Ameriška Domovi ima
- t: - v * :
HOIW1F
NO. 17
AMERICAN IN SPIRIT K>R€IGN IN LANGUAGE ONLT
National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 26, 1965
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€S
ŠTEV. LXIII — VOL. LX1II
Ruski marša!! se bolj in bolj uveljavljajo
Iztisnili so vpliv partije m vlade na narodnoobrambne zadeve in uveljavljajo svojega na polju politike.
MOSKVA, ZSSR. — Kje so tisti časi, ko je Stalin lahko moril maršale in generale, na primer maršala Tuhačevskega, ali ko je Hruščev poslal maršala Žukova v nepričakovani pokoj! Današnje kolektivno vodstvo v Krem-ju na kaj takega niti misliti ne more, kajti njegovi maršali in admirali se zmeraj bolj uveljavljajo v ruski domači in zunanji politiki. Besede in dejanja poslujejo vse to.
Sedanji režim je na primer kar na tihem prepustil vojaškim krogom odgovornost, kakšno naj ko razmerje med atomsko in navadno oborožitvijo. Hruščev je generalom vsilil svoje stališče, ^a se mora Rusija zanašati naj-kolj na atomsko narodno obram-ko. Pokopani so sedaj tudi vsi Uačrti o zmanjšanju vojaških kadrov v armadi, letalstvu in Vojni mornarici. Omenjeno je delo partijske propagande med Vojaki in oficirji. Prvo besedo imajo sedaj poveljniki in strokovnjaki, potem šele komisarji. Generali hočejo tudi imeti svo-lo besedo pri določevanju smeri Za narodno obrambo.
Vse to se vidi tudi na zunaj. V ruskih vojaških časopisih je cmeraj več člankov, ki obravnavi o probleme čisto politične Uarave. Spuščajo se v razmišljanja, ki so bila do sedaj pridržala samo politikom. Sedaj so vo-Jaški krogi organizirali celo svoj kasten časopis v tujih jezikih.
Do sedaj smo brali samo ^avdo in Izvestja, sedaj se bo Veba navaditi na branje tudi Ddeče Zvezde in podobnih vodilnih vojaških publikacij.
Komunisti ss afriške Švicarje speljati na !st§
KAIRO, Egipt. — V nobeni stvari ni svet videl takšne sloge Ved afriškimi levičarskimi politiki ter komunisti vseh vrst kot v akcijah proti Južni Afriki. Slo-®a pa se je dejansko omejevala Samo na besede, ne pa ne dejala, kar so afriške države sedaj Vorale ugotoviti, Kenija je pa to tudi javno priznala.
Kenijski delegat je ostro kri-12iral komuniste v gospodar-®m pododboru Organizacije a-Kške edinosti, češ da vse komu-Vstične države živahno trgu-eJo z reakcij onarno Južno Afri-0 in da jim to delo le lajša gospodarski bojkot afriških držav ^ anic OAE. Delegat je dokazal j Vuvilkami, da je trgovina med ^Uzno Afriko' in komunističnim fJV;tom narastla za kakih 85%, ^učim OAE junaško bojkotira °Jega nasprotnika in pri tem sublja dobre poslovne zveze.
J^junja kenijskega delegata ^ da tako prepričljiva, da no-iar l]<^elezenec mi upal zagovar-1 komunistične dvoličnosti.
Rowers
Vremenski
prerok
pravi:
P	2 dežjem, pozno po-
Pe 6 snežitev. Naj višja tem-'ratura v jutranjih urah 47,
Libija se prebuja
TRIPOLIS, Lib. — Libija ima samo poldrag milijon arabskega prebivalstva, ima ipa to srečo, da je na njenem ozemlju dosti nafte. Amerika in Anglija sta v naftno industrijo vložili že nad $1.5 bilijona, zato sta močno zainteresirani tudi na političnem stanju dežele. To stanje ni trenutno tako, da bi delalo komu skrbi.
V deželi vlada kralj Idris I. kot pravi diktator. Ni krut po značaju, vendar pa tudi zapira politične nasprotnike, kadar ga razjezijo. Je pa star že 71 let in brez otrok. Na njegovo mesto škili par njegovih nečakov. Povrhu pa ’ni kralj dobrega zdravja. Vse tb ne obeta dobre bodočnosti temu arabskemu kraljestvu.
Največjega sovražnika ima dežela v sosedu Naserju, ki bi rad zasedel Libijo in prišel do nafte. Ne bi nastopil z orožjem, kajti njegove divizije se v bojih niso do sedaj še nikjer obnesle, celo v Jemenu ne. Pač pa skuša dobiti Libijo pod svojo oblast v imenu arabskega nacijonalizma in socijalizma. Ima že nekaj pristašev med Libijci, toda števila ne ve nihče.
Nevarnost za libijsko neodvisnost predstavlja libijska izobražena mladina. Je ni ravno veliko, toda je vsa vzgojena v duhu arabskega nacijonalizma in socijalizma ter vidi v Naserju in Ben Belli svoje vzore. Dežela še nima nobene prave politične stranke, tudi opozicija še nima svoje skupne organizacije. Vse to bi utegnilo biti kot voda na mlin raznim libijskim demagogom, ki se sedaj vzgajajo v Kairu in Alžirju. Vse to pomeni, da lahko traja sedanje politično zatišje v Libiji samo od danes do jutri.
Ameriške zastave na pol droga po vsem svetu
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je odredil, da naj vise ameriške zastave na vseh ameriških uradnih poslopjih po vsem svetu v čast pok. Winstona Churchilla, častnega državljana Združenih držav, na pol droga ves ta teden.
— Bolivija se je nekdaj imenovala Gornji Peru.
Rape! je imenoval včeraj 27 kardinalov
Med novimi kardinali so tudi baltimorski nadškof L. J. Shehan, zagrebški nadškof Franjo šeper in praški nadškof Joseph Beran.
VATIKAN. — Včeraj je papež Pavel VI. imenoval 27 novih kardinalov in s tem dvignil število kardinalskega kolegija na 103, kar je bilo doslej najvišje število. Med novimi kardi nali je pet Italijanov, dva Sirij-ca. dva Francoza in po eden različnih narodnosti katoliškega sveta.
Najbolj opazno je brez dvoma imenovanje zagrebškega nadškofa Franja šeperja, naslednika kardinala Stepinca, vodnika katoliške cerkve v Jugoslaviji, imenovanje praškega nadškofa Josefa Berana, ki je prebil dolga leta v zaporu in je še sedaj pod policijskim nadzorom, in ukrajinskega nadškofa Josyfa Slipyija, ki je prebil 18 let v ječi v Sovjetski zvezi, dokler ga ni dal v začetku 1963 Hruščev izpustiti in mu dovolil odhod v Vatikan, kjer od 'tedaj živi.
Baltimorski nadškof Lawrence J. Shehan, edini Amerikanec med novimi kardinali, je star 66 let in je bil posvečen v duhovnika leta 1922.
Johnson poslal komisijo študirat novi panamski kanal
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je 18. decembra odredil, naj federalna administracija pospeši pripravljalna dela za nov kanal preko Srednje Amerike. Sedaj je poslal komisijo strokovnjakov, ki jo vodita njegov zaupnik za Latinsko A-meriko Mann in federalni tajnik za armado Ailes, kar v štiri države: Panamo, Kolumbijo, N-karagvo in Kostariko, da na samem mestu pregledajo, kako bi tekle proge za nove kanale.
Komisija se bo razgovarjala tudi z vladami posameznih republik, vendar pa bo le zbirala gradivo za glavno debato o novem kanalu, ki se bo odvijala najbrže še letos v lici.
Eksplozija na lefališoif ¥ VšenfaftiE! emičlla nad polovlee vejasklfi Sefa!
VIENTIANE, Laos. — Na letališču glavnega mesta je prišlo po nesreči do eksplozije bombe, ki je preteklo nedeljo poškodovala nad polovico vseh letal, s katerimi laoške letalske sile dejansko razpolagajo. Poročilo trdi, da je bilo uničenih ali hudo poškodovanih. devet T-28 lovcev-bombnikov.
Ta letala so uporabljali za bombardiranje položajev in zbirališč rdečih čet na laoških tleh, prav posebno pa prehodov iz Severnega Vietnama v Laos. T-28 letala so dale Laosu na razpolago Združene države.
Združene države že od lanskega maja s svojimi letali nadzirajo osrednji in vzhodni del Laosa, koder prihajajo v Laos rdeči iz Severnega Vietnama in katero področje je v skoraj popolni oblasti rdečih. Ameriška izvidniška letala spremljajo na teh poletih od preteklega junija tudi ameriška lovska letala. Zadnji teden je prišlo v javnost, da ameriška letala tudi na lastno roko bombardirajo in obstreljujejo rdeče postojanke, prehode in zbirališča na laoških tleh. Pri nekem takem napadu pretekli teden sta bili dve moderni ameriški jet letali sestreljeni.
Komunisti seveda označujejo ameriške letalske napade na rdeče položaje v Laosu, čeprav so ti izvedeni v soglasju z laoško vlado princa Suvane Pume, za “grobo kršenje ženevskega, dogovora o Laosu”, sami pa pošiljajo cele bataljone svojega rednega vojaštva v Laos neoziraje se na isti ženevski dogovor.
Gold water prevzel vso odgovornost na sebe
CHICAGO, 111. — Propadli republikanski predsedniški kandidat Barry Goldwater je na seji glavnega odbora republikanske stranke in kasneje na tiskovni konferenci izjavil, da sprejema vso odgovornost za vse napake tekom volivne borbe lani, ker so bile končno vse odločitve njegove lastne.
Dean Burch je na seji objavil svoj odstop s 1. aprilom, ki ga je odbor sprejel, nakar je bil soglasno izvoljen za novega glavnega načelnika stranke Ray naši presto-! Bliss, načelnik republikanske I stranke v državi Ohio.
PREDSEDNIK JE PREDLOŽIL
PRORAČUN: 99.7 BUJONOV
Predsednik L. B. Johnson je poslal včeraj Kongresu zvezni proračun za leto 1965-1966. Skupni izdatki zvezne vlade so proračuni na 99.7 bilijonov dolarjev. 2,2 bilijona več kot v tekočem letu. Proračun za narodno obrambo je za 2.3 bilijona manjši, kot je bil v preteklem proračunskem letu, vendar je s 47.9 bilijoni še vedno največji izdatek zvezne vlade.
WASHINGTON, D.C. — Značilnost novega zveznega proračuna, ki ga je predsednik L. B. Johnson predložil včeraj Kongresu, je izredno povečanje izdatkov za socialne potrebe dežele in za šolstvo. V tem pogledu je proračunski predlog podoben Rooseveltovim v v tridesetih letih. Proračun predvideva skupno 99.7 bilijonov izdatkov, od tega A7.9 za narodno obrambo. V načrt proračuna niso vključeni izdatki za Social Security, za gradnjo avtomobilskih ve-lecest in za bolniško zavarovanje. Ti izdatki se krijejo iz posebnih skladov, ki se zbirajo iz posebnih davščin in so dejansko neodvisno vodeni in upravljani. Obsegajo letno o-koli 27.5 bilijona dolarjev.
