Poštnina plačana v gotovini. Številka t Dia Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Ček. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo: Ljubljane, Nebotičnik, Gajeva ali-ca ši l. telefon 38-55, Rokopisov ne vračama Št. 103. Ljubljana, četrtek 7. maja 1936 Leto IL Ničesar se niso naučili in niče* sar niso pozabili. De Panest. Borba med kmeti in mesarji — Uboj na Vranskem — Dve mladi žrtvi — Mrtvec pred hišo — Ugasle filmske zvezde — Tipi današnje matere Pajman v rokah pravice •— V Napoleonovem rojstnem kraju Po zmagi: vse jasno Negušove Abeslnijc ni, zdaj bo mir... London, 6. maja. n. Zavzetje Addis Abebe po italijanski vojski pomeni zaključek marša iz Desija v abesinsko prestolnico in vojne sploh. Italijanske čete v svojem pohodu iz Desija v Addis Abebo niso v splošnem naletele na nikak odpor. Največja ovira pri napredovanju je bil dež, ki je ceste popolnoma omehčal. Maršal Badoglio je prevzel poveljstvo nad motoriziranimi oddelki v spremstvu svojega generalštaba in svojega sina Maria. Z vsem potrebnim so čete oskrbovali avioni. Radi slabega terena so morale kolone italijanske vojske pustiti na potu mnogo materijala, ki je oviral pohod. Addis Abeba je sedaj definitivno padla. Konzervativd odobravajo poraz • • • London, 6. maja. n. Ob priliki zavzetja Addis Abebe so britanski listi zavzeli zelo različna stališča. Delavski in liberalni listi stoje na stališču, da je treba sankcije do Italije še nadalje izvajati, dočim je konzervativni tisk naklonjen Italiji in v načelu odobrava zavzetje Addis Abebe, z zaupanjem, da se bo sedaj vendar atmosfera malo zjasnila in da se bo mogel skleniti kak mir. Konzervativni Daily Tele-graph komentira izjavo Mussolinija ter pravi: »Načelo sile, katero propovedava italijanski vodja, je polno nevarnosti za vsako državo, ki je nezadostno zavarovana v pogledu državne obrambe. DN ob tej priliki ni imelo uspeha, vendar to ne pomeni, da bo s tem tudi propadlo. Moramo pa smatrati za svojo dolžnost, da naredimo, kar je potrebno, da se ta ustanova preuredi in učvrsti. Glede Velike Britanije ne obstoji nikakšen razlog, s katerim bi se mogla menjati britanska politika zvestobe do DN in spoštovanje do vseh njegovih enoglasno izrečenih odločitev«. Italiiasaiž Sankcije naj se ukinejo! London, 6. miaja- n. V dolnjem domu je govori] predsednik italr janskega zavoda za zunanjo politiko Pirelli, ki je prišel v London z misijo, da popravi odnošaje med Anglijo in Italijo. Pirelli je v svojem govoru dejal, da je sedaj potrebno, da se sankcije ukinejo, ker je v resnici abesinsko vprašanje že rešeno. Sankcije itak niso doprinesle nikakih rezultatov. Pirelli je naglasil, da želi Italija sodelovanja z Anglijo kot veliko kolonijalno silo, da pa se mora tudi Italijo smatrati za enako. Dnevna pratika četrtek 7- maja 1936. Katoifomi: Stanislav. Pravoslavni: 24. aprila 1936- Savn. Dežurne lekarne v Ljubljani Četrtek: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta; Mr. Hočevar, Celovška cesta; Mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Evropa. Depresija z oblačnim vremenom in dežjem na južni polovici Evrope. Visok pritisk na severu. Jugoslavija. Oblačno na. zapadu, z dežjem na severu države. Caribrod 6 C. Mostar 23 C. Napoved za danes. Oblačno z dežjem na zapadu. Temperatura brez znatnih sprememb. Sonce vzhaja ob '4.20, zahaja ob 18.50. Gledališče Začetek oh 20. url 7. aprila, četrtek: .luarez in Maksi- miljan. Red Četrtek. 8. apnila, petek: ob 15. url Družin- ski oče- Dijaška predstava. Cene od 5 do»14 Din. Kino Sloga: Mladost zmaguje. Matica: Zločin v mornarici. Union: Poročim kogar hočem, šiška: Maček v vreči. Ideal: Vse radi glasbe. Kino Ptuj: Zmaga srca. Borza Ljubljana, 7. maja. Današnja povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev 1 bol. goldinar 29.78 1 nemška marka 17.61 1 bel ga 7.43 1 šv. frank 14.27 1 angl. funt 217.23 1 am. dolar 43.71 1 fr. frank 2.29 1 Kč. 1.81 V privatnem Idiringu 1 avstr, šiling 9.20 1 nemška marka 13.95 1 angl. funt 250.00 Nevidni človek? PRIDE ! KINO SLOGA ! Umrl je v Vevčah — Devica Manija, v Polju g. Pilz Antoni, uradnik v p. N. p. v m. Preođtaliirn naše, sožalje 1 Cerkvene vesti. g. Matija Medvešek, vikar pomočnik v Dolu pri H ra- ‘ “tniiiku, je imenovan za pnovizoirja tokatami. Za km. šk. konzistoriijnlne-ga svetovalca in naddekana v nad-dekanoitu Maribor levi breg, je imenovan stolni kanonik in ravnat olj dijaškega doma semenišča g. dr 'Aloj-i Osterc. Roparski napad na italijansko poslaništvo London, 6. maja. n. Nocoj je neka roparska banda napadla it.r . lijansko poslaništvo v Addis Abe bi. Takoj je bila zahtevana pomoč od italijanske komande v mestu, ki je poslala poslaništvu na pomoč dva oficirja in 50 vojakov. Roparski napadalci so nato zbežali. Roosewelt še molči VVashingfcon, 6. maja. h. Predsednik Roosewelt je včeraj sPre jel v »beli hiši« novinarje. R.oose-welt ni hotel dati tnikakega odgovora na vprašanja novinarjev glede bodočega stališča USA glede na novo stanje v Abesiniji. Pred-sedmik je glede na roparske napade na ameriško poslaništvo re kel, da sp ti dogodki ropanja naj-, dranatkiČnejša epizoda; ruiniih do-, godkov. Krožta je dospel Beograd, (3. maju. Danes zjutraj je prispel v Beograd češko slkivaški zunanji minister Krofta. Na kolodvoru ga je poleg drugih pričakoval tudi jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Mussolinijevo poročilo Rim, 6. maja. i. Mussolini je Poslal maršalu Badogliu sledečo brzojavko: »Milijoni Italijanov je zbranih na trgih, kjer z radostjo pozdravljajo vhod naših oddelkov v Addis Abebo.« Ovacije kralju Rim. 6. ma ja. i. Po govoru predsednika vlade Mussolinija, katerega je imel v zvezi z zavzetjem abe sinske prestolice, je velika masa ljudi krenila nato pred kraljev .dvorec, kjer je priredila navdušene ovacije kralju. Kralj, kraljica in princeza Marija so sc pokazali na balkonu ter odzdravili na navdušene, izraze simpatije italijanskega naroda do kraljeve hiše. Novi vojaški atašeji. Za atašeje v Rumunj j o in Poljsko Sla imenovana pen. polkovnik Junjj Mušič, za Madjarsko pa topniški major Dragutin Miškov i č. LEON liLUM voditelj francoskih socialistov, ki so dobili pri zadnjih volitvah največ mandatov. Zato je verjetno, da bo sestavil novo vlado Bluni. DR. STANE RAPE, šef ljubljanskega aerodroma, kjer ju z majem otvorjena letalska sezona. j iL. Te dni so v F.auenu na Saškem zborovali stenografi. Pošta je za to priliko oskrbela poseben stenografski poštni žig, kakor ga ka. že naša slika. To je doslej šele drugi Primer v zgodovini, da so uporablja na poštnem žigu stenografija. OPAZKE DNEVA Ljubi jima, 6. maja. O. minister brez portfelja dr. Miha Krek Je imel tudi v Poljanah nad Škofjo Loko shod, o katerem prinaša dami An Ji »Slovenec« tole poročilo: Prt starih Grkih so se prepirali o rojstnem kraju učenjaka Homerja. Sedem mest se je prerekalo, kje je bil Homer rojen. Vsako izmed teh mest je hotelo biti rojstni kraj Homerja. Nekaj podobnega se godi sedaj našemu ministru dr. Kreku. — Bohinjci pravijo naš rojak je, v Poljanah trdijo isto, v Leskovci pa nič drugače. Da je minister Krek moral včeraj na shod v Poljane ni bil edini Izmed razlogov to, ker je Poljansko dolina hotela videti svojega rojaka-mintstra. Na ministrov shod se je včeraj zbralo v Poljanah toliko ljudi, kot Jih še ni bilo na nobenem shodu, odkar ni več rajnega Evangeliste Janeza Kreka. Evangelista Janeza Kreka, je poznala Selška in Poljanska dvfltoa kot svojega poslanca. Dokler je bil še mlajši, so go nazvali Štokov pob: Iz Selc; Poljanska dolino pa je hotela, da bi poznata sedanjega ■ Kreka. Na primeren način se jim je tam včeraj minister Krek predstavil, ko se Je začuden nad toliko mnoiico vprašal ter dejal: »Vem, da je mnoge izmed- vas pripeljala semkaj radovednost kakšen je tisti pob iz Leskovce, ki je minister poslal. Pa so ljudje tega poba silno radi poslušali, kajti vztrajali so 2 uri na shodu, četudi so bili Izpostavljeni precej toplemu soncu. Lepo je govoril minister Krek. o skupnosti kot se kaie v društvih, v Zadrugah, v vosi In tako tudi omenjat ■ slovensko katoliško skupnost v driavt. Preko vojaške diktature Iz leta 7929 je prešel na diktaturo stran-kmsklh eksponentov, ko je slovenski ban Marušič hotel razpustiti In uničiti vse, kar je slovenskega in katoliškega. Zgodovina bo pisala , da slovenski ban v dravski banovini ni bil nič manj krut, kakor so bili dru--god-nod našimi slovenskimi brati Izven driave. Vse Je diktator Marušič s svojimi pomočniki hotel razpustiti, toda ni se mu pa posrečilo razpusti--tl naših slovenskih src In našega zdravega slovenskega razuma. Zvestobo, ki Jo je slovenski človek pokazal v ttstlh časih, je občudovanja vredna, t. J. zvestoba do svojega naroda, do svojega milega Jezika, do driave In vere. V nadaljnjem govoru se je g. minister dotaknil vprašanja zakaj smo! lani vstopili v vlado, ko smo morati vedeti ie vnaprej, da bomo našli samo razdejanje. K temu nas Je gnala ljubezen do driave, ljubezen do naroda In ljubezen do nesebičnega dela za narod In driavo. Ko je minister Krek naslikal koliko dela In skrbne nege bo še treba, peedno bo ozdravljen bolnik (razme-ra, ki so bile nastale v dctbi diktatore, Je primerjal Človeku, ki je 5 M *d dneva v dan zapadel v hufšo In tešjo bolezen), hi potrebuje zdravil tn sicer primernih ter bolezni odgovarjajočih. Dotaknil se Je tudi drugih aktualnih vprašanj kot n. pr. od- | Borba mei kmeti 3n mesarji „Gospodarska sloga"; njeno delo v Sloveniji in Združenje mesarjev Ljubljana, 6. maja. NaS poročevalce jc imel priliko prisostvovati seji izvršenega odbora slovenske »Gospodarske sloge« rog. zadrugo z omejeno zavezo, ki si je postavila za cilj svojo organizacijo /na zadružni podlagi po vsej Sloveniji razširiti tako, da bo v Čim večji meri kos po vzgledu hrvatske »Gospodarsko sloge« dvigati cene kmetskih pridelkov in jih vzdrževati na kolikor-toliko dostojni višini, odgovarjajoči kmetskemu delu in trudu. Ugotoviti moramo, da je delo te naše kmetske samopomoči res na potrebni■ višini in da tomelji njeno delo samo v gospodarskem delu za povdigo kmetskega blagostanja, kar je očitno že iz tega. ko njeni, legitimirani voditelji iskreno priporočajo gospodarsko sodelovanje z vsemi podvigi - sorodnih kmetskih '.samopomoči, čeprav so ti slednji več ali manj politično pobarvani. Predsednik slovenske »Samopomoči« g. Černe iz Šiško je podal prav zanimive izjave: Začetkom marca se je-pri nas pričela akcija gospodarske samopomoči in 1. aprila ec je meso res že pmlratilo za Din &— od kilograma. Toda takoj nato so tudi Ijnb-'janski mesarji podražili meso za Din 2.