Razne stvari. ¦z domAčili krajer. Veselo novo leto! Vsem prijateljem, naročnikom in čitateliem želimo veselo novo leto! Podpirajte nas pridno z jedrnatimi, kratkimi poročili, nabirajte nam naročnikov, in naS list bo najzanimivejši, najbolj razširjen in tudi najbolj pnljubljen in uvaževan na Spodnjem Štajerskem. Slovenski deželni poslanci so se že dne 28. decembra zbrali v Gradcu ter se posvetovali o političnem položaju. Ker se je zasedanje deželnega zbora že po enodnevnem zborovanju odgodilo, so se vrnili zopet na svoje domove. Tudi naS mil. knez in Skof so se udeležili otvoritvene seje deželnega zbora ter se na večer z osebnim vlakom vrnili v Maribor. Promocija. Na praSkem vseučilišču je bil 18. dec. m. 1. promoviran gosp. Gvidon Sernec, sin celjskega narodnega odvetnika dr. Jos. Serneca, doktorjem prava. — Prisrčno čestitamo! Osebne vesti. Gospodičina B o ž e n a Sernec, do sedaj učiteljica na višji dekliški Soli v Ljubljani, je imenovana za učiteljico francoSčsine na c. kr. višji dekliski Soli v Pulju. — Naš rojak g. dr. Iv. 2olgar je imenovan ministeriainim podtajnikom v naučnem ministerstvu. — Prestavljen je c. kr. davčni pristav g. Ferdinand Kocuvan iz Maribora v Gleisdorf. Mariborski Slovenci bodo ljubeznjivega družabnika težko pogrešali. Predlog slovenskih deželnih poslancev. V prvi seji deželnega zbora so slovenski poslanci podali po g. Robiču naslednji samostojni predlog: »Deželnemu odboru se naroča, da predloži Se v tem za8edanju zakonske načrte o p r emembi deželnegaredaindeželnega volilnega reda, držeč se pri tem naslednjih načel: 1. Kurijo veleposestnikov je reformirati glede predpisa, da morajo biti posestva vpisana v deželni deski in je skrčiti Stevilo zastopnikov tega volilnega razreda. 2. Določiti je v volilnih razredih mest in trgov in kmetskih občin minimalni cenzus na 8 K direktnega državnega davka. 3. Ustanoviti je sploSno volilno kurijo. 4. Uvesti je direktno in tajno volitev. 5. Olaišati je volitev potom pomnoženja volišč. 6. Uvrstiti je v mestno skupino vse trge, ki volijo zdaj s kmetskimi občinami.« Iz šole. Dvorazrednica v Podčetrtku se razširi v trirazrednieo. — Podučitelj v Št. Ilju pod Turjakom je nameščen g. Rudoll Mencin iz Škocijana na KoroSkem. Mariborske novice. »Slovanska čitalnica? v Mariboru je priredila včeraj v Narodn * .\ domu Silvestrov večer z zanimivim programom. — Okrajni zastop mariborski je dovolil za zgradbo železnice Maribor—Zeleni Travnik 2000 K. Kaj pa je tega treba bilo? — Dne 30. dec. se je videla nad Ma riborom lepa mavrica. Bila je pač zadnja v  letu 1902. — Na mariborski poSti je bil letos o božičnih praznikih velikanski promet, ki 3e dosedaj traja. Uradniki zmaguiejo delo le z največjim naporom. — Nova državna telovadnica, ki so jo postavili v naivečji naglici letošnjo jesen, poka in zija na vseh straneh: na stropu, na tleh, pri oknih in durih. Komaj izgotovljena je že sedaj v takem stanu, da se ne da dogreti, in učenci pri količkaj večjem mrazu ne morejo telovaditi. TakSna tudi po letu ne bode porabna, ker bo menda preveč prepiha v njej. Pa kaj zato, ko gre denar iz žepa davkoplačevalcev! — Trgovec Blau je opazoval, da njegova komija Tomanič iz Hajdine in Šuler iz Gradca postajata vsakokrat bolj okrogla, kakor navadno, ako zapnščata trgovino. Dokazalo se je, da sta nosila blago seboj. Sedaj sta že pod ključem. — Delavec Sorman iz Št. Petra pri Mariboru se je lepo pogostil v neki tukajSnji