Vojaški vodniki so zahtevali za narodno obrambo 8 bilijonov več, kot jih predvideva proračun, pa so vendar izjavili, da bo narodna obramba tudi s temi sredstvi ostala tako močna in obsežna, da bo prenesla vsak nenaden napad kakršnihkoli združenih sil na svetu na Združene države, pa pri tem ostala še vedno sposobna udariti na napadalce s tako močjo, da jih bo popolnoma uničila. V zvezi s tem so navedli, da trenutno Združene države razpolagajo s 793 medcelinskimi raketami, ki so pripravljene na vzstrel, s 304 Polaris raketami v atomskih podmornicah, ki so na svojih položajih in še z okoli 900 strategičnimi bombniki.
Izdatki za poljedelstvo in veterane se bodo predvidoma malo zmanjšali, zato bodo pa izredno
povečani za socialno skrbstvo in za šolstvo.
Proračun predvideva znižanje trošarin za skupno okoli 1.75 bilijona, malo manj, kot je bilo napovedano, pa povišanje nekaterih drugih davščin, tako da skoro v pogledu davčnih dohodkov ne bo nobene razlike. Predsednik predvideva nekako isto rast narodnega gospodarstva kot lani in s tem seveda povečanje zveznih davčnih dohodkov, vendar ne v taki meri, da bi bili zvezni izdatki kriti s predvidenimi dohodki.
V Vietnamu in Laosu je minula deževna doba
WASHINGTON, D.C, — Rdeči gverilci so napravili ravno zadnje dni nekaj sprememb v svoji taktiki, ki so očitno v zvezi s koncem deževne dobe tako v Južnem Vietnamu kot v Laosu. Že tiste dni, ko so plohe ponehavale, so se iz Severnega Vienama pomikali proti jugu celi oddelki rednih vietnamskih vojaških čet. Čete pa niso obstojale morda iz gverilcev iz Južnega Vietnama, ki naj bi bili za časa deževne dobe na vežbanju na severu, kot se je to zadnja leta večkrat zgodilo; so obstojale iz pravih vojakov Ho-Chi-Minhove armade.
Vzporedno s takimi premikanji s severa na jug so rdeči gverilci v Južnem Vietnamu poskusili s frontalnimi napadi sredi belega dneva. Iz njih so se razvile prave bitke, ki so trajale po par dni in kjer sta oba nasprotnika sledila pravilom za redno vojskovanje. Komunisti so torej prešli iz gverilskega vojskovanja na metodo rednih, ofenziv. Koliko so- pri takih ofenzivah
° dne H ponoči najnižja 26. rabili čete iz Severnega Vietna-
ma in koliko so se zanesli samo na domače gverilce, to se še ni dalo točno dognati.
V tajništvu za narodno o-brambo imajo o spremenjeni taktiki vietnamskih gverilcev različna mnenja. Nekateri mislijo, da so' vietnamski komunisti že začeli z drugo dobo državljanske vojne; v prvi so se omejili na gverilske vojne podvige, so napadali ponoči, po izvršenih napadih se pa proti jutru umaknili nazaj v gozdove, močvirja in džungle. V drugi hočejo preskusiti svoje sile v odprtem boju na rednih frontah. Cilj tega vojskovanja bi naj bilo blokiranje čet sajgonske vlade na posamezne utrjene postojanke. Rdeče čete bi te postojanke počasi drugo za drugo uničevale.
So pa zopet drugi strokovnjaki v naši narodni obrambi, ki pravijo, da rdeči gverilci še ne nameravajo preiti kar na odkrito vojskovanje. Poskušajo pač, toda ne zanesejo se, da bodo imeli srečo. Za odprto vojskovanje je na primer potrebno vojno letalstvo, potrebna je sodob-
na artilerija, vsega tega pa Se-jkati. Morajo pa tudi imeti pred
verni Vietnam še ni poslal na jug. Brez artilerije in vojnega letalstva ne bo mogoče blokirati sajgonskih čet. Opozarjajo daje tudi na dejstvo, da kitajski komunisti še niso v nobeni obliki posegli v vietnamsko državljansko vojno. Se še zmeraj skrbno izogibajo vsaki taktiki, ki bi jih spravila v direkten spopad z ameriškimi oboroženimi silami, na primer na morju ali pa v zraku. Zastopniki tega stališča priznajo, da so južni vietnamski komunisti verjetno že močno izčrpali izvežbane gverilske čete in da je to nagnalo vlado Severnega Vietnama, da je začela pošiljati svoje čete na jug-
Da komunisti še ne mislijo na redne vojaške operacije proti sajgonskim četam, se da zaključiti tudi iz njihovih političnih akcij. Sporazum med sajgonski-mi generali in sajgonsko civilno vlado jih je najbrže presenetil. Niso računali nanj. Sicer vedo, da doseženi sporazum ni ravno idealen, ne morejo ga pa zani-
očmi, da se sajgonska vlada in sajgonski generali dobro zavedajo, da od sporazuma odvisi tudi njihova osebna bodočnost. Ne bodo torej medsebojnih trenj gnali na nož. Spričo takega položaja so sedaj poslali v boj proti generalsko-vladni koaliciji vse, kar se še da izrabiti za nastope proti njej. Njihove civilne vrste pa obstojajo v glavnem iz rdečih aktivistov med mladino in njihovimi sopotniki. Tam se rekrutirajo budistični “redovniki in redovnice”, ki imajo verjetno v vsakdanjem življenju čisto drug poklic, če ga sploh imajo.
Vietnamski komunisti zato ne vedo, kaj vse se lahko rodi iz njihovih demonstracij proti vladi in generalom. Morda bodo imeli srečo in potisnili svoje nasprotnike v defenzivo “obupa”, morda bodo pa pogoreli, kdo ve? Zato pa tudi nočejo preiti na celi črti na novo taktiko odprtih bojev na rednih frontah. Sedanje stanje lahko traja še cele mesece, tako misli ta skupina naših strokovnjakov za gverilsko vojskovanje.
HepfifikaitskG vodstvo je Imete “s&sfasieR sprave”
CHICAGO, 111.	— Koncem
preteklega tedna se je zbralo v Chicagu kakih 200 republikanskih voditeljev. Povod za sestanek je dala seja republikanskega narodnega odbora. Glavna točka na dnevnem redu je bila demisija dosedanjega glavnega načelnika stranke Burcha in volitev njegovega naslednika Blissa. Ker je bilo vse to že dogovorjeno pred sejo, so osebne spremembe potekale v znamenju sloge in prijateljstva. Bliss bo nastopil svoje mesto 1. aprila. Na seji je Goldwater še enkrat razložil svoje stališče in ponovno prevzel odgovornost za usodo stranke po zadnji konven-
Iz Clevelanda in okolice
Osem križev—
Zvesti naročnik AD Anton Bi-jek, lastnik znane slovenske gostilne na 3830 St. Clair Avenue, Je v teh dneh dosegel visoko starost 80 let. Leta 1907 je prišel v Ameriko iz vasi Podgozd, župnija Dvor pri Žužemberku na Dolenjskem. Žena Elizabeta mu je umrla leta 1945. Z najmlajšo hčerko vodi gostilno. Ostale tri hčerke so poročene. Sredi otrok, vnukov in vnukinj je srečen in Bogu hvaležen, da ga je ohranil v še primeroma dobrem zdravju. Iskreno čestitamo in želimo A.ntonu, da bi v trdnem zdravju in lepi zadovoljnosti preživel še mnogo srečnih let!
V bolnišnici—
Mrs. Louise Hrovat z 835 E. 222 St. je v Huron Rd. bolnišnici, soba št. 410. Obiski so dovoljeni.
Mrs. Rose Boštjančič s 15800 Parkgrove Ave. je v Woman’s bolnišnici. Obiski niso dovoljeni.
Mrs. Antonia Duša s 15625 School Ave. je v Euclid Glen-viile bolnišnici, soba št. 514. — Obiski so dovoljeni.
Žalostna vest—
Mrs. Anna Cekada z 11301 Nelson Ave. je dobila iz Ilirske Bistrice sporočilo, da ji je umrla 12. januarja letos mama Antonija Grbec. Poleg omenjene hčere žalujejo za pokojno še zet Joseph Cekada, vnuki Joseph, Leo in Marian, stric Joseph Grbec in drugi sorodniki.
Zadušnice—
V četrtek bodo sv. maše ob drugi obletnici smrti pok. Mary Strumnel v cerkvi sv. Pavla na
ciji, torej tudi za republikanski
poraz pri zadnjih volitvah. Ra-| e. 40 St. ob 6.30, v cerkvi sv. Jurija na Superior Ave. ob osmih,
zume se, da njegovim izvajanjem ni nihče ugovarjal.
Dvodnevna seja bi bila pote-kala zelo dolgočasno, da ni republikanski senator Morton spravil na dan vprašanje “nove republikanske podobe”. Skušal je potrebo po njej utemeljiti s trditvijo, da je stranka odgnala ■od sebe vse črne volivce in da je to napako najprvo treba popraviti, predno pridejo na vrsto drugi republikanski politični grehi. Tudi Mortonovim izvajanjem ni nihče ugovarjal.
Na seji so tudi odobrili načrt o. novem “koordinacijskem odboru”, ki naj ga sestavlja 11 delegatov iz Kongresa, 5 bivših predsednikov in kandidatov za predsednika, dalje 5 guvernerjev in Mr. Bliss.
Koliko časa bo pa ta sloga trajala, je seveda drugo vprašanje. Goldwaterjeva struja je izgubila vodstvo stranke, toda hoče ostati v stranki, ne misli na svojo. Na drugi strani bo iskanje “nove podobe” zamudno, kočljivo in težavno delo. Kdo ve, ali se ga nekateri republikanski voditelji ne bodo kmalu naveličali.
¥sa Amerika želi priti na beraško palico v - senatu
WASHINGTON, D.C. — Dobrih šest tednov smo morali poslušati na vseh straneh, kako dobro se Ameriki godi, kamorkoli pogledaš. Prišel je pa čas, da lahko mislimo ravno narobe. Vsa Amerika namreč želi, da pride na beraško palico vsaj v našem senatu. Senatni odbor za javna dela je namreč dva dni zasliševal prizadete o upravičenosti Jolmsonovega zakona o podpiranju aipalaških pokrajin. Odbor je bil pri zasliševanju presenečen kar od dveh strani.
Nasprotniki podpiranja so bi-
v cerkvi sv. Vida ob 11.30. Prestala operacijo—
Pevka Triglava Marie Pivek z 12417 Milligan, West Park, je prestala operacijo. Želimo ji naglega okrevanja.
Iz bolnišnice—
Mrs. Lucy Gnidica z 1034 E. 70 St. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, cvetlice, druga darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli. Deklica mrtva v avtomobilski siesreči—
Ko sta šli včeraj 7 let stara Ar-dana Vargo in njena 32 let stara mati preko Turney Rd. na Garfield Heights, se je vanju zaletel avto. Dekletce je bilo mrtvo, mati pa je v bolnišnici še vedno med življenjem in smrtjo.
li nenavadno skromni v svojih izjavah. Podpiranju niso načelno ugovarjali niti zastopniki Trgovske zbornice, Industrijske zveze in naj večje farmarske organizacije. Zato se je pa prijavila cela vrsta kandidatov, ki so predlagali, naj tudi njihove pokrajine vključijo v podporno akcijo. Najbolj glasni so bili pri tem guvernerji posameznih držav ali pa njihovi delegatje. Senatni odbor jih je s težavo prepričeval, naj se zadovoljijo, da bo prvi bilijon namenjen le 11 državam. Ako se bo način podpiranja obnesel, ga bo administracija pozneje lahko raztegnila na vso deželo.