—. K" tem- se je istočasno tudi potrošnja mesa primerno zmanjšala in uspeh vse akcije vsled tega ni tak. kot bi moral biti. Dejansko merilo, v kolike bi mesarji bili upravičeni mene podražiti. Je v tem, da se živina okolje- za polovico in da če se cena živini zviša za Din 2.—. M-se cena mesu smela zvišati le za Din L—, ne upoštevajoč pri tem. da so Že pred tem zvišanjem imeli mesarji -prevelik dobiček pri mesu. G-. Černe jo kot član občinskega sveta v Ljubljani takoj tedaj pred nameravanim zvišanjem cen mesu e strani ljubljanskih mesarjev na mestni občinski -seji priporočal im se je sprejel tozadeven- sklep, da občina^ pri -Mesarski zadrugi nekako diktira cene mesu. toda nastal je med-obema spor ki je še nerešen in me- sarji še danes prodajajo meso po zvišanih cenah. Pri vsem tem pa je najlepšo to, da so mesarji začeli kupovati mceo v Karlovcu in v naših krajih, v oddaljenejših gorskih vaseh, morda po še nižjih cenah kot preje, ceno mesu pa so zvišali pod izgovorom, da so kmetje zvišali cene mesu. Treba bo pokrenitl vso korake, da se tudi ljubljanske mesarje nauči, naj gredo v bodoče svoje meso tja prodajati,. kjer ga kupijo, če ga no bodo kupovali v Sloveniji! Po poročilu g. dr. Lončarja je bil z odobravanjem sprejet sklep, da zadruga »Gospodarska sloga« prične po vzgledu Hrvatov tudi v Sloveniji ustanavljati lastne zadružne klavnice, če se ne hi. mesarji hoteli zadovoljiti s primernimi cenam h mesu, • Ravno tak e je- Ml e strani g. dr. Lončarja odobren postopek,- da se v posameznih slučajih sejmov kmetje združijo v gospodarskem oziru pri določanju- cen živini- ne glede na pripadnost v političnem oziru. Obstojajo namreč poročila, da si ponekod, zlasti na Gorenjskem lastijo kot nekako osebno pravico- organizirati gospodarske slogo posamezniki, politični .zagrizene! V takih slučajih se. priporoča, da se na licu mesta stvori enoten nastop kmetov. Čeprav bi hoteli pri akciji za povzdtgo cen imeti večje besedo naši ali organizatorji Kmetijske družbe, ki je na tem polju tudi razpredla živahno in uspešno organizacijo-, ali pa organizatorji Kmetske zveze, ki sc po došlih poročilih najbolj' otepa sodelovanja v tem po-igledu. '____ —i- Nevidni 1 človek? I PRIDE 1 KINO SLOGA ! g Dnevna kronika — Odlikovanje. PiOTMIt Mihaeli la Sred n j* Jarš pni Domžalah je delal kot vojak na Avmla aedpm mesecev ter pri tem pokazat tolilko delaivno eti, dči je bili sedaj odMkovam z Zlato 'Imtajno za zeeltuge. Čestitamo! — Osebne vesti- Z ukazom N j* Vel kimituu in na predlog mlin- zdi šume iim rude je premeščen z« goz« damskega evertmikn v 6. skup. na. gozdarski u pnarvi v Boh in jekli Btietinici ing. Bogdnm Žagar, gozakirdkii Hvetniik In okmjni gozdarski referent prt okrajnem načelstvu v Gnlkvenfoi. — Ing. Milan Šuklje častni «'bčaa občine Višnja gora. Občinski odbor v Višnji goni je i/tvoMI g. ing. Milana ŠuMje zrn zasluge, kil si jih je pridobil za povzdigo Dideaijske In zlasti Vitin j e gore, za častnega Občana. — la poštne službe. Upokojena Sto gg. Mikrealarv Tomažič, inspektor pošte Izubijana 1. in Dujom Družetnč* inspektor ravnaifčiijt*va pošle v Splitu- — Aljehin v Zagrebu slabše uspeva. Zadnjo noč je odigral prvak dr. Aljehin- v Zagrebu svojo drugo si-inuKmukifr. Dobil. je 17 partij, Izgubil 15, a neodločen* je bik) Č partij. To je njegov nmjsldbši uspeh- v Jugoslaviji. — Počitniške kolonije občino ljubljanske. Mestna občina bo letos orga-mieiraJn. počitniške kolonije v mesecu j Uk ju in avgustu. Prošnje za sprejem je vlagati osebno do 16. maju 1956 v socialno političnem urad in Mladinski oddelek, soba štev. 43, Mostni dom II. nadstropje. Na prošnje všoieme kasnoj e ee nc bo moglo ozHinaltii. V poštev pridejo šoloobvezni otroci do 14 jela starosti, pristojni v Ljubljano. V prošnjah je navesti roj-stine podatke otroka, katero šolo in razred- obiskuje, ime, poklic in dohodke staršev, njih pristojnost, »ta-- novunje b> boMue je še nepreskrbljenih otrok v rodbini. Vsak naj tudi izjavi, koliko je po možnosti pripraiv-ijcn pnispevaiti, Če bo- otrok sprejet v kolonijo, f Kdor dobave za otroka posebno rodbbudio dokkvdo, bo morali doklado celotno prispe vati. Pri sestavi prošenj se je točno držati teh navodil, ker bi moraJt drugače prošnje zavrniti. Salve smeha! Najboljša burita! * eri smeha! SAMO 2 DNI 1 četrtek In petek ob 16., 19.15 In 21.15 uri. (FAHHT IN DIB JUGEND) MLADOST ZMAGUJE Hermmt Thimig, Liane Hald, Leo Stezah in Hans Moser nosov dc bratov Hrvatov, kol tudi važnih gospodarskih vprašan). S hvaležnostjo so vzeli, poslušalci (bilo jih Ja 2000) ministrove besede na znanje. Ploskali pa to, ko je omenjal našega voditelja — brez dvoma noj. bol) sposobnega državnika v Jugoslaviji — našega dr. Korošca. 0 I Toko se glasi »Slovenčevo« poročilo. Pa ga podajamo tu dobeeedno, ker smo ga brali z največjim užitkom »pričo njegovega prav homerskega j humorja, In na) Imajo ta ulitek tudi nuQ bralci, 'N f * 1 1 . ~ , * t r 1 . *' . V »Dežnik morate odda tj v gar-ftderobi, giospod!« »Zaikaj pa?« »Ker v dvomtd me dežipje.« * Ona: Ali, ti ai snel svoj poročni pnstam? On: Prosim te, draga, — |*rl tej vročini I« Telefon in telegraf v Halozah Ptuj, 6,- »vaja. Direkcija pošte in telegrula je pričeto graditi- telefonsko zvezo v naše vinorodne Matoze. Sedaj delajo na linijah Phsj- Podlehnik ter hnijo Ptuj—Sv. Vkl, Sv. Andraž in Sv. Barbara v Halozah. D tila, pri katerih so zaposleni domači brezposelni delavci prav hitro napredirjejo ter je pričajo v«H, da bodo v juniju žc končana. Talko bodo že prihodnji mesec tektonske naprave izročene javnem u prometu. Prebivalstvo v Halozah je lega zelo veselo, sa» jc to zanj velikega pomena in koristi, posebno radi vinskih in sadnih kupčij. Vera v ti kraji so znana kot z*' lo vinorodni m so bile vinske koo-čije ratll pomanjkanja tektonskih In brzojavnih zvez močno ovirane, posebno še, ker ni nobene redne avtomobilske zveze. Vs«£ kakor je ta naprava važna pri" dobitev za te kraje im jto moram0 prav iz srca pozdraviti. 7. V. 1936. »GLAS NAROPA* Kdor govori o lepih belih zobeh misli no oht zobno posta proti neokusno barvani zobni prevlaki Jugoslovanski proizvod TrbavetjsM rudarji nam pišejo: Rudarji smo najbolj prizadeti Načelstvo II, rudarske skupine izda v kratkem letno poročilo, ki ga bo razposlalo vsem odločilnim činiteljem, da jih znova opozori na katastrofalno stanje našega rudarskega delavstva. Iz tega poročila posnemamo: 1 Rudarska kriza traja dalje. Socialne in gospodarske prilike rudarske ga delavstva v Sloveniji so se v 1. ■ 1935, 5e poslabšale. Tcpni, je kriva ■ dejorna manjša uporaba premoga za-tudi splošne krize, deloma zapostavljanje naših rudnilkov pri državnih naročilih. Največjim rudarskim re--vir jem v Sloveniji so se znižala na-ročijln premoga za polovico. Temu eo Sladile nadaljnje redukcije delavstva vju,.praznovanja delavnikov KtfSza saas |e Izčrpala : , S- tem se je sooiaini položaj delav-: ■ i Stva v rudarskih okoliših .poslabšaj ,.na stopnjo, ki meji na propast. Nevzdržnemu praznovanju in slabemu zaslužku se pridržuje splošna gospo-!darska onemoglost rudarjev, ki, jih vje.,Metna,, kriza popolnoma! izčrpala- ■ Zoslužloii-.rudarstkiega delavstva zao-'6to ja jo- daleko pod eksistenčnim mi- nimom ,za.!->'goilio, preživljanje in se •'Pomanj kapije na oblelci in obutvi ob-■iuti. izi,dneva; v, dan siineje. Vzllćvsemu znižanje nabav Aiccije za : zaposlenje rudarjev niso bile malenkostne.' Akcijska odbor je imel nešteto sej ,in konferenc. Izvršile so se intervencije v Beogradu, Ljubljani in na Bledu, odposlaill so se točni podatki in opis razmer, v katerih živi rudarsko delavstvo. To je bilo namenjeno predvsem ministrom, , kr- namestnikom In drugim Činiteljem, ki po službeni dolžnosti morajo ali lahko o nabavah premoga odločajo.’ Žal eo se vzlic vsemu zni-. '-l,e nabave v vseh naših rudnikih, 2r;tP pa zvišale naročila v bosanskih r,idniikih v taki meri, da jih tamošnji Hudniki niso zmogli. In vendar se Znižanje naroči1! Iz naših rudnikov ne .moro zagovarjati ne z gosipodarske-• ^a, socialnega in ne pol Mičnega vi- Mezde sc ne Izplačujejo Pojavilo se je tudi neizplačevonjc .Savskih mezd. Rudnik Stanovsko Jc sicer prešol v druge roke, a menda neizpltiičevarja mezd in nepla-ovanja podjetniških to odlegnjenih olavskih ]>rispevkov za social,no zavarovanj« rudarjev je ostnto iste. °^ej n« samo, da delavstvo slabo ‘Stid.užu — tudi .ti „zasilužki s.e ne iz-NaiSujejol Redukcije L. 1925. je bilo izplačanega zaslužka rudarjem in plavžarjem v Sloveniji! 