem zelo mlad na svet v prestarem času«. V Trstu so v teh dneh odprli Macaki Sodobna preobleka »cafe chantanta« TRST - Prigrizek, dobra pijača in še boljša glasba. To je formula, ki jo skuša uveljaviti v Trstu Macaki, novi lokal v Drevoredu XX. septembra, ki so ga odprli v četrtek s sodelovanjem kakih desetih glasbenih skupin. Ob prisotnosti tolikšnega števila bandov je otvoritveni večer lokala, ki se navezuje na tradicijo »cafe chantanta«, uspel. Glasba in prigrizki so privabili veliko število obiskovalcev, ki so sledili prireditvam pozno v noč. Nastopajoče je predstavil kabaretist Andro Merku, ki se v naši stvarnosti uveljavlja s svojim svojstvenim slogom. Merku bo tudi v prihodnje animator lokala. Ob otvoritvi se je nastavil našemu fotografu Davorinu Križmančiču skupaj z ostalimi nastopajočimi. Marjanca J. Božič in Branka Jurca v Divači Govorica odraslih doumljiva otrokom Minuli torek je Kosovelova knjižnica v Sežani pripravila tudi za divaške bralce v tamkajšnji knjižnici prisrčen kulturni večer. V divaško knjižnico je bila namenjena razstava knjižnih ilustracij Marjance Jemec - Božič, ki se je pred nekaj dnevi zaključila v Sežani. A sežanska razstava je tako navdušila tudi ostale primorske knjižničarje, da so se odločili, da bo potovala še po ostalih večjih krajih na Primorskem. Tako bo že v maju na ogled v Idriji. Da bi v Divači ne ostali brez razstave, je avtorica pripravila poseben, nič manj zanimiv izbor knjižnih ilustracij iz knjig kot so: Hana mala opica, 1:0 za zajce, Piko Dinozaver, O medvedku in dedku, Praznična pravljica in Prodajamo za gumbe. Tako sedaj ta živopisana ilustratorska razstava navdušuje tamkajšnje obiskovalce knjižnice. Lučka Čehovin je v predstavitvenih besedah poudarila velik pomen dobro ilustriranih knjig pri vzpodbujanju in razvijanju bralne kulture in estetske vzoje mladih. In prav Marjanci Jemec gre zahvala, saj bogati mladinski tisk s svojimi kvalitetnimi ilustracijami že več kot štirideset let. Ker je med množico knjig, ki jih je ilustrirala, tudi nekaj tistih, ki jih je napisala Branka Jurca, so v knjižnico povabili tudi njo, saj je srečanje z Branko Jurca, to priljubljeno mladinsko pisateljico, ki je prav tako vse svoje ustvarjalne moči namenila pisanju za mlade, vedno prazničen dogodek. S svojimi radoživimi, preprostimi in vzpodbudnimi besedami vedno zna navdušiti. In tako je bilo tudi v Divači, ko je na mnoga vprašanja tako šolarjev kot tudi odraslih pripovedovala veliko zanimivega o svoji mladosti na Krasu, pa tudi o svojih kasnejših doživetjih, ko je morala kot otrok z družino v pregnanstvo, a se je vselej rada vračala na Primorsko in še posebej na Kras. Omeniti je treba, da so tudi učenci osnovne šole Bogomira Magajne pripravili zelo lep kulturni program, katerega so z glasbo obogatili tudi mladi, ki obiskujejo glasbeno šolo v Divači, ki ga je pohvalila tudi pisateljica; in ko je ena izmed učenk prebrala zgodbico iz knjige Rodiš se samo enkrat, je bila Branka Jurca tako navdušena, da so skupno zapeli pesem, ki je v knjigi. Posebno veselje je vzbudila tudi Marjanca Jemec, ko je ob zaključku narisala risbo, ki bo ostala v knjižnici kot spomin na lepo srečanje. Ob likovni razstavi so v knjižnici do 10. maja tudi razstavljene knjige Branke Jurca. a n današnji televizijski in radijski sporedi n rai 1____________________ 6.55 Film: Anime ferite 7.45 Sodobni umetniki: Giuseppe Cavazzi 8.00 Potni list za Evropo 9.00 Aktualno: Ciao Italia, 10.30 Vedrai 11.00 Aktualno: II mercato del sabato (vodi Luisa Ri-velli), vmes vreme 12.00 Dnevnik 1 12.30 Rubrika: Check-up (vodi Biagio Agnes) 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Aktualno: Prizma 14.30 Šport: 1P v kartingu, 15.00 atletika, 15.30 vaterpolo, 16.00 kolesarstvo 16.45 Variete: Disney club 18.00 Kratke vesti 18.05 Rubrika o lepoti 19.30 Nedeljski evangelij 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik in šport 20.40 Variete: Scommettiamo che...? (vodita Fabrizio „ Frizzi, Millv Carlucci) 22.45 Dnevnik 23.00 Posebnosti TG1 24.00 Dnevnik in vreme 9-30 Film: Ultimo domicilio sconosciuto (krim., Fr. 1969, i. Lino Ventura) 2-10 Nočni spored ^ RAI 2 7.00 Nanizanke in risanke 8.00 Aktualno: Mattina 2 (vodita A. Cecchi Pao-ne, Isabel Russinova) 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Dok.: Čudežno oko 10.35 Aktualno: Evropski dnevi, RAI 2 za vas 11.20 Nanizanki: Jackie e Mike, 12.00 Medico alle Haway 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dribbling in vreme 14.00 Film: Cime tempestose (dram., ZDA 1971, r. Robert Fuest) 15.40 Aktualno: Vedrai 16.10 Šport: ženska odbojka, 17.45 košarka playoff 18.45 Nan.: Un giustiziere a New York, vreme 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: ChernobyI - Un grido dal mondo (dram., ZDA 1990, r. Anthony Page, i. John Voight) 22.15 Aktualno: II coraggio di vivere 23.30 Vesti, vreme, horoskop 23.50 Rock cafe magazine 0.15 Nočni šport: boks Gal-vano-Adeludo (super-srednja kat.), SP v bo-ljardu, ženska košarka RAI 3 1 8.45 Aktualno: Vedrai 9.15 Koncert ob 70-letnici rojstva Andreja Sakha-rova 10.30 Dok.: Pred 20 leti 11.00 Spoznavati Alpe Jadran 11.30 Kolesarstvo 12.30 Izbor RAI3 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Drobci 14.40 Aktualno: Okolje Italija 15.15 Šport: SP v biljardu, 16.30 rugby, 17.45 baseball 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 TG3 Insieme 20.30 Film: Rio 'Conchos (vestern, ZDA 1964, r. Gor-don Douglas, i. Richard Boone, Stuart VVhitman) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Aktualno: Harem (vodita Catherine Spaak in Paolo Menghini) 23.45 Aktualno: Diritto di re-plica 0.30 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved 0.55 Filmske novosti 1.05 Variete: Fuori orario 1.35 Nočni spored \ TV Slovenija 1 ] 8.30 Izbor: Angleščina, 8.50 Radovedni Taček -Jama, 9.05 Klub Klobuk, 11.00 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Tok Tok (pon.) 14.00 Nanizanka: Alf- 14.25 Zlati cekin 91 15.55 Napovednik 16.00 Tednik (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Film: Danny - Najboljši na svetu (VB 1989, i. Je-remy Irons) 18.45 Novosti založb 19.00 Risanka in Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Utrip 20.30 Komu gori pod nogami? 21.35 Nad.: Glavni osumljenec (i. Tom Bell) 22.25 Dnevnik, vreme, šport 22.50 Napovednik 22.55 Sova, vmes nanizanka Murphy Brown, nad. Hobotnica 3, film Mesto strahu (krim., ZDA 1984, r. Abel Ferrara, i. Tom Berenger, Bi 11 y Dee Williams) ter variete Nočne ure (6. epizoda) 2.20 Video strani TV Koper 13.00 Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti 14.00 Film: Sutterjevo zlato (dram., ZDA 1936, i. Bin-nie Barnes) 15.30 Dove il si suona 16.00 Otroški program 16.30 Film: Orionov pas (dram., Norv. 1987) 18.30 Globus 19.00 TV Dnevnik 19.25 Nabožna oddaja 19.35 Nadaljevanki 20.35 Aktualno: Agora 22.10 TV Dnevnik 22.20 Film: Sutterjevo zlato : ff- TV Slovenija 2 15.50 Sova, vmes nan. 17.30 Prisluhnimo tišini 17.45 Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Domači ansambli 19.00 Risanke: Kremenčkovi 19.30 TV Dnevnik Srbija 20.15 Klasika 20.30 Film: Greystoke, legenda o Tarzanu (pust., ZDA 1984) 22.30 Umetniški eksperimentalni program Tračarije 24.00 Yutel RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 Lahka glasba; 9.30 Zapisi o literatih; 9.40 Potpuri; 10.00 Mladinski oder: Otroci, otroci vsega sveta (Jožko Lukeš); 10.30 Koncert: pianistka Katja Milič; 11.30 Roman: Oblomov (r. Marjana Prepeluh, 36. del); 11.50 Melodije; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajan-ski glas, nato Orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Potpuri; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Evergre-eni; 16.00 Mi in glasba: slov. mladi organisti; 16.45 Petindvajset minut z...; 17.10 Alpe Jadran; 17.40 Potpuri; 18.00 Kmečka žaloigra: Užitkarji (r. M. Skrbinšek); 18.30 Orkestri; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Raglja (v živo); 9.30 Tečaj nemščine - Tako zveni; 9.45 Dnevnikov odmev; 10.00 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Kratka radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-5.00 Nočni program - Glasba. C CANALE 5 RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.00 Nadaljevanke: Cosi gira 6.30 Pregled tiska 13.00 Risanke 1 il mondo, 8.25 La mia 6.40 Otroški variete: Ciao 13.30 Nanizanka: Ouattro don- guinto piano 9.00 Aktualno: Sabato 5, vmes h mondo del bebe, 10.45 Nonsolomoda, 11.15 An- H.50 Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi) ^•40 Aktualno: Affari di fa-miglia 13.00 Dnevnik TG 5 •20 Variete: Non e la RAI 1 (vodi Enrica Bonaccorti) 4.