K besedi se je oglasil tudi o-hajski guverner Rhodes. V zakon je že vključenih 24 ohajskih okrajev, Rhodes pa trdi, da je treba vtakniti v spisek še štiri druge, ki so tudi tako revni in zapuščeni, da so potrebni federalne podpore.
Senatni odbor je zasliševanje zaključil in prešel na debato.
/iMERiŠStA POUGWiim
■-rJG^&Sbr:	tnUBSHx*- '
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0623 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 17 Tues., Jan. 26, 1965
svojih članov. Kadar to ne zadostuje, pa poskrbijo za varuhe in pokrovitelje v višjih strankinih plasteh. Kar je najhujše: posamezni komunisti smatrajo, da so njihovi položaji postali njihova lastnina, ki jim je ne sme nihče jemati, da je to, kar delajo, pravilno, dovoljeno in običajno.
Taki komunisti seveda precenjujejo vrednost svojega dela, svojih zaslug in svojega vpliva in svoja stališča uveljavljajo tudi v strankinih vodstvih. Kar delajo posamezni komunisti, se po tej poti prenaša tudi na cele komunistične organizacije. Vse skupaj je podobno bolezni, ki ne razjeda samo organizma, ampak je obenem tudi hudo nalezljiva, tako nekako zaključuje tovariš Rankovič.
To je kar čedno fotografija lika sodobnega jugoslovanskega komunista. Ni pa originalna. Že pred leti je fotografiral svoje tovariše Djilas v svoji knjigi “Novi razred”, seveda z druge strani. Obe fotografiji se pa lepo spopolnju-jeta.
In posledice? Opozorili bi samo na najbolj občutljivo za komuniste: delež mladine (pod 25 let) v stranki je padel od 23.6% v 3. 1958 na 13.6% v 1. 1964. To pove skoraj vse!
BESEDA IZ NARODA
X>o*XX^<*


Rankovič fotografira tovariše
Na osmem (decembrskem) kongresu jugoslovanske komunistične partije je Rankovič v svojem govoru tudi fotografiral stranko in njene pristaše. Na koncu svojega govora je posnel svoja izvajanja v program dela ^za KPJ in njena vodstva in pri tem povedal, kaj naj tovariši delajo. To se da razumeti tudi tako, česa titovci sedaj ne delajo in v čem grešijo. Rankovič je prvi titovec za svojim vodnikom Titom; je obenem tudi poglavar jugoslovanske policije vseh vrst že nad 20 let. Pozna torej stanje v stranki bolje kot kdo drugi. Zato so njegova izvajanja gotovo zanimiva. Podajamo jih v posnetku.
Komunisti so postali leni. Ne trudijo se več, da bi bili sposobni, da sistematično spremljajo življenje v državi; zato pa tudi dosledno zamujajo prilike, da bi nastopili pravočasno proti “vsem idejnopolitičnim problemom”. Tovariši zamujajo torej vlak, življenje gre preko njih, vodilna vloga se jim zmeraj bolj izmika iz rok. Capljajo za dogodki, jih komaj dohitevajo in zato je tudi boj proti vsemu, kar jim ri všeč, brezuspešen.
Dalje jim manjka enotnosti v vodilni vlogi. Vsak aktivist malega in velikega kalibra vleče na svoje, v mestnih, občinskih, osnovnih, okrajnih in celo v republiških odborih. Zato ni med njimi nobene prave sloge več.
Manjka jim tudi jasnosti v pogledih, pravilna usmerjenost pri delu za stranko, pravočasno sprejemanje potrebnih sklepov in sploh pravilno in stvarno obravnavanje perečih vprašanj.
Vodilni komunisti se niso samo odtujili stvarnim položajem v deželi, so si postali tuji tudi med seboj. Med vodstvi osnovnih, občinskih, okrajnih, republiških in centralnim vodstvom ni več pravega stika. Še manj je povezave v partijskem delu. Odnosi med vsemi temi partijskimi organi so se birokratizirali, tisti “od spodaj” samo čakajo, kaj jim bodo rekli “od zgoraj”, tisti od zgoraj pa ne vedo, kaj mislijo tisti od spodaj.
Seveda ne morejo pri takem stanju vedeti tisti od zgoraj. kaj se godi tam spodaj, kaj tam mislijo navadni tovariši, kakšno" je med njimi razpoloženje. Če kaj zvedo, je to treba pripisati samo slučaju ali pa navalu pritožb od spodaj. Da bi pa krožile ideje od zgoraj navzdol in skušnje od spodaj navzgor, na to ne more stranka niti upati. “Dosedanje skušnje pa govorijo, da bi vsa vodstva in zlasti republiška, morala vzpodbujati tako obliko medsebojnega obve-ščevanja, ki bi pomagala Centralnemu komiteju ZKJ bolje in bolj vsestransko uresničevati svojo vlogo in naloge.” Po domače se to pravi: niti med glavnim odborom m republiškimi ni več nekdanje solidarnosti in gorečnosti “za stvar”, Ako prihaja do trenj, recimo, med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano celo med vodilnimi komunisti, kaj naj rečemo šele o razpoloženju vseh treh narodov ne samo do komunizma, ampak tudi do medsebojnih odnosov?
Rankovič sedi v glavnem odboru, zato vali vso krivdo naravno na republiške odbore. Takole pravi: Tudi v republiških vodstvih Zveze komunistov je vkljub resnim prizadevanjem za premagovanje starih metod dela še vedno čutiti prakticistično obravnavanje problemov in nalog, urejanje vprašanj pod pritiskom gospodarskih in podobnih težav.” Vsako republiško partijsko vodstvo vlada torej po svoje in se ne meni za jugoslovansko skupnost in stvarnost.
To pa še ni vse. Republiška partijska vodstva se brigajo za naloge, ki bi jih morale izvrševati republiške skupščine in republiške vlade. To pa sploh ni njihova dolžnost, kajti glavna funkcija republiških partijskih organov M morala biti “idejni boj v komunističnih vrstah in družbi”. To funkcijo pa republiška vodstva čisto zanemarjajo.
To napačno postopanje republiških partijskih odborov ;e seveda rodilo tudi hude posledice: posamezni upravni in parlamentarni organi v republikah valijo odgovornost za svoje delo kar na partijske odbore, dočim bi morali samostojno odločevati in tudi prevzemati odgovornost za svoje sklepe. Vse republiške vlade in skupščine se skrivajo za partijske odbore in tako nosi stranka odgovornost tudi tam, kjer njeni odbori niso sodelovali. Kar se godi v republiŠKih centrih, se godi tudi v okrajih, občinah, podjetjih, upravnih službah itd.
Ker vse vrste javne uprave ne čutijo nobene potrebe po samostojnosti in odgovornosti, ne gojijo seveda nobenih medsebojnih stikov ne od zgoraj navzdol in narobe, ampak tudi na levo in desno. Manjka smisla za medsebojno odvisnost in strankarsko solidarnost. Vsak komunist dela v svoji pristojnosti, kot mu pade v glavo, odgovornost za svoje postopke pa vali na stranko.
Tako stanje v partiji omogoča pojave “zaprtih krogov in intimnih družb”, ki se njihovi člani vežejo, podpirajo in zagovarjajo v obrambi interesov vsakega posameznega člana Pri tem take družbe in krožki izrabljajo in zlorabljajo vse, kar jim more koristiti: službene položaje, politično moč
m:o:E od sv. mm
Cleveland, O. — ZNAMENJE DOBREGA SRCA. V nedeljo, 17. t. m., so “Male sestre ubogih” pobirale pri vseh mašah pri Sv. Vidu za svoj Dom za o-starele in onemogle. Kakor sicer so tudi ob tej priložnosti pokazali župljani sv. Vida, kako radodarni so. Sestre so namreč nabrale $963.56, kar je gotovo lep znesek za imenovane sestre in znamenje dobrega srca vidov-skih župljanov.
DVOJNE PODPORE POTREBUJE SLOVENSKA ŠOLA. Prihodnjo soboto' zvečer priredi Odbor staršev vidovske Slovenske šole v šolski dvorani veliko domačo večerjo. Skrb, ki jo ima ta odbor, je zelo težka. Delo, ki ga opravlja, pa je izredno važno. Odbor potrebuje zlasti dvojne podpore: najprej moralne pomoči vseh staršev kot tudi vseh drugih slovenskih ljudi, na drugi strani pa izdatne gmotne podpore. Vsaka šola je draga. Obojna podpora je dragocena.
Delo odbora staršev bi bilo neprimerno laže, če bi se prav vsi starši, ki pošiljajo svoje o-troke v Slovensko šolo, kakor tudi, če bi se vsa slovenska skupnost zavedala še v večji meri svojih moralnih in materialnih dolžnosti do te svoje tako važne skupne ustanove. Dosti premalo mislimo poleg drugega tudi na to, da tudi močan moralni uspeh izredno blagodejno vpliva na našo šolsko mladino, kar ne moremo z ničemer drugim odtehtati.
Odbor staršev prav lepo vabi in prosi vse, naj pridejo v soboto zvečer na večerjo in k zabavi po njej. Večerja za odrasle je po $1.50, za otroke pa po $0.75. Pri zabavnem delu bodo igrali “Mladi mornarji”.
DUHOVNIK G. JOŽE HORN IZ ARGENTINE NA OBISKU V CLEVELANDU. Pretekli teden je bil gost vidovskega župnišča g. Jože Horn, argentinski slovenski duhovnik. Prišel je že pred kakim mesecem v ZDA, da tukaj obišče svoje starše in svoja dva brata, s katerimi se je videl zadnjič pred 17 leti.
G. Jože Horn je bil rojen 20. dec. 1925 v Litiji ob Savi v Sloveniji, kjer je bil njegov oče za učitelja. Srednjo šolo je študiral najprej v Ljubljani, maturiral pa je v enem izmed begunskih taborišč v Italiji. Leta 1948 je prišel s slovenskim begunskim semeniščem v Argentino, kjer je bil po rajnkem škofu Rožmanu posvečen v duhovnika 13. januarja 1952 v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia, Buenos Aires, Argentina. Novo mašo je bral naslednjo nedeljo, 20. jan. 1952 v župniji San Martin, ki jo je upravljal takrat rajnki duhovni svetnik Škulj.
Oče in mati g. Jožeta Horna živita zadnja leta pri Sv. Štefanu v Minnesoti. Tam je g. Jože praV na samo božično polnočnico tako rekoč po 13 letih ponovil v navzočnosti svojih staršev svojo nov© mašo. Tako sta ga srečni oče in srečna, mati videla prvič pred oltarjem.
Po tolikih letih ločitve se je
g. Jože ob tem svojem obisku tudi spet enkrat razgovoril s svojima bratoma, ki živita tu v ZDA. Tudi to njihovo srečanje je bilo polno sreče in veselja. Brat Božidar poučuje tu na znanem, Hiram kolegiju ruščino, dočim je brat Gabriel tačas v službi pri vojaščini.
G. J. Horn se vrne v začetku prihodnjega meseca k svojim vernikom, v Mendozo v Argentino. Ondi skrbi za okoli 500 slovenskih rojakov, ki so se v tem mestu po zadnji vojni naselili.