168 milijonov Din, lani pa samo še 79 milijonov j Rudarskega delavstva je bilo zaposlenega 1. 1925 13-500 lani komaj še 70001 Od 1. 1925. do 1. 1935. so se plače znižale za 118 milijonov Din, število delavstva se je znižala za polovico, produkcija je pa nazadovala za 29%. Podpore Za odpravo socialne bede po naših rudnikih so tudi podpore, ki se nakazujejo v obliki moke brezplačno rudarjem, le drobtinica pri velikanski potrebi. Te podpore, ki sicer tre-notno malo koristijo, zdaleke' ne nudijo onega, kat bi bilo potrebno, to je redno zaposlenje Nekatere občine so se sicer trudile, da ablaže delno zaposlenost to brezposelnost, a tudi njim so kmalu slavljene meje, ker se ' rudarskim podjetjem stalno znižujejo obveznosti''davkov' in doklad, ki pridejo pri ‘ občinskih proračunih v poštev za socialno politične naloge občine. Posledice doma in v šoli Iz socialno političnega vidika je to stanje po rudnikih nevzdržno. Že sedaj se kažejo zle posledice, in to je podvrženost raznim boleznim, n. pr. jetiki, splošna izčrpanost itd. Opatija zaradi brezposelnosti ubija vsako voljo človeka. Rudarji postajajo brezbrižni za kulturno povzdigo samega sebe in za duševni napredek svojih otrok. Šolska spričevala šolo- Celje, 6. maja. Še povsem mlada, v trdi raševina-sti jetoiškii obleki sta morala sedeti danes dopoldan na zatožni klopi p;red malim kazenskim senatom brata Anton to Dragotin Krklec. Prvi je kamnosek to je star 23 let, drugi je pa posestnikov sin in je slar 21 let. Ro-' jena sta bila v Koflechu v Avstriji, pristojna pa sta v občino Hum na Sutli. Nikdar še nista bila kaznovana In sta torej bila sedaj prvič pred sodniki, kar se je že pri njunem zagovoru poznalo. Glad naši zidovje Anton jo bil že. več let, brez posla, prav tako se je težko preživljal njegov brat Dragotin, kar je oba pripravilo do tega, da sta v noči na 24. marca letos prekopala zid in vlomila v trgovino Otorepca Avgusta 'v Tržiču pri Rogaški Slatini. Odnesla sta 8 bal sukna, več moškega in ženskega perila, 3 kg podplatov, 3 kg so- obvezniih otrok izkazujejo nenavadno nazadovanje. To so pač posledice telesne zaostalosti, so pa tudi poledice mrkega in neprijaznega okolja, v katerem se odigrava življenje rudarskega otroka. Zaskrbljeni rudarski starši se ne morejo pogovarjati z otroci s prijaznimi besedami, kor tudi kvarno vpliva na občutno duševno stanje otroka, Bsrez duševne hrane Rudar nima sredstev za za nimavo iu poučno knjigo, nima sredstev za še tako nedolžno zabavo to s tem za duševno razvedrilo. Zaradi pomanjkanje sredstev ne more brati časopisov in ne more biti član kulturnih društev- Vse to vpliva ne rudarja tako porazno, da bo kmalu zatemnilo desetletja trajajoče kulturno delo izobraževalnih organizacij, ki so tako lepo prospevale med rudarji. Pred prepastjo rudarske roaselMne Da zapuščajo te številke katastro-talne gospodarske socialne to kultur-, ne posledice med rudarskim življenjem v Sloveniji, je že iz številk samih razvidno. Brezposelnost je socialno zjo damjšnj-ih dnj, ppgenenicija je med rudarsko mladino očitna, delavske družine propadajo zaradi, pomanjkanja in bojazni pred bodočnostjo Dopuščajoči rudarski sinovi In mladenke . si ne morejo ustanavljati družinskih sožitij, ker jiim je brezposelnost vzela vsako vero in up v bodočnost- Tako se polagoma, po malem, a sigurno , znižuje število poročenih, vedno manj je ruda.rske de-ce ter bodo, če še' rte1 bo začela boljša razvojna ••politika, polagoma propadle sedaj cvetoče rudarske' naselbine v Sloveniji. Da je pri vsem tem silno prizadeto tudi obrtništvo in trgovstvo je samo po sebi umevno. lame, gotovine za 200 Din, ves plen pa cenijo na 9344 Din. Da bi bilo natančno toliko pokradenega, tudi poislovodkin ja Liza Otorepec ne ve točno. Ko sta Krkleca tatvino izvršila, sta prekopani zid polila z vodo, čl a bi na tak način zabrisala sledove svojih prstov. Pokradeno blago sta skrila v vtoograduio hišo Jurija Gobca pni Sv. Trojici, kjer so ju izsledili p,o nekaj tednih orožniki. Odkrito priznavata Izza usodne noči, ko sto izvršila • tako drzno tavvino, je poteklo 41 dnu. Pred sodniki sta' tatvino odkrito priznavala. Drž. tožilec je moral ‘ takoj med razpravo razširiti obtožnico za 1 ukraidier? nož, 3 kombineže in 4 ženske hlače, ker teh predmetov prvotno obtožnica ni obsegata. Po preči-tomjii raznih podatkov to izpovedi je s, o. s. dr. Mak prečita! še pismo, obupno poslovilne vsebine, katero je Anton pisal svojemu dekletu Tončki Dve mladi žrtvi iz preiskovalne, izraža Aniton svojo usodo, rajžtio to smelo . živel dir. Maček, žived vm brmlski narodi« Solnce je boš ta Sas pčiepli-ko posvetilo v razpravno da bi skoraj obsijalo Že nekoliko zaraščeno brado in močna očala Krklecu, ko je slednji na _ sodnika mirno priznal, da je riav-fto-kar pročitano pismo on Obsojena sta bila po § 316 vsak na 8 mesecev strog, zapora, 600 Din povprečnino in 2 leti izgube častnih pravic. "R Smrtna žrtev konjskega kopita Ptuj, 6. maja Kako nevarno je puščati brez nadzorstva Otroke k pasoči se živini1, nam kaže tale žalostni primer. Triletni posestniški sto Brodnjak Franc Iz Hajdoš se je splazil na sosedov vrt, kjer se je pasel poleg govedi tudi konj. Mali Franček se je za« bavail na ta način, da je tepel žival s šibo po zadnjih nogah. Žival pa je naenkrat odskočila ter udarila, fantka naravnost v glavo. Dobil je smrtno nevarne poškodbe, ki jlim je čez dva dni podlegel. Slična nesreča s« je primerila tudi Sagadinu Simonu,, posestniku iz Mihovcev, pri snaženju kobile. Žival ga je udarila s kopitom po glavi to so ga morali prepeljati v bolnišnico. Nevidni človek? PRIDE 1 KINO SLOGA ! Vsakdo ni artist Ljubljana, 6- piaja. Bolnišnica je danes sprejela .nenavadnega bolnika. Je to rn^lii enajstletni Junghors Štefan, sinko artista, ki se btrenutno mudi nekje na .Viču, Oče je sinku že v rani mladosti hotel vcepiti vse artistične spretnosti. Posadil je malega na konjička, ampak ta konjiček nikakor ni'betel razumeti, da gre zares. Poskočil je ter vrgel malega raz sebe. Stefan jo pri tem dobil precej poškodb po glavi in telesu, vendar poškodbe1 niso nevarne ter bo mali kmalu .okreval. Meljski hrib se ruši Maribor, 6,.•maja-, Modno deževje zadnjih dni je zfio razrahljalo zemeljske plaeti Meljskega. hriba, ki je tik nad cesto, ,ki vodi ob Dravi iz Maribora k Sv. P-otru-V torek zjutraj se je odtrgal;močan plaz kamenja in zagrmel na cešto. Le sreči je pripisati, da v tpm trenutku ni bilo nikogar na kri tiču cm kraju ceste, kajti plaz bi pomenil sigurno smrt Delavci so morati takoj odstraniti okoli 400 kub. metrov kamenja, da je bilo cesta zopet prosta za promet. Kdaj se bodo zganile oblasti in spravile v red hrib in cesto? Smrt preži, dam za dnem na one, ki morajo hotiiiibi po tej zelo prometni cesti. Maribor m— Nerodno gledališče. Četrtek, 7. HhR^it ob 20: »Dilređotoir Čampa«. V končat Združenja gledotiških igralcev. ZnMkine cene. ZaKlinjiič. — Petek, 8. maje: Zaprlo. m— Obeojeni vlomilci. Mah kezen-«dtl eenat je obsodil 46-lcHinega ilelav-ea Petra Kosa na 4 mesece, 50-lehno posestniloo Akjzljo Dragonorjevo na 3 mesece in 20 dna, 21. letin ega delavca »Srečkm Korošca pa na 4 mesece Strogega zapora. Imenovani so vei « Lacke vasi kn so se baviti g vlamljanjem v gospodarski« poslopja pri čemer so knacCti vse, kair se je (Mo odnesti Sodišče jim je dokazalo deset vlomov. m— Kelta, znani čarovnik je obiskali te dni Mari bor in dal v veliki umonnkri dvonami trd predelave, ki so bde vse razprodane. Za take prireditve imajo Mariborčani še vedno dovolj onisla in seveda tudi denarja. m - »Kakor stari — taka mladi« je naslov načne operete, kj jo 1« doslej že šbirikimit igralo v Sokolskem domu Sokoktko društvo v Studencih, Občinstva je bilo vselej dovolj in se je ! • imenitno zabavalo, posebno še ob do-, vršenih nastopih s. Majccnove ta B-• janrževe ter br. Mlakarja, Sfcilana ta r Macarola Stodenčani bodo z uspelo opereto gostovali tudi v nekaterih drugih krajih. Nevidni človek? PRIDE l KINO SLOGA 1 *— Neprenehoma požari. Po pogostih požarih v okolice Rač, kjer je , (»te n* delu zločinska roke, priheja-/ ' Jp sedaj Iz Slov. gonič poročite o po-) žarih, ki so bi* prav tako podla* nje-ai. Posestniku Jakobu Ekaelenskemu i i FMrašku pri Sp. Jakobskem dolu je pogorela do tal stanovanjska hiša. v pok- mre nato pe je izbruhnil požar grl, posestniku 'Antonu Sorbonu v teti varil Tudi njemu Je ogepj u nič ti stanovanjsko bilo. Pretakava Je ugotovila, tla sto bita oba požara podtak-! »j*««- m— Za kruhom,., Oko* 2000 Prekmurcev Je te dni odšlo z doma 8# kruhom. So ta sami poljski delavci, hi odhajajo vsako leto v Fran-eljo ne eezoneko deko. Kino Grajski: Konrad Veldl v vok Ulmu »Večni tod«. — Union: Plkn nepozabne k,pote »Oml angel«. Celje c— Godalni kvartet Glasbene M a-• Ilce v Celju, ki ga tvorijo Zailokoor, Žumer, Saecta ta Fordlč, bo priredili nocoj (v četrtek) ob 20. koncent v Mestnem gledališču. Vstopnice se dobe pri K. Goričarja vdovi #— Umrla Je Rom#: Marija, 14-letne hči malega poaeritatka ta Sek Prt Planini, v ponedeljek v cetjsk) tadoišnkš. N. v. m. p. žatajočtm eo- žrijef e— Srino ktetins Je noril 21-lito! tacritraki vogenec