gostilni, potem pa zastavil svojo suknjo, ker ni imel nobenega denarja. Kei* pa se mu je vendar zdelo premrzlo brez suknje hoditi okoli, uzmil je v gostilni drugemu havelok in klobuk. Toda imel je smolo in sedaj je pod ključem. Slnžba nradnega sluge je razpisana v področju okrožne sodnije v Mariboru in Celju. Prosilci morajo biti veSči slovenskega in nemškega jezika in morajo svoje lastnoročno pisane prošnje doposlati zgoraj navedeni okrožni sodniji. Državne mitnice so se odpravile v noči od 31. decembra na 1. januarja. ,Sadmarkas je dala zopet podporo raznim nemžkim Solam na Sp. Štajerskem: v PoberSu, Št. Ilju, Konjicah in Brežicah. Slovenci, na pomoč družbi sv. Cirila in Metoda! Radvanje pri Mariboru. Pred dvema letoma je nekdo umoril mater posestnika Perdana. Zločinca niso mogli najti. Sedaj se je dognalo, da sta umora kriva želarski sin Vizočnik in hlapec Orenik. Izročili so ju okrožni sodniji. Šolska tombola bo v Ljutomeru na dan sv. treh Kraljev (6. januarja) ob 6. uri zvečer v Vaupotičevih gostilniških prostorih. — Ker je čisti dobiček namenjen v nabavo učnih pripomočkov za ubožne učence in učenke Franc Jožefove Sole, vabimo k obilni vdeležbi vse blage šolske prijatelje in jih prosimo za primerne prispevke oziroma dobitke, katere sprejema učiteljstvo. Ptujske novice. Umrla je v Ptuju blaga žena, gospa Ana PavliniC roj. Špešič, dolgoletna oskrbnica »Dijaške kuhinje« v Ptuju. Odbor društva »DijaSka kuhinja« je radi tega blagi pokojnici položil na krsto lep venec v znak hvaležnosti za njen trud. Obilno prijateljev in znancev moSkega in ženskega spola je blago rajnko ravno na sv. Božič spremilo k večnemu počitku. Naj počiva v miru in večna luč naj ji sveti! — 2upan Ornik se ni vdeležil prve seje deželnega zbora, ker Se njegova prarda s Kalhbergom, ki mu očita nečastne stvari, ni končana. — Pri volitvi meseca decembra v odbor trgov. pomočnikov v Ptuju so slovenski pomočniki krepko stopili na noge. Tokrat so Se zmagali nemSki in nemžkutarski pomočniki, toda slovenski pomočniki ne bodo mirovali, dokler ne zmagaio. — Umrl je mornarski nadkomisar g. Ant. Dvoršak. Iz Ptnjske gore se nam piše: V nedeljo, dne 28. decembra 1902 je obhajal tukajšnji stražmojster gospod Alojz Leskovar s prijatelji svojo odhodnico. Priredila se je zategadelj v gostilni gosp. Ivana Hufnagelna veselica. S koliko ljubeznijo smo našega stražmojstra ljubili, pokazalo je obilno število ljudij, ki so se pridružili veselici. Med mnogovrstnimi pogovori in med petjem je minul čas ter prišel trenotek ločitve. S težkimi srci smo se razšli in vsakdo je želel srečo naSemu vrlemu stražmojstru. Sv. Barbara v Halozah. Umrl je dne 20. decembra ob sedmi uri zvečer v Dunajskem Novem mestu tukajšnji rojak Josip Gavez, bivSi dragonec 5. dragonskega polka v 24. letu svoje starosti. Pokojni mladenič je bil blaga duSa, obče spoštovan in priljubljen pri vseh rojakih, ki ga ne bodo mogli tako hitro pozabiti. Ob njegovej prerani gomili žalujejo stariSi, dva brata in dve sestri ter mnogoštevilni njegovi iskreni prijstelji. Bodi njegovemu truplu ptuja zemljica Iahka, duši njegovi pa Bog milostljiv! R. i. p. Podčetrtek. Občina Podčetrtek bo Se za 1. 