PREŠERNOVA PROSLAVA. Clevelandski odsek Društva slovenskih akademikov v Ameriki (SAVA) pripravlja za soboto, 7. februarja 1.1. intimno Prešernovo proslavo ob obletnici pesnikove smrti. Proslava bo v Baragovem domu na St. Clair ju. Za to priložnost bo izšel u metniško izdelan program v bibliofilski izdaji.
Kronist
spet dan Slovenske Narodne | Zveze. Vesela domača predpustna zabava. In ker je to prav blizu Valentinovega dne, bo to tudi “dan srčkov”. Pomislite malo, pa boste razumeli, da je to dan za vse “ta mlade” in “ ta stare”. Saj ljubezen ne pozna meja...
Kot vedno, bo tudi letos odbor posikrbel, da bo vsakdo odhajal zadovoljen. Bodo krofi, kranjske (pravzaprav Gomilar-jeve) klobase in še potice. Igrali bodo sami mladi in “zauber” fantje. Mladi Steve Possedi bo tokrat nastopil in njegov trio. Tudi nagrade bodo. Nekateri bodo lahko poleg tolikih svežih src poklonili svojim izvoljenkam ali pa izvoljencem velika srca, v katerih bodo same medene stvari. Pa še kaj drugega. Zato, podčrtajte prav debelo: 13. februarja gremo k Tomazinu na 1904 W. Cermak Rd. Pa naj bo sonce ali pa sneg ... Vabi Vas odbor Slovenske Narodne Zveze v Chicagu.
Mirko Geratič
K0V0LETNQ iZPMŠEVMJE VESTI V ZDGMSTV8
Ti slarif zisti šaši
Chicago, 111. — Vidim, da mi bo potekla naročnina za AD, zato prilagam nakaznico za $15. Ameriška Domovina je edini slovenski katoliški dnevnik, zato jo moramo podpirati. Prinaša zelo zanimive dopise, kot je bil dopis Petra Selaka. Ta je vse tako. lepo popisal, kako Slovenci živijo v Veliki Britaniji. Zelo zanimivo je, kar piše L. A. Kaj so vse počenjali tisti ljudje! Po vojni jih vest preganja, da nimajo miru.
Božični prazniki so minili, bili so kakor običajno vsako leto. Spominjam se, kako z veseljem so fantički pletli baklje, da so nam svetili k polnočnici. O božiču so klali vsepovsod, da smo imeli krvavice in sveže meso skozi vse praznike. Hlevi so bili polni. Sedaj ni več tega. Še redijo. po enega prašiča, da vsaj za božič zakoljejo, da imajo krvavice in malo suhega mesa za poletje. Vsi pa niti tega ne. Ta režim je vse uničil- Prelepe božične navade, ki ne morejo iz spomina. Na mizi je ležal podprt-nik vse tri sv. večere, v kotu nad mizo pa so bile jaslice. Niso nam dajali daril, razen kako jabolko. Skuhali so nam suhih hrušk, pa smo bili z vsem zadovoljni. Ti stari, zlati časi, se nikdar več ne povrnejo. Otroci so bili zelo veseli Božiča. Ponavadi so jim starši kupili nove o-bleke, da so prav ponosni šli v cerkev. Vse je bilo praznično razpoloženo.
Želim vsem čitateljem Ameri-ške Domovine sreče, zdravja in zadovoljstva v novem letu.
Agnes Benčan
¥ Chkap za prtdps! fee spe! mmk
Chicago, 111. -— Rekli so, da ima SNZ težave s prireditvami. Da ni res tako, bo pokazala zopet letošnja prireditev Slovenske Narodne Zveze v soboto, 13. februarja, pri Tomazinu. Malo oddiha je bilo potrebno, da se
Ustregli feesie
CLEVELAND, O. — Sredi preteglega tedna so dobili starši, ki imajo otroke v vidovski Slovenski šoli, izkaznice za sobotno šolsko večerjo v dvorani pri Sv. Vidu. Odbor staršev smatra vse tiste, ki izkaznic niso vrnili, da pridejo gotovo na večerjo, se pravi, da jo bo' zanje pripravil. V slučaju pa, da je le katera družina, ki ne more priti, jo odbor prosi, naj poslane izkaznice osebno ali po pošti vrne odborovemu tajniku Janezu Severju, 1064 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103.
Če kdo še želi izkaznico za večerjo, ga odbor lepo prosi, naj jo naroči ipo telefonu ali jo pride iskat h ge. Minki Slak, 5404 Sta-nard Ave., Cleveland, O. 44103, tel. UT 1-1725, ki ima kot odbo-rova blagajničarka glavno zalo-
jih do-
go izkaznic; trenutno pa
imajo tudi še vsi odborniki be pa se tudi v župnišču.
Rojaki, zelo boste ustregli šolskemu odboru, če boste tako ravnali, kot vas prosimo. Odbor ima namreč ta teden dela čez glavo. Prej ko bo natančno vedel točno število udeležencev pri večerji, laže in bolje jo bo lahko pripravil. Prosimo, pomagajte nam! Več ko nas bo, lepše bo. Vsi bomo veseli, če bomo videli, da nas je veliko. Slovenska šola je tega vredna. Hvala vsem za razumevanje in pomoč ter na svidenje v sobote' zvečer na skupni večerji in zabavi v dvorani sv. Vida!
Odbor staršev
Slov. drašlvesii ta
¥ EkIišN
Euclid, O. — Slovenski društveni dom (American Jugoslav Center) na 20713 Recher Ave. obvešča svoje delničarje in obiskovalce, da ima za leto 1965 sledeč direktorij:
Častni predsed. Frank Žagar, predsed. Joseph Trebeč, pod-predsed. Edward Leskovec, taj. Al Sajevic, blag, William Frank, zapis. Mary Kobal, predsed. nadzor, odbora Louis Sajovic, nadzor. Joseph Kušar in John Evatz, predsed. gospod, odbora John Troha, člana g. o. Louis Modic in John Snyder, direktorji John Adams, John Hrovat, Theodore Kircher, Albert Pe-stotnik.
Upravnik klubskih prostorov in oddajatelj v najem je Charles Starman, tel. 531-9309.
A. Sajevic
QUINCY, 111. — Tam okrog Novega leta bi bilo zelo priporočljivo in koristno, da bi vsak Slovenec v zdomstvu izprašal svojo vest, kaj je storil za slovenski tisk v preteklem letu in kaj naj stori zanj v novem letu. Porazno bi bilo napraviti statistiko, kako slovenski izobraženec v zamejstvu pozablja in zanemarja svoje dolžnosti napram slovenskemu časopisju in knjigi. Nižji izobraženci so v tem oziru neprimerno boljši, tem se imamo v glavnem zahvaliti, da slovenski tisk na ameriškem kontinentu še životari. Vtis imam, da so povojni emigrantje-izobraženci čisto izgubljeni za slovenstvo — s častnimi izjemami seveda — in se hitro utapljajo v ameriškem morju kapitalizma in razkošja. Za to večkrat nepotrebno razkošje vse žrtvujejo. Če jih opomnite, naj se naročijo na slovenske knjige ali slovenski časopis, se opravičujejo s tem, da list ni na zadostni višini, da iz drugih časopisov zvedo več in hitreje. — Ta ugovor je deloma resničen. Toda krivda je v nas, ker časopisa ne naročamo in vanj ne pišemo. Na stotine izobražencev imamo v Združenih državah in vendar bi lahko na prste dveh rok sešteli one izobražence, ki kaj več pišejo v naše liste. Čast onim časopisnim poročevalcem z ljudsko izobrazbo, ki teden za tednom polnijo naše 'kolone v A-meriški Domovini. Niso plačani. Delajo to iz čiste ljubezni do slovenskega tiska, dobro vedoč, da s tem služijo svojemu narodu v zamejstvu.
Takoj po Novem letu je Kanadska Domovina prinesla povabilo kulturnega poročevalca (P. M.): “Veliko daril smo razdelili v dneh okrog božičnih praznikov... Ali so bile med temi darili tudi knjige? Verjetno zlasti slovenskih ni bilo veliko. A je knjiga, če je lepa in dobra, najlepše darilo; njena vrednost s prazniki ne mine; knjiga je trajen spomin, ki prinaša trajno vrednost.”
Premišljeval sem in prišel do zaključka, da imamo za vse drugo denar, le za knjigo ne. Cela Severna Amerika s Kanado vred ne kupi 200 knjig iste vrste, kar bi lahko in morala storiti ena sama večja župnija slovenska. | Boste rekli, da prečrno gledam.
Lansko leto sem prejel zanimivo pismo od izobraženca iz severnega dela nove domovine. Naj, to pismo še slovenska javnost bere in kakor meni še njej izpraša narodno vest. Glasi se:
Dragi Jože! V zadnjem pismu si mi razložil, kako gara Tine Debeljak in slovensko piše. Bolje rečeno ustvarja s sodelavci slovenska dela. Pa ljudje ne kupujejo slovenskih knjig in ne podpirajo slovenskih kulturnih delavcev. Ne vem, morda si hotel tudi meni narediti pridigo. Ampak je nisem potreben. Imam knjige Kulturne Akcije. Dobil sem Mauserjevo knjigo: Pod bičem. In imam Meddobje. Vsako leto ji enkrat pošljem dvajest dolarjev in mi za to pošljejo knjige in majhen list Glas Kulturne Akcije. Ga ti dobivaš? So včasih silno zanimive kulturne 'novice v njem. Poročajo vse, kar se godi po svetu. Tako si ne morem očitati, da ne podpiram slovenstva. Zbornika pa nimam. Pred leti enkrat si mi ga ti dal
Slivenski dem na Holmes
Cleveland, O. — Na sestanku delničarjev 17. januarja so bili izbrani za direktorje:	Frank
Hren, Cyril Štepec, Jacob Mejač, Edwin Grosel, Joseph Hribar, Adolph Kocin, Albert Marn, John Trček, August Dragar, Frank Sustersich, namest-
zvrstijo tudi drugi, saj jim to nika Frank Mrzlikar in John privoščimo. Torej 13. februar je Hrvatin. Na seji. direktorij a 20.
januarja se je direktorij takole konstituiral:
predsed. John Habat, pod-predsed. Jacob Mejač, zapis. Frank Hren, taj. Frank Koncilja, IV 1-6955, blag. Albert Marn, načel, nadzor, o. Joseph Ferra, člana n. o. Cyril Štepec in August Dragar, načel, gospodar. o. Stanley Štepec, člana g. o. Frank Stanonik in Edwin Grosel, direktorji Adolph Kocin, Joseph Hribar, Frank Sustersich in John Trček. Upravnik doma je Victor Derling. Mesečne seje so, vsako 4. sredo v mesecu ob 7.30 zvečer.
Frank Koncilja, taj.
na posodo, da sem ga prebral. Letos si mi pa vzbudil vest in sem ga prav zdajle, pred tvojim pismom, naročil iz Clevelanda. Tako bom imel vse in Tine se ne bo mogel čezme pritoževati. Je pa resnica, da se lahko čez marsikaterega izobraženca v A-meriki. Slovenski duhovniki nimajo niti Ameriške Domovine! Jih ne zanima. Je škoda denarja. Nočejo brati slovensko! Silno zanimivo misel sem nekje bral in mi je vzbudila vest. Naši kulturni delavci ustvarjajo slovenski obraz. Ne da ga samo umivajo, čistijo, lepotičijo. S kulturo> se ustvarja slovenski duh in slovenski obraz. To je za našo slovensko ..eksistenco ..bistvenega pomena. To je naše slovensko življenje. Če kulturnih delavcev ne bo več in ustvari-teljev, bomo umrli in Slovencev ne bo več: Bo hrvaščina prevzela našo dediščino. In mi zunaj smo v svobodi in lahko gradimo; doma so zvezani. Pa ti naši izobraženi naseljenci tega ne razumejo in se pehajo za materialnimi dobrinami. Bi bilo treba našim gospodom odpreti oči in jim povedati in jih vprašati, koliko jim je še za slovenstvo. Ali nimam prav? Govoriti bi bilo treba, razlagati, poslati pisma s to vsebino. Morda bi pomagalo.