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 . c Arniči (vodi Lella Costa) b.00 Otroški variete: Bim 1 o n *3um bam in risanke ■00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota on della fortuna ^U.OO Dnevnik TG 5 on?5 Striscialanotizia Oo n Vrnete: La corrida •00 Aktualno: Guerra e pace ~ (vodi M. Costanzo) 44.00 Nočni dnevnik TG 5 015 Film: I nove di Dryfork City (vestern, ZDA 1965, r. Gordon Douglas, i. Ann Margret) 215 Nočni spored piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.30 Una donna in vendita, 10.00 General Hospital 10.30 Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti 11.35 Nad.: Marcellina 12.10 Otroški variete 13.30 TG 4 vesti 13.40 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.45 Vendetta di una donna, 15.40 Io non čredo agli uomini, 16.10 Tu sei il mio destino, 16.50 Cris-tal, 17.20 Febbre d amo-re, nato (17.50) vesti 18.00 Aktualno: Lui lei Laltro 18.30 Kviz: Gioco delle coppie 19.15 Nad.: Dottor Chamberlain, 19.50 Primavera 20.30 Nan.: Il ritorno di Co-lombo - Una ghigliottina per il tenente Colombo (i. Peter Falk) 22.30 Aktualno: Incontri sull-arca (vodi Mino Dama-to), 24.00 Mille domande, 0.40 Fronti... video 1.05 Nočni spored ciao mattina 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky - Vicky e Jamie contro gli spacciatori, 9.30 Chips - K 9 1, 10.30 Mag-num P.I. - Prof. Jonathan Higgins 11.30 Odprti studio 11.45 Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 14.00 Odprti studio 14.15 Šport: Calciomania 15.30 Glasba: TopVenti (vodi Emanuela Folliero) 16.30 Nanizanke: Il mio amico Ultraman - Rapimento, 17.00 A-Team - Arrivano i nostri, 18.00 MacGyver - Riscatto finale 19.00 Odprti studio 19.30 Studio šport in vreme 19.40 Kviz: Il gioco dei 9 20.30 Nanizanka: Flash - Mu-tazioni pericolose 22.30 Film: L'onorevole con V-amante sotto il letto (kom., It. 1981, r. Mariano Laurenti, i. Lino Banfi) 0.15 Odprti studio in šport 0.45 Nočni spored ne in carriera 14.00 Rubrika: Auto & Motori, 14.30 Auto & Motori šport 15.00 Nanizanka: Navy 16.00 Variete: Fiori di zucca 16.15 Film: Maddalena - Zero in condotta (kom., It. 1940, r.-i. Vittorio De Sica, Carla Del Poggio) 18.00 Nan.: Houston Knights, due duri da brivido 19.30 Zakulisne zanimivosti 20.30 Nan.: Časa Capozzi 21.00 Film: Zingara (glas., It. 1969, r. M. Laurenti) 22.45 Nanizanki: Nero VVolfe, 23.45 Lo sceriffo del Sud TMC 17.15 Nan.: Gli uomini del K3 -Luomo del mistero 19.00 Šport: Mondocalcio (vodi Luigi Colombo) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La signora dimen- ticata (dram., ZDA 1989, r. Bradford May, i. Donna Mills, Greg Evigan) 22.20 Jadranje: Americas Cup 0.15 Film: Si si... per ora (kom., ZDA 1975, r. Norman Panama, i. Elliott Gould, Diane Keaton) 2.15 Aktualno: CNN News TELEFRIULI 8.30 Nanizanka: Batman in risanka Top Cat 9.30 Dok.: Prijateljska narava 10.00 Risanke 10.15 Nanizanka: Societa a ir-responsabilita illimitata 11.00 Neurejeni potopis: Nemčija 12.00 Variete: Piacere Italia 12.30 Rubrika o motorjih 13.15 Rubrika: Šport Show (vodi Marina Sbardella), vmes kolesarstvo 8.00 Telefriuli non stop 15.00 Biz Show Business 16.00 Rubrika: Parliamone 17.30 Nad.: White Florence 18.00 Rubrika: Črno belo 19.00 Dok.: Zgodovina ZDA 19.30 Športne vesti 20.30 Film: The Blues Brothers (glas., ZDA 1980, i. John Belushi) 22.15 Film: I diavoli volanti (kom., ZDA 1939) 23.15 Čakajoč na polnoč TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 9.35 Bla bla radio; 11.00 Moped show; 11.30 Turistična poročila; 12.00 Souvenir d'Italy; 12.30 Opol-dnevnik RK; 14.00 Okno v svet; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši; 18.30 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucia-nova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Mladinska redakcija; 15.00 Starinarnica; 16.00 Mixage; 17.00 Vroči hiti; 18.45 Pesmi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj; 20.30 Prenos košarkarske tekme Jadran TKB. Včeraj in danes številna polaganja vencev Na slovesnostih ob 25. aprilu poudarjene vrednote odporništva Poezija A. Pregarca in maske P. Hrovatina Dvojna predstavitev v Katoliški knjigarni Z vrsto polaganj vencev in komemoracij pred spomeniki, grobnicami in obeležji padlim so se včeraj po vseh krajih na Goriškem začele tradicionalne slovesnosti ob 25. aprilu. Pokrajinska odbora VZPI-ANPI in SKGZ sta bila pobudnika osrednje komemoracije na goriškem glavnem pokopališču, kjer sta pred grobnico padlim partizanom izrekla nekaj priložnostnih misli Silvino Poletto in Boris Peric. Pred slovesnostjo na glavnem pokopališču je delegaci- ja SKGZ in VZPI obiskala še obeležja na goriškem gradu, v Ul. Barzellini in spomenik deportirancem v nacistična taborišča pred železniško postajo. Prav tako včeraj so vence v spomin na padle v boju za osvoboditev položili predstavniki goriške občinske in pokrajinske uprave. Večjo komemoracijo je Pokrajina priredila včeraj dopoldne pred spomenikom pri vhodu v tržiško ladjedelnico. Sinoči je bilo tudi polaganje vencev s priložnostnim kulturnim programom pred spomenikom padlim v Gabrjah. Večina slovesnosti pa je na sporedu danes. V sovodenjski občini bodo polaganja vencev ob 10. uri na Vrhu, ob 10.20 v Rupi, ob 10.40 na Peči in ob 11. uri osrednja proslava pred spomenikom v Sovod-njah. Na Doberdobskem bodo po maši za padle ob 9. uri v dober-dobski cerkvi polaganja vencev ob 10. uri na Poljanah, ob 10.15 na Palkišču, ob 10.40 v Jamljah in ob 11. uri osrednja slovesnost v Doberdobu. Svečanost pred spomenikom padlim v Podgori bo ob 10. uri, pred spomenikom v Štandrežu pa ob 11. uri. V Pevmi pa bo polaganje vencev jutri ob 10. uri Zveza Volontari della Liberta prireja danes ob 11. uri slovesnost na pokopališču v kočniku, kjer bo govoril njen vsedržavni podpredsednik prof. Alessandro Canestra-ri, pozdravili pa bodo tudi predstavniki drugih borčevskih zvez. VZPI prireja danes tudi tradicionalno kolesarsko dirko za pokal Montes, v spomin na padle za osvoboditev. Start bo ob 14. uri v Tržiču, kjer bo tudi cilj po 123 km vožnje po celi goriški pokrajini. Na sliki (foto Marinčič) delegacija VZPI in SKGZ pred partizansko (jrobnico na glavnem pokopališču v Gorici Poezija v kamnu in kamen v poeziji: poezija oblik v kamnitih obrazih in kot kamen težke, boleče besede poetovih verzov. To je bil skupni imenovalec predsinoč-njega srečanja v galeriji Katoliške knjigarne, kjer so predstavili najnovejšo zbirko poezij Aleksija Pregarca Samohodec in maske iz kraškega kamna likovnika Pavla Hrovatina. Prvega je predstavil Jurij Paljk in dejal, da Pregarčeve poezije niso lahkotno, zabavno branje, pač pa so to besede, ki padajo na nas ostro in bolijo. Podčrtal je aktualnost teh verzov, v katerih je pesnik napovedal marsikaj, kar se danes res dogaja v naši slovenski družbi. Omeniti gre, da je zbirka dvojezična in prinaša ob originalu prevod pesmi v italijanščino, delo Jolke Milič. Likovni kritik Sergij Cesar je spregovoril o umetniškem iskanju Pavla Hrovatina, ki se je navezal na korenine kraške kamnarske obrti in jo oplemenitil z ustvarjal- V Krininu do jutri tridnevni miting o športni medicini Sinoči so uradno odprli letošnji mednarodni blagovni sejem Expomego nostjo, ki že presega raven obrti. Iskanje ga je usmerilo v oblikovanje obrazov, v katerih se spajata delo narave in človeka. Hrovatinove maske so na ogled v galeriji Katoliške knjigarne na Travniku do 7. maja v dneh in urah poslovanja knjigarne. Okrogla miza o dilemi poudarjanja agonizma ali igre pri športnem udejstvovanju mladih je včeraj popoldne v konferenčni dvorani bivšega kina Italia v Kr-minu odprla tridnevni 3. vsedržavni miting o športni medicini. Poleg najvidnejših športnih zdravnikov so pri razpravi sodelovali tudi nekateri znani športni komentatorji, novinarji, sociologi in psihologi. Miting se nadaljuje danes dopoldne ob 8.30 s simpozijem o fiziologiji in psihologiji v športnih dejavnostih, popoldne od 15. ure dalje pa bo govor o zdravljenju poškodb in patoloških pojavov pri športnem udejstvovanju. Posvet se bo zaključil jutri, ko bo od 8.30 do 12.30 na vrsti še zadnje zasedanje posvečeno obravnavi kardiologije in pnevmologije v zvezi s športom. S krajšo slovesnostjo so sinoči na razstavišču ob ločniškem mostu odprli 22. goriške mednardoni blagovni sejem. Direktno ali preko zastopnikov je prisotnih nad dvesto raz-stavljalcev. Največ jih je seveda iz Furlanije Julijske krajine, goriške špokrajine in drugih dežel Italije. Tudi letos sodelujejo razstavljale! iz Slovenije in Koroške, poleg pretežno simbolične prisotnosti iz nekaterih drugih držav. V priložnostnem nagovoru je predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua poudaril, kako prav letošnji sejem odpira možnosti še večje internacionalizacije goriš-kega in deželnega gospodarstva, kar je navsezadnje potrditev oziroma razvoj dosedanje usmeritve. Prav v dneh sejma, ki bo trajal do nedelje 3. decembra, se bodo odvijala pomembna srečanja z gospodarstveniki in predstavniki gospodarskih ustanov treh za tukajšnje gospodarstvo pomembnih področij. S predstavniki Koroške gospodarske zbornice bodo skušali uresničiti dol- goletna prizadevanja, da bi tržiško pristanišče, kot geografsko najbližje, postalo tudi pristanišče za avstrijsko blago. Gospodarska zbornica Slovenije bo v sodelovanju z deželno in državno zvezo Union camere predstavila svoj novi informacijski sistem, ki predstavlja pomemben korak v prizadevanjih za smotrno vključevanje slovenskega gospodarstva v evropski gospodarski sistem. Velik pomen pripisujejo nadalje obisku visoke delegacije iz Belorusije, s katero bodo v torek, na goriškem gradu, podpisali protokol o sodelovanju. Gre za prvi tovrstni akt mlade, neodvisne države. Aretacija treh oficirjev Preiskava, ki se je začela že pred meseci v Palmanovi in menda tudi v nekaterih drugih krajih v Furlaniji se je v Gradišču zaključila z aretacijo treh oficirjev vojske. V priporu so 46—letni podpolkovnik Roberto Avanza, kapetan 30—letni Carmelo Tundo in podporočnik 23—letni Nicola Sodano. Avanza je nameščen v Palmanovi, stanuje pa v Gradišču, ostala dva pa sta v službi pri vojaški enoti v Gradišču. Vsi trije so se znašli v priporu zaradi posesti neprijavljenega orožja. Menda so med hišno preiskavo pri Avanziju našli kakih deset kosov strelnega orožja, v glavnem iz druge svetovne vojne. Sodano in Tundo pa naj bi hranila doma le po eno puško in eno pištolo. Preiskava menda še ni zaključena. Na sliki (foto Križmančič) Hrovatinove kamnite maske Danes nastop mladih flavtistov Združenje glasbene mladine (AGIMUS) prireja danes ob 17. uri v dvorani pokrjaisnkih muzejev na gradu produkcijo mladih flavtistk, gojenk prof. Giorgia Samar-ja. Predstavilo se bo 17 flavtistk, ki obiskujejo škofijsko glasbeno šolo v Moruzzu v Furlaniji in go-riško mestno glasbeno šolo. Prof. Samar namreč poučuje v obeh šolah. Na sporedu bodo skladbe Tartinija, Rossinija, Furstenaua ter drugih skladateljev. Nastope bodo pri klavirju, s kitaro in violončelom spremljali drugi gojenci in učitelji omenjenih šol. Spored se bo sklenil s capricciom za 9 flavt Gottfrieda Veita. Po tragični usodi avtoprevoznika iz Bračana Goriška šoferja za las ušla najhujšemu Tovornjaka sta vredna okrog Medtem ko svojci umorjenega avtoprevoznika Renata Zuppela v Bračanu čakajo, da bodo urejene formalnosti v zvezi s prenosom trupla in pogrebom in ko prihajajo na dan podrobnosti o shrhlji-vem uboju in ropu ter prikrivanju trupla — se je na Goriškem razširila vest o tem, da bi podobna usoda skoraj doletela druga dva šoferja, sicer zaposlena pri podjetju Interbartolo. Angel Drole in Florjan Peršič, poklicna šoferja, naj bi tik pred veliko nočjo za las odnesla celo kožo iz Bosne, kjer naj bi v kraju Skender Vakuf naložila tovor lesa. Tovornjaka s tovorom naj bi bila še zmeraj nekje na meji med Bosno in Hrvaško. Dogodek o katerem je sicer bolj malo znanega naj bi se pripetil ponoči 17. aprila, ko sta šoferja s tovorom čakala na prehod preko Save, v bližini Bosanskega Šamca. Ponoči naj bi območje zajelo močno streljanje in naenkrat so so šoferji — poleg omenjeneih dveh so tam čakali tudi nekateri drugi avtoprevozniki — znašli obkoljeni od oseb v kamuflažnih uniformah. Šoferje naj bi zajeli, jih zvezali ter zaprli v tovornjak hladilnik avstrijske registracije. Droletu in Peršiču je le nekako uspelo izmuzniti se iz ujetništva. V prvih jutranjih urah naj bi enemu od ujetnikov postalo slabo. Po kriča- nju in ropotanju naj bi člani oborožene tolpe le odprli vrata in go-riška šoferja poslali po zdravnika. S pomočjo neke hrvaške družine sta srečno prešla Savo in dosegla Bosanski Brod. Na srečo sta pri sebi imela dokumente in tako sta se na veliko noč dopoldne zglasila na sedežu podjetja, nasproti goriš-kega letališča. Domov sta seveda prišla brez kamionov in praznih rok. Vprašanje je, če bo lastnik lahko prišel do svojih tovornjakov, ali pa sta le ta postala vojni plen na območju, kjer več ne veljajo nobena pravila. tristo milijonov lir. Res je, da vladajo v Bosni že nekaj tednov prave vojne razmere in da je vožnja na to območje pravzaprav zelo rizična zadeva. O tem pričajo številni podobni dogodki, ki so se v teh mesecih dogodili bodisi zasebnim, kakor družbenim avtoprevoznikom na Hrvaškem in v Srbiji, kjer kraja tovornjakov in tovorov ni pravzaprav kaj posebnega. Drole in Peršič sta pri tem pravzaprav imela veliko srečo. Nesreča pri Sovodnjah V prometni nesreči, ki se je zgodila na pokrajinski cesti med Sovodnjami in Zagrajem, v četrtek, nekaj po 22. uri, se je ranil 53—letni Eliseo De Marchi iz Sovodenj, Bevkova ulica 4. Pridržali so ga na zdravljenju na neurološ-kem oddelku goriške splošne bolnišnice, s pridržano prognozo. De Marchi naj bi po dosedanjih ugotovitvah izgubil nadzorstvo nad avtomobilom lancia delta ter zavozil s ceste, na svoji desni, nekaj deset metrov pred mostom na Vipavi. Vozil pa je v smeri proti Sovodnjam. Na tem mestu je cesta speljana na nekaj metrov visokem nasipu, po katerem je zdrsel avtomobil. Zdravniki goriške splošne bolnišnice pa se še zmeraj niso izrekli glede zdravstvenega stanja 52—letne Franche Braidotti, ki je bila ranjena v nesreči, v četrtek popoldne na Majnicah. Omejitve prometa Pokrajinska uprava obvešča, da so zaradi nujnih vzdrževalnih del uvedli omejitev prometa na mosta na Soči, na pokrajinski cesti med Tržičem in Gradežem. Promet se bo do 29. maja odvijal izmenično enosmerno, razen ob sobotah in nedeljah. kino Gorica VITTORIA 15.30-17.00-18.40-20.20-22.00 »Biancaneve e i sete nani«. Risani film W. Disneyja. CORSO 16.00-22.00 »Mediterraneo«. D. Abatantuono. VERDI 15.30-22.00 »Scacco mortale«. C. Lambert. Tržič COMUNALE 17.30-22.00 »Bugsy«. EXCELSIOR 14.45-22.00 »Hook capitan uncino«. D. Hofmann in J. Roberts. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Skodrana Suzy«. Ob 22. uri » Globoko modro« Nočni kino. SVOBODA (Šempeter) Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna št. 1 Ul. S. Miche-le (Štandrež) tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale — Trg Republike 26 tel. 418341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Lekarna pri Jezeru Vrtna ulica 2 (v. Giardino 2) tel. 78300. __________pogrebi_____________ Jutri, v nedeljo, ob 9.30 Berta Torti, por. De Senibus iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. Mešani pevski zbor Oton Župančič izreka Cirili Gomišček in svojcem iskreno sožalje ob smrti očeta Alberta. Prosvetno društvo Rupa-Peč praznik frtalje 1992 Sobota, 25. aprila, ob 16.30: nastop dramske skupine PD Štandrež z igro Dolžnost je dolžnost; x Nedelja, 26. aprila, ob 16.30: nastop mladinskih zborov Štmaver in Rupa-Peč; tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje (vodita Julijan Malič in član ansambla Happy day Igor Malalan); Petek, 1. maja, ob 16.30: nastop mešanega zbora Štandnež ter mešanega zbora Bilje, Orehovlje, Miren; častni govornik bo časnikar Ivo Jevnikar; nedelja, 3. maja, ob 16.30: nastop skupine mladih fantov iz Rupe, ki bo prvič izvajala nekaj skladb. Vsak večer od 19. ure dalje bo za veselo razpoloženje poskrbel ansambel Happy day. Deloval bo dobro založen bife z različnimi specialitetami- na žaru, tipično frtaljo in domačim vinom. VabtfenH 22. mednarodni Včeraj zvečer so na goriškem razstavišču ob Soči svečano otvo-rili dvaindvajseto izvedbo mednarodnega vzorčnega sejma EXPO-MEGO. Približno dvesto razstavljalcev iz cele severne Italije in številnih tujih držav (Slovenija, Avstrija, Peru, Ekvador) ponuja obiskovalcem novosti 's področja pohištva, obrtništva, inštalaterstva, hišne opreme, vrtnarstva in industrijskih vozil. Kot vsako leto so prisotni tudi nekateri slovenski gospodarstveniki. Sejem tudi letos bogati pester program spremnih prireditev, ki ga objavljamo drugje. O sejmu samem in o drugih manifestacijah bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh. sejem AUTO05/12 Sprejmete uslužbenca <§> Transporter Volksvvagen. AUTOSACCHETTI GORICA — SEDEŽ: Ul. Lungo Isonzo A. 9/11 - Tel. (0481) 533771/2/3 AVTOSALON: Korzo Italia 65 - Tel. (0481) 533627 . /®\ Volkswagen TRŽIČ — AVTOSALON: Ul. A. Bolto 38/A - Tel. (0481) 45949 V®/ ie »reden zaupanja Čim več, na najbolj enostaven način Kmečka banka iz Gorice želi trgovcem konkretno nuditi več od običajnega. V