1902 pobrala občinske doklade v visokosti 85%. Smrt. Nagloma umrl je v Brežicah utnirovljeni sodnijski kancelist Andrej D i v j a k. Zadela ga je kap. Celjske novlce. »Rokovnjači« predstavljali so se v nedeljo, dne 21. decem. v tretjič na naSem odru. Radi tega, ker je bilo proti koncu meseca in tik pred prazniki, bati se je bilo slabega obiska. Pa bil |e to prazen strah — dvorana je bila polna. To je dokaz, da je tudi pri nas ta igra priIjubljena, kakor povsod, kjer se }e že predstavljala. PrednaSanje je bilo obče izvrstno, Ie nekatere vloge so bile igrane s premalo ognjem, nekatere pa zopet s preveliko gorečnostjo, kar pa ni mnogo motilo celotnega vtisa. Petje, posebno v rokovnjaSkem zboru, je bilo izborno, godba točna, a tudi mladi Toiaki so se postavili, za kar jim gre vsa čast. Za letošnjo sezono so že pripravljene igre: »Bucek v strahu«, »Medalja«, »Pri belem konjifiu«, »Divji lovec«, »Deset dekletc itd. — »Narodna čitalnica« priredl »Silve- strovo veselico« v zvezi z drugimi društvi. Ta veselica se je Se vedno dobro obnesla, upamo, da tudi letos. — »Delavsko podpor. društvo natnerava prirediti veselico v večjem obsegu, vprizorila se bode igra s petjem itd. — Finančni minister celjskega mesta Lojze Valand je v občinskem odboru poročal o proračunu za 1. 1903. Izdati namerava mesto 158.411 K 68 h, dohodkov pa bo imelo gotovo 82.456 K 56 h. Kar manjka, se bo z dokladami pokrilo. — DruStvo »Lastni dom« ima dne 10. jan. obžni zbor. Novice iz brežiškega okraja. Žandarski postajevodja v Kapelah je dne 20. dec. t. I. izročil sodniji v Brežicah Jožefa GlogovSeka iz Gaberja in njegovo hčer ter posestnika Petelinca iz Sele, ker so utihotapljali 8vinje čez hrvaSko mejo. — Dne 23. dec. ob 3. uri popoldne je nastal ogenj pri Matiji Pleterski, v župniji Zdole ter upepelil hiSno poslopje. Škoda zaaša okoli 1360 K. Sumi se, da je zažgal otrok. Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pSenice 15 K 70 v, rži 13 K 80 v, ječmena 13 K 40 v, ovsa 14 K 60 v, koruze 15 K 80 v, prosa 15 K 40 v, ajde 17 K 40 v, fižole 24 K. — N a D u n a j u : 50 kg pšenice 7 K 71 v, rži 6 K 87 v, ječmena 7 K 25 v, ovsa 6 K 42 v. Sadne in druge cene v Mariborn. 1 kg jabolk 26 do 40 v, orehov 40—48 v, 1 kg krompirja 6 v, čebula 16 do 20 v, česna 50 do 55 v, 1 jajce 8 v, 1 kg sira 30 do 64 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 liter svežega mleka 20 v, posnetega mleka 10 v, sladke smetane 40 do 56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg kumine 1 K do 1 K 10 v, hrena 40 do 50 v. Cerkvene stvari. Milodari za drnžbo vednega češčenja: Kapela pri Radgoni 43 K 76 v, Sv. Ilf pri Gradiču 27 K 1 v, Sv. Bolfank na Kogu 20 K, Sv. Boifank v Slov. gor. 32 K, Sv. Urban pri Ptuju 42 K, Sv. Lovrenc nad Mariborom 11 K 70 v, Pameče 100 K, stolna cerkev v Mariboru 44 K 30 v, Kamca 10 K, Sv. Miklavž pri Viderdrisu 4 K 50, Sv. Štelan pri 2usmu 20 K, Središče 7 K 68 v, Sv. Barbara pri Mariboru 32 K 12. Sv. Peter pri Mariborn. Lepo božično darilce so pripravili preč. g. duh. svet. in župnik Dav. Jurkovič svojim župljanom. Priredili so jim namreč zadnji teden pred Božičem, t. j. od 15. do 25. decembra lepo misijonsko pobožnost, katere so se farani 8 hvalevredno gorečnostjo vdeleževali. Zelo vspodbujevalne in v srce segajoče propovedi sta imela čč. gg. superijor Fr. Kitak m Frančišek Birk od sv. Jožefa pri Mariboru. Bog povrni tema gospodoma in drugim čč. gg. spovednikom njih trud, med Petrovskimi župljani pa da| obroditi obilnega sadu te lepe pobožnosti! Griže pri Celju. Dnevi od 13. do 21. decembra bili so za grižko župnijo dnevi posebnih milosti in duhovnega veselja. Obhajal se je sv. misijon. Z apostolsko gorečnostjo in