Vesel sem bil tega pisma, ker sva tako drug drugemu izprašala vest.
V Argentini vsako leto izide Zbornik Svobodne Slovenije. O-gromno bogastva je nagrmadenega v njem. Kaka škoda, da niti par tisoč izvodov te knjige ne prodajo v Združenih državah. Dvomim, da jih prodajo v obeh državah: U.S.A. in Kanadi kakih sto. Pa stane knjiga samo $4. 'S kakšnim interesom sem lani bral članke pod vzglavjem: Problemi našega obstoja — anketa. Najbolj globoka se mi je zdela razprava Tineta Debeljaka. Kar zeblo me je okrog srca, ko sem bral, ‘kakšen naj bo odnos slovenskega izobraženca, člana slovenske ideološke emigracije, do nove domovine. Ne ustvarjajmo slovenskih Ameri-kancev, temveč Amerikanske Slovence. Ali ni dokaz slabe slovenske kulturne zavesti severnoameriških izobražencev, da je med njimi — na stotine jih je!
komaj na prste obeh rok — postavim — naročnikov knjižnih izdaj Slovenske Kulturne Akcije?! In tu gre za revijo, ki je po mnenju domovine najbolj ša slovenska sploh .. . Slovenska inteligenca v U.S.A. postaja načelno amerikanska. Stara anal-fabetska kruhoborska emigracija se je ohranila dalje časa, ker se je teže asimilirala okolju. Tej ideološki emigraciji se pa kar mudi, da se prelije v “višjo kulturno” brez ostanka, kot manjše število v višje. In to ji zamerim:	postajamo slovenski
Amerikanci, namesto Slovenci v Ameriki!”
Hude besede, pa resnične! Pojdimo vase in si izprašajmo svojo vest. Potem pa naročimo zdaj ob novem letu vse slovenske knjige in liste, ki jih moremo dobiti v emigraciji na Ameriškem kontinentu. Z ozirom na naše dohodke v Severni Ameriki moram priznati, da še nikdar poprej ni bilo laže naročati časopise in knjige kot zdaj, ko ima vsak otrok že dolar v žepu in mnogi tudi v banki. Vse, kar slovenski tisk da vsako leto na svetlo v obeh Amerikah, bi z lahkoto pokupili, ako bi čutili narodno dolžnost do materine besede v emigraciji. Ali nas nič ne gane, ko slišimo na primer o Litvancih, da izdajajo izven svoje domovine, torej v emigraciji, velikansko enciklopedijo, ki bo obsegala kakih 20 knjig?
(Konec prihodnjič)
Obsežen park
NEW YORK, N.Y, — Adirondack park v državi New York obsega 3,281 milj ozemlja z 2,200 jezeri in prostori za taborjenje, ki skupno lahko vzamejo dnevno do .milijon obiskovalcev.
'mmmKK mmwmK,
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
PISMO HVALEŽNOSTI
Naš naročnik g. Jože Zalar iz Toronta je dobil iz domovine, iz svoje nekdanje župnije pismo 2 željo, da se objavi. Pismo je poslal g župnik od Sv. Vida nad Cerknico in se glasi:
T'ragi slovenski rojaki!
Letos je prišla skupaj z drugi-ftii slovenskimi rojaki na obisk v svojo rojstno faro tudi cenje-na gospa Karolina Petrič. Rojstna fara ji je župnija Sv. Vid nad Cerknico. Nepričakovano je obiskala 15. maja tudi mene, sedanjega vidovskega župnika. Pri mi je izročila darove, ki ste jTi darovali vi, meni nepoznani slovenski rojaki. Zvedela je lansko leto namreč, da popravljajo našo lepo podružno cerkev sv- Jakoba v Štrukljevi vasi, a ^a nimamo sredstev. Odločila se je> da je vas poprosila in ste ji v ta namen darovali, vsak, kakor je pač mogel. S tem se vam naj lepše zahvalim s slovenskim: 'Log naj vam stotero povrne!” S tem vas tudi obveščam, da je Ves dar prišel v prave roke, da ne bi kdo mislil kaj drugega. Uročila mi je dar v našem denarju, ker ga je menjala, ko je Prišla v našo lepo slovensko do-jovino.
Gospej Karolini bodi ob tej Priliki izrečena še enkrat iskrena zahvala. Molili bomo zanjo, ker sem zvedel, da je morala za-radi prometne nesreče biti dolgo Lasa v bolnici. Nesreča tudi v slovenski domovini ne počiva.
Veseli bomo, če bo še kdo jogel v isti namen kaj darovati. To se ni zdaj zgodilo prvič, u-Pam, da tudi ne zadnjič. Pred leti je v isti namen veliko po-jagal g. Jože Zalar iz Toronta. Tako smo torej z vašo pomočjo VeLko popravili; kmalu bo najnujnejše urejeno na tej umetniški cerkvici v Štrukljevi vasi. P°lgo časa sem z zahvalo odla-®ak Danes pa se spominjamo ve-ikega dobrotnika škofa sv. Ni-'Naja, pa sem se odločil, da se 2ahvalim tudi vam, ki ste njega Posnemali. V imenu vseh fara-?0V> kakor tudi v svojem voš-'nru zelo blagoslovljene prazni-e in še bolj blagoslovljeno No-Gospodovo leto. Bog z vami ^semi! Ostanite še nadalje ver-
Gnipna potovanja S Bil
v Slovenijo z ladjo od $329.25 v obe smeri. — Isto tudi za obisk Vaših sorodnikov.
STROKOVNA potniška pi-Sarna, zastopniki vseh važnih avionskih in ladijskih družb z Uajpopolnejšimi uslugami od fo-°grafije za potni list do vseh 'Ust kart, najetja avtov, hoteli 1 L Za dobra mesta 1965 re-2ervirajte čimpreje brezobvezno!
emigrantske cene za avion
Blubljan,a—Toronto, Can. $267.60.
Vas napravimo prošnjo za vse-u ev’ nabavimo karto, predvsem EOčNO obvestimo o prihodu. a obisk sorodnikov sedaj skraj-
san Postopek.
fa Pisma izven Toronta odgovar-latno isti dan!
pE^ARSKi BANKOVCI, TRAV-Zm S CHEQUES, KOVČKI, VI-c JAVNI NOTAR, o SLO-vtNSKE KNJIGE IN PLOŠČE.
World travel
SERVICE LTD.
T 258 College St.
JL^uto 2b	WA 3-4868
ni Slovenci, kjerkoli boste.
Darovalci so pa sledeči: $20.00 Frank Petrič ml.; po $10.00: gg. Stajan, Golobič iz Toronta, Pa-hulje iz Lethbridge, Alta, gdč. Justi Petrič iz Toronta. Po $5.00: gdč. Mici Glivar in gg. L. Bajda ter F. Petrič. $4.00 g. J. Kranjc. Po $3.00: ga. T. Kastelic, družina Štih in g. Jože Zalar. Po $2.00: družina Križman, Rogina, Smole, Vidic, Ostronič, Sušnik in dva neimenovana. Po $1.00: gg. Kastelic, Hrovat, Potočnik, Vičič, Meden, Katern, Oseh, Kanc, Ulčar, Mrvar, N. N. in ga. M. Slana. Skupaj $114.00. Še enkrat: vsem Bog povrni in lep domač slovenski pozdrav
hvaležni
župnik Mirko Nastran.
Kdor bi želel še kaj prispevati in tako ustreči želji g. župnika, naj se obrne na go. Karolino Petrič in g. Jožeta Zalarja. ------------ —-o	■■ —
laitkef ST1 v Torotafis lepo uspel
Toronto, Ont. — Lovski banket v soboto, 16. januarja, je nepričakovano lepo uspel. Dvorana je bila nabito polna, kjer smo poleg vseh poznanih “ja-grov” imeli mnogo mladine, inteligence in drugih odličnih gostov. Poleg solidnih gradbenikov je bilo videti tudi mnogo podjetnikov, narodnih delavcev in zadosti vesele družbe, ki ji je, kot izgleda, nekaj do etnične mladinske organizacije.
Telovadni odsek je s pomočjo odbojkašev prevzel natakarsko delo, funkcijonarje glavnega odbora smo pa tudi videli zaposlene pri različnih poslih.
“Ne v nasprotju, pač pa v bratstvu in prijateljskem sodelovanju je pot rešitve!” je dejal starosta STZ ing. Frank Grmek v svojem pozdravnem govoru. Pozdrave je tudi sporočil navzoči župnik preč. g. Prebil. Dr. Peter Klopčič je v imenu smučarskega odseka STZ povabil navzoče na smučarske tekme, katere bodo konec februarja v Bancroftu. Mladca Andrej in Martin Stražar sta lepo in korajžno zapela tisto staro lovsko: “Mi smo lovci...” in “Ena ptička priletela...”
G. Berzina, priznani slovenski slikar v Torontu, je poklonil društvu STZ veliko oljnato sliko, katero je potem društvo tudi javno prodalo na banketu. Dražbo je vodila ga. T. Celar, slika pa je šla za $32.
To vse, kakor tudi “Veseli Ri-benčanje” je vplivalo na navzoče, da je večer potekel v lepem razpoloženju.
Kuharica je bila ga. Hacetova, ki se je kaj hitro sukala, da je tako okusno pripravila večerjo za 260 ljudi.
Pri vsem tem je ogromno skritega dela, ki se potem ne omenja več, kot n. pr. prodaja vstopnic, plakati, propaganda, kuhinja. Največ kart je zopet prodala ga. Julka, plakate tiskala ga. Lela, v garderbbi pa je delal že najmlajši rod. Veteran Ciril je potrpežljivo prodajal listke, pri pijači pa so neumorno delali Frank, Jakob, Peter in Stane. Prav iskrena zahvala vsem tistim gospem, ki so spet tako pridno pekle in poklonile kompot, prav tako pa Franku, ki je spet poklonil musa.
STZ
Vsem tem idealistom se iskreno zahvaljuje!
STZ
Nevotorontske novice
Proda-
Slovenci v bvrlingtonu
tu v drugih krap Južnega Marija
j ^rokovno popravljamo vsakovrstna motorna vozila. • k T!?. razne nadomestne dele, bencin, letne in zimske gume naj-^ jsih kakovosti. • Pri nas lahko najugodneje kupite nov avto
#	Erekosljive svetovno znane nemške znamke B.M.W.
bo <^>g^a?Ee se pri nas v vsaki potrebi. Prepričali se boste, da Vam m° hitro postregli in to po solidnih cenah in v domačem jeziku.
•	s* priporoča	FRANK’S Fill SERVICE
oq,	FRANK KRANJC, lastnik
Brant Stiw	0nt	Tel. NE 7-2752
DROBTINE Z ZAPfiDA...
Lethbridge, Alta. — Letošnja zima je huda in vihti svojevrsten bič nevšečnosti... Zadnjič ste čitali o velikem snegu in hudem mrazu ter o silnih težavah, ki sta jih oba povzročila med živino, divjačino in pticami. Pa ob vseh teh težavah ni bilo konca. Svojevrstno je za-divjala zima v Britski Kolumbiji. Velikanskim količinam snega so se pridružili nalivi dežja in odjuga. Vse to je po svoje prinašalo težave prometu in prebivalstvu vsepovsod. Najhujše se je zgodilo. Nad sto milj vzhodno od Vancouverja se je odtrgala ogromna plata g;ore in se sesula preko glavne gorske ceste. Kos neimenovane 4,000 čevljev visoke gore je zdrvel po strmini in zdrsnil v protistrmino in nazaj po njej ter nasul na cesto do 500 čevljev globoko oz. visoko zemeljske mase, ki so ob zdrsenju pobrale s seboj vse, kar je ležalo v strminah. Ta zemeljski plaz je bil nad miljo širok in štiri osebe, ki so takrat potovale po gorski cesti, so našle smrt pod to maso. Kolikšna je škoda, še ni ugotovljeno .. .
Nekaj dni pozneje je po celotedenskem deževju 300 milj severno od Vancouvra zdrsel velik plaz v obmorskem naselju Ocean Falls. Je to malo, nekaj tisoč prebivalcev obsegajoče naselje velikih žag in papirnic, v katerih je zaposlenih nad 1,100 ljudi. Plaz se je utrgal ponoči in v širini 300 čevljev pobral s seboj vse, kar je bilo na njegovi poti, podsul več hiš in kos plazu je končal v morju. Sedem ljudi je bilo pokopanih in mrtvih, nekako 600 pa jih je po grmenju plazu bežalo v noč in mraz. Nekaj ducatov ljudi je bilo tudi ranjenih. Težava tod je še po-vdarjena, ker je kraj pozimi menda po kopnem nedostopen. Je pa kraj znan kot eden najbolj deževnih v Britski Kolumbiji (do 174 palcev dežja letno). Ni čuda, če prebivalstvo v mnogih krajih z bojaznijo pričakuje kaj bo prinesla pomladna odjuga, ko se bodo snežene mase topile in divje vode v ogromnih količinah pele res sovražne pesmi ...
*
Zima je v južni Alberti popul stila in sredi januarja je sonce ogrelo Lethbridge doi nove rekordne topline 56°, kar je preseglo rekord iz 1. 1902. Zdaj so se pokazala spet travnata pleča prerije in šele zdaj skušajo ugotoviti škodo, povzročeno po celomesečni res divji zimi. V tisoče gre številka o poginuli živini, mnogo te pa trpi1 na posledicah zmrznjenja ušes in nog. Mnogo živine je onemoglo radi ranjenih nog in zametov in mnogi so radi pomanjkanja krme prisiljeni za vsako ceno prodati preostalo živino. Cena krmi je silno narastla, kdor jo ima in nič živine, mu bo prinesla lepe dolarje. Vsaj komu bo malo pomaga-no z nesrečo drugih.
*
Lovska društva so pokrenila nabiralne in krmilne akcije po celi južni Alberti, predvsem so želeli rešiti fazane delno iz človekoljubnih namenov, predvsem pa, da bo jeseni kaj j age na nje. Mar ni to delna ironija? Ugotovili so, da je fazanov podleglo res veliko, menda pa jih je veliko število preoslabljenih, okoli domov, kamor so se zatekli v zaklone in po hrano, bilo u-ničenih od psov, ki so imeli kaj lahek plen. Koliko je škode med divjačino, še ni znano.
Od
imeli
17. do 19. januarja smo v cerkvi Brezmadežne 40-urno' pobožnost, ki jo je vodil preč. g. Tone Zrnec, C.M. V treh globoko zasnovanih pridigah nam je prikazal vrednost in sadove Jezusove predragocene krvi. Vse tri dni smo imeli na obisku tudi kiparja Franceta Goršeta, ki se zadnje tedne mudi v Torontu na okrevanju. Pridno je hodil častit izpostavljeno Naj svetejše zlasti tiste ure, ko' je bilo v cerkvi manj molivcev. Hvala Bogu, da imamo v župniji še vedno toliko pobožnih župljanov, da so se vse tri dni lepo vrstili za adoracijo in da Jezus ni nikdar ostal sam. Tudi večerne pobožnosti so bile kar zadovoljivo obiskane, dasi bi mogle biti še dosti boljše. Zlasti prvi dan, dasi je bila nedelja, je bil dokaj skromen o-bisk.
*
Bil sem pa temu kriv tudi jaz in tisti, ki smo sicer mislili dobro, pa se je izkazalo, da ni bilo vsaj, kar se 40-urne pobožnosti tiče. Žene KŽL so namreč ta dan pripravile kosilo in krofe. Tako je bilo veliko žena zaposlenih v kuhinji; med njimi same take, ki sicer rade molijo. Prav tako je ravno en dan preje pritisnil hud mraz. Otrokom smo navdušeno celo soboto pripravljali led za cerkvijo in so dobili ravno za nedeljo sijajno drsališče. Ker je bil v tej zimski sezoni prvi dan, ko smo jim odprli drsališče, je jasno, da je hotelo biti vse na ledu in so na Jezusa kar nekam pozabili. Sicer so se mašni strežniki lepo menjavali pri glavnem oltarju za adoracijo cel dan; tudi so do-prinašali Jezusu toliko večje žrtve, kolikor teže so se z leda ločili in drsanje zamenjali z molitvijo. Za eno skušnjo smo pač bogatejši. Kadar bo v župniji 40-urna pobožnost, bomo vse druge prireditve opustili in bomo vse napore osredotočili v čimboljše organiziranje tridnev-
V območju Grand Prarie so našli ogromna ležišča železne
rude. Za črpanje ležišč se predvsem zanimajo tujci, najbolj menda Japonci.
*
Hud kanadski sovražnik je o-genj, ki letno uniči več gozdnih predelov v velikosti Slovenije. Pa so ti gozdni požari vkljub svarilom in pažnji kar vsakoleten reden pojav. Pa tudi v naseljih uničijo požari ogromno. Lani je bilo v Alberti 6,135 požarov, ki so povzročili deset milijonov škode, šestdeset ljudi je izgubilo življenje v požarih, med njimi 29 otrok. Glavni vzroki požarov so plinske in oljne peči in seve kopica neprevidnosti.
*
Odjuga je pobrala v glavnem velike količine snega, tudi zameti se manjšajo pod toplimi sunki vetrov, živina se spet pase po razprostranih planjavah in ograjenih farmah in verjemite ali ne, pod zameti pod našimi vzhodnimi okni so imeli tulipani res toplo idejo in nekaj njih sili v svet že četrt palca visoko. Pa je še dolgo do pomladi in preden nas obišče, se že še oglasim.
9
Eden najvidnejših političnih dogodkov zadnjega leta v kanadskem življenju je zamisel in prihoritev kanadske zastave, ki je te dni prvič zavihrala tudi z drogov našega mesta. Milijonom tu rojenih, kot milijonom novo-naseljenih je simbol miru, vez med sto raznimi narodi, ki so si tod našli nov dom in novo domovino. Naj bi bila odslej vir strpnosti in razumevanja v Babilonu pripadnikov narodov, ki sestavljajo Kanado — predvsem pa vsem v ponos.
Pak
nega češčenja pred izpostavljenim Sv. Rešnjim Telesom.
*
S kiparjem Goršetom sem šel gledat pred nekaj dnevi gradnjo slovenskega cerkvenega doma v Hamilton. Vzel naju je v avto g. Franc Vlahovič, ki vlaga okna v hamiltonsko slovensko dvorano. Vozili smo se dobre pol ure od naše cerkve do slovenskega hamiltonskega župnijskega središča. Sprejel nas je g. Cestnik, ki nadzira zidanje dvorane. Razkazal nam je vse, kar je že narejenega; obenem pa nam je razložil, kaj bodo v naslednjih mesecih še zgradili. Slovenski cerkveni dom bo res nekaj veličastnega. Prav zato tega ne imenujejo slovenska cerkvena dvorana, ampak slovenski cerkveni dom. Spodaj je pritlična dvorana z vsemi potrebnimi prostori. Del te dvorane bo služil začasno tudi za cerkveno bogoslužje. Že ta dvorana bo lepa, čeprav je bolj nizka in v pritličju. Je pa velika in bo lahko sprejela 800 ljudi. Zgornja dvorana bo še lepša. Bo zelo visoka z velikim odrom. Za odrom bodo sobe za igralce in pisarna. Nad temi prostori pa več soh za župnika in ostale župnijske potrebe. Prostor v dvorani sami je razdeljen v dva dela. Precej prostora okrog in okrog sten je določenega za razvedrilo ob mizah. Zato je ta prostor dvignjen. Prostor za ples in ostalo gibanje pa je malo nižji in vodijo vanj stopnice od obeh strani dvorane. Kuhinja v zgornji dvorani bo povezana s pritlično dvorano z dvigalom, ki bo pomagalo, da bodo lahko tudi gostje v spodnji dvorani hitro postreženi s hrano. Tudi ta dvorana je za 800 ljudi. Kadar bosta torej uporabljeni obe dvorani hkrati, bosta lahko sprejeli kar 1,500 ljudi. V načrtih je predvidena še cerkev za kakih 300 sedežev. Ker je zemljišče veliko, bo ostalo dovolj prostora za parkiranje in še za kake igre okrog slovenskega doma. Preč. g. dr. Lojzetu Tomcu in hamiltonskim Sloven cem je treba iskreno čestitati k tem naravnost drznim načrtom, ki postajajo sedaj resničnost. Še za torontske Slovence, ki jih je dvakrat več kot hamiltonskih Slovencev, bi bila izvedba teh načrtov težka in združena z velikimi žrtvami.
v Torontu, ki ne marajo dvora-j ga šikaniranja. Odšel sem k done oddajati drugim, zlasti ne za mobrancem v župnišče in v pi-plese in svatbe, ampak jim služi'sarno. Tudi tam je bilo dosti predvsem za farne potrebe, kot | preplaha, so otroški vrtec, razni tečaji in	(Dalje sledi)
prireditve farnih organizacij.
Glavni dohodek za župnijo so pač nedeljske nabirke v cerkvi, zato je in ostane glavni poudarek na cerkvi in na cerkvenem bogoslužju. Zato sem newtoront-skim Slovencem hvaležen, da so hoteli imeti istočasno z dvorano' tudi cerkev in da glede velikosti dvorane niso bili preveč zahtevni. Sedaj bolj pogrešamo raznih dodatnih večjih sob za šolo kakor večjo dvorano.