ta namen je razvila preferenčno pobudo Za Skupen Razvoj. Z njo želimo ustreči Za Skupen Razvoj vsem tistim, ki morajo z novimi finančnimi izbirami uresničiti svojo dejavnost. je namreč posebej pripravljena služba, ki nudi informacije, nasvete in vsakovrstno pomoč sodobnim podjetnikom. Dovolj je da telefoniraš. Izvedenci Kmečke banke iz Gorice Ti bodo takoj na Voljo s konkretnimi predlogi in hitrimi ter ugodnimi rešitvami. Nudili Ti bodo vedno več na najbolj preprost način. Za Skupen Razvoj. Najbolje tistim, ki delajo. J) Banca Agricola Gorizia > Kmečka banka Gorica Za Skupen Razvoj je ekskluzivna služba Kmečke banke iz Gorice. P.B.P. Vas vabi na ogled norega plastičnega ohišja. Prisotni na 22. ESPOMEGU v paviljonu B stand 136-141 P.B.P. Ul. sv. Mihaela 318 Štandrež - Tel. 21324 KB l3rauko J*Cuzmiu 34070 SOVODNJE OB SOČI (GO) - Dolina 7 - Tel. (0481) 882179 Podjetja Akwood in Branko Kuzmin Vas pričakujeta na 22. sejmu Expomego s sledečim programom: □ Lesene notranje ureditve - parketi - mansarde - opaži - popolna razpolaga esenc parketov po najrazličnejših cenah □ Izpopolnjen program PRINCESS GARDEN □ Proizvodi iz skupnega sodelovanja s firmami ELLES in ALPIT iz Slovenije PRIČAKUJEMO VAS V HALI D - PROSTOR 247 22 MEDNARODNI VZORČNI .SEJEM |- ZBORNICAM INDUSTRIJO ! KMEfUSTVO LL. SEJE M___ ^ SS e pome9(,92 GORICA • 25. APRIL - 3. MAJ 1992 URNIK OBISKOV: ob delavnikih 15.30-22.00 - ob sobotah in praznikih 10.00-23.00 PROGRAM PRIREDITEV NEDELJA, 26. aprila ob 10.30 - (konferenčna dvorana): XXII. deželno srečanje "Mojstrov dela" Furlanije-Julijske krajine ob 11.30 - (konferenčna dvorana): nagrajevanje XX. natečaja »ZVESTOBA DELU IN EKONOMSKEMU NAPREDKU«. Prikaz modelov plovil v sodelovanju s podjetjem Pisci-ne Laghetto, Društva »Circolo del Gommone", SVOC in Društva »VIVI MARE«. PONEDELJEK, 27. aprila - DAN AVSTRIJE ob 17.30 - (konferenčna dvorana): »NAČRTI EVROPSKE SKUPNOSTI ZA RAZVOJ MALE IN SREDNJE INDUSTRIJE, TER OBRTNIŠTVA OB POSOČJU: PROGRAM RENEVAL ZA PREUSMERITEV LADJEDELNIŠTVA«. Srečanje organizira ISIG v sodelovanju z Združenjem industrijcev, Združenjem obrtnikov in API goriške pokrajine. TOREK, 28. aprila - DAN BIELORUSIJE SREDA, 29. aprila - DAN SLOVENIJE (V pavilionu Slovenije bo predstavitev sistema informatike republike Slovenije) PETEK, 1. maja ob 15.30 - prikaz pasje dresure v sodelovanju s konjušnico antičnih konjenikov. SOBOTA, 2. maja ob 14.00 - Tekma z gorskimi kolesi »I. trofeja Zanolla« v sodelovanju s športnim društvom »Cicli Moratti - Comar gradbeništvo in gradbeni material«. Mednarodni teniški turnir v Monte Carlu Prpič v polfinalu Slovenske nogometne ekipe v amaterskih prvenstvih Nekaj pomembnih srečanj predvsem za obstanek v ligi Danes v nogometni A ligi Anticipirana tekma Torino - Milan TURIN — Danes bo v Turinu ob 16. uri anticipirano srečanje italijanske A lige med Torinom in vodilnim Milanom. To tekmo bodo igrali že danes, ker bo Torino v sredo zaposlen v prvem finalnem srečanju pokala UEFA proti Ajaxu. Trener Torina Mondonico ima za danes precej težav pri sestavi moštva, saj sta Annoni in Bresciani poškodovana, Sordo pa je izključen. Vprašljiv pa je tudi nastop Scifa, ki je šele včeraj dopotoval v Turin po zmagovitem srečanju z reprezentanco Belgije proti Cipru z 1:0 v okviru kvalifikacij za SP v ZDA. Milan naj bi bil zato v današnjem srečanju fvorit, saj bo nastopil s popolno postavo, verjetno pa bi se Milančani zadovoljili tudi s točko, saj bi bila tudi ta dovolj za zanesljivo osvojitev letošnjega državnega naslova. Današnje srečanje bo sodil gospod Pezzella. Zvezni trener Sacchi sklical »azzurre« RIM — Zvezni trener italijanske nogometne reprezentance Arrigo Sacchi je za od 27. do 29. t.m. sklical v Cover-ciano tehnično preverjenje 22 igralcev. Le-ti so: Albertini in Antonioli (Milan), D. Baggio (Inter), R. Baggio (Juventus), Baresi (Milan), Berti in Bi-anchi (Inter), Carboni (Roma), Carrera, Casiraghi in Corini (Juventus), Costa-curta in Donadoni (Milan), Eranio (Ge-noa), Evani (Milan), Favalli (Cremone-se), Ferri (Inter), Maldini (Milan), Peruzzi (Juventus), Vialli (Sampdoria), Zenga (Inter) in Zola (Napoli). MONTE CARLO — Hrvaški teniški igralec Goran Prpič je poskrbel še za eno prijetno prsenečenje. Na mednarodnem turnirju v Monte Carlu je v četrtfinalu premagal kar Michaela Sticha, nosilca št. 3 in zmagovalca na turnirju v VVimbledonu. Prpič je zmagal s 7:6 (7:5), 4:6, 7:5 in se bo v polfinalu srečal z Američanom Aaronom Kricksteinom, ki je v četrtfinalu od-p.ravil predstavnika NDS Andreja Čes-nokova s 6:1, 7:6. Drugi polfinalni par pa bo Arnaud Boetsch (Fr.) - Thomas Muster (Av.). Francoz je zanesljivo odpravil Nemca Uwea Steeba z 1:6, 6:2, 6:0. Avstrijec pa je po treh setih s 6:3, 4:6, 6:3 premagal Šveda Mikaela Tillstroema. »Tuji nogometaši«: osem ur dolga seja RIM — Po skoraj osemurni dolgi seji je zvezni odbor italijanske nogometne zveze včeraj ratificiral glavne točke dogovora z združenjem italijanskih nogoemtašev glede registracije tujih nogoemtašev. Pri tem je Odbor tudi sklenil, da samo za sezono 1992/93 bodo nogometaši izb držav zunaj EGS, ki že igrajo v Italiji, registrirani kot nogometaši EGS. Društva, ki bodo napredovala v A ligo, bodo lahko, samo za sezono 1992/93, registrirala do tri nogometaše iz držav zunaj EGS. Danes dirka Osvoboditve in etapna dirka dežel RIM — Več kot 300 kolesarjev v za-stoipstvu 23 držav se bo danes udeležilo 47. mednarodne amaterske dirke Osvoboditve. Kolesarji bodo prevozili 23 krogov po rimskih ulicah za skupno 121,900 km. Danes pa bo tudi start mednarodne etapne dirke dežel za amaterje, ki sodi med najpomembnejše dirke na svetu. Kolesarji bodo prevozili v petih etapah skupno 934,400 km. Amstel Gold Race HEERLEN (NIZOZEMSKA) Na kolsarski dirki Amstel Gold Race, ki bo danes in ki je za peto preizkušnjo svetovnega pokala, italijanski predstavniki niso še nikdar zmagali. Danes bodo poskusili ta podvig Furlan, Bug-no in Chiappucci. Jutri Vivicitta V 35 italijanskih in osmih tujih mestih (med katerimi sta tudi Maribor in Pulj) se bo jutri,s pričetkom ob 9.30, odvijala 9. izvedba teka Vivicitta, ki je namenjen tako agonistom (12 km), kor rekreativcem (4 km). V Trstu prireja tek UISP v sodelovanju s pristaniškim krožkom. Vpis na tek sprejemajo še danes na sedežu UISP na Trgu Duca degli Abruzzi od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. V Bazovici štart hoje »La carsolina« Pred nogometnim igriščem v Bazovici se bodo danes zjutraj ob 9.30 zbrali udeleženci 18. izvedba hoje »La carsolina«, ki ga prireja društvo Marat-hon club. Vpis je možen še 15 minut pred Startom. Zadnjih treh izvedb se je udeležilo kar 1.300 ljudi. Nagrajenih bo prvih 100 uvrščenih, predvidene pa so še druge nagrade. Dirka Tris NEAPELJ — Zmagovita kombinacija dirke Tris je 20 - 16 -19. 6.639 dobitnikov bo prejelo po 645.900 lir. PROMOCIJSKA LIGA JUVENTINA - FLUMINGNANO Po dveh nedeljah premora se Ju-ventina v promocijskem prvenstvu jutri vrača na domače igrišče za prvega od dveh odločilnih spopadov za obstanek v ligi. Štandrežci se bodo pomerili s Flumignanom, ki je na lestvici le za točko pred njimi. Stanje na spodnjem delu lestvice je pravzaprav zelo zapleteno. Če izvzamemo že izpadli Ponziano in Pro Cer-vignano, bo tretji kandidat za nazadovanje izšel iz peterice Sangiorgina, Union, Juventina (26 točk), Pasianese in Flumignano (27 točk). Vse te ekipe so v končnici prvenstva doslej igrale dosti bolje kot v prvem delu, kar je še zaostrilo boj za obstanek. Za gotovo rešitev pred izpadom potrebuje Juventina 3 točke v zadnjih dveh tekmah, kar pomeni, da bo jutri imperativ le zmaga. Razen poškodovanega Tabaja, ki je predčasno zaključil letošnje zanj dokaj nesrečno prvenstvo, bo trener Tavčar imel na voljo popolno postavo. Najbrž se bo tokrat odločil za okrepitev napadalne vrste. Belordeči bodo namreč morali z agresivno igro prebiti obrambno črto nasprotnikov, ki bodo po vsej verjetnosti ciljali na neodločen izid, obenem pa ohraniti potrebno budnost v obrambi, ki se ne bo smela izpostaviti nevarnosti protinapadov gostov. 