navdušenostjo so oznanovali častiti gospodje misijonarji od sv. Jožefa nad Celjem božjo besedo, z ravno tako vnemo in veseljem pa se je ljudstvo \kljub hudemu mrazu vdeleževalo. Vsemogočni naj obilo blagoslovi delo misijonarjev. Grižki farani jim bomo vedno hvaležni. Ljubi Bog jim pa naj ta velikanski trud enkrat tisočero poplača. — Hvaležni grižki farani. Dahovnidke vesti. C. g. Franc Moravec, mestni vikar v Ptuju, je dobil tupnijo Sv. Lovrenca nad Mariborom. Lavantinska škoflja steje 24 dekanij, 219 župnij in 195 kapelanij, 361 duSnih pastirjev, 66 redovnikov, 88 Solskih sestra, 69 asmiljenih sester in 8 sester nemSkega TiteSkega reda; nad 50 kapelanij je praznih. Driištvena poročlla. Bralno in pevsko društvo ,,Maribor" ima svoj redni občni zbor v soboto 3. prosinca t. l. v druStvenih prostorih v »Narodnem domu«. Začetek ob 8. uri. Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 20. decembra poslali prispevke p. n. ^ospoda in druStva: A. Gnus na Dolu iz nabiralnika 3 K, Posojilnica v Ormožu dohodek za »OrmoSke spomine* 7 K, volilo f Marije Zadravec pri Sv. Miklavžu 180 K; p o d r u žn i c e: izvenakademična v Gradcu 50 K, v Slov. Bistrici 200 K, za Vuhred-Marenberg udnine 25 66 K in na Remšniku nabranih 10 K, pri Sv. Juriju ob Ščavnici za gorenjeradgonski okraj 200 K, ženska v Gorici 220 K, moška v Idriji 34 K, možka v Mariboru 200 K, ženska v iyiariboru 225 K, za Žužemberk in okolico 42 K; darove Mohorjanov so poslali: župnik Josip Černko v Vuhredu 1 K, dekan Jak. Caf pri Sv. Tomažu ob Veliki Nedelji 250 K, župnik Fr. Ogrizek v ČreSniicah 3 20 K. Nadalje so darovali Št. Peterski Mohorjani 8 K, in KonjiSki Mohorjani 6 K. — Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Dijaški knhinji v Ptuju so meseca decembra darovali sledeči p. n. dobrotniki: JanžekoviC Vid, kaplan K 3, Mahorič 1, MurSec Jožef 1, Pinterič 1, Toplak 1, Moravec 2, Podvinski 2, CilenSek 2, dr. Stuhec 2, dr. Komljanec 2, dr. Brumen 2, o. Peter 2irovnik 2, Oschgan 2, dvorni svetnik dr. Frid. Ploj po g. dr. Jurtelu 50, OrmoSka posojilnica 30. Posojilnica v Št. Lenartu v Slov. goricah 50, Vozlič Leopold v Riegersburgu 5, dr. Spešič, namesto venca na krsto svoji sestri Ani Pavlinič, 10 in Citalnica v Ptuji 24 kron namesto vencev na krsto g. Mašlu in gospej Pavlinič. — Vsem blagim p. n. dobrGtnikom srčna hvala! Občni zbor nNarodne ditalnice" v Ptnji vrši se dne 6. januarja 1903 ob Vs3oziroma 3. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo odborovo in pregledovalcev računa za 1. 1902; 3. Volitev novega odbora; 4. Oddaja časnikov; 5. Slučajnosti. Pozor, slov. glasbeniki! (Razpis 2 častnih nagrad.) »Slovensko pevsko društvo* v Ptuju obhaja prihodnje leto dvajsetletnico svojega obstanka z velikim pevskim koncertom avgusta meseca v prijaznem trgu Ljutomeru ter razpisuje nalašč za ta koncert dve častni nagradi po 60 kron za najboljši moški in mešan zbor. Kompoziciji naj ne boste pretežki ter kolikor mogoče v narodnem duhu uglasbeni. Rokopise je poslati odboru «Slov. pevskega društva* v Ptuju do konca februarja 1903. Glasbeniki naj se ne podpišejo na svoj rokopis, temveč naj prilože svoja imena v zaprtem zavitku, na katerem bodi zabeležen naslov dotične kompozicije. — Odbor «Slov. pevskega drustva* v Ptuju, dne 20. decembra 1902 — Drag. Zupančič, predsednik. Kajnih, tajnik. Vranska čitalnica. Na občnem zboru vranske čitalnice so sklenili opustiti »Slovenski Narod« in »Zvon*. Na Vranskem niso prijazni kranjskemu liberalizrau! Sevniško bralno društvo je dobilo novo lice. Izvolil se je novi odbor, kojega načelnik je gospod, katerega vsi spoStujemo. Upamo, do bo poslej več kmetov pristopilo k temu druStvu, katerega so bili že do malega zapustili. Ako bodo pa Se v bodoče naši nasprotni listi na prvera mestu, potem pa ostane pri starem, ker kmetje se ne pečajo z liberalnimi listi. Dozdaj sta bila vedno na čelu »Narod« in »Rodoljub«. »Slovenec« in pa »Domoljub« ležala sta zvita tam bolj v kotu. Upamo, da bo novi odbor slavnega bralnega druStra to predrugačil, ža to mu iz srca želimo za novo leto v reSitvi te naloge in v drugih zadevah veliko sreče!!! Sv. Jurij ob Š6»vnici. Dne 26. m. I. je bila pri nas tombola, katero so priredili gasilci. Udeležba je bila še precej obila, dobitki lepi in šaljivi, ki so vzbujali smeh. Sploh je bil oeli večer zelo kratkočasen in zabaven. Posebno s Saljivo poSto je imel marsikdo obilo opraviti, ker so ga nekateri kar obsipavali s pismi. — V okoslavski občini se snuje novo gasilno druStvo s slovenskim poveliem. Bog daj novemu društvu obilo vspeha. — Tamburaški zbor se pomnoži na 24 tamburasev. Zanimanje in veselje do te narodne godbe je veliko; le krepko naprej, mladina, da dosežemo kaj. — MladeniSka in dekliska zveza lepo napreduje, in vedno vefi udov pristopa. Posebno dekleta kar trumoma vr6 v bralno druStvo, da je soba natlačeno polna. Mladeniči ne dajte se osramotiti od deklet. — NaSi čč. gg. duhovniki mnogo delujejo za probujo mladine. Vspeh se je že pokazal. Pevski zbor je precej tnočan in tudi poje kaj prijetno. Posebno sedaj na Božič in Štefanovo so na koru peli zares krasno. Slovenska pesem, prihajajoča pevcem iz srca, gre tudi v srca posluSalcev. Vrla mladina Jurjevska in Jurjevčanje sploh, kličem vam: Le tako naprej, saj naša fara ni najzadnja med drugimi. »Štajerca« imate tudi precej, pa upam, da ga kmalu odpra- vite. »Slov. Gospodar« in »NaS Dom«, to bodita Vaša lista in čitanje teh dveh Vam bo blažilo srce, ne pa obrekovanje in zaniCevanje duSnih pastirjev v ptujskem listu. Božičnica »Katol. podp. drustva v Celjn". Tudi letos je priredilo «Kat. podp. društvo« božičnico za revne otroke obeh tukajšnjih slovenskih ljudskih Sol. Obdarovanih je bilo 134 otrok, deloma z obutalom. deloma s toplo zimsko obleko in na zadnje še s sladčicami. Mnogovrstne darove je razdelila med otroke blagorodna gospa dr. Hrašovec. Vspored za to slavnost, ki se je vrSila v zavodu čč. šolskih sester dne 23. decembra t. 1., je bil zelo zanimiv. Deklice so pod vodstvom svojih dobrih učiteljic pele in prednašale jako ljubko. Sviralo se je tudi na harmonij, gosli in citre. Med udeleženci smo opazili razun predsednika «Kat. podpornega društva*, mil. g. opata Fr. Ogradi, tudi Se okrajnega nadzornika g. J. Supanek in mnogo odličnih slovenskih dam. Vsem blagim dobrotnikom, ki so z darili prispevali za božičnico, bodi še enkrat tukaj izrečena najprisrčnejša zahvala, katero jim je že izrekel pri slavnosti v imenu društva mil. g. opat Fr. Ogradi. St. Pavel pri Preboldu. Preteklo nedeljo je obhajalo naše <Kat. izobraževalno druStvo» svoj redni občni zbor. Društvo šteje 155 udoy, ki so razdeljeni v 7 skupin, zato da listi redno dohajajo k posamnim udom. Za nastopno leto se je društvo naročilo na 25 «Slov. Gospodarja*, nekaj «Gospodarjev» pa dajajo udje prostovoljno, povrh k temu je naroCeno: 15 «Naš Dom», 25 «Domoljubov», 