Res pa je, da Slovenci bolj potrebujemo slovensko' dvorano za razna razvedrila kot Kanadčani. Kajti pristno slovensko zabavo bomo dobili le v slovenskih dvoranah med Slovenci, medtem ko imajo Kanadčani veliko več možnosti za razna sebi primerna razvedrila izven lastnih farnih dvoran. Zato narodnim župnijam pomeni dvorana gotovo več kot krajevnim kanadskim župnijam. Narodne župnije s takimi družabnimi prireditvami povezujejo ljudi svoje narodnosti ne le versko, ampak tudi narodno. Ohranili bomo torej tudi po slovenskih cerkvenih dvoranah slovenske družabne prireditve. 'Cerkveni odbor župnije Brezmadežne bo priredil tako veselo predpustno zabavo v soboto, 30. januarja, zvečer ob )8. v slovenski cerkveni dvorani na 225 Brown’s Line. Igral bo kvintet “Slavček”, ki je zadnje leto dobil sloves enega najboljših slovenskih orkestrov v Torontu. Kdor se želi pošteno naveseliti, naj pride! ------------—o--------
L. Ambrožič, st.:
Kako sem ddžfvija! doma leiiiugiisfin® ravolimjo
(Nadaljevanje)
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Ženska dobi delo
Iščem žensko, da bi pomagala z bolnikom od 8. zjutraj do 5:30 pop. Kličite KE 1-8306.	(19)
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, 5 dni tedensko, stalno, od 8. do 5 pop. Kličite po 5. uri pop. 291-0736.	(17)
Moški dobijo delo
Short Order Cook Man wanted to work nights, Friday and Saturday.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214	(x)
MALI OGLASI
Plinska peč za gretje naprodaj
Skoro nova plinska peč za gretje 5-sobnega stanovanja je ugodno naprodaj. Kličite tel. 731-4718.	—(17)
Naprodaj
4-družinska, $230 mesečni dohodek, blizu cerkve Marije Vnebovzete in šole. Dober kup za $22,500. Kličite 946-4466.
(19)
V najem — E. 58 St.
4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138.	(20)
V najem
4 sobe na E. 67 St., spodaj, $50.00. Kličite AC 6-1024, ali AC 8-0219	(19)
Kakor sem gradnjo tega velikega slovenskega doma z dvema velikima dvoranama občudoval, si pa vendar nisem prav nič želel biti na Tomčevem mestu. Če bi bilo samo Slovencev toliko, da bi lahko zanje s pridom uporabljal obe dvorani za razne farne organizacije, zlasti za slovensko mladino, bi bil takih dvoran vesel. Slovenci v Hamiltonu bodo pa primorani dvorani oddajati tudi drugim že zato, da jim bo dvorana denarno kaj prinesla in da bodo mogli čimprej priti še do cerkve. In prav to bo združeno z velikimi žrtvami. Kako težko že čakam, da bo naša župnija finančno tako dobro stala, da dvorane ne bo več treba oddajati drugim, ampak jo bomo imeli res le za Slovence in to predvsem za farne prireditve. Kako zavira farno življenje, ko moramo oddajati vsaj sem pa tja dvorano tudi drugim! Po kaki italijanski svatbi me kar srce boli in se vprašujem, ali se izplača oddajati dvorano, pa četudi za $120, ko pa tako narede. Potem se pa rnoraš še z njimi prerekati, ko mislijo, da ti še u-slugo store, ko so dvorano najeli. In kako se nekateri potem branijo vse plačati. Tako nam neka kanadska organizacija že leto dni obljublja, da nam bo plačala, ‘kar je še dolžna, in kadar dajo ček, ni krit. Zato razumem večino kanadskih župnikov
Ker niso na občini našli nič, so pisarno zapustili, mene pa odgnali v hišo, kjer je bila prej nastanjena italijanska karabi-nerska stanica, in me tam zaprli. Kmalu sem zaslišal močno vpitje in spoznal, da nisem sam zaprt. Zasliševali so zdravnika dr. Puca. Torej so tudi njega sneli. Ubogi zdravnik! On pa res o celi zadevi ni prav nič vedel, pa so ga mrcvarili, da bi kaj priznal, o čemur še pojma ni imel. Po zaslišanju zdravnika so prišli po mene in me postavili pred tričlansko komisijo. Zasliševal me je neki narednik, koroški Slovenec. Tako močno mi je vpil na ušesa, da sem se v resnici bal, da bom oglušil. Močno me je bolelo v njih. Grozil mi je s pištolo, mi jo pritiskal na prša, dajal znamenje vojakoma, ki sta stala za vrati, naj prožita name s pripravljenima puškama itd. Ker ni mogel nič iztisniti iz mene, je dejal, da me bodo gnali ven na polje in me tam ustrelili, ne tu v hiši. Obstopila sta me vojaka in me gnala po vasi. oni trije so pa šli za nami in mi stalno nabijali na ušesa, naj povem, kje so skrivališča, pa ne bom ustreljen. Prav v bližini hiše, kjer so bili skriti častniki, smo se ustavili. Nemci so- mi še enkrat zagrozili, naj povem, če ne bom takoj tu ustreljen. Nič več jim nisem odgovarjal. Nato so naročili vojakoma, naj me ženeta nazaj v zapor, oni so pa odšli naprej po vasi. Popoldan sem bil zopet poklican na zaslišanje, še enkrat so pritisnili z vso silo na mene in ne vem več, s čim vsem so mi grozili. Končno so me le odgnali nazaj v zapor. Ko se je stemnilo, so odšli iz hiše. Skrbelo me je, kaj bo z menoj.
Šel sem k vratom, jih poskušal odpreti in —- bile so- odprte. Nič nisem čul, kdaj jih je nekdo odklenil. Prisluškoval sem, kaj
V najem
Eno 4-sobno in eno 3-sobno stanovanje s kopalnicami na 1148 Norwood Rd. vprašati spodaj.
(20,22,26,28 jan)
V najem
Oddamo 5 sob najraši zakonskemu paru z enim otrokom na 5441 Homer Ave. Kličite HE 1-9482.	(21)
2 ULIC H
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
se godi zunaj. Slišal sem, da se Nemci odpravljajo proč. Ko se mi je zdelo, da odhaja zadnji avtobus, sem odšel domov v svojo sobo. Tik pred menoj je prišel tudi zdravnik domov. Oba sva bila zelo utrujena od tolike-
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI BRAT
Joseph Krajc (Kreili)
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 26. januarja 1964.
Sprejmi od nas. Gospod, •molitve in darila, pokaži mil obraz, pokojnem daj hladila.
Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
sestra BERTHA in brata FRANK ir. ALBIN s svojimi družinami.
Cleveland, O., 26. januarja 1965.
iiSif

■ PATRICK A. SHEEHAN:
I NODLAG
tea
V.
te
Ne vem za g-otovo, če si je tako mislil, to pa dobro vem, da je marsikateri pridni in delavni mladenič, ki bi bil lahko srečen in zadovoljen doma, ob pogledu na zapeljivi prizor pred vaško gostilno za trdno sklenil, zbrati denar, zlepa ali zgrda, in popihati v deželo dolarjev.
Lahko torej razumete, da mi mož ni posebno ugajal.
Tudi jaz sem se polagoma navadil, da se nisem več zmenil zanj. Domišljav bahač da je, sem zasodil, ki mu je denar Bog in ki mu je zlato ubilo ljubezen do rodne grude.
Žal, res je da sem tako sodil! Ni bilo prvikrat, da me je varala gola zunanjost.
Izkušnja pa me je tudi to pot poučila, da se pod trdo, hrapavo lupino skriva pleme-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
WOMAN—Housekeeping and Child Care. Live In Northwest Suburb. Refs. Needed at once to take care of 5 children. 3 school, 2 at home. Call YO 6-3980, Mon. thru Fri. — Mrs. Tripi.	(17)
nito jedro in da bije tudi pod Jlrdino zapeto suknjo čuteče, mehko srce, čeprav ne vidimo in ne čutimo njegovih burnih utripi jajev.
* * *
Tisto nedeljo popoldne smo imeli ljudsko veselico.
Za vasjo je velik travnik. Ob potoku je precej ravnice, više gori pa svet na obeh straneh potoka nekoliko visi. Naravno pozorišče, kakor si ga lepšega zgraditi ne morete! Proti zapadu in jugu, gori na robeh, se košati naš temni gozd, ki ga je pravkar zgodnja jesen poslikala s svojimi pisanimi barvami.
Nežen, topel veter je božal trato in gozd, tupatam so se belile v polno nasičeni zeleni barvi pokrajine črede vaških goved in pisana množica gledalcev je bila posuta po trati, živahno vrvenje in brnenje je polnilo ozračje.
Veliko ljudi se je nabralo. Nismo pričakovali takega obiska. Iz vseh sosednih vasi so prišli. Največ jih je bilo iz Korka.
CHICAGO, ILL.
HOUSEKEEPER
Companion for elderly lady. General housework, own room, bath. Must stay. Phone before 10 a.m. or after 8 p.m. — DO 3-7750.	(17)
MALE HELP
EXPERIENCED DROP FORGE MEN
Experienced Hammermen, Come work with a growing company. Overtime, Hospitalization, Union Shop.
CHICAGO FORGING CO.
3441 So. Lawndale U6)
WE NEED
Mold Makers
Experienced on plastic injection molds. Also
Mold
Designers
Medium-sized company needs experienced designer for permanent position. Good fringe profit sharing. Top salaries to experienced men. Apply, write or call
27027 Groesbeck Warren, Michigan VE 9-8800
(17)
SURFACE
GRINDERS
Needed at once. Experienced on progressive die detail. Afternoon shift. Top wages. Steady jobs. Write or call
27027 Groesbeck
Warren, Michigan
VE 9-8800
(17)
HELP WANTED
DENTAL TECHNICIANS Plate man for small denute dept. Excellent opportunity. Good salary. Pleasant working conditions.
Also Gold Man.
UN 4-5667	(17)
REAL ESTATE FOR SALE
VILLA PARK BY OWNER
5	yr. old, 3 bedrm. Split-Level. Gas beat. Bsmt. Close to schls., shpg.
6	transportation. Priced for Im-
mediate Sale. — Call Appt. 279-7366.	(17)
Nr. 71st & Western. — BY OWNER. 10 yr. old Brick, IV2 story, 6 rms., flood control. Lge. 2 car gar. Immediate possession. Owner leaving city. By appt. only. No Sundays. 776-3234.	(17)
BEAUTIFUL 2 APT. BRICK — BY OWNER.
1-6 — 1-4 rooms, Owner’s apt. plus $125. Tile baths, tiled rec. rm. Gas heat. Resurrection Church, Park, school nearby. Quick sale. $34,900. MA 6-6171.	(17)
NILES — BY OWNER. For Quick Sale. Beautiful 5 rms., end. 30x12’ porch, large lot, new fence, beaut, kept. $20,500. Call 825-3828.	(18)
INCOME PROPERTY — COLOR STONE
$250 Month income. 4Vz rm. up., 6 Rms. 1st. fl. Also 5 Room basement apartment. 30’ lot, 2 car gar. By owner $17,000. VA 6-9554.	(19)
BY OWNER — 1 Story brick building.
3 Stores with living-quarters in rear of each. All rented with leases — $250 MO. income. Gas space heated by tenants. Only $24,00. 5912 W. Addison. — Call 286-5741.	(18)
DEERFIELD MANOR 3 bdrm. ranch, V2 acre, auto, gas ht. 1 car gar., carport. Nicely landscaped. $13,950. Call for appt. — LEhigh 7-5287 or LEhigh 7-0276.
(19)
BUSINESS OPPORTUNITY
SNACK SHOP AND GRILL FOR SALE.
All stainless steel equipment. Good business. Same owner-10 yrs. Retiring. 750 E. 83rd St. PH. 723-0068.
(19)
BEAUTY SHOP — ESTABLISHED 2 YEARS.
Vic. 32nd & Halsted. Good business. 11 dryers, 5 stations, air cond. Cosmetic and Jewelry. Many extras. Reas. rent. Sacrifice for quick sale. By owner. VI 2-5514.	19)
This is an, excellent opportunity REST HAVEN FOR SALE Under $10,000. Vz acre. 12 room semi-ranch. Magnetic known possibilities. Driven well 180 ft. — 747-0781. — Crete, 111.	(18)
Nič čudnega! Saj je bila glavna točka sporeda dvoboj med koibkimi “shandonci” in našimi “skirmisherji” za prvenstvo v žogometu.
Žogomet, to vam moram posebej povedati, je namreč naš, skoraj bi dejal narodni šport. Vse bije žogo, mlado in staro. Vsaka vas ima svoj žogometni klub in svojega prvaka, ki si je moral svoje prvenstvo seve priboriti z najboljšo in najlepšo igro.
Vas izživlja vas na dvoboj, nedeljo za nedeljo — seve vedno le popoldne — se bijejo igre, in klub, ki je zmagal vse druge v grofiji, ta je prvak grofije. Kar je seve izredna čast.
In tisto nedeljo sta se bila za prvenstvo v naši grofiji korški klub ‘‘shandoncev” in naš slavni in pogumni klub skirmisherjev”.
Oba sta bila enako dobra, oba sta zmagala v neštetih bojih in se priborila do lavorike, danes je šlo za to, kateri jo
dobi, kateri bo za prihodnje leto prvak v grofiji.
Bil se je odločilni boj, treba je bilo napeti vse telesne in dušne zmožnosti, gibčnost, premišljenost, izve žbanost. Lahko si torej mislite, da so bile vse vasi zastopane, da so napeto in nestrpno čakali gledalci na odločilno zmago.
Da sem bil tudi jaz poleg, to se razume. Saj so šli moji ljudje, moji fantje v boj in če so zmagali in si priborili venec prvenstva, je bila njihova slava tudi moja slava.
Ob treh so sklicali voditelji svoje ljudi na bojišče. Med gledalci je završalo.
Kratek posvet med voditelji in, sodnikom, dva novca zletita v zrak, da odločita mesta strankama, moštvo se razpostavi vsako na svojem prostoru, kratek žvižg — in že zapoje loputka in uboga žoga zapleše v vročem boju med zmage željnimi borci.
(Dalje prihodnjič.)
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Ameriška bratska zveza Zapadna slovanska
DR, NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik Stanley J. Bober, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Intihar, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Bober, 10268 Page Dr., Mentor, O. 44060, tel.: EL 7-6614. V slučaju bolezni kličite WH 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Anton Rotar, Mary Golob. Zdruvniki: Dr. Carl Rolter, Dr. Anna Prosen: — Seje se vrše vsak drugi petek ob 7:30 v AJC na F.echer Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6:00 do 8:00 zvečer.
Glavni pridelek
MANILA, Filip. — Na Filipinskih otokih pridelujejo največ riž, koruzo, konopljo, kokosove orehe, sladkorni trs in tobak.
CHICAGO. ILL.
HELP WANTED—FEMALE
SWF KUfiSES -REGISTERED
Permanent positions. 250 bed hosp. Straight — PM, nights or rotating shifts. Housing available. Excellent starting salaries. Liberal Personal Policies.
L. P. N.
zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29
zsz
Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Christine Živoder, tajnica Florence Straub, 171 E. 264 St., Euclid 32, Ohio, RE-2-8583; blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikar Albin Gribbons. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribbons. Rediteljica Rose Aubel. Voditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društev Joseph Ponikvar. — Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. — Vsi slovenski zdravpiki in zdravnica Angeline O’Donnell. člane se sprejema od rojstva do 60. leta. Zavarovalnina, vsakovrstne police, bolniške, operacijske in odškodninske podpore.
Tbe Maccabees
CARNIOLA HIV E NO. 493 T. M.
Commander Pauline Debevec, Lt. Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stw;an, 1016 E. 72nd St., Cleveland, Ohio 44103, Ph.: 361-0563. Auditors Frances Tavčar - Chairman, Mary Ko-legar, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Josephine Stwan. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Dues will be collected by the Record-Keeper on meeting nights ONLY from 6 to 7 p.m.
Excellent starting salaries. No rotating shifts. These are permanent full time openings.
Please apply — personnel dept.
mmmm hosothl
411 W. Dickens, Chicago, Illinois
(18)
MALE HELP
JOURNEYMAN
PACKA8HI6
MACHINISTS
NEEDED AT ONCE
Must be experienced journeyman with strong background. These are permanent positions with nationally known food manufacturer. These positions offer excellent growth opportunity. — Attractive company benefit program. Profit Sharing. Top wages to qualified men. Please apply in person or send resume to:
Employment Supervisor Dept. A
(All Replies Held in Confidence)
THE QUAKER 9AT3 COMPANY
CEDAR RAPIDS, IOWA
An Equal Opportunity Employer
(20)
ORGANS FOR SALE
B - 3 HAMMOND Organ with a P.R. 40 speaker. Walnut finished. 1 year old. Used 6 months. Excellent condition. Plastic covers. — Sells for $3,100; asking $2,400 only. — Call 455-5762.	(19)
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Matt Kern, tajnik John Tavčar, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. Odborniki za otvoritev seje: John Šuštar, Frank Meserko, Frank Majer, Joseph Mo že, Louis Intihar; reditelj: Jakob Subel. Nadzorni odbor: Anton. Zupan, Carl Stwan in Anthony Chich Društvene seje vsako četrto nedeljo v Slov. narodnem domu v starem poslopju, soba 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne.
Woodmen Circle
WATERLOO GROVE NO. 110 W C.
Predsednica Emma Janz, podpred-sed. J. Lukane, blag. Molly Tomazin, zapis. Cecelia Wolf, tajnica J. Klemenčič, 1833 Kapel Drive, Euclid 17, O., AN 1-0115; vod. Mary Ro-gell, pom. Mary Markel, pom.-nattiest. Antonia Ogrinc, biv. predsed. Ursula Branisel, nadzornice Sophie Person, Olga Larsen, Maria Wolf Seje so vsako 3. sredo ob osmih zvečer v SDD na Waterloo Rd.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 63 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; rediteljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Matija Jager; predsednica Nettie Strukel, 473 E. 142 St., IV-1-5617; podpredsednica
Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 'Saranac Road, MU-1-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Mary Pan-chur, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 2. uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanoviteli Rt. Rev Msgr J'ohr J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St., Ml 1-5369, podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tei MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Rose Tomšič. Skupno obhajilo je vsako prvo nedelio v me. seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. L. Baznik, predsednik Frank L. Grdina, podpredsednik John Milakovich, slov. podpredsednik John škrabec, zapisnikar Clarence Tomšič, slov. zapisnikar John Ovsenik, tajnik Edward Arhar, 1137 Addison Road, blagajnik Frank Sfiligoj. — Skupno sveto obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; predsednik George Basilone, 1489 E. 172 St, tel. KE 1-7646; 1. pod-preds. Frank Žnidar; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Hočevar; kores1. tajnik Jack Šimenc, 799 E. 155 St., tel. MU 1-8111; fin. tajnik Richard Mooney; blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd.; maršal Joseph Sajovic; načelnik programov Anthony Nach-tigal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel. KE 1-8622; načel. kat. akcije Guy DeMark; poročev. v angl. Anthony Nachti-gal; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Edward Zadnik; načel, za duhovne vaje Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani.
Lovska društva
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsednik: Frank Kramer; podpredsednik: Stanley Česen; tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohio 44105. — Prihodnja glavna seja bo 1. nedeljo v maju 1965 pri Rainbow klubu v Twins-burg, O.
Pevska društva
GLAeBFTV/\ MATICA
Predsednik John. Perencevic, prva podpreds. Mrs. Eileen Ivančič, druga podpreds. Mrs. June Price, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Mrs. Josephine Bradach, pom. taj. Miss JoAnn Stwan, nadzorniki: Mrs. Molly Frank, Miss Geraldine Urbančič, Don Jacin,, garderoba: Mis. Olga Klanchar, glasbeni arhiv: Miss Jo Mary Hochdorfer. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8:00 p.m. v SND, soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Franic Ivančič, tajnik in blagajnik John Snyder Jr., 23810 Devoe Rd., RE 1-4098; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Snyder. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechei Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vsa rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Rudi Lekšan, podpredsednica Francka Plečnik, tajnica Milena Dolenc, 1166 E. 72 St., Cleveland 3. Ohio; tel. EN 1-6916; blagajnik Frank Lovšin; odborniki: Emi Veider, Dušan Žitnik, Majda Stanonik, Jurij švajgar, Miro Odar, Jože Likozar, Edi Veider, Mimi Žakelj, Vid Sleme. Pevovodja Frank Zupan. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1166 E. 72 St.. Cleveland 3, Ohio.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Tony Kolenc, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F J. Bittenn., 2094 Noiawnod Rd.. E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Angie Potochnik, arhi-varica Mary Pečjak, glasbeni vodja Reginald Resnik, pianist Jack Ros-hong. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St, WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski
Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. Šubelj. Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski, vaji.
PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK’ 676 Birch Dr., Cleveland 32, Ohio Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetka Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Roži Župančič. Pevovodja Miodrag Sa-vernik.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Hauptman Ivan, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. (19), KE 1-6196, blag. Štefka Smolič, zapisnikar Ivan, Jakomin, oderski mojster Slavko Štepec, za program Stane Gerdin, Jaka Mejač, M. Odar in Ivan Hauptman; nadzorniki: Lojze Kosem, Miro Celestina, Milan Zajec. Kuharice: Pepca Stanonik. Francka Perčič. Reditelja: France Stanonik in, Peter Trpin. Točaja:
Lojze Mohar in Ciril Štepec. Arhivar Srečko Gaser. športni ref. Jure Švajger. Seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v Siov. domu na Holmes Ave.
SLOVENSKI ODER
Predsednik: Milko Pust. Podpredsednica: Mary Maršič. Tajnik: Milan Dolinar. Blagajnik: Ivan Martinc. Gospodar: Stane Gerdin. Zapisnikarica: Mimi Mauser. Propagandni ref.: Mauser Karel. Pregledniki: Stane Gerdin, Božo Pust.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Vinko Zgonik; podpredsednik Frank Kokal; tajnica Mary Ulyan; blagajničarka JoAnn Milavec,, 23891 Glenbrook Blvd., KE 1-7419; zapisnikar Louis Modic; nadzorni odbor: 1. Sylvia Evatz, 2. Louis Stavanja, 3. Anthony Milavec, 4. Milan Ulyan; režiserja: Vinko Zgonik, Frank Kokal; arhivarja: Frank Kokal, Anthony Milavec; mojstri odra: John Kokal, John Mihelich, Anthony Milavec, Milan Ulyan; še-petalka Milka Kokal. — Seje: Tretji četrtek ob 8.00 zvečer. Zabava po sejah v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, O.
OiSIOS PARCELS EXPRESS CORPORATION
Po dogovoru s podjetjem “JUGQEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko
Cii!« PARCELS EXPRESS CORPORATION
45 West 45 th Street
Tel.: Cl 5-7711
NEW YORK, N.Y. 10036
HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street	KEnmore 1-941L
JO - LIT - n
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaja bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDN0TA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške pod-
porne organizacije, potrudi se in pristopi takoj kot jutri!
bolje danes
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois

ČE SE SELITE
izpolnite ta udrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov;
Moj novi naslov:
MOJE IME: ....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
J