Ivam Bratim ta %mdeve ni- 3. Z njo »e j« pel# |n ee itavei|jc4no bodo poflhodonril po fO roko. Košan|čev papaš Pa|man v rokah pravice Dramatična aretacija pri sv, Antonu v Avstriji Maribor, 6. maja. Mariborčani in okolčanl imajo gotovo še v dobrem spominu zločinske podvige Franca Košanjca in njegovega pajdaša Ivana Pajmana, ki sta dolgo časa strahovala mesto in deželo. Košanjca je mariborska policija po krvavem boju ujela in je bil pred kratkim obsojen na dvanajst let ječe. Brez sledu pa je po Košanjčevi aretaciji izginil Ivan Pajman in kljub vestnemu poizvedovanju policije in orožnikov niso mogli izslediti njegov»ga bivališča. Danes pa je prispela v Maribor vest, da so Pajmana aretirale avstrijske oblasti v okolici Landecka v Avstriji. Njegova aretacija pa povsem spominja na aretacijo Košanjca, kajti tudi Pajman se Je do sadnjega upiral aretaciji in je pri tem- nevarne obstrelil avstrijskega. orožnika. Pajman je najbrže takoj, ko je zvedel za Košanjčevo usodo. zbežal čez mejo v Avstrijo, kjer mu zločinska žilica prav tako ni dala miru. Kot poročajo avstrijske oblasti Je Izvršil v okolici Inomosta več drznih tatvin in vlomov ter mo dolgo niso mogli priti na sled. Končno so ga aretirali ter je bil v Inomostu obsojen na več let ječe. Toda prekmalu sl je Pajman zaželel lepo prostosti in na zvit način je Izvabil v svojo celico paznika. Planil je nanj in ga pobil na Ha, mn vzel orožje ter skrivoma pobegnil iz jetnlšnice. - Seveda so avstrijske oblasti pojačale po tem drznem po- begu zasledovanje, vendar se je Pajman precej Časa spretno Izmikal, pri tem pa mimogrede kradel in vlamljal. 2. maj je bil za Pajmana usoden. Vozil se je z osebnim vlakom proti Sv. Antonu na Tirolskem. V vlaku ga Je spoznal neki orožnik in mu napovedal aretacijo. Pri Sv. Antonu je sprejel aretiranca orožnik Ivan Wilhelm; ki je hotel Pajmana vkleniti. Ko je zloglasni Pajman uvidel, da ga zopet čaka nekaj let ječe, je bliskoma potegnil iz žepa revolver in oddal na orožnika več strelov. Dva strela sta zadela Wilhe)ma v glavo in so je nevarno ranjen zrušil, Pajman pa je v tem trenutku pobegnil. Vendar se ni veseli) dolgo svobode. Oblasti so priredile velik lov na nevarnega zločinca In kmalu so orožniki odkrili njegovo skrivališčo. 1 nabitimi puškami so ga obkolili. Ko je Pajman uvidel, da je brez moči, je mirno sprejel aretacijo Sedaj ga Čaka zaslužena kazen v Avstriji, potem pa bo imel opravka Se a mariborskim sodiščem, ki ima zabeleženih precej njegovih grehov. Na dosmrtno ječo Pajman je prišel pired pireki sod. V Avstriji namreč po novem kazenskem zakonu vse »more ali polzknšene umore sodijo po pospešenem postopku. Zate je prišel Pajman t.ikoj po zločinu pred meki sod v Inomostu, M ga je včeraj obsodil na dosmrtno ječo. - . \ , v/ " '•* Srake se nevarno množe Ljubljana, 6. maja. V *adiy»h lednih' so ec po Ljubljani začeti zeta ronoMM vdorni v stanovanja ta podstrešja. T3|iitčno je bita pri vseh vloenih, da »o biti- Is-vršoni na popolnoma enak način. Policija Jo uvedla obširno prciskevo, da najde te araike brca perja. Sele zadnje dni je pottešja aretirala nekega Dolenjca Gabrijela, brezposelnega pekovskega pomočnika iz Strug na • Dolenjskem, ki je izvršil I. maja zeta drzen in raliniran vdora v ateno-vanje družine Mencin v Gledailšfcl uho! 7. S tem »e je otvorite obsežna potici Julka pretakniva tu it xa druge vlome v Ljubljani. Doeodej ao na upravi policije pojasnili 10 drenih vlomov Ker zavzema preiskava vedno večji uspeh, je pričakovati rasijeerotitve k nadaljnjih vtamov. potici ja driti v strogi tajnost 1 vee detajle o posameznih tatvinah. Celju napaden 31-letni železni-Pavel Kratflrolik. Imel je hud« po-ikudfce po glavi akrili pa na tilniku. V torek ob 11. uri Je v bodmžmto! poSuodbani podlegel. Kot oeumljen-0», hi bi bil na|?od tavršti, Imenujejo mtfccga Škot jamca ta Anehega vrhe. Vlomilska dvojica Poleg omenjenega Dolenca j« peticija tudi aretirale drugo vlomilsko dvojico, kl ae je bavila zadnji čra s tatvinam) In vdorni ne deželi, »lasti po Dolenjskem. Om bodo »na n e ppeamezne podrefenceti, bo policija dnin obširno poročilo- V Ljubljano »»baje zadnja čas nokl Rodič Anton, »tor komaj 19 lot, doma Iz Vekkega Gabra pri LMiji Večkrat so ga raeaSti ne podstrešju In V raznih stonovanjlh, zait*) je peticija Rodiču temeljilo Izprašala veri- Pri njem so naMI različno ukradeno blago: še četa a tihriaprivom ae Je pečni. Edino kar bo približno pomagalo ugotoviti, kje je blago okradeno, Je mal bel prtiče* » me-nogramonb V3. V LjuMjaol je Mi aretiran ntirt Škrjanec Vinko, etrar 30 k*, škrjanec Ima poseben talent aa tatvine strešnih cevi, katere odpelje pod ramtart pretvezami ter jih potem okuša prodati v trgovinah, ki kupujejo šturo žeiezroloa Denar je raMI ta pot — za poroko. Neroeeto k poroki, je romail v zapor. Nerorta bo pač morala malo počakati, da ae bo ženin vmti. Mladoletni rejenec Policiji je bil ludi prijavljen inilbote $© pčfltvaB v Smogavčenrt gostiM na Vranskem latrtje Ukmar Joče, njegov bral % Ukmar Ivan, LeSntk Jtfrll Jer-, man Jože, Strajbar Anton In Antan Umstnik: Sfeuptio .so pofA' ‘ li h>dl v Zupanovi goatthti S I vlito tet btlb ves čas mtfiii. le V dru-gi gostilni je Ukmar Ivap ViprbSal Strajharja Antona a*i so rea J»' v or ti* fantje obBublM: štetan vina zato, da bi JHi Skajbarfevt tovariši pretepli in vrgli pri Ceretu ves-Udanite vi. 6e nc bomb hi. Po teti besedah sta oba Ukmarja skočita za Jermanom tn Hrastovcem, ki sta bila že zunaj ta - »čele so padati klofute. Ukniaf Jože je Jčitnatto udaril dvakrat * pestjo okrog nšesa In ga Zbil M tla, nato pa se Je sipravtl s svf*rrt bratom Ivanom nad Lešnika J0- rija ter ga obdelovala s pesti«1* dokler se ntso vri trije preriti kbmen navzgor v temo. Med te^* ko je Jerman .lože stekel po orožniško pomoč, je Ukmar Jože z nožem obrezal LeŠnflta Jnriia V° vratu, rolkah In obrazu. Smrt^ nevarno rano mu je prizadeja’ 6 na vratu, vse! česar Je Lešo* že raslednjl dan, na Veliko noč ob v. nri dop. — v celjski bolnici Ukmar Jože je bti danes obs®-jen ne dve teti roblje, 600 Din po* vprečnine. 1680 Din pa mora P,n' Čati Julki Lešnik za stroške. Prr javti Je priziv tn revizijo. 7. V. 1906. »GLAS NARODA« Stran 3. ——Ju Nov tip: lahkožlvka in možača Profesorica ga. Željeznova o današnjem in bodežens tipu matere j Ljubljana, 6. maja. RrofesarJca ga. Matrtia Željeznova—Kokalj je včoraj v okviru Ju-gosilovanske majke predavala v Kazini o zanimivi temi »Mati nekdaj m danes.« Domovine prvi steber Ivan Tavčar je napisali o slovenski kmetici: »Slovenska kmetica, še vedno tc premalo spoštujemo. Podobna sl muli, kd zgarana in odrgnjena vozani po anda,luškem skalovju. Pridna si pni delu, vedno si v skrbeli, da bi se ne podrl kak steber hiše, da bi mož ne znosil preveč v pivnice, da ba se otroci ne Izpridili. Malo imaš od življenja, — uboga ti mučenica 1 A tvoja je vendar zasluga, de je tlačena m raztrgana slovenska domovina ostala skopaj! Te domovine prvi Steber sl tk: slovenska kmetica, ki StMŠ'-iiavaduo na stanarin pod raztrgano odejo in ješ. kar možu. In Otrokom os-tanei« Tl moj fant! Ivan Cankar je pa v novelici »Dateljni« mojstrsko povedal, kaj Je mati: Mati JĆ koruzni močnik od dne do dne, od tedna do tedna. Morda že več ne ve, đa je bel krnh kje na svetu. In jaz jem da-teHnel Za groš dateljnov, tfeh ru-uitoih. cukrenih!• Na srcu ml je ležal kamen. Težak Je bil in strašen m Še solz Je bilo sram. da bi ml »fle segle v oči. A Domov sem prišel že pozno po kodlu. Mati mA Je prinesla ješpre-n}a, M sem ga rad Jedel. A koma1] sem pokusil, že sem potožiš leseno. Žlico na mteo, mrzel pet me je Corkorna oblil po- vsem životu. Kaj tl je? Je vzbkmtir mati vsa plaha,, Nisem sl- je upal pogledati *es> sem vedel,- da hi bil takoj Če bi hrt videl tiste oči, W to* lako zvesto Izpraševale, da M Je Čfovek Izipoveoal do kraja, ko gain.nl vedel kako. AH nagnila se Jo k menk vzdignila- ml Je obraz z rok ama tn videl sem Jo "Vso bledo, kakor od milosti božje obžarjeno. — Mati^ joj maMl Udarit sem s čelom Ob mko hi htaem. vedel ničesar več. Ko sem se zdraimH, Je bil materin obraz tesen bi bolan, 7-,Povej 1- Je ukazala. In Izpovedal sem se kakor pred JtpovodfKkom In Bogom san*n: DaH so mfl groš, Čisto nov, svetal 8*08. Ra vem ga ntsem prinesel, »e povedati vam nisem mislil, za-^vvJl sem ga po hudobnem, da-ftDttov sem sJ kupil. Nič ne bodite I***, saj bom umrli j'£etor*t se Je zigodllo nekaj selo rednega. Mati me je prijela na ra-*•0 za obe roke. Šla Je z meno) b»«k hjbe v kot pod razipelo, tam *9$, Je pokrižala trikrat po vrsti. n*oJ fanti« je rekla, Nato je J^^glas zajokata, sam ne vem za- Cankflir, k»J je |"*b. Kratk« Je novelica, toda če 1 to analizirah, hmrno gradivo za Podavanje o materi, o tatvp tistega kj nam Je moškim lo Ava neitmljlvo, tistega, ki je v m,5l, srcu In telesu vsdke ženske „ v njej gospoduje »raterhiski Prekmmiea... (Ja. predavateljica je govorila o materi, kakršna je bila nekdaj, 'kakršno tuaim prikazuje zgodovina. Shšali smo o vzornih mate-nah, ki so rodile genije h navadne tjudi, o vlogii matere v zajedoi-cah od srednjega veka do — svetovne vojne. Qe. predavateljici sc zdi svetovna vojna prelomnica tudi za tip matere. Res je, da je svetovna vojna nekak mejnik v življenju evropskih h drugih narodov, toda pozabiti ne smemo, da te sama svetovna vojna posledica ali rezultat nekega socialnega dogajanja, kJ Je dozoreval že desetletja pred vojno. Svetovna