1 «Slovenec», 2 »Primorska lista», 2 «Narodna Gospodarja*, 1 «Dolenjske novice», 1 «Dom in Svet», 1 «Mir», 1 «KrS5. detoIjub», 1 «Bogoljub», 1 «Vrtec», 1 »Glasnik*. Na nabožne liste je več posameznikov naročenih, zato smo si naročili več listov drugih vrst. Iz teh dejstev že spoznate, da je druStvo v dobrem stanju in na krepkih nogah, in tudi naS občni zbor je bil dan veselja in izraz rastoče katoliške in narodne zavesti, dasiravno smo vam ga suhoparao opisali. Katoliških društev ni treba širiti z hvalisanjem in pretiravanjem, ampak se sama priporočajo. Iz druglh krajer. Gospodarska zveza v Ljabljani je imela dne 29. m. m. odborovo sejo, pri kateri se je izvolil predsednikom g. dr. Jan. Krek, I. podpredsed. Jeglič Jožef, II. podpr. J. Šiška, kancelar.? »Zgodnja Daniea", ki je izhajala v Ljabljani 55 let in je bila dolgo časa središče vergkega žiTljenja na Slovenskem, je z novim letom prenehala izhajati. Njemu nisem niŁ dolžen. Ko je leta 1863 v Frankobrodu zboroval kongres nemSkih vladarjev, priredilo je svobodno mesto Frankobrod velikansko slavnost, na katero so bili povabljene tudi vse najimenitnejše osebe zveznega glavnega mesta. Knezi nemSke zveze sedeli so v posebnem oddelku slavnostnega prostora ob malih mizicah ter se živahno med seboj pogovarjali. Naenkrat nastane med knežjo gospodo vsesploSno gibanje. Vse kronane glave so se vzdignile, da pozdravijo ravnokar v njihov krog vstopivSega, na videz neznatnega moža; le knez Adoll Šaumburg-Lippe je v začudenje vseh obsedel na svojem sedežu. Kar se mu približa volilni knez hesenski in mu pošepeta na uho: <Toda, dragi knez! Ali ne bodete tudi vi pozdravili tega gospoda? Kaj ne veste, kdo je ta gospod?» «Ne!» «To je paž baron RotSild!« «Ah kaj! Me prav nič ne briga! Saj mu nisem nič dolžan!» Velika nesreča pri vožnji s sanmi. Petero sinov zasebnika E. Mayerja v Gradcu so na Ruckerlbergu našli neke sani, na katere so se vsedli in jih spustili po gori. Sani so letele kot blisk. Dečki jih niso mogli ustaviti. Mej vožnjo so trije dečki odleteli s sani in se težko poSkodovali. Dečka Karol in Oton sta ostala na saneh, katerib sta se krčevito držala. Sani so konečno priletele z dečkoma v neki zid. Oba dečka sta nevarno poSkodovana. Ponesrečene dečke so pripeljali z reSilnim vozom v bolnico. Glasoviti žepni tat zadel glavni dobitek. El Dientes, eden najbolj »spretaih« žepnih tatov v Madridu, je zadel 60 tisoč peset na neko srečko. Dientes je prosil policijo, naj ga sedaj izbriSe iz zaznamka tatov, ker hoče odslej biti pošten. Obsojen plemenitaž. Porotno sodisče dunajsko je člena grofovske rodbine Potoeki spoznalo krivim radi jednega dela sleparij, katerih je bil obdolžen. Sodišče je temu visokemu plemenitažu prisodilo dvamesečno navadno ječo. Člen španske kraljeve hiše ar^tiran. Iz Madrida poročajo: General de Bc oon de Castelli, ujec kralja in predsednik «cercleja», je bil te dni aretiran in odveden v palačo generalnega kapitana. To aretovanje je v zvezi z odredbami, ki jih je uvel prefekt proti igranju v «cercleju». Pismo na vojaka. »Predragi Janez! Tukaj ti poSljdm kos telefije pečenke. Sicer ni posebno velik, a pride od s r c a Tvoje ljubeče Minke.« Htn! Pošlen ne, a zvit je bil. Pri neki sodnijski obravnavi reče sodnik obtožencu, kateri je bil zatožen zavoljo več tatvin: »Dve leti ste minuli, odkar ste bili zavoljo tatvine kaznovani. Ce ste bili tako dolgo pošten človek, zakaj se niste Se naprej zdržali tatvine?