1. AMATERSKA LIGA VILLANOVA - VESNA Križani igrajo v gosteh proti ekipi, ki nima problemov z lestvico. Villano-va si je namreč z 31 točkami že zagotovila obstanek v ligi, Vesna pa še vedno upa na drugo mesto lestvice, s katerim bi si lahko zagotovila tudi napredovanje, vendar le v primeru, da izpade le ena od deželnih ekip iz meddeželnega prvenstva. V primeru dveh ali treh izpadov pa drugouvrščene ekipe igrajo odločilne tekme. Trenutno imajo Križani dve točki zaostanka za drugouvrščeno ekipo Tricesima, ki tokrat gostuje v Roman-su. Sicer pa Vesna ne sme upati le na spodrsljaje ostalih, jutri mora jurišati na zmago, kar pa ne bo lahko, če upoštevamo, da je Villanova doslej le štirikrat izgubila (trikrat s' tesnim 1:0). Glede postave trener Petagna ne bo imel na razpolago Kriščaka, za katerega se prvenstvo po izključitvi v Moši že končalo, ker je bil diskvalificiran za dve koli. Pri domačinih pa ne bo Gia-baja, ki je prav tako izključen. PRIMORJE - MORARO Prosečani, ki so si že zagotovili napredovanje v promocijsko ligo, bodo gostili ekipo, ki se bori za obstanek v ligi. Gostje imajo le 23 točk, pa čeprav so le sedemkrat izgubili, vendar so le dvakrat zmagali (Torreanese, Civida-lese). Izbojevali pa so kar devetnajst neodločenih rezultatov. Primorje, ki gotovo ne bo več tako motivirano, bi se jutri verjetno sprijaznilo tudi z delitvijo točk. Rdečerumeni sedaj praktično imajo edini cilj, da ohranijo nepremagljivost na domačih tleh in zato smo prepričani, da bodo napravili vse, da neporaženi zapustijo proseško igrišče. S tem bi se se na najlepši način poslovili od svojih zvestih navijačev, ki so jih zvesto spremljali in spodbujali skozi vso sezono sezono. Prestop v višjo ligo bo Primorje vsekakor praznovalo prihodnjo nedeljo. O tem pa bomo še poročali. ZARJA - RIVIERA V poslovilnem nastopu od domače publike prihaja Bazovcem v goste dokaj neugoden nasprotnik, če upoštevamo, da ima Riviera le dve točki manj od Zarje. Obe ekipi se borita za obstanek v ligi in zato bo jutrišnji izidi tega dvoboja izredno pomemben. Bazovci bi se z zmago izognili vseh težav, toda na ves izkupiček računajo tudi gostje, saj bi le z zmago ohranili še nekaj upanja, medtem ko bi Bazovcem tudi točka verjetno zadosotovala. Iz lige izpadejo zadnje tri uvrščene ekipe. Obsojen je le Como. Torreane-seju, ki ima 21 točk, tčda prede. Riviera in Moraro imata po 23 točk, Tar-centina 24, Zarja, Cividalese, Moša in Reanese 25. Obeta se torej zares oster boj za obstanek v ligi. Zato je res škoda, da v tej za Zarjo morda odločilni tekmi trener Žuželj ne bo imel na razpolago izkušenega Voljča, ki je bil izključen zaradi četrtega opomina. 2. AMATERSKA LIGA GAJA - SOVODNJE Bolj kot derbi, ki sicer nima tradicije, saj sta se v amaterskih ligah ekipi letos prvič srečali, ta dvoboj vzbuja pozornost zaradi kočljivega položaja Gaje na lestvici. Skratka, za Gajo je ta derbi biti ali ne biti. Verjetno Gaji niti zmaga ne bi zadostovala, če upoštevamo, da zaostaja dve točki za Zaulami, tri za Krasom in Primorcem in kar štiri za Caprivo. Na izpad sta že obsojena Mariano in San Lo-renzo. Stanje Gaje pa je zelo kritično, in zato je zmaga tokrat obvezna. Z uspehom bi si namreč gajevci oddolžili svojem navijačem, saj ne smemo pozabiti, da je Gaja prav zaradi povprečnih rezultatov na domačih tleh v takem položaju. Zelenorumeni so namreč letos na Padri-čah premagali le Fogliano, Kras in obsojeni Mariano. Prav zato tudi Sovodenjci upajo, da bodo s Padrič odnesli celo kožo, pa čeprav bodo morali na igrišče brez trenerja nogometaša Module, ki je bil izključen za dve koli. KRAS - PRO FARRA Kras, ki še ni povsem na varnem, bo gostil moštvo, ki nima težav na lestvici. Kras pa ne sme preveč upati na nezbranost gostov, ker bi ga to lahko drago stalo, zato morajo igrati izredno previdno. Točka bi našim morda zadostovala, da si zagotovijo obstanek v ligi. Zmage pa bi se se nogometaši, odborniki in navijači Krasa še kako veselili, saj bo za krasovce zadnja tekma na domačih tleh v letošnjem prvenstvu. PRIMOREC - CAPRIVA Trebenci, ki imajo 25 točk, gostijo ekipo, ki ima le točko več, toda je že zanesljivo na varnem, saj je zmagala v obreh neposrednih dvobojih z Gajo, ki lahko doseže največ 26 točk. Primorec, ki nima še zagotovljenega obstanka v ligi, v zadnji tekmi na domačih tleh ne sme razočarati svojih navijačev. Trebenci si nadejajo nadaljevati s pozitivno serijo, ki traja že devet kol, v katerih so zbrali kar 13 točk. BREG - MERETTO Po porazu, ki ga je utrpel Sedegliano v zaostali tekmi s Palazzolom, je Bregu zagotovljen obstanek v ligi. Zato je za predstavnike dolinske občine jutrišnja tekma le gola formalnost. Brežani pa bi vseeno v zadnjem nastopu na domačih tleh (prihodnjo nedeljo igrajo v Talmas-sonsu) z zmago razveselili svoje navijače, tudi zato, ker so v Dolini v povratnem delu premagali le Romans. (B. Rupel) Danes košarkarski polfinale za državni naslov Scavolini - Knorr (po TV) in Benetton ■ II Messaggero MILAN"— Danes bosta prvi polfinalni tekmi za itlaijan-ski košarkarski naslov. Že ob 17. uri bo v Pesaru na sporedu srečanje med domačim Scavolinijem in ekipo Knorr iz Bologne (drugi polčas te tekme bo neposredno prenašala tudi italijanska TV na drugem sporedu s pričetkom ob 17.45), v Trevisu pa se bosta spoprijela domači Benetton in rimski II Messaggero. Na obeh srečanjih sta v rahli prednosti domači peterki, čeprav je vsako presenečenje možno. V bolonjskih vrstah bi lahko bil prav Slovenec Jure Zdovc eden od glavnih junakov, medtem- ko se obeta v Trevisu zanimiv dvoboj med bivšima soigralcema Kukočem in Radjo. Kontovelovi kadeti uspešni KONTOVEL - REX VIDEM 77:64 (37:35) KONTOVEL: Ban, Budin 19 (1:6), M. Milič, Gruden, Spa-doni, I. Milič 22 (2:4), Hmeljak 5 (1:1), Daneu, Černe, Ravbar, Vodopivec 15, Turk 16 (2:3). TRI TOČKE: Vodopivec. V zelo pomembni tekmi za osvojitev končnega 2. mesta, ki bi omogočila našim uvrstitev v nadaljnji del, so včeraj Kontovelovi kadeti povsem zasluženo premagali videmski Rex, predvsem z odlično igro v drugem polčasu. Naši so namreč v tem delu zlasti z Ivo Miličem in Turkom zlahka uhajali proti nasprotnikovemu košu in predragocena zmaga je bila tu. Jutri na »1. maju« v organizaciji NK Bor Farco Mednarodni nogometni turnir za cicibane V organizaciji NK Bor Farco bo jutri na stadionu »Prvi maj« v Trstu 4. mednarodni nogometni turnir Alpe Adria za cicibane, na katerem bodo nastopile štiri ekipe: Caerano iz Caerana S. marco iz Venetay, Istra iz Pulja, Olimpija iz Ljubljane in seveda Bor Farco. Požrtvovalni Borovi nogometni delavci bodo torej poskrbeli za lepo mladinsko nogometno 'prireditev, ki bo gotovo privabilo ob rob igrišča na »Prvem maju« ne samo številnih ljubiteljev -nogometa, temveč športa sploh. SPORED (JUTRI, 26.4.) 10.15: Istra Pulj - Olimpija Ljubljana 11.15: Bor Farco - Caerano San Marco 15.00: finale za 1. mesto 16.00: finale za 3. mesto 17.30: nagajrevanje Tudi Triestina in Slovenija v Gradišču Od danes do 1. maja bo v naši deželi veliki mednarodni nogometni turnir za naraščajnike za »Mesto Gradišča« za 1. trofejo nereo Rocco, na katerem bo mnastopilo kar 12 ekip, ki jih je organizator razdelil v tri skupine. A SKUPINA: Cagliari, Dinamo Kijev, Fiorentina, VVerder Bremen. B SKUPINA: Milan, Real Madrid, Slovenija, Triestina. SKUPINA C: Argentinos Jr, Duk-la Praga, Torino, Udinese. Naj omenimo, da bo danes ob 18. uri y Ronkah srečanje med Triestino in Slovenijo. w Občni zbor SK Kras: v ospredju bodoče delovanje Številna udeležba članov na 28. rednem občnem zboru ŠK Kras (v četrtek zvečer v športnem središču v Zgoniku) je dokazala, da je življenje Krožka najbolj pri srcu tistim, ki so neposredno navezani na njegovo delovanje. V glavnem so bili prisotni aktivni športniki ter člani sveta delegatov, manjša pa je bila udeležba 'navadnih" občanov. Zgoniška občinska uprava je bila prisotna z odbornico Tamaro Blažino-vo, repentabrsko občino pa je predstavljal odbornik Aldo Škabar. Jedro občnega zbora je bilo poročilo predsednika Zvonka Šimonete, ki je ob bežni navedbi športnih dogodkov usmeril svoje misli največ v bodočnost delovanja, ki utegne v bližnji bodočnosti korenito spremeniti dosedanji videz. Morebitne korenite spremembe so možne po uspehih ženske namiznoteniške vrste, ki se je po dveh letih generacijskega dozorevanja mlajših igralk, vrnila v prvo italijansko ligo. Resnici na ljubo se še ni vrnila, pridobila si je le pravico, da v prvi ligi sodeluje. Za tako zahtevno zadevo pa lastne moči ne bodo dovolj in ŠK Kras misli na okrepitve igralskega kadra s tujo igralko, kar pa bi naložilo vodstvu kluba povsem nove naloge, ki so v prvi vrsti povezane z neobičajno visokimi izdatki. Nastopanje v najvišji italijanski ligi pa je bistvene važnosti za motivacijo mladih igralk, ki bi bile sicer obsojene na životarjenje na ni- žjem nivoju z možnostjo postopne de-motivacije. S trdno postavljenim delom namiznoteniške sekcije je Kras usmerjen v zgraditev najmočnejšega društva v Italiji. V številnih starostnih kategorijah je pri Krasu zaposlenih 40 igralk in igralcev, ki trenirajo tudi po petkrat na teden po dve uri in pol. Živo je prisotna želja, da bi se obseg in kakovost treningov še povečala, to