vojna ni vsega kriva. Le na dan je prišlo z njo marsikaj, kar je bilo pred njo prikrito, le raalilo se Je in objelo s strupenim dihom najširše mase, kar Je bilo prej lokalizirano. Sicer pa se moramo vprašati, ali Je narod kriv za svetovni,pokolj. Kje so pa tisti, ki so pred svetovno vojno odločali o moralni usodi množic ? Kakor riba smrdi tu-« zajednica vedno pri glavi. Vladajoča, odločujoča m vodeča plast1 narodov pred vojno je izgubila; stik z narodom im se valjala v zlatu, Iztisnjenem iz žuljev naroda, misleč sl, da za ryo pride lahko vesoljni potop. In vesoljni potop k res prišel I Tipi današnje matere Po svetovih vojni so se torej začele rahljati vezi, ki so narod vezale v etične skupine s svuimi vrednotami. Mati in materinstvo kot svojevrstna biološka to stična vrednota to bila na jeziku vseh milijonov mater, kj so rodite vredne sinove in hčere, bila po je v njih srcu In duši. Učenih knjig In predavanj o materi to bilo, in vendar so bik matere resnične mate-ro, take. kakšne nam jih Je opasal (jtankair. Zopet ne smemo pozabiti, oa- vrednote ustvarjajo zdrave za-jedntee tnarodl) s pomočjo skrivnostne življenjske sifle 'n Instinktov hi da vodeča plast naroda te vrednote, ki jlli posameznik sam ne more ustvariti, negujejo na ta ■načiiiL da jih oživljajo od gvieia-dje do generacije s pomočjo šole. zakonov, zavodov vseh vrst. skrbijo za gospodarski napiedek In bkgmtanJe Itd. Lahkoživke In ir=eža<$e Po vojni jc bil mlad naiaščaj vržen v življenje, ki mu niso kazale vzvišen pot in cilj zajedmiške vrednote. Mladima se je znašla v življenju, ki ga usmerjajo nizki nagoni, ki jc v bistvu uživanje iz dneva v dan brez odgovornosti za bodočnost. Skratka mladina je morala živeti v življenju, ki tej mladini ni pomagalo^ da bi se znašla in se Izoblikovala v etične osebnosti. Nasprotno: življenje danes fanta ali dekle korumpira do dna duše. Tako je korumpiralo tudi del deklet, da iz njih niso postale dobre im vzorne matere, temveč — lahkoživke In možače, to je pomožatene žene, In prav ima gn. .predavateltca, če tedfc da bodo lahkoživke im, možače tip bodočih mater. Le to bi ntorahi poudariti, da ustvarja take tipe danes življenje samo, katerega poedkiec tie more spremeniti; temveč gre tu 2» zgodovinske pojave regeneracije ccKb narodov, torej za socialni in soetotoški problem. Naj mati svojo hčer še tako dobro vzgoji im pri-pravi za vzorno mater, ko. bo dekle stopilo v žflvljemje, ko si bo moralo- služiti - samo svoj kruh v pokkeu primer. bo življenje močneiše hi jo bo poigoltnilo. .. S tem v zvezi so vsi drugi problemi, ki se tičejo inater. kakor bela kuga. nezaščitena mali In delavka, modne norosti, manikirani nohti ločitve, poteipiištvo in brezposelnost, izkoreninjenost. nesmisel za gospo-m' donvai'«1 it«1. Naloge za bodočnost Kaj storiti ? se je vprašala ga. predavateljica. Ustvariti ie treba tip jugoslovanske matere, kV bo zavedna, moralna m izobražena. In to s pomočjo šole In posebne vzgoje mater z državno vzgoji); s posebno žensko vzgoje« z zaščito zakona to rodbine rtd. Vse to se za žal ne da doseči s preda vem ji. To so problemi zajed-toc to vrednot, ki gompodirjejo nad -vseito zajeAiKarji. Skoda, da po-edtoec ne more irstvariti vrednoto, toi zavlada nad vso zajednico hi njenhn članom kaže pot v bodočnost. Teg« za tudi država ne more storiti! Le narod sam Jz sebe ustvar ja lake čudeže, nn fft način, da izloči, kar je gnilega v njem. Na pogorišču pa vzklije novo Življenje to tudi -nov ti® matere . . _ nek. Za poškodbo -15.000 dinarjev Celje, 6. maja. Umi 18. septembra so se okob polnoči vračtiH od kožulianla koruze 29 letni Omeirza Ivan, 51 let-iti Cereneltč Franc, njegov brat In svalklinja. Kožuhali so bili v A-novou pri Vidmu pri posestnici Pleterski Urši. Odhajali so seve-da nekoliko pijani. Brez vsakega povoda in beeed Je med potjo Omerza z dolgim bukovim kotom udaril Černeliča po glavi, da mu Je udajec vdrl Idbanjo in Je prišlo do krvavitve možganov. Omerza Ima Že deset kagni. Priznava, da je udaril Černeliča 3 kolom po glavi, vendar pa pra- vi, da Je CemadK njega, že preje po ram*. C er na tiču se pozna precejšnja vdolbina na levi strani glave ter zaradi! te poškodbe ne more sedaj razločno to pravilno govoriti. Počasi spravlja besede Iz sebe to zahteva odškodnine 15 tisoč Dtn. Sodni senat pa mu prizna le 5000 Dtn tn obsodi Omerza Ivane na 1 leto 2 meseca robile ter 600 Din povprečnine m n« 1-tOft 75 DWl 7« 0-T.r>*1re Vilni«-«' »Pri nas ravnamo s kuharico talko kakor da spada k familiji.« »Vktiš, tako dobre kuhauke pa ml nhnamo, mB moramo ravnati ž njo veliko 'boljše 1« Ljubljana, 6. maj Današnji ljubljanski trg jc pra odlično založen in je blaga obli na razpolago. Ves trg je v zala. men ju pomladi, na vagone je pt> vih pomladnih cvetic: »ključar nic« ati narcis, šmmnntiic vijoltd^ da vse didi Po pomladi. — Gospod, osem šopkov za o4 dinarček. Tako že res ne veš, ali tele d^ klice žive res od božje »6tim.eetL prodajo itak tako malo, da j0 fii za pot premalo, kaj pa šele s£$ vlak. — Gospod, cunjo za ribati ? Pđ ti pomoli kos jirte pod nos. Za dinarček dobiš cunj da bi la »poribal« kar pol Liubljane. tako gre dalje po vsem trgu. — Gospod, boste finega koz kia, kito zn 15 dinarčkov ? Lepo n,« vso moč vabljivo ti visi ut ga kozlovska para, Bog ve na______r. terem krožniku bo izpuhtel v pni* jaanem vonju gurmanu pod nofl, — Gospa, jajčka, lepa. debela, dvajset za enega kovača, iutri bon do že dražja1 Gospa ugovarja, čee da so predrobna, pa kmalu tugf jitičarica odgovor? Veste, goej>% nojeva sicer res niso, vendar m® doMte debeleišlh po vsem trgu. Graha dobiš polno kilo za 6 dl* narčkov, isto ceno imajo tudi krompirček In na lat*, čebula jg Pa že malo cenejša. Za 5 Din tl Jp naloži brhka Prekmurka en kilo. gram. Ja pa Češnjice! Kar za 6 do 10 Din kg so že. Kmalu bodo skotrad zastonj. v Tam ob Ljubljanici domujejo mesarji, naš ponosni stan. Gov«* dino vnam ž* dajo zn 6 Din za W-iogiam, seveda gredo Pa cene v*-je — do 10 Din, za to ceno pa 'dobiš res že fino robo. '»Angelci bi jedli ko M bneli ustka...« bm je de jat cvet našega mesarstva. Teletine vam pa nalože za 8 do 14 dinarjev za kg. Druga roba je pa po takihle cer mah: Limone po 50; pera; pomflu ranče po dinarju, sir kg od Iv do 24 dinarjev, surovo maslo po 20 do 26, dinarjev. Prest« ti nato" šijo že tri xa en dinar, Pa še pral! dobre so, prava škofjeloška sp** cialiteta. Tudi ižanske bige so ») pojavile n« trgu Semenja pa toliko, da bi lahko posejal kar v$fd ameriško farmo. Ne ve* „umetna svila1* Peski producenti »o na merodajnih ntealib stavili |>re«llog, naj bi ee odpravila' OKiuriU« »umetna svila« oziroma »blago- Iz umetne svile« — T svrho boljšega razlikovanja prave avl" le o etroma blaga Iz prave svile —. la naj M ee ta označba nadomestila i imenom »rajon«. Označbe »prahi* svila« — »svilen popelln« — »svHO" na georgette« - »svilene nogavic«« naj bi bile pridrla ne samo tleti volil, ki je v resnici izdelana h niti grlio« prejke. Označbe »rajon« se postulu-jejo ie v mnogih drlavab, kake« V Zedinjenih državah Amerike, AngHIl, Franclji, Španiji in Italiji. Označba »umetna »vila« je v Bolgariji oj lani prepovedana. Dve sosedi se pogovarjata: — Ste že vedeli, da JembeJa Majorjevi vse blago na kredit/ — 0*4x1 to veste? — Kadar pride inkasant k nam zvoni vedno tudi pri njih. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 10^ Pinvi potapljač je srečno prisipei ‘Ostalim v globino. Zdaj je bila vrsta na drugem Ijaču. Počasi; se je pričel čati v globino, tedaj pa se je pojavil morski volk. jack, ki ni utegnil znova naba-pušike, je opazil nevarnost, je grozila njegovemu, nič hu-sluteč&mm pomagaču. — Naje potegnili] izza pasu ostro, sekiro in planil proti poša-ki je bila že tik svoje žrtve ostra sekira, vodena od sigurni močne rolke, se je globoko ila v telo pošasti; močan cu-k krvi se je vlil iz zevajoče e. Ta nenauini napad je razj.aril norskega volka. BiKiskovito se je iašuikal in hotel z repom pobiti lapadlaca. Toda Jack se je hitro ►dmaiknil v stran in ogromni rep e ^strahovito treščil ob sikale — edaj pa se je Jackova sekira polovno globoko zarila v trup polasti ki jo je zdaj onemoglo vola nesla na površje. Končno je Jack tudi prispel k ivtijim tovarišem, in zdaj so nemoteno nadaljevali svojo pot po morskem dnu. Po daljišii hoji je odredil Jack braSi .odmor. — Sam pa nikakor imel miru im neprestano je ho-flil'nkbikrog. Naposled mu je uspe jp, 1 povzpeti se na neko,' dokaj Vtenko1 ‘skalo; odtod je s svojo električtio svetiljko Osvetiieval blkolico. toda mlkjer ni našel sledu b ladji. Sip us til se je s skale, in obšel meki vrh, ki mu je bil zastiral razgled; " in 'tu je začuden obstal. V dalija vi je zagleddl hrib — ves E pire č v rdečkasti svetlobi, kot 3a bi gorelo morje. Nenadoma ha je ta čudna svetloba izginila, Čeprav je še nekaj časa gledal v tisto •smer, ni opazil ničesar več. Počasi se je vrnil k svojim tovarišem im so nadailljevali svojo pot. Bill, ki je stopal poleg Jacka, se je naenkrat pripogni:! in si Ogledoval okrogel kamen, obrasel z algami. Jack je radovedno pogledal, Jtaj je vzbudilo Billovo pozornost in z začudenjem opazil kos kam-fBtaga stebra. Tu v globini, sledovi dela člo-v^ških r ok ? Začudeni so. vsi obstali. ', V ŽAREČEM MOR.IL To,* kar so potapljači zdaj za-jdcdittli.