« »Tatvine se sicer nisem med časom zdržal, pa zasačili me niso!« mu je dve leti poSten človek odgovoril. Nenavaden samomor. Na Dunaju se je usmrtil 27 letni uradnik na ta način, da se je vlegel v zaboj ter potegnil za seboj težko obloženi pokrov in se zadušil. Čudovito ozdravljenje. Ljubljanski »Slovenec« poroča: Na Lancovem pri Radovljici je v hiSi, ki se ji pravi po domače »pri Grilcu«, hrom fant z imenom Matevž Dežman. Ta je imel v svojem devetem letu hudo bolezen, a ko je že okreval in shodil, dobil je še hudo hripo, ki mu je pustila za nasledek trde in krive noge tako, da revež ni mogel prav nič stopiti na nje. Oče Janez Dežman je poskusil rse, da bi ga zopet spravil na ooga, pa je bil ves trud zaman. Bil je ž njim pri več zdravnikih in tudi pri g. dr. S., ki mu je svetoval, da naj pošlje hromca v bolniSnico ljubljansko, češ, da bi ga tam počasi že ozdravili. A ker se je fant temu odločno protivil, ga je oče pastil doma in ga prepustil njegOTi osodi. G. dr. S. je rekel Janezu Dežmanu, da mu bode hromi sin tudi sam shodil pozneje, ko bode bolj močan postal, zato pa da naj uživa dobro, tečno hrano, kakor: juho, meso itd. Toda hromi Matevž ni maral jesti ne mesa, ne juhe, ne kruha in skoro nobene boljSe jedi, pil ni niti mošta niti vina, ampak dišalo mu je le žganje. Nad vse čudno pa je bilo pri njem to, da ga je bilo vedno zelo strah v stauovalni sobi po noči in po dnevi in ni sam ali z otroci v njej ostal po nobeni ceni. Łdaj je star dvajset let, in noge so se mu bile same od sebe že toliko zmehčale, da so se mu v kolenih udajale v pravi kot in je zadnji dve leti že dokaj lahko in dobro hodil po kolenih in opravljal razna domaCa in poljska dela, ker mu je zgornji del života zelo močan. Sedaj pa pride na vrsto nadalnje ozdravljenje njegovih nog. To pa se je zgodilo tako-!e: Na sv. Barbare dan, t. j. 4. t. m. je peljal Janez Dežman hromega sina na Brezje k spovedi. Ko ga zvečer pripelje zopet domov, je hromec Se moral iti v hišo po kolenih. A ko potem v topli sobi nekoiiko posedi in se ogreje, naenkrat vstane in gre sam po nogah po sobi. Noge so se mu namreč hipno toliko zboljSale in zravnale, da more hoditi po njih. VenJar pa popoinoma zdrave še zdaj niso. Še so nekoliko krive in trde, in hromec se opira ob palico, ko hcdi. Vendar pa je upanje, da v kratkem popolnoma ozdravi, ker okrevanec čuti, da mu zopet redno prihaja kri v noge in da so te zopet gorke, med tem ko so bile prej vedno mrzle. Tudi jč zdaj vsako jed lahko, in prejšnji čudni strah mu je popolnoma prešel. Cndno jezero je v Kaliforniji blizo reke Kolorada in blizo mesta Los Angelos. Voda tega jezera, ki meri četrt hektarja, je popolnoma črna; ob brpgu je jezero 270 m globoko, v sredi pa je, kakor se sodi, brez dna. Strokovnjaki trdiio, d.a vodo barva vulkanični pepel. Ako se volnena obleka pomoči v to vodo, obdrži črno barvo več mesecev, če prav bi bila izpostavijfna solnčnim žarkom. Kruh posebne vrste. V Meksiki pobirajo prebivalci drobna jajčka, ki jih raznoteri mrčes poklada na visoko travo ob morskem bregu v veliki množini, te jajčke suše, meljejo in v vrečah ponujajo kot moko in tudi iz njih opravljajo kruh. Tako napravljeni kruh je sicer' tečen, vendar je njega okus kisel in diši po ribah. V Sev. Afriki v isto svrho rabijo kobilice, ki se lukaj nahajajo v velikanski množini. Na Kamčatki napravljajo ljudje kruh iz skorje, in sicer smreke ali borovca, na Islandu