pa spet nalaga nova bremena v zvezi z novimi trenerskimi močmi. Z elanom dela tudi rokometna sekcija, ki se srečuje z velikimi organizacijskimi problemi. Tekmovalni razplet in reorganizacija prvenstev obetata napredovanje v B ligo, ob tem pa je skrajno kočljivo pomanjkanje lastnega pokritega igrišča (zgoniška telovadnica ne ustreza pravilom rokometne zveze) in že doslej je moral Kras igrati domače tekme v Romljanu, daleč od svojih gledalcev, kar je pri propagiranju te igre brez dvoma zelo slabo. Ne preveč na boljšem niso niti dekleta, ki so se med prvenstvom celo samoobdavčila, da so lahko nemoteno nastopala. Ob pomanjkanju ustreznega posluha za rokomet s strani večine članov odbora je bila predvsem ženska dejavnost na robu preživetja; ker si mlade članice niso znale najti poti na zahtevnem področju iskanja zanesljivega pokrovitelja. Ob vseh težavah, ki pestijo ženski rokomet, pa je prisotna želja, da z ustanovitvijo mladinske ekipe zadosti precejšnjemu povpraš-pevanju po igranju. Ostale sekcije ŠK Kras nimajo izrazito velikih problemov. Tenis dobro uspeva ob omejitvi članov na zmogljivost objekta, za balinarje je že dalj časa pripravljen načrt za gradnjo pokritega igrišča v Samatorci. Vzorno je organizirana tudi rekreacija (3 skupine), dobro pa je postavljena tudi otroška telovadba, ki se odvija na šolah pod okriljem ljudske univerze. V svojem v glavnem vsebinskem posegu je predsednik Zvonko Simone- ta omenil tudi nujno potrebo po drugačnem poročanju o domačem športu v našem dnevniku. Občni zbor so podzravili predstavniki zgoniške občine Tamara Blažina, KD Rdeča zvezda Rado Milič in ZSŠDI Mario Šušteršič. Odgovorni za razne resorje so podali bolj izčrpna poročila strokovne narave, obenem pa tudi iznesli nekatere probleme in nakazali nove možnosti razvoja. V glavnem se je na OZ pokazalo, da je razpoložljivih precej ljudi z voljo do dela, da so prisotne številne zamisli za nove posege na športnem in rekreacijskem področju, da pa je istočasno vedno težje materialno kriti vse potrebe. Nič novega torej, vendar izgleda možnost krnitve delpvanja pri društvu, ki je že 30 let v službi boljšega življenja v zgoniški občini in v bližnjih vaseh, huda krivica. Soglasno so bila sprejeta imena za svet delegatov. Občni zbor je izrazil zaupanje predstavnikom iz vasi občine in tudi od drugod. Upravni svet bodo na svoji prvi seji 4. maja izvolili med naslednjimi člani: Sonja Blažina, Tamara Blažina, Vladimir Budin, Igor Colja, Sonja Doljak, Ugo Farneti, Dolores Ferluga, Boris Grilanc, Mitja Grilanc, Vasilij Guštin, Vesna Jagodic, Jasna Jurečič, Eligio Kante, Roberto Kante, Lilijana Kralj, Aleks Milič, Igor Milič (Zgonik), Igor Milič (Repnič), Luciano Milič, Mario Milič, Roberto Milič, Sonja Milič, Bruno Pegan, Dar-ma Purič, Elena Purič, Mirko Sardo, Damjana Sedmak, Boris Simoneta, Zvonko Simoneta, Zdravko Skupek, Nadja Škabar, Nataša Škrk, Silvana Vesnaver, Boris Zidarič. Člani nadzor-snega odbora so: Stanko Budin, Gian-ni Romagna in Dario Škabar. BRUNO KRIŽMAN iMa sliki D. Križmančiča trenutek z občnega zbora ŠK Kras. Košarka: Jadran TKB mora omejiti Bassanove strelce Potrebna čvrsta obramba V moški odbojkarski C-2 ligi Gostovanje Valprapora Imsa bi že lahko bilo odločilno Dvotedenska prekinitev v nižjih košarkarskih ligah je bila ravno prav, da so nekoliko sproščeno zadihali igralci in vsi dejavniki ter športni delavci, ki imajo opravka s košarkarsko žogo. V Jadranovem taboru so izkoristili priložnost, da so trenirali temeljito kot vedno, vendar tudi nekoliko bolj sproščeno, glede na to, da ni bilo uradnih tekem na sporedu. Med tednom so Drvaričev! varovanci opravili kar dva treninga v tržaški športni palači, za kar se morajo zahvaliti tržaškemu Stefanelu, ki se je ob koncu končnice italijanskega prvoligaškega prvenstva odpovedal nekaterim terminom treninga. Jadranovi igralci so vsi čili in zdravi ter nared za tekmo z Bassanom, kateremu se verjetno tudi želijo oddolžiti za poraz iz prve tekme. Položaji v razpredelnici so seveda nespremenjeni. Jadran TKB in Mestrina si delita prvo mesto, za njima pa je padovski Pierobon z dvema točkama zaostanka. Prav Padovčani bodo v tem kolu sprejeli v goste četrtouvrščeni Longobardi iz Čedada, ki bi se v primeru zmage v Padovi povzpel na tretje mesto in teoretično lahko upal na prestop. Tri kola pred koncem je torej vse še odprto (vsaj v teoretičnem smislu), prav zaradi tega morajo jadranovci osvojiti preostale tri tekme (drevišnja in pa naslednja proti moštvu Gabrielle Piove di Sacco sta za modre bojevnike še posebej zahtevni). Predvsem za dreviš-nje srečanje je pomembno, da odigra Drvaričeva vrsta temeljito v obrambi, saj so igralci iz Bassana dobri v napadu in natančni izvajalci trojk. Nasploh sodijo med tiste ekipe, ki so bile v letošnjem prvenstvu uspešne v napadu. Za nameček so pred praznično prekinitvijo košarkarji Bassana nepričakovano visoko izgubili proti Metalplasmi in to kar na domačem igrišču, tako da je pričakovati njihov nastop v Trstu s povečano motivacijo in silo za vrnitev porušene samozavesti in nekoliko zamajane časti. Srečanje med Jadranom TKB in postavo Bassano bo drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 20.30. (Cancia) Mauro Čuk med metom na koš Goriška združena šesterka Valpra-por Imsa, ki je vse bolj trdno vsidrana na odličnem drugem mestu na lestvici moške C-2 lige, se odpravlja na zahtevno gostovanje v Povoletto. Domači Flebus ima 34 točk, dve manj kot gostje in že ta podatek najbolje pove, da bo boj izredno srdit, ker si gostitelji ne smejo privoščiti šestega prvenstvenega spodrsljaja, saj bi bili povsem izločeni iz boja za napredovanje. V tehničnem taboru Valpraporja Imsa se dobro zavedajo na vse pasti, ki jih čakajo na tem odločilnem gostovanju. Prvenstveno prekinitev so Goričani skrbno izkoristili za priprave in preverjanje forme, Odigrali so dve prijateljski tekmi z ASFJR iz Čedada, ki nastopa v višji ligi, in s Sočo Sobema. Po skoraj 40 dneh je spet treniral z ostalimi soigralci tudi podaj ač Berza-cola, ki je na odsluženju vojaškega roka in je bil premeščem iz Pesara v Gorico. Tudi v primeru poraza Valpra-por Imsa ostane še naprej na drugem mestu, ker ima v primerjavi z neposrednimi tekmeci občutno boljši količnik v nizih. V prvem srečanju so zmagali Goričani s 3:0. Odbojkarji 01ympie CDR imajo s tržaški Rozzolom odprt račun, saj so prvo srečanje izgubili po treh nizih igre. Ni potrebno posebej poudarjati, da imajo Jakopičevi varovanci lepo priložnost, da se tokrat oddolžijo. Igra se sicer le za prestiž. Obe ekipi sta povsem na varnem pred naj hujšim ter obenem brez možnosti, da bi kaj prida izboljšali sedanji položaj na lestvici. ŽENSKA C-2 LIGA V Nabrežini bo šlo veliko bolj za nohte tržaški Alturi kot Sokolu Indu-les. Tržačanke morajo zmagati za vsako ceno, če želijo napredovati v višjo ligo in ohraniti prednost dveh točk pred VoIleyem iz Pordenona. Domačinke resnično nimajo kaj izgubiti, kar zna biti velika psihološka prednost. V prvem pokrajinskem derbiju na Alturi so zmagale Tržačanke s 3:1 in so v povratnem srečanju spet nesporne favoritinje, a točki bržkone nimajo vnaprej v žepu. Po izredno dragoceni zmagi v Centi se je Kmečka banka Gorica pomaknila na 10. mesto in tako vdihnila izdaten zalogaj »kisika« v ogorčeni bitki za obstanek. Prednost Goirčank pa še ni odločilna. Nocoj ne bi bilo slabo, če bi varovanke trenerja Ceja pospravile osmi par točk, ker AUSA Pav iz Čer-vignana nima kakšnih posebnih ambicij, saj je s 24 točkami na varnem 7. mestu. Upati je le, da bodo gostje pripotovale v Sovodnje z namenom, da opravijo prvenstveno formalnost, saj točk resnično ne potrebujejo. Gostiteljice pa ne smejo pričakovati nobenega »darila«. V prvi tekmi je Ausa zmagala s 3:0. (G. Furlanič) Odbojka: v ženski B-2 ligi Borovke v Padovi Poziv Ažmanovi Borove odbojkarice bodo v dre-višnjem 23. kolu ženske B-2 lige gostovale v Padovi pri ekipi CUS. Znano je, da so plave žal že izpadle iz lige, v najboljšem primeru se lahko le izognejo zadnjemu mestu, za kar pa bi v preostalih štirih kolih potrebovale kar tri zmage. Nasprotno, sta točki za gostiteljice zelo pomembni, kajti CUS Padova še ni rešen. Po najnovejšem razpletu se mu je namreč za petami pojavil Cmc Mestre, ki igra v zadnjih kolih kot prerojen. V Borovem taboru so v zadnjih časih požrli marsikatero grenko pilulo, a konec tedna je tokrat vendarle prinesel razveseljivo vest. Saška Ažman, ki je šele pred nekaj dnevi dopolnila 16. leto starosti in si je s prepričljivimi nastopi letos priborila mesto v standardni postavi, je prejela poziv k sodelovanju na izbirnem treningu za sestavo državne kadetske reprezentance (pre-junio-res). Trening bo 30. aprila v Ligna-nu, nanj pa je državni selektor Bo-setti povabil le še štiri mlade odbojkarice iz FJK (Franco in Grando od Pallavolo Pordenone, Vignando od Latisane in Brumat od Sangiorgine). V moški C-l ligi Bor Agrimpex na domačih tleh Od naših ekip v državnih odbojkarskih ligah bo na domačih tleh ta konec tedna igral le Bor Agrimpex. Pomeril se bo z ekipo Nova Gens iz Novente Padovane, ki na skupnem vrstnem redu zaseda 5. mesto z 28 točkami. Za obe ekipi je končnica sezone brez pravega pomena. Borovci se izpadu ne morejo več izogniti, za goste pa je vrh lestvice nedosegljiv. Tudi na tem srečanju bodo plavi igrali brez svojega standardnega Podajača Del Turca, ki bo kvečjemu aared za zadnji dve prvenstveni tekmi. Trener Furlanič bo tako lahko drevi predvidoma računal na sedem igralcev. V ženski C-l ligi Koimpex drevi v Chioggi v ženski C-l ligi bodo dekleta Koimpexa igrala v Chioggia. Tam-kajšnja ekipa je na 12. mestu in je z ono nogo že v nižji ligi. Teoretično ima še nekaj možnosti, da se v zadnjem hipu izogne izpadu, a bi morala menda zmagati na treh od zadnjih štirih srečanjih, kar je (glede tudi na spored) maloverjetno. Kakorkoli že, pričakovati je,, da bodo gostiteljice za ta nastop dovolj motivirane, tako da slogašice, ki na gostovanjih že tako včasih ne igrajo najbolj zanesljivo, nasprotnic nikakor ne smejo podcenjevati, če se želijo z zmago še nekoliko povzpeti na lestvici in doseči končno uvrstitev, ki bi bolj ustrezala moči šesterke. Odbojka: moški četrtoligaški derbi šteje za napredovanje Na Opčinah se obeta boj živcev Osrednja odbojkarska tekma bo nocoj menda na Opčinah, kjer bo četrtoligaški derbi med Slogo in Sočo Sobema. Obe naši šesterki sta po 22. kolu pod samim vrhom, slogaši so s 34 točkami na tretjem mestu, Goričani pa so stopničko niže in imajo dve točki manj. Če je prvo mesto po vsej verjetnosti oddano San Giorgiu iz Porcie, je druga stopnička na precej »majevih« nogah, ker je Panizzo iz San Vita al Tagliamento zašel zadnje čase v krizo. Lahko bi se celo zgodilo, da bi ga obe naši šesterki prehiteli, s tem pa obe tudi napredovali v višjo ligo. Toda povrnimo se k slovenskemu derbiju. V prvem delu prvenstva v So-vodnjah je slavila Soča Sobema po petih nizih. Gostitelji so izbojevali prva dva niza, Sloga naslednja dva,a v nepredvidljivem tie-breaku se je sreča nasmehnila sočanom. V obeh taborih vlada pred drugim derbijem zmerni optimizem, igrišče bo bržkone tudi to pot najboljši razsodnik. Trener Sloge Franko Drasič je povedal naslednje: »Za povratni derbi smo se dobro pripravili. Nastopili bomo z najboljšo postavo, ker so vsi odbojkarji zdravi. Za nas bo ta tekma najtežji letošnji izpit, upam, da bodo fantje prenesli izredno hud psihični pritisk. Doslej smo ma domačem igrišču izgubili samo eno srečanje,'in sicer z vodilnim San Giorgiom in za nameček s 3:2. Prednost domačega igrišča le nekaj pomeni. Z zmago bi napravili izdaten korak na poti v višjo C-2 ligo. V primeru poraza pa bi se vse skupaj izredno zapletlo in vprašanje je, kako bi fantje reagirali. Upam, da bomo gledali lepo odbojko. za Sočo Sobema je derbi komentiral igralec Igor Cotič: »Med velikonočnimi prazniki smo redno trenirali. Prvi teden po prvenstveni prekinitvi smo odigrali prijateljsko tekmo z Valpra-porjem Imso, zadnji teden pa s San Luigijem Kmečko banko, ki tudi nastopa v C-2 ligi. Ni potrebno posebej poudarjati, da je za nas nastop na Opčinah izredno važen. Po vsej vejetnosti bo šlo nocoj za boj živcev. Stran, ki bo znala ohraniti bolj mirno kri v najbolj kritičnih trenutkih, ki jih verjetno ne bo malo, bo na koncu zmagala. Nastopili bomo z najboljšo postavo. Na pot odhajamo optimistično razpoloženi.« ŽENSKA D LIGA V prvem delu prvensta je Bor Friu-lexport premagal pepelko v ligi DLF iz Vidma s 3:1. Mlade borovke so po 22. kolu z 22 točkami na odličnem 6. mestu, Videmčanke pa samevajo na repu z dvema. Razlika med šesterka-ma je več kot očitna in kiju dejstvu, da Tržačanke igrajo v gosteh občutno slabše, bi se morale nocoj vrniti iz Vidma s točkama, ki bi jim zagotovila matamatično gotov obstanek v tej ligi. Tekma v Vidmu bo tudi dober trening pred nastopom v jutrišnjem deželnem finalu »deklic« v Tržiču. Na sliki: moška postava Sloge Za rokometaše Krasa Trimac Koristen nastop v Barunschweigu Krasovi rokometaši so izkoristili premor prvenstva med velikonočnimi počitnicami za že tradicionalni nastop na mednarodnem turnirju v nemškem mestu Braunschvveig. Krašovcem sicer ni uspelo ponoviti lanskega izrednega uspeha, ko so dosegli 3. mesto, kljub temu pa so se tudi letos Lazarjevi varovanci dobro izkazali. Kras Trimac je v svoji kvalifikacijski skupini dosegel prvo mesto, saj je po vrsti premagal ekipe Eimsbuttel iz Hamburga z 11:9, Bortfeld z 9:7, amaterje S.W. iz Braunschweiga pa kar z 12:2. Naj omenimo, da so iz organizacijskih razlogov tekme trajale le po dva desetminutna polčasa. V osmini finala so nato krasovci premagali G.M. Hutte z 11:9, v četrtini finala pa so naleteli na Dinamo iz Pančeva in zgubili s 7:10. Dinamo je pozneje v napeti finalni tekmi klonil pred Jadranom iz Kozine, ki je že tradicionalni zmagovalec na tem turnirju. Krasova ekipa je odpotovala v Nemčijo brez nekaj standardnih igralcev, zato pa je lahko trener Lazar računal na doprinos Petra Lesarja in Milana Juriča, ki igrata pri Inlesu iz Ribnice, a sta za to priložnost branila Krasove barve. Poleg teh dveh izredno perspektivnih igralcev, so se proti nemškim rokometašem izkazali predvsem Sardoč, Brissi in Čebulec. Gostovanje v Nemčiji je bilo vsekakor koristna in prijetna preizkušnja. (Pjotr) DANES KOŠARKA MOŠKA C LIGA 20.30 v tržaški športni palači: Jadran TKB - Bassano MOŠKA D LIGA 20.15 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt -Kontovel PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v Nabrežini: Sokol - Cicibona Plasteredilizia; 20.00 v Trstu, Ul. Verone-se: Fincantieri - Bor Radenska DRŽAVNI KADETI 17.30 v Trstu, Ul. Forlanini: Ricreatori -Bor Radenska NARAŠČAJNIKI 16.30 v Nabrežini: Sokol - Inter 1904 DEČKI 18.00 v Trstu, Sal. di Zugnano: Santos -Cicibona PROPAGANDA 15.00 v Dolini: Breg - Poggi B ODBOJKA ŽENSKA B-2 LIGA 20.30 v Padovi, Ul. Bruno: Cus Padova - Bor Tombolini drinks MOŠKA C-l LIGA 18.00 v Trstu, na Alturi: Bor Agrimpex - Nova Gens PD ŽENSKA C-l LIGA 20.30 v Chioggi: Volley Chioggia - Ko-impex MOŠKA C-2 LIGA 20.30 v Povolettu, Trg Liberta: Friuli Povoletto - Valprapor Imsa; 20.30 v goriš-kem Slovenskem športnem centru: 01ympia CDR - Rozzol ŽENSKA C-2 LIGA 20.00 v Sovodnjah: Kmečka banka -Ausa Pav Cervignano; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Altura MOŠKA D LIGA 20.00 na Opčinah: Sloga - Soča Sobema ŽENSKA D LIGA 19.00 v Vidmu, Ul. Pradamano: DLF Videm - Bor Friulexport 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Furlani -Volley club TS 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Dolini: Breg Union Beton - Ko-impex; 20.00 na Proseku: Kontovel - Vir-tus NARAŠČAJNIKI 15.30 v Trstu, šola Morpurgo: Pallavolo Trieste - Bor Furlani NARAŠČAJNICE 15.00 v Trstu, šola Chiadino: Sgt - Bor Friulexport NOGOMET UNDER 18 16.00 v Tržiču, igrišče Cosulich: Fincantieri - Breg; 16.00 v Ribiškem naselju: Chiarbola - Primorje CICIBANI 10.30 na Proseku: Primorje - Triestina; 11.30 v Trstu, Ul. Pascoli: Fani Olimpia -Bor Farco JUTRI NEDELJA, 26. APRILA 1992 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 16.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Flumignano 1. AMATERSKA LIGA 16.00 na Proseku: Primorje - Moraro; 16.00 v Bazovici: Zarja - Riviera; 16.00 v Villanovi: Villanova - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Dolini: Breg - Don Bosco; 16.00 na Padričah: Gaja - Sovodnje; 16.00 v Repnu: Kras - Pro Farra; 16.00 v Trebčah: Primorec - Capriva NARAŠČAJNIKI 10.00 v Briščkih, dom Ervatti: Portuale - Zarja Adriaimpex; 10.30 na Proseku: Primorje - Montebello MEDNARODNI TURNIR CICIBANOV 10.15 v Trstu, na 1. maju: nastopajo NK Bor, NK Olimpija, NK Istra in US Caera-no ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Dolini: Breg Union Beton -Club Altura MLADINCI MEDDEŽELNA FAZA 16.00 v Padovi, Ul. Prato della valle: Charro PD - Valprapor Teknoprogres DEČKI DEŽELNI FINALE 15.30 v Pordenonu, bivše sejmišče: 01ympia CDR - VBU Videm DEKLICE DEŽELNI FINALE 15.30 v Tržiču, zelena telovadnica: Bor Friulexport - Pav Udine NARAŠČAJNICE 9.30 v Trstu, na Alturi: Altura Omse -Sloga TENIS MOŠKA C LIGA 9.00 v Trstu: Circolo ferr. Servola -Gaja KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Nabrežini: Fiamma - Polet; 11.30 v Trstu, na Alturi: Skyscrapers -Prosek DRŽAVNI KADETI 11.00 v Briščkih, dom Ervatti: Kontovel - Apu Rex NAUAŠČA INTKI 9.00 v Briščkih, dom Ervatti: Kontovel - Bor MINIBASKET TROFEJA JADRAN V Sežani: 14.00: Kontovel - Postojna in Breg - Sokol; 15.15: Divača - Nova Gorica in Polet - Sežana. obvestila SK BRDINA vabi na prvomajsko tekmo, ki bo 1. maja na Kaninu (Bovec). Informacije na tel. št. 212859. SK DEVIN vabi člane in prijatelje društva, da se udeležijo 18. občnega zbora, ki bo na sedežu v Cerovljah v sredo, 29. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. ŠZ SLOGA in SK DEVIN organizirata jutri vzpon na Nanos iz Razdrtega, sestop v Vipavi. Odhod z Opčin ob 8. uri. Informacije Stopar -tel. št. 226283 in Škerk - tel. št. 200236. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglashl trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski M. dnevnik sobota, 25. aprila 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAK 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Gmotna škoda naj bi po prvih ugotovitvah znašala 66 milijonov dolarjev V Guadalajari nekaj manj žrtev Odstopi občinskih upraviteljev Tudi lavinski psi iščejo pod ruševinami morebitne preživele (Telefoto AP) GUADALAJARA (MEHIKA) -»Nekaj več kot 180 mrtvih in 1450 ranjenih,« to naj bi bil obračun eksplozije plina v Guadalajari, ki ga je včeraj dal Guillermo Cossio, guverner pokrajine Jalisco z glavnim mestom Gudalajaro. Cossio pa ni kvantiliciral termina »nekaj več«, saj v krogih rdečega križa že navajajo, da so odkopali 230 trupel, bržkone skuša zmanjševati razsežnosti katastrofe, ki je po zadnjih podatkih povzročila za 66 milijonov dolarjev škode, uničenih in poškodovanih je 1224 poslopij, 70 tisoč ljudi pa je brez vode in elektrike. Medtem si v Gudalajari kot na tekočem traku sledijo odstopi občinskih veljakov v pričakovanju rezultatov preiskave. Kot prvi je odstopil župan Enrigue Dau Flo-res, ki je napovedal, da so vsi občinski funkcionarji pripravljeni prevzeti nase morebitno odgovornost za tragedijo, njegovemu zgledu so takoj sledili drugi. Pater Balducci v globoki komi CESENA (FORLF) — Zdravstveno stanje 70-letnega patra Ernesta Balduccija je kritično, saj je še vedno v globoki komi. To so sporočili zdravniki oddelka za intenzivno nevrološko nego bolnišnice Bufalini v Ceseni. Patra so namreč po četrtkovi prometni nesreči iz bolnišnice v Faenzi, kjer so mu nudili prvo pomoč, takoj prepeljali v Ceseno, saj je bilo njegovo zdravstveno stanje po udarcu v glavo in krvavenju iz ušes skrajno kritično. Po prvih ugotovitvah prometne policije je Ernesto Balducci s svojim golfom izsiljeval prednost na cesenski obvoznici, tako da je vanj trčila voznica nekega una, ki je bila le lažje ranjena, podobna usoda je doletela tudi Balduc-cijevo sopotnico, 79-letno Anito Sorgaio. Pater Balducci je bil ustanovitelj revije Tes-timonianze (Pričevanja), na kateri pišejo tudi katoliški oporečniki, širši javnosti pa znan kot predavatelj in esejist. Prvi nastop pred obiskovalci Newyorški zoološki vrt je bogatejši za 5-mesečnega mladiča severnega medveda. Mati Snow Lilly ga je včeraj, v prekrasnem spomladanskem dnevu, prvič pripeljala pred gledalce. Samček še nima imena, za katero so razpisali natečaj, ki so bo zaključil te dni (Telefoto AP) Atentat na Ligo TURIN — Preteklo noč je podtaknjeni požar povsem uničil turinski sedež piemontske Lige (telefoto AP) v Ul. Leini v Turinu. Po prvih ugotovitvah preiskovalcev naj bi neznanci prislonili k vhodnim vratom nekaj manjših plinskih jeklenk, ki so jih nato zažgali. Vodstvo lige je takoj ostro obsodilo atentat, ki ga označujejo kot »politično-mafijaški«. Ni slučaj, pravijo, da do atentata prihaja prav na predvečer 25. aprila, obletnice dneva vstaje, ko si je italijansko ljudstvo spet zagotovilo svobodo in demokracijo. Odgovornost za atentat za sedaj ni še prevzel nihče, čeprav so karabinjerji na stopnicah našli nekaj letakov, v katerih je rečeno, da »smo tudi mi na neki način proslavili volilno zmago lige«. Mauro Bonino, občinski svetovalec lige v Moncalieriju pri Turinu je povedal, da so si čakali nekaj takega. Sam je baje bil deležen groženj, ki pa jim ni posvetil preveliko pozornost. V Sloveniji se dramatično veča število beguncev z vojnih območij LJUBLJANA — V Sloveniji naglo narašča število beguncev iz Bosne in Hercegovine. Po zbirnih centrih je beguncev 3466; od tega 1714 otrok, 1189 žensk, in 563 moških, vendar je še mnogo beguncev nastanjenih pri sorodnikih ali prijateljih, tako da jih je - po nekaterih ocenah - v Sloveniji okoli 15 tisoč. Kljub pomislekom, da Slovenija premalo stori za begunce in kljub pritiskom s strani mednarodne javnosti, češ, če se bo Slovenija bolj odprla proti "Jugoslaviji" in se bolj aktivno zavzemala za stabilizacijo razmer na Balkanu, potem se bo tudi Zahod bolj odprl proti Sloveniji, pa je Slovenija edina, ki je na tem področju Evrope dosledna v svoji skrbi za nove in nove begunce, ki prihajajo. Minuli teden je bilo slišati napoved, da bo Slovenija morda zaprla svoje meje, če ne bo mednarodne pomoči. Proti takim namenom je včeraj protestirala Socialdemokratska Unija Slovenije, vendar trenutno Slovenija sprejme vsakega begunca, ki prihaja iz Bosne - razen tistih, ki so že bili nastanjeni v hrvaških begunskih centrih in za katere ni predhodnega dogovora za prenos v Slovenijo. Hrvaška se sama težko spopada s problemi beguncev. Na Hrvaškem je 300.000 beguncev in razseljenih oseb; iz BiH pa naj bi odšlo že 150 tisoč oseb. Do nedavnega tudi Avstrija ni sprejemala beguncev, zdaj pa sprejema le tiste, ki imajo do najmanjših podrobnosti urejene potne liste. Italija pa je za tiste, ki prihajajo iz Bosne, povsem zaprta in prišlo je že do primera, da so na italijansko-sloven-ski meji zavrnili dva avtobusa beguncev. Slovenija sprejema tudi ukrepe, s katerimi bo kos dodatnemu navalu - tudi tistih, ki jih na njenih zahodnih mejah zavračajo. Ministrstvo za obrambo je že sprostilo nekatere vojašnice, v katerih bodo lahko begunci nastanjeni, hkrati pa je Slovenija tudi preko visokega komisariata za begunce pri OZN zaprosila za možnost, da bi lahko izdajala posebne potne liste za tujce, s katerimi bi le-ti potem lahko odpotovali naprej. Hkrati potekajo tudi pogovori o liberalizaciji režimov na zahodnih mejah Slovenije. Begunci, ki prihajajo v Slovenijo, dobivajo minimalno pomoč: streho nad glavo, dva obroka za odrasle, štiri za otroke. Za begunce iz Hrvaške je trenutno preskrbljeno - ti dobivajo - tudi preko mednarodne pomoči - po en paket hrane za 5 oseb mesečno. Za begunce iz BiH pa glede pomoči iz tujine ni še nič urejenega. Včeraj je slovenski Rdeči križ napotil prošnjo na ljubljanskega predstavnika visokega komisariata za begunce pri OZN. Prošnja navaja 2.000 paketov s hrano mesečno, 10.000 odej, hrano za več kot 3.000 otrok in seveda ustrezno denarno pomoč. Vzporedno s tem potekajo tudi darovalne akcije mednarodnih in lokalnih organizacij RK. Domačih pobud je bolj malo, kajti v Slove- niji je trenutno 100.000 brezposelnih, tako da ni veliko privatnih iniciativ za pomoč beguncem, ker je Slovenija gospodarsko izčrpana. Republiški rdeči križ pa pripravlja pakete za domače brezposelne. Letos so jih razdelili ža 4.000. Akcije zbiranja pomoči za Bosno tudi že potekajo. Odbor za pomoč BiH koordinira svojo akcijo z Rdečim križem, vendar pa je bolj smotrno, če sredstva ostanejo v Sloveniji, kajti zunanja ameriška pomoč (ali pa pomoč mednarodnega Rdečega križa) v Bosno nista prispeli. Slovenski Karitas se je tudi že vključil v akcijo, vendar pa Karitas svoja sredstva - včeraj so kupili tono otroške hrane in tisoč plenic - dajejo le kot dodatek in dopolnilo. S tem preko Karitasa otroci poleg zagotovljenega minimuma števila obrokov dobijo dopolnilo, ki bi sicer bilo - po drugačnih merilih - namenjen kot običajen obrok. Z odprtjem "bosanske fronte" pa se je samo delo Karitasa spremenilo. Karitas ne išče več družin, pri katerih bi lahko nastanili begunce, tako kot so delali za hrvaške begunce, kajti te so povečini že finančno opešane in preutrujene. Zato Karitas deluje kot dodatek k delu zbirnih centrov. Kmalu naj bi se ponovno sestala vlada, da bi se pogovorili prav o problematiki beguncev in o nadaljnji strategiji njihovega sprejemanja. V Slovenijo prihajajo begunci iz različnih etničnih skupin, tudi tistih, ki so si v domačem okolju medsebojno sovražne. Vendar po mnenju mnogih, so prihajajoči psihično preveč izmučeni, da bi še v Sloveniji nadaljevali s svojimi razprtijami, zato trenutno ni bojazni, da bi izbruhnili nemiri. Povsem drugo vprašanje pa je socialni status beguncev in njihov socialni nemir. (NIA)