- j e bilo zares zelo nena-vSkIh-o. Na ■ maji mr ravnimici, do katere «0 'bii zdaj ■ prišli, so zagledali ostanke nekakšnega hrama, in ko Sp korakali dalije, so vedno bolj Jkjgošto naleteli na ruševine kam m tih ipoislppij. Pred tisočic liji je neznan rod Mjnadiii to mesto in v njem prebival — dokler se ni vse pogreznilo v morje. Ali ge bajka o nekdanji Atlantidi, mogoče vendarle resnica? Toda zdaj ni bilo časa za taka premišljevanija; potapljači so škofi ruševine hiteli dalje in prispeli do ogromnih, dive nagimade-nih sikal. P redno pa so izginili med skalami, se ,ie Bill še enkrat Ozrl: na to skrivnostno mesto rn otrpel od gtozd 'obstal. Ruševine so zdaj bile ožarocae od nenavadne svetlobe, tako kot da bi gorelo morje. Opozoril je Jacka, ki je takoj spoznal grozečo jim nevarnost. Znano mu je bilo, da so tu vulkanski izbruhi dokaj pogosti in da bodo zdaj sami .priče takega pojava — ako se bodo sploh se mogli živi rešiti odtod. Vedel je, da se bo žareča lava v morju ohladila, toda če bi vulkanski izbruh trajal dalj časa, se lahko voda toliko segreje, da zavre in potem jih čaka le še strašna smrt. Kako se izogniti tej nevarnosti? Vrnitev jim je bilo onemogočena, ker jo jlim je preprečevala razbeljena lava. Edina rešitev je bila zarije »daj v tem, da kolikor mogoče hitro prehodijo skalnati greben, ki se je dvigal pred njim", in se tako čim bolj oddaljijo od kraja vulkanskega izbruha. Na čelu svojih pomagačev je Jack hitel skozi razpoke med skalama, ki pa so bile mestoma tako ozke, da so se komaj preriši skoznje. Hiteli so dalje in dalje, voda pa je postajala čedalje bolj vroča... Molče so korakali med skalami, toda prehod skozi skale je bil tako vijugast in razdrapan, da' So se le počasi oddaljevali od bruhajočega ognjenika. Nekaj potapljačev je že pričeto omagovati. Še nekaj časa in vsi se bodo zgrudili na tla in za ve-. dno počivah na morskem dnu. Zdaj je omagal neki potapljači in Bill ga je moral podpirati, sa*, ma da ni zaostal, kjer bi ga doletela sigurna smrt. Kmalu je omagal drogi. Jack ga je pograbil in,, vlekel dalje, neprestano iskajoč. rešilne poti .te grozeče nevarnosti. Zdajci ipa je Jack kot pribit obstal — v luči električne s ve til jk e je pred seboj zagledal gladko, črno steno, ki se je navpično dvigala prod nijliim. Pa ne da bd Jam ta stena zaprla nadalfai beg? Sa/j bi bili ted'aij vsi izg 11 bijem 1 Bri tej misli je postalo Jacku tesno pni duši; hitro je begal šem in tja in razsvetljeval nenavadno zapreko. A že mu je odleglo. Pri iskanju "prehoda skozi to steno je naenkrat opazil majhno železno lestvico, im kp,Vib „ves začuden »osvetli ob steni,.'pavagigr,' je videl, da so nailetllli pa — potopljeno ladjo! Pohitel je nazaj in pričel tresti svoje pomagače, ki so vsi izčrpani brezbrižno sloneli ob zidu. Dal jim je znamenje im vsi so mu sledili do železne lestve in odtod v nojramliost ladtje,- kjer so se zaprli v neko kabino. Voda vt ladji je bila že povsem hladna in vsi so vedeli, da jim tu zdaj ne preti nikaka nevarnost več. Kajti če se dobro zapro, ne bo mogla vrela voda prodreti do njih in tako bi tu počakali toliko časa, dokler se morje v okolici ladje zopet ne shladi. Jack pa nikakor ni mogel mirovati. Zapustil je kabino in pričel preiskovati ladjo. V nekaterih kabinah je naletel na trupla utopljencev,' žrtev, ki sc niso' več mogle rešiti. ' Ko je tako pregledal kabino za kabino, je naposleg prišel do kabin, kjer so prebivali kapitan in častniki ladje. Tu je s posebno pozornostjo vse pregledal — iskal je ladijsko blagajno — toda nikjer ni ničesar našel. 2e se je hotel vrniti k svojjm ljudem, ko je na koncu hodnika opazil majhna železna vrata. Stopil je še tja pogledat in z veliko težavo je odklenil vrata, v katerih je še tičal ključ, ves zarjavel in izjeden od morske vode. Takoj se je uvaril, da je našel, kar ie iskal. V kotu majhnega prostora je zagleda! veliko blagajno, ki je zavzemala celo stran, vse naokrog pa je bilo mnogo lesenih, z železom okovanih in zapečatenih zabojev. Tudi v ključavnici blagajne je našel ključe — očividno so hoteli še v zadnjem trenutku rešiti zaklad, pa se je ladja bržkone prehitro potapljala. Ko je odprl blagajno, je v njej našel mnogo kovanega denarja in pa nakita, ki so ga bili potniki dali za časa vožnje ladijski blagajni v varstvo. Zadovoljen, da je srečno našel, kar je iskal, se je Jack vrnil k svojim tovarišem, ki so se medtem že dodobra spočili. Zdaj je Jack premišljeval, kako bi se vrnili na »Teror«. Ali se je morje že shladilo? Bili je odšel iz kabine in se povzpel po stopnicah do vrat, ki so zapirale izhod na palubo. Previdno jih je odprl in se globoko oddahnil, ko je videl, da se je voda skorajda že povsem shladia. Hitrostni relcsri Londonski listi poročajo o prav ca tem hitrostnem rekordu, ki ga je postavil slon. V Hazanibegh-u (Indija) je' neko žensko pičila strupena kača. Ta naselbina pa je oddaljena 135 km od bližnjega mesta, kjer je bilo mogoče dobiti serum proti strupu V tej stiski je zajahali Indijec slona in vrli slon je tekel, kar so ga noge nesle. In premeri! je to dolgo pot v' pičlih, treh urah; torej je tekel s hitiroštto 45' km na uro. Dospevši v mesto, je mož pohitel v bo'ni-00, kjer je dobil serum, najel avto In oddirjal nazaj. V zadnjem hipu so ženo še rešili._________ Astrološka napoved za 7. maj. Dan je v neprijaznih aspektih.,'. Pretijo prepiri in sovražnosti. Ljudje so na tak dan nekam razdraženi, naglojczni in nevljudni. Z ljudmi, ki so sploh razburljive narave, boste Imeli danes nevšečnosti. Bodite danes previdni v poslovnih zadevah, ne prenaglite se — važne stvari rajši odložite. Potovanja danes tudi niso priporočljiva. Pazite tudi na svoje zdravje. — Slaba konsta-lacljia Lune bo vplivala tudi danes neugodno na zakonsko In ljubavno življenje. Značaji moških kakor žensk bodo podvrženi ostri preizkušnji. Samo ljubezen, ki premaga take kritične faze, ki se po.iavlja.jb v teh dneh, ima veljavo in vam zasl,gura življenjsko srečo. V nasprotnem primeru je pa, bolje razmerje razdreti. — ne bo nikoli srečno. Iz domači!* gajev MIRAN JARC: Modre dalje Pojoča je noč, da bi izkoprnell Fantovska pesem se v dalje raztega... Čudna bolest prevzema me vsega..-O, da bi se som pred sobo oteli Esa ogromnost neutešitve divje v srce se mi zagreba. V svoji nemoči bi kfiknil do poba v slraSno vsemirje: rešitve, rešitve/ V brezbrežja hrepenenja lijo... O, da zajamem jih v težkem zvokul Ah, kakor drevo sem, ki vanje vetrovi btjo, a ono razjeda se v svoje nelzraznosti joku. ® k/V k / \ v ' Miran Jarc, rojen 5. julija 1900 V Črnomlju, je izrazito pesnik najmodernejše strujo. Čestokrat zaide v najgloblje temine ter prikaže fantastne slike- duševnosti. Z vso brezobzirnostjo razgalja. potem te temine in izzveni v eni sami želji: dati . človeštvu, novega človeka! Jarc se bavi, tudi S pripovedništvom. Znani so njegovi prevodi iz ruščine in francoščine. Po, struji svojega ustvarjanja spada Jaro, med okspresijoniste. Odlično se Jar,o : udejstvuje tudi kot pisatelj za mari-. jonetna gledališča , ter je napisal -Ž0 lepo vrsto lutkovlh iger s. prav lepiiii; uspehom. ' ~ -i> Rame S8®y|ee., v Državi Paraguay in Bolivia sta zdaj izmenjali vojne ujetnike izza zadnja vojne za Oran Chaco. V Paraguk^n je bilo ujetih okoli 150.000 Bollvijdev, . od katerih je med tem x4500 pomilo na raznih boleznih, dočim jih je 5000 pobegnilo. V Boliviji je bilo ujetih okoli 5000 Paraguajeev, od katerih jih je 1500 pomrlo. Kakor poročajo iz Prage; je bil'■pripeljan v otro širo bolnišnico V Preradu trileten dečko, ki zbuja veliko*' pozornost zdravnikov. Dečko' je popblnd* ma normalno razvit, Ima piv irtočač basu podoben glas. V vasi Mala kladuša pri 'Banjaluki je neka muslimanska kmetica ‘ rodilk četverčke. Trije so prišli živi na svet, četrti pa mrtev. Kakor poročajo iz Carablilrika, jo tam ..umrl Arabec po imenu Kadtfur ben Hadi ben Abbas v starosti 140 let. V Kodanju je umrl rentnik" S. P-Jcnson, ki je zapusti državi Danski zanimivo zbirko. Jensen je namreč zbiral zobe slavnih oseb. Nabral j0 150 zob, mod temi je tudi en Napoleonov kočnik, ki je najbrže pristen. Manj pristen utegne biti zob Bodho, - ki ga Je Jensen prod več loti kupil 1 za 2500 kron od nekega budističnega 1 menihu. __________________ — Koliko stane pri vas garažu za eno noč? — V zakurjeni garaži 180 Din, v nezakurjeni 120 Din, v zaprt 100 Din, v odprti 50 Din. — Pardon, koliko bi pa »tato. če pustim avto zunaj na pol j11 ' Režiser fiiihnefoemu igralcu: — Dobili site dvojrulikri, ki vas bo .sedaj zamenjal pri vseh opasnih sce nah; ’ . — Sijajno, maj om,aedj«j inieflloo®0' n« odide domov in se pobrit* z mdr ženo radi nove oblekel Ko dež zalije vso Ljubljano Ljubljana, 6. maja. Ob dote v neb dnevih poslane Ljub-ijana vsa mrka to vaspana, nafti viti meSOanl se stiskajo v postelje ter uv-epe spanje pravičnega, samo 6e k&k-ina prav posebna senzacija bi jih utegnila razgibat! ter razmajati v njih spanju. Kavarne se 8o utegnejo na-potoltl. tudi gostilno pridejo vsaj delno na svoj račun, rekord Ima pa vsekakor naft ponosni nebotičnik. Ko letijo nad vso Ljubljano mračne megle, se tl kaj tali k o pripeti, da boč gori lepo v soncu, če to drugače no, pa v soncu rdečih reflektorjev v baru. Ob nedeljah popoldne si prizadeva uprava nebotičniSke kavarne ustvariti Up ljudskega bara. Mamice pripeljejo y bar svoje najmlajče damice in gospodke, da občudujejo vse te čudei-b« vragolije artistov. Zvečer pa postaja le vse bolj resno. Marsikatero mesto nas lahko zavida ta vsakokratni program