iz raznoterih mahov, v Indiji, vzlasti ob času lakote, iz mehkega kamenja, ki ga rabiio naši čevljarji pri tesnih obuvalih. Gospodarske drobtlnlce. Onoj in gnojenje, (Dajje.) Prar za prav so gnoji s kalijevimi solmi zaradi potrebnega kalija. Pa one imajo poleg tega tudi še drugih klorovih soli n. pr. kuhinjsko sol. Ta ima pa poseben vpliv na zeraljo, kateri jemlje apno in sicer odtegne 1 stot ajk nita zemlji po 1 stot apna. V zemlji naetaja namreč klorovo apno, ki gre z vodo v globočino. Zlasti klorovo apno pa zelo zgosti raztopine rastlinskih redilnib. snovi v zeralji. Tako orira kalenje semena in pa rastlinam sprejemanje hrane, ono takorekoč rastline požge Zato se mora kajnit več tednov pred setvijo trositi. V vinogradu, sadonosniku itd. trosi se na jesen zato, da se med počitkom rastlin klorove soli že bolj zgube. Krompir zelo črti klorove soli, zato se istemu ne sme neposredno 8 kajnitom gnojiti. Ker zemlja tako trdno prime žvepleno kisli kalij kajnita, se sme ta veliko časa prej ko ga zamorejo rastline porabiti, trositi. Apno. To je kot rastlinska hrana tudi. velike Tažnosti ter igra gnojenje z apnom važno vlogo. Apno ponuja se rastlinam zlasti v živem apnu, v apnenem laporju, v raaveu itd. Eazun teh pridejo v trgovino še razna druga gnojila. Trži se pac z vsakojakim, ne vedno kmetovaleu v korist, torej je opreznost potrebna. Poraba umetnih gnojil. Umetna gnojila stanejo denar. čim prej se ta v obilnih pridelkih z dobiekom povrne, toliko več-ja bode korist. če že vinograd na novo nasajamo. ali drevo sadirao ali kaj takega, mu že lahko damo veejo zalogo hrane kakor jo sproti porabi. Na polju, posebno pri nizkih cenah poljskih pridelkov, bodemo pač skušali denar hitro prevrniti, umetna gnojila hitro do cela izkoristiti. Da pa bode od umetnih gnojil dober in nagel uspeh, je odvisno od tega, kako so redilne saovi v njih rastliram pristopne. Zato bodo gnojila, ki imajo rastlinsko hrano lahko raztopno in neposredno v rastlinam ugodni obliki n. pr. čilisalpeter in superfosfati najhitreje in najbolje vplivala. Eazun kajnita se zamorejo gnojila, ki imajo lahko raztopno rastlinsko hraao le kratek čas celo neposredno pred setvijo ali pa celo ob setvi v zemljo spraviti. V sadonosnikih, vinogradib, na travnikih itd. bodo lahko raztopna gnojila, tudi če se šele na pomlad trosijo, dobro vplivala. Težje raztopna gnojila n. pr. Tomaževo moko itd. se mora pa že na jesen trositi. Taka gnojila, ki so zelo raztopna, katere pa zemlja ne more zadržavati, se pa nikakor naj ne trosijo dalj časa prej kakor jih zamorejo rastoče rastline sprejemati. To velja o čilisolitni, ki se celo v dva ali več delov razdeli in le med rastjo rastlinatn podaja. Bolj kot se rastlinska brana umetnih gnojil po zemlji razdeli, z isto pomeša, tem bolji bode vspeh. Trošenje le na debelo setnljetih umetnih gnojil je prav za prav potrata. Žato naj se rabijo najdrobneje semleta gnojila. Taka gnojila, ki napravljajo grude, n. pr. kajnit, čilisoliter itd., naj se pred porabo stolčejo in presejejo. Prej ko se raztrosijo, je najbolje, da se uraetna gnojila 8 zemljo, šotnim prahom ali kako drugo rahlo tvarino dobro premešajo. Večjo množino te mešanice je namreč lažje nataneno razdeliti nego majhno. Ako se zagotovi prostor, pripravi gotovo število litrov take mešanice, se gnojilo tudi lažje na celem zemljišču enakomerno razdeli. Trosijo pa se umetna gnojila najbolje po dolgem in povprek. (Dalje.)