tu gori. Za malenkostne Matke le lahko občuduje* prav svojevrsten. pa vendar svetovni program. Sedanji program se odlikuje prav peeebno, ker nastopajo sami jugoslovanski umetniki.. Ze prvi dan so nafti tneMani- zavohali to prednost to napolnili bar do zadnjega kotička. Vse neitUipne pričakuje, kaj- bedo dali domači umetniki. Bodo li ljudje razo Čavaui? Kmalu nastopi prva plesalka, Krna Klaro. -V elegantnem valčku prva utrdi dobro mnenje nas vseh. Drugi nastopita dvojici Viktorija in lTe4y (Beg ve, kako domače imata sicer?) V. lepem ter presenetljivo skladnem Hgeta prvo navdučenje. Tretji nnetopi Mttion e svojo partaerioo. Kretski je njim ples, ki pa preide v pravo akvohaeljo. Joj,, če bi mu plc-ealka padla iz rek, razdrobi ee »a miti jo« kedčkovl to vsi ti nastopajo Se to Se, dokler ne pride na vrsto domači komik Hugo Hugo. Tudi . ud znamo- povedati marsikaj s mečnega, toda kar ta >dro-je res »ijMo. Ko preeeba, gre baru ea sam vahKk Skoda, da Je *e nehali Takega komika bi se res ttovelt. ne naveličal poslučatl vso •toči Hamor je v teh Časih-čtoveStvu tako potreben, vse je tako taloetno, r*e tako turobno, stopi enkrat gori * nebotičnik, pa boš vsaj za trenutek bosabil vso mračno vsakdanjost ter 66 enkrat poftteno nasmejal. to vmes ti švigajo elegantni nata-••ejt, fantje se res tip-top. čestokrat **“> le občudoval to eleganco kre-pa v tem prav -nič'»e izgubijo prijetni domačnosti ter prijasoostl. •‘o programu se razvije ples. Tudi v Ljubljani znamo biti elegantni, si *t»ltik ko gledaš vse te pare, ki »e y*ttje po pisaiftču. Marsikatero srčece e® >*ge tu gori, marsikatero prijmlra y varao pristanlčče... Kralj Faruk v Kairu Alekean<|rjjaj g maja. Danes je dt * Aleksandrijo novi kralj Faro' N °*1 K nadaljeval pot “ > spremstvu Članov vlade. Stavke v Špani!! «. maja. d. V VaiHedo Z? ^ Cadteu je iz/bruhnlln. gene-stavka. » Kpeciolistlčni lapli Is rentgene-|®8 k je nagunuval v epšokai dritavnl ooimsAnivi v Ljubljam g dvr Voksolj čteldamol DOLENJSKE NOVICE V znamenju javnih del O težkih izkušnjah radi železnice — Dajte nam Še javnih det Novo mesto, 6. maja. Prvi je naš list že 27. septembra tonskega teto objava veselo vest, da so dela za gradnjo prvega dela proge St. Janž — Sevnica oddana in sicer gradbenemu podjetju inž. Dukič m drug. Vsa naša javnost ie sprejeto to vest z zadovoljstvom na znanje in k, tu pa. tam so se še pojavljate govorice, da z železnico kljub odobreni ticitaorji ne bo za enkrat nič in da so bfli Dolenjci z vso javnostjo vred zopet enkrat pošteno potegnjeni. No, pa se je izkazalo, da nevesela novica ni bila točna. In da se je potrditev oddaje gradbenih del !c za nekaj dni zavlekla, ker je ministrstvo prometa zahtevalo od tvrdke Dukeč in drug, predno je definitivno odda delo, t.;*e obveze, ki so šle preko pogojev licitacije predvsem pa glede dobave kamenja za zktovo predorov. Kmalu pa jc bila odstranjena huM. ta nevšečnost in po obojestrauskem sporazumu je tvrdka l>*ič bi drug pričeto z gradbenimi de«. Težke izkušnje, imamo res zaradi te železnice in mnogo jih je ki ne vedo, da so gradben« dela na prvem delu proge v polnem teku fn da na terenu vihti nad 700 parov delavskih rok krampe in lopate, m- v divje romantični soteski rečice AAirne pripravljajo železno cesto, ki bo v najkrajšem času zvezala Dotoni-stoo z-vsemj našln* centri gostro-darskega življenja. Zanimivo si je ogledati- gradbena- dela na terena, saij je za nas gradnja te železnice senzacija prvega reda, tako K<> spodarska kot tujsko prometna,, katero Čudo si hodijo obedovat naši gospodarstveniki In izletnike od blizu in daleč. Najzamnivejši je ogled gradbenih del pač na de-" kmii dan, ko vidiš in opazuješ armado pridnih delavcev, Id bi bili sicer brezposelna.' Sele tu občfl-tts blagodc)«! vpliv f javulh del pri'pobijanru brczposelitosti. Zato je umestno, da ob tej prfliki ponovno stavimo zahtevo po javnih delih, pni katerih se naj zaposli za naš denar naše breaposelne ‘delavce, ki odMaroajo mani vred- ne brezposelne denarne podpore jn zahtevajo samo deto in za po-šteriiiii delom kraha.. Eminentna važnost javnih del obstoja tudi v tem, ko vloženi kapital v delo preko delavstva pride na trgovca, obrtnika en kmeta in oplodi ne samo neposredno dkotico, ampak vso pokrajino, ki tudii vsa v obliki davščin plačuje javne dajatve, ki so vir za triamoranje javnih det. Moralna vrednost pa se kaže posclmo med nilarkno. ki hoče delati in ustvarjali, ne pa v hrezdeb« uživati milostne podpore, ki odvajajo mladino od dela in uistvarjajo iz njih poklic rte berače in tteiamiržneže. Zato proč z brezposeliMtti podporami, ki naše mu gospodanstvu ni delavski morati. te ^oduiejo! Dajte pa čim več >avnih del. V takem razmišljanju me je l>ot privedla preko Cl »j al TarebnjeKa in Moikroaioga do Pijavk;, odkoder sem jo že pod no^S imhnil v -Tržišče, kij ur je v znan} om gostoljubni Prijatljevi gostilni glavna pisama gra,(Tbene tvrdke Dukič in dimg. Na potu sem srečal trume delavcev, ki so se vint' čidt na svoje domove, deloma šcntiaiižkaga rudnika v Krrnetjif, še več pa s terena nove železmt* ce. Sami resni možaki in fantje, kti so ob vsej trdoti napornega de* la veseli. <$a so dokončali žepe1 en dan, ki vsak pomenja, čepca ne nronda njim samim, pa vsa njih potomcev. začetek bol|še bodočnosti Vsa dolina je res v pričakovanji! boljših dni; vse gospodarstvo ti! življenje sc je razmebnflo žc se* daj, kar je opaziti posebno v Tp1 žišču. kjer posluje tmti pisarna ministrstva s svojo terensko se«. cw> ki stalno nadzoruje gradnjd lxoge in pe, kot sem žc omenil, j<* v Tržišču glavni stan gradbenegrt podjetja Dukič "m drag s šet-mžc-njerjem g. Fc-rdnandom Uadonl na čelu. Upam, da N> za našo javnost kaj povedal; taw jo bo zanimalo. 1 Važnost posvetovanj v Beogradu Beograd, 6. maj*. Po sinoŠai seji vodilnih državnikov Balkanskega spo-rasuma je predsednik vlade dr. Milan Stojadtoovič iijavit noviitaijcm: Dokončali smo glavno delo to lahko vam redom, da smo opravili velo koristno «lek> ta vse balkanske narode. Dance ‘bomo sestavili le fte končni komunike. Predsednik grftke vlade in minister i* umanje sadeve Metaaas je iajav« novinarjem: Popolnoma mo se aedi-nlll glede grčko-jugoslovanskih odnosov v okviru baikanekega eporanuna. TurftlH xuna#ji minit ter Tevfik Ru-šdi A ras je iejavil: Razjasnili smo mnoga vprašanja, ki eo bila na dnevnem redu. Nadaljevali bomo * delom, -kas pa ne pomeni, da smo naleteli na teškoče. V Beograd je prispel čcftkoetovaški umanji minieler dr. Kamti-'Krofta. S tem bo sačel iaee«lati tudi »vet Male avete. Posvetovanja ministrov, balkanskega sporaauma Tiluleeca, Ruždi A-raaa, Melasa in StojadinoviČ* so bila uvod lenevskemu sestankn Druilva narodov. Zastopniki BoUkana bodo ob tej priliki nsatopltl stolno v smUiu balkanskega sporaauma. V Ženevi bodo namreč 11. L m. raspravljali o valnih mednarodnih vpraftsnjih to baš earadl tega pripisujejo sestanku T Beogradu'veliko važnost. Enake važnosti je tudi konferenca Male antante, ki je takoj sledila konferenci balkanskega s pora nima v Beograde. Nevi angleški kralj je že potrdil sunke sa evej moeogram. Na levi vidimo na sliki kraljev roonogram, M je splošne v raki ks ee s njhm označene tudi državne zastave In grbi. — Monogram na desni je posebej določen za brltskt imperij, slasti sa tadlje. Balkanski sporaeum je važno v pran Sanje, ki se tiče naravnost sporam-ma med Jugoslavijo in lulijo, ter želje Bolgarov, ki hočejo izhod BS Egejsko morje. Svet male antante pa se aanlma »lasti za rpraftanje Hab-sborgovccv la vau#e«a*. Bietvenl problem Male zveee je pa fte vedno vprašanje reviiije ■ mirovnih pogodb. Balkanski sporazum in mala antanta smatrajo. <1* bi pomenila ta revizija vojno nevarnost. V Beogradu tudi mislijo, da ee usoda Avetrije ne da rotili brez Italije In držav- Male astan-vte. Tudi albanske vpraftmije jo važno . za Balkanski sporazum. milijonarka Leodonsk* in newV<*tit!a poBeeja jc vodila skupno prchdmvm k-m jo nu «s*o angomeien načm »gMido arneaišk« mikjooairii* Ueso« Draper, soproga booteoidtega tekstilnega lo- vaseerja- Gospe" Draper sc je v New Y<*ku ukrosfa na pw* aeme- njeoa v Anglijo Ko pa je parnik prispel v Soo4hš*nptorv mišijonarke ni bilo nikjer. Sopotiuki trdejb. da je neka šoneka emti oceana padla a# pa skotila v morje. Kapetan pa je Iz-jwvd v Soutiiaimplomu, da nobeoega ■ pasažurja. W >>h je v New Torku sprejel na krov. ne pogreša. Policaja me zaenkrat pred uganko. Računal pa z možno«*jo, da je g”*!«' Draper, lii je v Nev Torku zapustite kratko ptrHovdno pismo, vtihotapile na parnik ko* eflep paealir ir med vožnja tovrAite samomor. - Prva prireditev Sekola I. v tem leto bo velita pomladanska zehava, ti bo v nedeljo 10. t. m. popoldne In zvečer na idilično ure jemem tetinem tetovadišču v Koseskega trici. Ve*op ra nabavo bo proe*, zato vik Stko- ti pričakujejo. bl*aM vei, ti »mejo ceniti drio edinega Ba-rodnega društva v priem okraju, „Glas11 je zanimiv V Napoleonovem r©i$tnem krajit Odlomek Iz nekega potopisa Od Marseilla se vozimo. V pr- ivih jutranjih urah se prikaže našim očem na sinji gladini Sredozemskega morja črna točka — Otok Koirzika - vetr c prinaša od itaim prvi pozdrav: dih po mirtah, IĆipresah, ciklamnih ter lavorikah f— 40 minut pozneje zapinje naš parnik v zaliv, obdan od temnih, razklanih gor. — v Ajacciu smo. Na prvi pogled smo skoraj razočarani. Mislilo smo, da bomo zagledali mesto, kjer vsak kamen, [vsaka ulica spominja na velikega gina Korzike. A to tukaj je kakor neznatna četrt kakega italijanskega mesta: male, ozke ulice, preko katerih si dva lahko scžeta v roko, stare, zamazane hiše ... stoj: široka piazza, na sredi spomenik cesarja — je le to mesto Napoleonovo! Tudi če bi njegova slika ne blestela v izložbi starinarja, tudi če bi se kavarna tam ne imenovala »Cafć B'onapairte«. Zakaj na tem togu, tako pripovedujejo korziški zgodovinopisci, je sedel mali Napoleo-n, davno preden je stopil na tla Evrope, in je sanjaril o velikem, širnem kraljestvu tam zadaj za morjem, ki mu bo nekoč on vladar. In prav na tem kraju, kjer je mali Napoleon posedal in gledal na morje, so pozneje postavili spomenik, ki ga kaže kot rimskega imperatorja visoko na konju, obdanega od njegovih štirih bratov kraljev. Ko so odkrili ta spomenik, je bil na sveti Heleni truden, zagrenjen mož že trideset let mrtev... Resnični spomenik nosijo Aja-čani v srcu. Tako ponosni so na to, da so iz mesta Napoleonovega, da gledajo prezirljivo na ostale Korzičane, ki niso imeli sreče, da bi se biti rodili tam kakor Napoleon, kot na manjvredne ljudi. Nekoč se je tu neki angleški konzul izrazil o Napoleonu ne preveč .spoštljivo; mož je bil v nevarnosti, da ga bodo ljudje linčali, in je moral ponoči pobegniti iz mesta. Napoleonovo rojstno hišo, dom njegovega očeta, je lahko najti. Iz vseh utic kažejo tja puščice, ir utica, kjer stoji ta dom, je vidno čisto pomctana. Čeprav je ravno tako stara in ozka ko druge. Hiša je zaprta, treba najprej poklicati vratarja. Sivolas invalid je to, — človek bi skoraj mlislil, da je eden iz stare Napoleonove garde. Medtem ko odklepa vrata — »imovina ljudstva« stoji zapisano nad njimi — nam stari mož že pripoveduje. Nikoli ne reče »■Napoleon« ali »Bonaparte«, ampak vedno le »Empereur« — cesar. Tukaj je cesar spal kot mladi kadet, tukaj je cesar zvečer posedal s svojo materjo; to-ie slono koščeno rezbarijo je cesar prinesel rz Egipta. In to tukaj je pismo, zadnje pismo, ki ga je ecrpereur napisal pred svojim odhodom s Korzike... Zares, gosposko so prebivali tu, maitre Bonaparte in njegova družina. Velika dvorana, v kateri je advokat sprejemal svoje goste, bi paradirala tudi v moderni palači. Preproga, na kateri je’ lazil okoli mali Napoleon, kaže vtkanega leva. Naključje samo, toda simbolično. Majhna soba, stol, skrinja, postelja. Na blazini leži francoska trobojnica. Tukaj je gospa Leti-cija rodila Napoleona. Zgodovinsko zajamčeno! Vse drugo je obnovljeno, renovirano, pripoveduje vodnik, toda te postelje se nikdar mi smela dotekniti nobena rolka. »Da-li prihaja mnogo tujcev sem?« vprašam vodnika. »Da«, pravi, »Angleži, Američani, Švicarji, Cehi, Jugo sla vi, Nemci. Včasi pa tudi kak Francoz.« Dva franka stane ogled Napoleonovega rojstnega doma. Svetovna zgodovina za dva franka! Na koncu nam vratar pokaže še skrita vratca v tleh, skozi katera je moral pobegniti Napoleon s svojo družino, ko je. komisar Pascal Paoli s svojimi panduri trkal na hišna vrata. Preganjan po vsej Evropi, ni cesar miti tukaj, v domovini, našel miru... »Pustili so ga umreti na tistem samotnem otoku,« pravi stari grenadir, »toda za nas, sinove Aja-čia, mi nehal živeti.. . « In previdno, z nadihom tihega spoštovanja, zaklene vrata in pritisne nato še enkrat na kljuko, da se uiveiri, da je imovina ljudstva v ■dobrem varstvu. Slovenski delavec ve: Enjšga 1® potrebna duševna hrana V .naglici današnjih dni ne iitcgne-mlM pomiieliti, kam nas žene ta vihra-Šloveku manjka časa, da bi se lotil fcrnnja lepe knjige, zato zaivtfijn v kino, kjer ob slikali doživlja komaj senco občutkov, ki bi jih sicer v vse jifiSii mori ime] pri čitanju knjige. . iVkljub .1. nu je zanimiv obisk v kn žnitoi’ . posebno v javnih delavski kun i, »ah. Žal pni nas razmere veji - i; ne dovoljuje u«!anoviitve lastne knjižnice, ki bi jo človek lahko imel doma. Tudi nam manjka velikih državnih, javnih knjižnic, ki naj bi opravljale veliko kulturno poslanstvo zlasti v onih Aloji h prebivalstva, ki sc komaj pribore do koščka vsakdanjega kruha ih jim 7xi knjigo ne ostane niti dinar. To občutno vrzel izpolnjuje, kolii-kor dovoljujejo skromno odmerjena sredstva, med delavstvom na prav idealni način knjižnica Delavske zbornice. To jv ena izmed najlepših knjižnic, pa naj bo ona v Ljubljani, ali pa njena posestrima v Mariboru. Razveseljivo dejstvo je, da se ljudje čim dalje več poslužujejo te knjižnice. Statistika pravi, da ljudje bero raijiši več nemških knjig kot pa slovenskih. Razmerje slovenske knjige proti nemški v prvem četrtletju 1.236. je kakor 9 proti 10. Vsega skupaj je v Ljubljani bilo izposojenih 20-766 knjig. Od teoa odpade na slovenske knjige 9.741, na srbohrvatske 500, na nemške 10-356, na ostale 169 knjig. Mariborska knjižnica je v istem času izposodila 14.000 knjig, od tega slovenskih 5.764, srboihirvatskih 527, nemških 8.076, ostalih 147 knjig. Zmoilno je, da je mariborska iknjižmica pri manjšem celotnem prometu izposodila več srbohrvatskih knjig, kakor Ljubljana. Splošno pa nazaduje povpraševanje po srbohrvatskih knjigah tako v Ljubljani, kakor v Mariboru. V primeru z lanskim prvim četrtletjem je izposodila ljubljanska knjižnica 288 srbohrvaltskiih knjig manj, mariborska pa 74 manj. Zanimivo bi bilo ugotoviti, v čem je vzrok za tona zadevanje. ritao j e francoskih, čeških, angleških in italiiijamskih knjig ne napreduje na škodo nemških, kakor bi človek mogoče pričakoval. Starejša generacija sega še vedno po nemških, zlasti strokovnih knjigah, mlajša generacija se pa. kakor se zdi, ne nauči toliko francoščine, da bi brala francoske originale. Sodobna mladina bere, ža-libog samo slovenščino, ker drugih jezikov sploh ne zna- Zanimivo je, da izposodi mariborska knjižnica relativno več knjig v teh jezikih, kakor ljubljanska čeprav imamo v Ljubljani največje število šol, kulturnih ustanov in univerzo. Pri skromnem obsegu slovenske znanstvene literature bi moral znati vsak slovenski intelektualec vsaj enega od svetovnih jezikov- Znanstvene knjige. Znanstvenih knjig je izposodila ljubljanska knjižnica 1,865, a mariborska s 728 knjigami pa znaltmo zaostaja za ljubljansko. Vse te številke jasno kažejo stopnjo naše miselnosti naše kulture tor naše izobrazbe, pričajo pa tudi, da se delavstvo močno zaveda, kako velikega pomena je knjiga za poglobi e v in izpioipnitniiitev izobrazbe. Ugasle HlmsSce zvezde Neki ameriški novinair sit je vzel truda zasledovati usodo filmskih zvezdnikov in zvezdnic, a daneis so njih imena že pozabljena. Kako priljubljena je bila na primer Costamce Talmadtfe, ena izmed dveh slavnih filmskih sester! Danes se piše gospa Nctc-heir in gospodinj na moževem domu kot vsaka druga gospodinja. Njena sestra Norma .stotake poročena, nastopa včasil še na kakem gledališkem odm v ne- znatnih vlogah. Tudi sestri Li« lian in Doinothy Uisii sta se povrnili h gledališču. Ljubljenka filmske publike Co-rinne Unifiith, »božanstvena Ko-irina« se je omožila s filmskim podjetnikom Moirosoonn in poleg tega kupčuje s hišami in zemljišči, — prav spretna špekulamtka je, kdo bi bil prisodil kaj takega tej lepi lahkoživi! ženski! Ampak tem bivšim filmskim zvezdnicami se še vedno dokaj dobro godi. Njih moški sovrstniki pa so manj srečni. No, WT liam Haines se je pravočasno umaknil in ima v Hollywoodit zdaj tovarno pohištva. Ratmon Novaro si — po ne posebno 'uspešni turneji po Evropi — prizadeva zdaj, da b: se uveljavil v. Angliji kot proizvajalec filmov. Antonijo Moreno se namerava naseliti v Španiji kot privatnik. Hanry Beiiham, bivši prvi partner med tem že tudi .poaatil/euo JVLarion Daries, je danes skromen upravitelj bencinske postaje. Žalostno so končali filmski bratje Moore. Omer Moore, ki se ie smel bahati, da je odpeljal 18-letno M;airy Pickford in ki je vsk , . < postal slaven, je mrtev. ' i e izginil — nihče ne ve zarij, — Matt Moore, še pred malo leti slaven in bogat, pa živi zdaj v največji, revščini. Talko ' mine tudli filmska slava še hitreje ko droga, zvezda za zvezdo ugaša — im nove se zablestijo. HAU OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši *uesek 5 Din. Drž. In ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo slnžbe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu HRANILNE KNJIŽICE prcliute »11 kupite najbolje potom moje oblivat veno dovoljene ptaurne. — Denar tako J. Prllcrf.lto tnamke. RUDOLF ZORE, Ljubljana OleMtSka ulica IS. Teletom 118.10. Kupim rabljen Sax motor ki ga je mogoče montirati na navadno kolo (bicikelj). Cenj. ponudb® na oglasni oddelek »Glasa naroda« pod značko »Sax 75«. Birmanske ure od Din 40,- naprej nudi Grajski ui'»r Ig. Jan, Maribor._____________^ Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najveflt-neje. Razpošiljamo informativne prospekte proti predplačilu Din iv-' v poštnih znamkah, diskretno. Velika izbira odličnih partij obojeg11 spola. Naročite takoj prospekte! f-»Rezor«, Zagreb, pošta 3. ____ Oglašuj v „Glasži^ Radio Ljubljana Četrtek ob 12: plošče; 12.45: — ročila; 13: čas, objava; 13.15: pb>š— 14: vreme, borza; 18: Radijski brke ster; 18.40: Slovenščina za Slovence* g. d,r- "Kolarič; 19: poročiila:: Narodna ura : Savez Sokola K raljev ^ ne Jugosilaviijo. g. dr. Ivič; 20: 1 ^ nos iz Beograda: Mozart, če*#®" piščali, v L odmoru glasbeno l>rc< 11 vam je g. dir. Ukmar, v H. nd111 , poročiila, konec ob 23. uri. Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani