poštnina piatana v gotovini Leto LVII. - V LJubljani, v sredo, dne 16. oktobra 1929 Št. 236 St. 2 Din Naročnina Dnevno Izdaja II kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din pollelno 150 Din celolelno 30O Din za inozemsivo mesečno 40 Din nedeljska Izdala celolelno v Jugo-slavljl 120 Din. za Inozemsivo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsia mali oglasi po l'S0 ln 2 D.večll oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din g Pn večjem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa in dneva po Draznlku U-rerdnlšlvo /e v Kopltar/evl ulici St. 6/II1 (rokopisi se ne vrača/o. netranhlrana platna se ne apreiema/o - VreOnlStva telefon St. 2050, upravntStva St. 2328 Mladina v sprevodih Nekdo je nekoč odkril, da je uspeh vsakega sprevoda zasiguran, če se ga udeleži šolska mladina. Račun je vsaj glede zunanjega uspeha sprevoda točen, kajti šolske mladine je vedno v Ljubljani več tisočev. Tako je nastala že skoraj navada, da se mora šolska mladina udeleževati vsakega več ali manj važnega sprevoda. Zato se nam zdi umestno, da spregovorimo o udeležbi mladine v sprevodih par resnih in načelnih besed. Brez dvoma je, da je v interesu uacio-nalne vzgoje, če se tudi mladina udeleži velikih in pomembnih narodnih svečanosti. Če bi n. pr. pri proslavi 120-letnice Ilirije oživljene manjkala mladina, bi bila to odkrita napaka. Vendar pa je med udeležbo in udeležbo razlika. Po našem mnenju mora mladina pri takih prilikah biti priča najpomembnejših dogodkov. Ne v sprevodu, da drugi gledajo mladino, pač pa okoli Ilirskega stebra, da gleda mladina druge, je pravo mesto za mladino. Lepota ilirskih svečanosti bi se morda baš mladini najgloblje utisnila v spomin, da bi iz njenega pripovedovanja bila še nerojena generacija deležna nacionalnega ognja, ki je bil v v teh prireditvah. Iz istega vzroka je tudi potrebno, da bi vsa šolska mladina obiskala ilirsko razstavo, da bi čim bolje razumela duh onega časa in stremljenja onih velikih mož, ki so pred 120 leti ustvarili slovensko šolstvo. Sprevod po ulicah je javna manifestacija in zato se naj praviloma udeležuje take manifestacije le tisti, ki ima že pravico, da javno manifestira. Da imajo to pravico že akademiki in vsi, ki imajo učno dobo za seboj, je jasno. Udeležba deset- do štirinajstletne šolske mladine pa le prepogosto vzame manifestaciji resnost in upliva lahko tudi kvarno na mladino. Da pa ne bo nobenega nesporazuma, omenjamo takoj, da se naše besede ne nanašajo na nedeljski sprevod, temveč da so napisane na splošno in načelno. Če pa se že udeleži mladina sprevoda, potem je treba, da se ga udeleži na način, da je vsak gledalec v sprevodu korakajoče mladine vesel. Zdravje, sila in mlada moč morajo puhteti iz sprevoda mladine in kadar koraka ta, mora vse čutiti, da je na pohodu mladina, ki si bo znala osvojiti svoje mesto. Le prepogosto pa vidimo, da naša mladina ne zna več niti korakati. Hoditi bi morala še bolje od vojakov, a dostikrat se vidijo sami drsajoči koraki, sključeni hrbti, vrhu vsega pa še polno žlo-budranja. Skoraj včasih izgleda, ko da se mladina sploh ne zaveda, za kaj manifestira, za kaj se udeleži sprevoda. In vendar goji današnja mladina šport, kakor še nobena preje. A preje je mladina korakala z zanosom, danes pa brez njega. Je to velika krivda športnih društev, ki niso znala dati mladini prave športne vzgoje. Ta bi vendar morala dati mladini resnost, čut odgovornosti in zavest skupnosti. In samoposebi se razume, da bi morala dobro vzgojena športna mladina naravnost blesteti po svojem brezhibnem korakanju. Vsak javen nastop se mora izvršiti disciplinirano in ni bolj žalostnega pogleda, kakor pogled na množico, ki je brez discipline in brez zanosa. Telovadna društva so včasih naučila mladino korakati, danes je ta naloga v veliki meri prešla na športna društva, ki se naj te naloge zavedajo. Ni zadosti, če zna kdo brcati žogo, temveč treba je, da je pravi športnik, ki se ravna po športnih načelih ob vsaki priliki. Vedno je nevarno, kadar gre mladina na ulico, ker le prevelika je nevarnost, da si prisvoji pouličnih manir, ki so za mladino strup. Zato je potrebno, da je vsak javen nastop mladine discipliniran, ker disciplina je najboljša obramba mladine. Že celo pa bi bilo napačno, če bi se kdaj poskušalo uporabljati mladino kot štafažo. Mnogo predobra in mnogo predragocena za narod je mladina, da bi smela kdaj postati mladina štafaža. Kdor sam nima sile za javen sprevod, naj tega opusti, ne pa da bi ga reševala mladina. Saj itak ne bi škodovalo, če bi se tudi pri nas udomačila tehnika prirejanja sprevodov in da bi tudi pri nas spoznali, da je čas za šablonske sprevode minil in da morajo sedaj tudi prireditelji sprevodov postati dobri aranžerji. Radi pa priznamo, da je ob posebnih trenutkih, ki pa nikakor niso pogosti, umestno, da manifestira tudi mladina. Ali ob takih prilikah je treba dvakrat več delati, da pride sprevod mladine do veljave, ker je treba tudi s tem povdariti izrednost, da manifestira celo šolska mladina. Napisali smo te vrstice v želji, da se mlada in lepa sila naše mladine uporablja samo tako. Pomembne izjave angl. poslanca Naš kralj bo prebrodil vse težave — Balkan mora svoja vpra-, šanja sam rešiti — Jugoslavija je za mir Zagreb, 15. oktobra. (AA) Z belgrajskim brzovlakom je danes prispel v Zagreb gosp. R. Smith, narodni poslanec angleškega parlamenta, član angleške delavske stranke in član angleške parlamentarne delegacije, ki je sodelovala na kongresu za mir v Atenah. Gosp. Smith se je nastanil v hotelu »Espla-nade«. Tekom dopoldneva je obiskal velikega župana zagrebške oblasti dr. Milovana Zoričiča, nato pa si je ogledal razne ustanove v Zagrebu. Predvsem se je zanimal za delovanje Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ter za razmere, v katerih živi naše delavstvo. Tekom popoldneva se je a;. Smith seznanil z raznimi delavskimi zdravstvenimi ustanovami, nakar se bo prihodnje dni vrnil naravnost v Anglijo. Časnikarjem je Smith med drugim izjavil: >Kakor vam je znano, sem bil v Atenah ter tam prisostvoval 27. mednarodni mirovni konferenci, ki dela v duhu mednarodnega urada za mir v Ženevi. To je bilo prvič, da se je ta kongres vršil na Balkanu. To dejstvo me zelo veseli, kakor sem tudi vzradoščen radi dejstva, da sem se mogel spoznati z delegati balkanskih držav. Posebno poudarjam, da so se zastopniki balkanskih držav zeclinili v resoluciji, da bodo z vsemi močmi delovali v pravcu osnovanja balkanske federacije. Delegati so uvideli polrebo sodelovanja balkanskih držav za povzdigo ekonomskega, skalnega in kulturnega življenja njihovih narodov. Povedal sem že svoječasno in ponavljani, da se v Londonu često govori o balkanskem dinamitskem sodu, ki ogroža evropski mir. Danes se vidi, da delajo evropske države iskreno na svetovnem miru. Po mojem mnenju bi bilo potrebno, da se delegati teh držav zberejo vsako leto na skupne kongrese. Svečeniki, profesorji, intelektualci itd. bi morali imeti vsako leto skupne sestanke. Sestankom profesionalcev bi moral slediti sestanek ministrov in parlamentarcev balkanskih držav. Balkanski narodi imajo nalogo, da sami uredijo svoj«, vprašanja. Urejeni odnošaji med balkanskimi državami je važna etapa v splošni mirovni evropski politiki. V tem pogledu me veseli, da sem mogel v .Jugoslaviji spoznati ljudi, ki v tem pravcu delajo. Veseli me, da jo pri vas dosti mož patriotskega mišljenja in ki uviilevajo, tla najbolje tlelajo za svojo državo in narod, ako vodijo splošno in balkansko mirovno politiko. Mi kot Angleži, kot demokrati, smo navajeni na demokratizem, toda mi nismo teoretiki, nam ni merodajna le teorija, temveč praksa in stvarno delo. Za našo orientacijo je odločilno le to, kar se dela. Uvidel sem, tla ini vaš kralj zelo težaven položaj, ali veni tudi, tla bo on vse težave prebrodil in da bo obdržal svoje obljube, ki jih je dal 6.januarja. Imenovanje novih banov v Jugoslaviji je dokaz, da dela vaš kralj zmiselno na reorganizaciji vse države. Ta njegov korak je važen za razvoj kontinuitete v zmislu evropske demokracije, korak, ki do sedaj ni bil mogoč. Nas Angleže veseli miroljubna politika Jugoslavije, politika, ki jo tako spretno vodi naš vladar, politika, ki ue pride v dobro le jugoslovanskemu narodu ali Balkanu, temveč vsej Evropi.« Pripominjamo, da je Smith član spodnje zbornice v Londonu in da se zelo mnogo bavi z vprašanjem mednarodnega miru in za ze-dinjenje. Njegova knjiga - Splošna razorožitev vojna je vzbudila veliko zanimanje na j vsem svetu. Sedaj je glavni tajnik nacionalne lige proti vojni. Angleška vlada ga je izbrala tudi za šel kot prvi poljski veleposlanik v Anglijo zunanji minister Zaleski. MVoldemaras prevzame zopet vlado? Demisiji Tubelisa sledi demisija litovske vlade Kovno, 15. okt. (Tel. »Slov.;) Še le pred 1 kratkim imenovano ministrstvo Tubelisa je neposredno pred odstopom. Danes je bil prisiljen k demisiji notranji minister Musteikis ter vlada v političnih krogih prepričanje, da ne bo treba dolgo čakati na demisijo vsega kabineta. Gonilna sila sedanjih zakulisnih do-' godkov so zveze častnikov, ki so intervenirale I pri državnem predsedniku Smetoni radi pre- ganjanja Woldemarasovih pristašev, katero je uvedel notranji minister. Voditelj nacionalistične organizacije »Železni volk« Sliesoraitis je izjavil Vašemu dopisniku, da bo po izsto-I pu Musteikisa uničen strup, ki je bil sedaj v vladi. Cilj organizacije pa je, Woldemarasa zopet poklicati na čelo vlade in da je tudi Wol-demaras pripravljen, zopet prevzeti predsed-ništvo vlade. Kraljica Marija in regentski svet ' Bukarcšt, 15. okt. (Tel. »Slov.«) »Univer-I sul« poroča, da je vlada lakoj po smrti regenta Buzdugana indirektno predlagala kraljici-vdo-vi Mariji, da bo stavila predlog, da pride namesto princa Nikolaja v regentski svet kralji-ca-vdova. List objavlja sedaj zanimive izjave ! kraljice-vdove Marije, ki je rekla: »Ni misliti na to, da bi sedaj hotela zamenjati svojega sina v regentskem svetu, še manj pa na to, da bi ta zamenjava mogla biti predmet kake kupčije. Kraljevska rodbina ne stremi po nikakih časteh ali privilegijih. Če smatra katera vlada, da je nevarno, če kraljevska rodbina do-minira v regentskem svetu, se pravi to, da ima ta vlada sama stremljenje, vladati in vplivati na regentstvo. Ne dvomim, da bi moj sin iu jaz, če bi oba prišla v regentstvo, to regentstvo samo ojačila in dvignila njegov ugled. Moj sin Nikolaj in jaz delava vedno skupaj. ( Midva ne bi mogla delati drug proti drugemu, ker oba skupno varujeva prestiž krone. Mislim, da nihče ne nvore smairati, da bi hotela jaz biti ujetnica kogarkoli, ker regentstvo ne more biti nikako politično orodje. Če bi bila i jaz izvoljena v regentski svet poleg princa Ni- da pride nastop mladine do polne veljave, da ho vsak javni nastop mladine ludi vesel dogodek za narod. kolaja, bi bilo to samo koristno. Če bo Vsemogočni dopustil, da boni še na svetu, ko lx> mladi kralj zasedel prestol, potem bi res lahko reMa, da se lahko odpočijem, ker stoji poleg mladeniča 18 let moj sin Nikolaj, da mu pomaga s svojim svetom in delom. Z materjo kraljico Marijo ne more biti nobene kupčije. Mojega sina ne bo mogoče pridobiti niti z obljubami nili s častmi, najmanj pa z zvišanjem njegove civilne liste. Če bi jaz to sprejela, bi se odrekla častem svoje rodbine,« Bukarcšt, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Današnje objave »Universula« o izjavah kraljice-vdove Marije so povzročile veliko senzacijo. »Ade-verul« doznava iz uradnih krogov, da l>o ministrski predsednik Maniu stopil v stike z ministrom kraljevske hiše Hiottom, da dožene, ali je intervju avtentičen. J Upravitelj „SIovaka" aretiran Praga, 15. okt. (Tel. »Slov.«) V Bratislavi je bil aretiran upravni šef »Slovaka« Ivan Farkač radi domnevanega poskusa, da preskrbi alibi za 20. avgust 1928, ko je dr- Tuša na Dunaju najel stanovanje. Trdi se, da je Farkač v tujski knjigi hotela na Scbneebergu namesto svojega imena navede! dr. Tukovo ime . Uprava /e v Kopltar/evl ul.ii.b j. tekovnl račun: £/ubl/ana štev. J0.650 ln 10.34S xa lnserate. Saralevo S/. 7563, Zagreb št. 39.011, Vraga ln Bunal St. 24.797 Kulturni svet za puljshe obtožence Mednarodni protifašistovski odbor v Parizu — Berlinu objavlja danes v svetovnem tisku la proces: Službeni italijanski tisk napoveduje, da bosta štirinajsti in petnajsti oktober »velika dneva fašistovskega izrednega sodišča. Ta dva dni se vrši v Pulju razprava proti petim istrskim delavcem, ki so obtoženi zaradi »napada na življenje države«. § 1. fašistovskega izjemnega zakona določa /.a ta zločin smrtno kazen. Pa ludi vse zunanje priprave za razpravo nedvomno dokazujejo, da bo izjemno sodišče izreklo smrtno obsodbo. Fašistovski tisk objavlja cele članke, v katerih zahteva ustrelitev obtoženih, izredno sodišče pa, ki ima svoj stalni sede/, v Rimu, se je preselil za to razpravo v Rim. Dosedaj se je samo ena razprava vršila pred izrednim sodiščem izven Rima, ko je bil obsojen delavec DeUa Maggio-ra v Livornu na smrt. Obtožnica, na podlagi katere bo teh pet. delavcev obsojenih nas mrt, predstavlja s pravnega stališča najinfamnejšo konstrukcijo, ki se more zamislili. 24. marca 1929, na dan plebiscita (to je volitev v fašistični parlament) — pravi obtožnica — je prišlo v dveh istran skih mestih, v Monte Caimusu in Stanzialungu do streljanja na skupine volivcev, ki so šle na volišča, in to iz bližnjih gozdov. Pri tem sta bila ranjena dva volivca, od katerih je eden pozneje podlegel ranam. 3 Istočasno obeh napadov — pravi obtožnica — in delikatna politična situacija, v kateri h sta se izvršila, so izzvali takoj sumnjo, da se morajo krivci nahajati med slovenskimi elementi, ki jih podpihujejo emisarji nacionalističnih elementov onstran meje.« Na podlagi te suninje (!) je bilo v naslednjih tednih aretiranih pet delavcev, ki bi morali biti sedaj obsojeni na smrt! »Ne sme se dvomili — nadaljuje obtožnica — da napad na življenje volivcev v času, ko gredo v volivni lokal, da oddajo svoje glasove za fašistični režim, pomeni napad na državo in se radi tega kaznuje s smrtjo.« Namen te odvratne krvave komedije pred fašistovskim izrednim sodiščem je jasni cilj tega nezaslišanega procesa z umorom petih italijanskih in slovenskih delavcev (imenujejo se Duaan Ladavec, Lujo Ladavec, Vladimir Gortan, Vitale Gortan in Viktor Bačar) naj se preplaši in zastraši slovensko prebivalstvo Istre. Obenem pomeni ta proces težko izzivanje sosedne Jugoslavije, Dejstvo, da se vrši proces v Pulju, samo še povečuje izzivalni pometi procesa. Pet nedolžnih žrtev bojevitega fašističnega zločina je treba poskusiti rešiti še v zadnjem trenotku. Tudi jih je mogoče rešiti, ako javnost inozemstva močno dvigne svoj glas proti temu novemu zločinu. Zato pa je Ireba hitro delati! Ker smrtna obsodba se ima izreči v torek, 15. oktobra, izvršiti pa se ima v roku 12 ur! Obračamo se na vse organizacije, posameznike in na protifašistični tisk z nujno prošnjo, da takoj, še ta trenutek, storijo vse, kar je v njihovi moči za rešitev nedolžne petorice. Protestirajte pri inozemskih zastopništvih italijanske vlade, oseluio, brzojavno, s pošiljanjem delegacij, protestirajte na zborovanjih, v podjetjih, v parlamentih, v tisku I Zahtevajte, da se izvršitev smrlne kazni na noben način ne izvrši in da pridejo obtoženci pred redno sodišče, kjer bodo' imeli možnost, da se branijo. Vihar protesta more še v zadnjem liipu rešili nedolžne žrtve. Toda treba je v resnici protestirati, in še sedaj, takoj v vsej Evropi, jutri bo že prepoznol Mednarodni profašislovski odbor. Besedovskega mora ščititi pariška policija Pariš, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Po »Malimi j epariška policija morala dati bivšemu ruskemu poslaniškemu uradniku Besedov-skenui na razpolago posebno osebno stražo, ker je oddelek Čeke v poslaništvu našlo nekatere francoske komuniste-prostovoljce, ki so poskušali odpeljati 10 letnega sina Bese-dovskega. Policija je bila o tem pravočasno obveščena in je preprečila odpeljanje, obenem pa organizirala posebno varstvo Bese-dovskega in njegove rodbine. Zaleski v Bukarešti Bukarešta, 15. okt. AA. Rador poročiti, di bo ]K)ljski minister zunanjih poslov Zaleski 24. oktobra prispel v Bukarešto, da vrne lanskoletni obisk romunskega ministra zunanjih poslov Mironesca v Varšavi Avdience Belgrad, 15. okt. AA. Tekom današnjega dne je Nj. Vel. kralj sprejel v avdienci gg. Ve-ljo Popovima, bana Drinske banovine, Ziko Laziča, bana Vardarske banovine, Djoka Ne-storoviča, bana Moravske banovine in Krsto Smiljaniča, bana Zetske banovine. Zatem je bil sprejet v avdijenci novoimenovani pomočnik bana dravske banovine dr. Otmar Pirk-majer. Dalje so bili sprejeti v avdijenci dr. Grgur Andjelinovič, jugoslovenski poslanik v Pragi ter deputacija županov in uglednih meščanov iz Duvna, Donjega Vakufa in Bugojna, ki so se Nj. Vel. kralju zahvalili za zgodovinske čine 6. januarja in 3. oktobra t. 1. ter tolmačili vladarju udanostna čutila tamošnjega prebivalstva. Predsednik vlade se vrnil v Belgrad Belgrad, 15. okt. AA. Predsednik vlade general Peter Živkovič se je davi ob 5 50 vrnil v Belgrad z inšpekcijskega potovanja po Moravski banovini. Bana pri ministru za javna dela Belgrad, 15. okt. AA. Minister za javna dela inž Savkovič je včeraj sprejel g. Dako Popovica, bana Dunavske banovine. Tekom današnje ga dne je inž. Savkovič sprejel no-voimenovanega bana Vardarske banovine 2i-vojina Laziča- Hrvaške jubilejne znamke pridejo v promet Belgrad, 15. okt. AA. Povodom proslave lOOOletnice hrvatskega kraljevstva je minister za javna dela inž. Savkovič danes podpisal sklep, da se izroče v promet jubilejne znamke raznih vrst. Znamke bodo izdane v vrednosti 0.50, 1 in 3 Din in se bodo prodajale po 1, 1.50 in 4 Din. Izkupiček bo izročen odboru v Duvnu, ki bo postavil v proslavo lOOOletnice hrvatskega kraljestva spominsko cerkev na Duvanskcm polju. „Zeppe!in" poletel nad Baihan Friedriehshafen, 15. okt. (Tel. »Slov.«) — Zrakoplov »Zeppelin« je danes zvečer ob 20.30 v popolni temi in inegli nastopil svojo pot preko Balkana pod vodstvom dr. Eckenerja. Pri starm je bilo navzočih zelo mnogo tujcev. Prvi polet „R 10$" se ponesrečil London, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Prvi poskusni polet angleškega ogromnega zrakoplova >R 101« se je dobro posrečil Samo s tremi motorji je dosegel povprečno hitrost približno 60 km na uro. Krmila so delovala zelo dobro. Pri pristanku se je obod nekoliko pokvaril. Danes bodo na zrakoplovu izvršili nekatere spremembe, ki so se med poletom izkazale kot potrebne, tako da bo prihodnji polet mogoč šele čez par dni Zadtma poročila, Slovenske gospodarske zahteve Plenarna šefa Zbornice za TOI - Za enotne zbornice Zlata valuta na Češkem Praga, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Današnji ministrski svet je razpravljal o načrtu zakona za uvedbo zlate valute in o tem, da se pospeši izplačilo dolga Narodni banki. Razprava je bila zelo živahna, ker je bila češka ljudska stranka sicer za uvedbo zlate valute, ne pa tudi za to, da se pospeši izplačilo dolga Narodni banki. Končno je bil načrt zakona o uvedbi zlate valir.e sprejet, odklonjen pa je bil predlog, da se pospeši izplačilo dolgov Narodni baniki. 1 Kč bo vsebovala 44.58 mili-gramov finega zlata. Csl. Narodna banka se obveže, da bo držala kurz Kč na zakoniti višini. Kovani denar bo imel 900 delov finega zlata in 100 delov bakra. Dosedanja delniška glavnica se zviša na'607.5 milijonov Kč. Dvoboj Aljehm — BogolliMbov Berlin, 15. okt. (Tel. »Slov.«) V šahovski tekmi med Aljehinoin in Bogoljubovim je pri današnji igri dosegel boljši položaj Bogoljubov. Partijk je bila pri 40. potezi prekinjena in se bo jutri nadaljevala. Ljubljana, 15. oktobra 1929. Današnja plenarna seja Zbornice za TOI je razpravljala o številnih aktualnih problemih gospodarstva; podani so bili o vseh panogah gospodarskega življenja izčrpni referati zborničnih svetnikov in zborničnih tajnikov. Otvarjajoč plenarno sejo je zbornični predsednik g. Ivan Jelačin ml. pozdravil navzoča zastopnika oblastev, dv. sv. dr. Marna in dr. Rataja in imenoval za overovatelja zapisnika člana gg. Jerneja Ložarja in Srečka Vršiča. Nato je podal izčrpno psedsedstveno poročilo Uvodoma pozdravlja historični akt Nj. Vel. kralja Aleksandra I. z dne 3. t. m., ki je izpolnil davne želje vseh. Zato je tudi zbornica kot predstavnica gospodarstva Slovenije odposlala brzojavne pozdrave v Belgrad. Zlasti pa se veseli deloda-jalsko zastopstvo Slovenije velikega napredka v zakonodajnem delu, pa tudi izenačenju zakonodaje in ratificirani so bili tudi mnogi mednarodni dogovori. Za zbornično delovanje so bili pomembni trije dogodki: konferenca zbornic v Novem Sadu, kongres mednarodne trgovske zbornice v Amsterdamu in gospodarski kongres jeseni v Belgradu. Gospodarsko življenje se je razvijalo zadovoljivo. Vedno težje pa postaja vnovčenje naših izvoznih proizvodov. Zbornica je temeljito, potom pismenih in ustmenih anket proučevala vse predložene načrte ter dala o njih svoja mnenja, prav posebne važnosti pa sta revizija socialne zakonodaje in zakon o pospeševanju kmetijstva. Posebej povdarja zbornica pomen tujskega prometa, stalna bo treba posvečati pozornost zgradbi novih hotelov in penzij v glavnih središčih 7.a tujski promet, izboljšanju cest in potov, da nam ne bo nadležen prah odganjal tujcev. Vedno bol,i pereče postaja tudi vprašanje vzgoje našega gospodarskega naraščaja in umesten je apel na veliko, 'zlasti tekstilno industrijo, da podpira zbornico v njenih stremljenjih. Nato so sledila naznanila predsedstva. Zbornica je čestitala tako novoimenovanemu banu kakor tudi njegovemu pomočniku, od katerega je že prispela zahvala, nadalje trgovinskemu ministru k njegovemu imenovanju. Nadalje je bil za člana National industrial Conference imenovan zbornični član ing. VI. Remec. Zbornica je čestitala Mestni hranilnici ob njeni 40 letnici. Trgovinsko ministrstvo pa je odobrilo zbornični zakjjučni račun za 1928. V davčni odbor je imenovala za namestnika g. Josipa Medveda, g. Pavla Fabianija tudi iz manufakturne stroke; ravnotako Je imenovala svoje zastopnike v davčni reklamacijski odbor ljubi j. in m« rib. oblasti. Namesto odstopivšega člana g. Ivana Gogale z Jesenic je bil poklican v zbornico njegov namestnik Alojzij Češarek. Na novo delo V nadaljnjih izvajanjih je pre Isednik opozarjal na veiiki napredek vseh našili sosedov, o čemer se je imel pred nedavnim priliko prepričati. Zato je tudi pri nas, zlasti pa v zbornici potrebno veliko pozitivno delo. zlasti kadar jre za naše upravičene zahteve (n. pr. priključek Ljubljane na mednarod,-ne kabelske zveze. Stanovska korporiieija bo vedno zahtevala vse one ukrepe, ki so potrebni za gospodarski napredek banovine in cele države. Ne bo gledala na malenkosti, ampak predvsem na celoto in bo energično storila vse, kar je potrebno za naš napredek in harmonični razvoj. Po izčrpnem predsedniškem poročilu je zbornični član g. St. Florjančič z zadovoljstvom ugotovit. da vodstvo zbornice hvalevredno zasleduje vsa važna vprašanja za naše gospodarstvo. Zbornica daje tudi iniciativo v vseh aktualnih vprašanjih. Da pa postanejo zahteve konkretnejše, stavlja sledečo , I Nova avstrijska ministra. Avstrijski narodni svet bo na jutrišnji seji izvolil sekcij-skega šefa Jucha za finančnega ministra in vseučiliškega profesorja Srdika za prosvetnega ministra. Madjarska vojaška zakonodaja. Novi hon-vedski minister Gotnbos je predložil danes parlamenhi načrt novega vojaškega kazenskega zakonika. Načrt uvaja zopet šibanje, ki se uvede za nekatere prestopke, za katere je v vojnem času določena smrtna kazen. Milijonar umrl od lakoto. V Palmi na otoku Malaga je umrl Nemec Berstein za lakoto. Po njegovi smrti se je dognalo, da je imel vrednotnih papirjev za več kot milijon frankov in bankovcev za 10.000 dolarjev, kalere je imel zašile na hrbtu, tako da je i7gledal kot grbec. Vsak dan je jedel saino marmelado. Dunajska vremenska napoved: Sedanje mirno in milo jesensko vreme bo trajalo še dalje. Deloma bo oblačno iu ponekod jutranja »lapfl, Zbornica za TOI je v svoji plenarni seji z dne 15. oktobra t. 1. po poročilu zborničnega predsednika o najvažnejših gospodarskih dogodkih v preteklem razdobju vzela z odobravanjem in pritrjevanjem izvajanja svojega predsednika v vednost ter je v današnji seji sklenila spričo da!"ko-sežne gospodarske važnosti in perečnosti opozoriti s posebnim povdarkom na aktualnost sledečih post ulatov : 1. Zbornica za TOI v Ljubljani pozdravlja z zadovoljstvom zgraditev novega uradnega poslopja Poštne hranilnice v Ljubljani, ker vidi v tem jamstvo za uspešno in točno poslovanje tako važne naprave kakor je Poštna hranilnica. V zvezi s tem opozarja zbornica, da je potrebno dati gospodarskim krogom v naši Dravski banovini spričo razvitosti in razsežnosti poslov Poštne hranilnice v naših krajih primerno zastopstvo v centralni upravi in v nadzorstvenem svetu Poštne hranilnice, da bo tako skrbijeno za potrebno informacijo o lokalnih potrebah, za varstvo tukajšnjih gospodarskih interesov, pa dosledno tudi za dejanskim razmeram ustrezno plasiranje denarnih sredstev tega zavoda v naših gospodarsko visoko razvitih krajih. 2. V očigled velike prometne važnosti in vpo-števajoč potrebne ozire našega prestiža napram za-pndnemu inozemstvu naglašamo nujno potrebo, da se zgrade čimprej prepotrebne zgradbe za zame-njevalne pošt6 za promet z inozemstvom, ki se vrši za promet s celo zapadno in srednjo Evropo na postajali v Mariboru. Ljubljani in na Jesenicah. 3. Spričo žive potrebe trajno naraščajočega osebnega in blagovnega prometa na glavnem kolodvoru v Ljubljani, pa tudi iz ozirov na varnost potujočega občinstva ter na zahteve gladkega prometa opozarja zbornica za TOI. da je nujno in neodločno potrebna čimprejšnja izgraditev in razširitev kolodvorskih naprav v Ljubljani. 4. Spričo trajno velikega posla carinarnice v Ljubljani in v očigled dejstva, da je nezadostnost sedanjih carinikih prostorov v Ljubljani notorična in je dokazano po raznih komisijah in obhodih na licu mesta, opozarja Zbornica za TOI na nuino in neodložno potrebo, da se končno pristopi k uresničenju načrta za izgraditev novim potrebam primernega carinskega skladišča v Ljubljani. 5. Z vsem povdarkom naglasa Zbornica 7,a TOI neodložno potrebo zgradbe železniške zveze Slovenije z morjem, pozdravlja graditev prometnega trikota na Zidanem mostu z zadovoljstvom in hvaležnim priznanjem ter obrača pozornost železniškega ministrstva na nejno potrebo izgraditve drugega tira od Zidanega mosta do Zagreba, ki zagotovi naši državni prestolici napram severu in zapadu. kjer se vrši največji de lknpčijskega prometa. nujno potrebno zvezo z dvotirnimi progami. Ustanavljanje podniifnie in fiktivni poslovodje. Tozadevno poročilo je podal zb. Član g. A. Stergar. Ker postaja konkurenčna borba vedno ostrejša, zato se vedno bolj uveljavlja zahteva po usposobljenosti in obveznosti praktične trgovske izobrazbe. Zato se zahteva tudi najstrožje izvuja-nje obrtnega reda, saj mora biti v zaščito legitimni trgovini. Upravičene so zato pritožbe proti ustanovitvam podružnic, ki so bile marsikdaj fiktivne in oblasti niso zaznale za pravega poslovodjo. Preprečiti je nedopustno množitev podmladka in naj so učenci le v onih podružnicah, kjer je vodja trgovsko izobražen. Revizija uredbe o legitimacijah trgovskih potnikov Iz tozadevnega poročila zborničnega podpredsednika g. Leopolda Bruderniana je posneti, da se je izkazalo, da uredba o legitimacijah trgovskih potnikov ni dovolj preprečilna. Niso se pokazali taki uspehi kakor se je pričakovalo in število legitimacij je ogromno naraslo. Zato kaže raztegniti predpise o legitimiranju v toliko, da ne dobe legitimacij potniki pred 21. letom starosti, da morajo najmanj 3 leta praktično delati v trgovini in da naj se potniku pri prekršitvi predpisov odvzame legitimacijo in da še leto dni po kasnii ne dobi nobene legitimacije. Pospeševanje obrti. O tem vprašanju je poročal zb. podpredsednik in načelnik obrtnega odseka g. Ivan Ogrin. Ker je organizacija velikega obrtno-pospeš. urada prispela na mrtvo točko, je obrtni odsek zbornice organiziral več tečajev; tako se je 7 tečajev vršilo za 105 udeležencev in so bili siroski razmeroma majhni. Potrebno pa bi bilo, da se obrtno-pospeševalna služba osredotoči in centrala naj da pobude in iniciativo za delo. Delo obrtnega pospeševalnega urada naj se nasloni na obrtni odsek, kateremu že itak pomagajo pri tem delu tudi zastopniki industrije in trgovine. Nato je član g. Rebek izrazil predsedstvu svojo zahvalo za prireditev tečajev za zadružne obrtne tečaje, ki so mnogo koristili, želi pa, da se vrše v najbolj prikladnem času. t. j. januarju. V debati je dalje dv. svetnik g. dr. R. Mam omenjal sestanke, ki so se vršili v ta namen, da bi se koncentriralo obrtno pospeševalno delo, in želi nadaljnjega še tesnejšega sodelovanja vseh oblasti in faktorjev, ki se bavijo z obrtnim pospeševanjem, ne da bi pri tem posamezne institucije izgubile svoje samostojnosti. G. A. Oset predlaga sklicanje ankete v Mariboru, g. Volk pa podružnico urada za ]>ospeše-vanje obrti v Mariboru. Poročilo g. podpredsednika je bilo z odobravanjem soglasno sprejeto. 0 reviziji socialno politične zakonodaje je poročal zb. tajnik g. dr. Ivan Pless, ki je uvodoma povdaril: Kakor se mora priznati, da je smotrena zaščita delavcev potrebna iz nacijonal-nih, kulturnih in gospodarskih ozirov, tako se mora tudi zahtevali, da ostane ta zaščita v najtesnejšem skladu z gospodarskimi prilikami in položajem in da v svojem razvoju ne prehiti razvoja gospodarstva, ki je predpogoj za vsako socijalno | udejstvovanje sploh. Glede zakona o zavarovanju delavcev ie nato nato referiral g. dr. Pless, povdariajoč, da se more : v državi z neenotnimi gospodarskimi in socijalni-; mi prilikami, kakor st) pri nas, dovoliti pri organizaciji zavarovanja čimvečjo svobodo posamez-1 nim področjem, da si uredijo zavarovanje tako, I kakor njih prilike zahtevajo in omogočajo. Upravo je poenostaviti; razbremeniti je ne-| potrebnih formalnosti in prevelikega pisarniškega j dela uradni aparat, pa tudi interesente same. ! Upravni stroški ne smejo presegati 10% vseh do-1 hodkov. Uvesti je absolutno karenčno dobo 4 dni. V nezgodnem zavarovanju je sistem kapital-' nega kritja nadomestiti s kombiniranim sistemom med kapitalnim in nakladalnim kritjem. Volitve v samoupravne organe delavskega zavarovanja, na.i sc vršijo indirektno puioui gospodarskih in delavskih zbornic. Načrt rudarskega zakona. je zbornica temeljito preštudirala, kakor posnemamo iz poročila tajnika g. dr. Pretnarja, in ga ne smatra za primernega za podlago meritorne razprave. Zato .je podala prvič svoje načelno, odklonilno stališče, drugič pa pozitivne in obširno specializirane predloge. Znkon v tehn. pogledu vsebuje stvari, ki ne spadajo vanj. Zakon pomeni ku-ratelo države nad rudarstvom in prisilno sindici-ranje industrije, na kar ni pristati v dobi privatne podjetnosti. Administrativni predpisi so večkrat neznosni. Posebej pa povdarja zbornica, da je proti ločenim zbornicam Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Vozni red 1980—1931. O predlogih za izpremembo voznega reda v 1. 1930-1931 je poročal tajnik g. I. Mohorič. Ugotovil je važnost voznega reda za gospodarstvo. — Tudi letos je zbornica zbrala potom pismene ankete predloge za izpremembo. Žalibog pa mnogo predlogov zbornice ni upoštevanih radi najrazličnejših ozirov, pohvalno pa je omeniti delo ljubljanskega žel. ravnateljstva. Gospodarstvo zahteva, da se ukinjeni vlaki v celoti obnovijo. Odpomoči je nadalje treba nezadostnosti tirnih naprav na postaji v Zidanem mostu. Ovira za idealno sestavo n. pr. je preobremenjenost proge Zagreb—Zidani most, kjer obratuje dnevno 40 vlakov. Revidira naj se potniška tarifa in otvori naj se promet z Madjarsko v Prekmurju. Tudi sezonskega prometa ni zamenjavati, kakor tudi nedeljskega in izletniškega. Važna bi bila uvedba lahkih enotnih vozil za bližnje razdalje. Mešani vlak, ki vozi samo do Dovjega, naj se podaljša do Planice in na vrhniški progi naj se obnovi ukinjeni 4. vlak. Važni so tudi kurzni vozovi. Najvažnejšo pa je vsekakor vprašanje preureditve ljliblj. gl. kolodvora za potrebe naraslega prometa (1926 je bilo na vseh treh ljubljanskih kolodvorih odpravljeno nad 1,100.000 oseb). Ob tej priliki je zb. podpredsednik g. Ivan Ogrin umestno predlagal, da se naj zopet skliče sestavljeni, pa ne pozvani, svetovalni odbor pri železniškem ravnateljstvu, čemur je zb. pritrdila. Tudi to poročilo je zb. z odobravanjem vzela na znanje kakor tudi poročilo isteea reforenta o hmeljski krizi. Ublažitev hmeljske krize Letos imamo tako nizke cene za hmelj, da ne krijejo niti stroškov obiranja. Produkcijski stroški za kg znašajo 18—25 Din, in so hmeljarji računali, da bodo dobili vsaj to ceno, toda cene so padle daleč pod 10 Din. Pri tem je vpoštevati, da znašajo samo stroški za obiranje 3 Din, za sušenje ravno toliko. Razumljivo je, da zadolževanje v Savinjski dolini narašča. Kriza je poleg produkcijske tudi trgovska, saj ves nmeij izvažamo, važne države kakor Anglija, CSR in Nemčija pa imajo kljub trgovinskim pogodbam prohibltivne uvozne carine. V ublažitev krize je predlog, da se odpravi zavarovanje za kmelj pri izvozu, nadalje odpravi uvozna carina za juto, znižajo železniške tarife za hmelj v tu in inozemstvu in vzpostavijo naj se direktne zveze z Žatcem in Niirnbergom. Ob tej priliki je zb. predsednik povdarjal, kako druge države ščitijo svoje pridelke, zlasti pa njih ceno n. pr. Italija svoj riž in Brazilija svojo kavo. To bi nam naj bilo za vzgled. Pri financiranju teh operacij bi se naj pokazalo plodonosno delovanje novoustanovljene Agrarne banke. Na izvajanja zb. Člana g. Jerneja Ložarja o špekulacijah v cenah, je referent pojasnil, kako težavno je za-treti nezdrave pojave, ki prevladujejo ravno v tej stroki. Oprostitev vlaganja davčnih prijav. Referent g. Žagar opozarja, da se je leto« pri davčnem predpisu zelo poznalo, da zelo mnogo obrtnikov in trgovcev (90 odstotkov) ne more pravilno izpolniti davčne prijave, saj jo mora izpolniti tudi oni, ki ne vodi poslovnih knjig. Zato predlaga, da se naj za trgovce, ki niso dolžni voditi knjige opravljenega prometa (za davek na poslovni promet, torej s prometom, manjšim od 160.000 Din), sedanji obrazec preuredi tako, da bodo mogli prijavo izpolniti, ki nimajo vezanega knjigovodstva. Za obrtnike l'o, ki ne delajo s stroji in ne zaposlujejo nad štiri pomočnike in so nvrščeni v 2. skupino s 6 odstotno pridohnino. naj se obdavčenje pav-šalira na način, kakor je to uvedeno v nekaterih drugih državah z največjim uspehom. Pri tem pa seveda odpade prijava. Ceste in avtomobilni promet Poročevalec zbornični tajnik g. Ivan Mohorič je predvsem ugotovil stalno naraščanje avtomobilskega, tako osebnega kakor tovornega prometa (glej tudi na drugem mestu). Upoštevajoč veliko važnost avtomobilizma za vzpostavitev stalnih zvez je potrebno, da se eelo omrežje državnih cest najprej v zmislu zakona preuredi in adaptira. Do spomladanske gezija naj se pripravi vse potrebno, zlasti pa sredstva. Vsaka sekcija državnih cest naj se opremi z delavnico in naj dobi valjar. Tudi vprašanje državnih cestarjev je treba urediti. Za nove gradbe, ki se naj delajo seveda po modernih načelih, naj se najame investicijsko posojilo. Ljudsko delo za gradbe in vzdržavanje samoupravnih cest naj se zamenja z doklado. Za program dela naj se skliče anketa. Glede novih avtobusnih koncesij pa je mnenja, da je treba te izdajati le, če je vozni red tak, da dopolnjuje zveze zeleznice. ki vozi v isti smeri. Pa tudi poštna uprava naj poskrbi za (o. da dobi koncesijo za svoje avtobusne proge. Tudi je važno vprašanje stalnih mednarodnih avtomobilnih zvez in mednarodnega sezijskega proineta, ki se že vpeljuje. — Poročilo je plenum odobril. Zbornično razsodišče je že začelo v veliko zadovoljstvo interesente* Eoslovati, saj je trgovinsko ministrstvo že odo-rilo njegov pravilnik, kakor je poročal referent g. dr. Pretnar. Poleg zborničnih članov, ki so tudi vsi člani razsodišča, je plenum izvolil še 41 razsodnikov iz najrazličnejših strok (les 7, kovine 7, stavba 2, tekstilna 4, usnje, čevlji 2, kemična 6. gostilne in prehranjevalna industrija 6, papir, tisk 2, elektrika 2. denarstvo 7 in kolonijalno specerijsko blago 4). Za znižanje voznine zn premog in drva. Z ozirom na nedavno sezijsko povišanje voznine za premog in drva je zbornični član g. A. Krejči predlagal, da zbornica intervenira pri prometnem ministrstvu, da sc zopet znižajo tarifi. Glavni razlogi, ki so vodili do znižanja: izvozna sezija za les in prevoz sladkorne pese, sedaj ne drže več in umestno bi bilo torej znižanje tarifov. Službena pragmntika. Svoječasno (junija lani) je bil izvoljen šestčlanski odbor, ki naj bi temeljito proučil vprašanje službene pragmatike. Ker pa se je izrazila tozadevna želja, so se pritegnili v ta odbor še trije člani industrijskega odseka, gospodje R. Skubec, dr. Rekar in Gologranc. Upati jc, da se bo na prihodnji seji to vprašanje že rešilo. Samostojni predlogi Zbornični član g. M. Hohnjee predlaga, da naj se radi ponavljanja slabe vzgoje in izobrazbe vajencev prepove onim učnim gospodarjem, ki uporabljajo svoje vajence preveč za druga dela, sploh nadaljnja vzgoja vajencev. — G. podpredsednik Ivan Ogrin predlaga olajšave za obrtnike pri izdaji spričeval sposobnosti za državne dobave. —■ G. S. Vršič je za omejitev trošarine proste žgan.jekuhe in predlaga tozadevno akcijo Zbornice, da se omeji žganjekuha samo na lastno porabo, čemur se protivi g. Turnšek. — Član g. Kržišnik nastopa za preureditev službe na rajhenburškein kolodvoru, za povečanje skladišča in napravo--telefonske govorilnice. Z Zb. član g. špnniček zahteva, da se Zb. zavzame za direktno telefonsko zvezo Rogaške Slatine 2 Ljubljano, Mariborom in Zagrebom, kakor tudi, da se na postaji postavi javna tehtnica. — G. Stanko Florjančič se zavzema za to, da se vrše licitacije tudi pri obl. žel. direkcijah, kakor tudi, da se kavcije polagajo pri ravnateljstvu in izplačuje denar za dobave. — Član g. Vrečar predlaga akcijo za povečanje postaje v Domžalah, ki že dolgo ne odgovarja stalno naraščajočim potrebam prometa, pri čemer član g. Stergar pozivlje, da se interesenti bolj zavzamejo za to zadevo. — Zb. član g. Kavčič predlaga poenostavljenje sedanjih trošarinskih predpisov. Nepotrebni so registri zn pivo, ki naj se odpravijo, kakor tudi omeje za žeranje in vino — G. podpredsednik L. Bruderman predlaga decentralizacijo tnoroi/.kusoe ' •; po posi.mernik okrajih, nadalje vidnejše žigos-.inje preizkušenih predmetov in ustanovitev okrožnega inspek-tornta v Celju, kakor ga predlaga tudi član g. A. Krejči v Mariboru za Maribor. Isti član predlaga nadalje, da se zaradi preredkosti uradnih dni v Mariboru ustanovi v Mariboru ekspozitura Zbornice, kateri predlog je plenum odkaznl finančnemu odseku. Član g. Rebek nastopa proti nasel.j vanju inozemskih obrtnikov, kar i>od-pirn tudi podpredsednik g. Ivnn Ogrin, ki opozarja ob tej priliki tudi na potrebo večje kontrole inozemskih potnikov. Po k ratki tajni seji je predsednik g. Ivan Jelačin ml. zaključil uspelo plenarno sejo ob pol 14 z zahvalo vsem ua\zoi:im gospodom zborničnim članom, Tvorci ilirskega stebra Čast slovenskega imena Ljubljana. 15. oktobra. Svečanosti okrog odkritja spomenika Iliriji so že za nami. Sredi Valvazorijevega trga se dviga lep, bel steber in nudi očarujoč pogled, pa ga glej s katerekoli strani. Po vseh slovesnostih, ki smo jim prisostvovali v soboto in nedeljo, je tudi prav, da se obenem spomnimo in damo priznanje pridnim rokam delavcev, ki so ta spomenik izklesale in ga postavile ter da se obenem spomnimo tudi slovenskega obrtništva, čigar veldk uspeh pomenja ravno ta spomenik. Slovenci smo zopet in ponovno dokazali, da sniOi že zelo neodvisni od tujine, da lahko sami z lastno podjetnostjo napravimo tudi kaj trajnega. S tem spomenikom se je obenem manifestirala podjetnost, so-lidnost in izvežbanost slovenskega obrtništva. Od najmanjših do največjih del pri tem spomeniku — vse so napravile slovenske tvrdke same, nikjer in v nobeni stvari nismo potrebovali tujcev. Ali ni to tudi častno dejstvo za vse Slovence? Spomenik sam je, kakor znano, izklesala in postavila tvrdka Feliks Tornan. Ta tvrdka spada med najstarejše ljubljanske in sploh slovenske tvrdke. Obstoja že 121 let, pred 55 leti je prevzel njeno vodstvo sedanji lastnik gosp. Feliks Toman, zadnja štiri leita pa jo vodi njegov sin inž. Anton Toman. G. Feliks Toman. Tvrdka je brez dvoma vodilna v kamnoseški obrti v Slovenci. Izvršila je vsa kamnoseška dela pri vseh manumentalnejših delih v Sloveniji, tako pri Prešernovem, Vodnikovem, Valvazorjevem spomeniku, sploh pri vseh spomenikih v Ljubljani in v Sloveniji, dalje so skoro vsi večji spomeniki na slovenskih pokopališčih njeno delo. Tvrdka je tudi izvršila notranjost palače Zbornice TOI, kamnoseška dela pri Poštni hranilnici, sedaj pa bo izvršila fasado na novi palači Vzajemne zavarovalnice. Tudi preko mej Slovenije je tvrdka znana, saj je izvršila dela v mnogih cerkvah na Hrvatskem, pred vojno celo v Budimpešti in v šestih cerirvah na Dunaju. Sloves tvrdke je torej neoporečen. Naročilo za postavitev spomenika je dobila tvrdka pred dobrimi šestimi tedni. Za vsa dela pri spomeniku je rabila štiri tedne. Inž. Anton Toman nam je izjavil: »Klesanje in postavljanje spomenika za našo tvrdko ni pomemjalo znatnih in nepremagljivih ♦.ezkoč. Izvršili smo že težje stvari. Najtežje pri delu je bil pač kratek termin. Toda, ko smo delo prevzeli, smo tudi vedeli, da bomo delo gotovo do določenega dne izvršili, tudi če bi ne vem kaj padalo z neba. Imeli pa smo srečo, zakaj vladalo je lepo vreme. Hvarski kamen je naročila mestna občina, mi pa smo od transporta dalje oskrbeli vse potrebno. Pri delu je bilo zaposlenih 18 naših delavcev, od tega štirje podobarji, ostali pa so bili kamnoseki. Delo je šlo v redu. Tudi dviganje kvadrov ni bilo za nas tehnično nič izrednega. Pri delu smo se seveda natančno ravnali na-čirtov in navodil prof. arh. Pleča i k a. Naša tvrdka je izvršila tudi ploščo Napoleonu na škofiji. Plošča je iz podpeškega kamna. Da se je uporabil pri tem hvarski kamen, je bilo to v smislu Plečnikovih navodil, naj bo spomenik bel in masiven. Slovenija nima belega marmorja, podpeški je temno siv, glinški svetlo siv, ihanski nekoliko svetlejši, potem pa imamo še razne rdečkaste, pisane in črne kamne ter pohorski granit. Hvarski kamen je trd in trpežen material, le težko ga je dobiti v tako velikih blokih. Je to prvič, da se je hvarski kamen uporabil v Sloveniji. V Berlinu so ga n. pr. že uporabili pri raznih stavbah, kakor pri justični palači in drugod. Mnogo naroča hvarski kamen tudi Amerika. Tvrdka Toman, ki je tako na splošno zadovoljstvo izvršila spomenik Iliriji, si je s tem pridobila novo priznanje. Pri njej je danes uslužbe-nih okrog 40 delavcev. Tvrdka Avgust Martinčič, 'ivaževana ključavničarska tvrdka v Ljubljani, je dobavila grb Ilirije oživljene vrh spomenika. Grb .je izdelala tvrdka sama po načrtih prof. Plečnika, vlile pa so ga Strojne tovarne in livarne. Kakor Ne mučite svojih otrok z ribjim oljem, ampak dajajte jim JEMALT se more dajati v vseh slučajih, kadar je potrehno rihift olie. Dobiva se v vseh lekarnah. G. Avgust Martinčič. prejšnja tvrdka, je tudi la bila udeležena pri vseh znatnejših delih v Ljubljani. Tvrdko, ki je pred dobrim mesecem slavila 50 letnico svojega obstoja, je ustanovil Jakob Martinčič, že 19 let pa jo vodi njen sedanji lastnik Avgust Martinčič. Naročilo je tvrdka brezhibno izvršila že v enem tednu. Za solidnost in podjetnost te tvrdke priča že to, da sodeluje skoro pri vseh monumentalnej-, šili delih v Ljubljani. Te dni bo tvrdka pritrdila na spomenik tudi 1.25 m dolgo in 12 lig težko palmo iz brona, ki ! jo je poklonila francoska republika. t'rke in skulpture na spomeniku je pozlatila pozlatarska in podobarska tvrdka Albin S1 i -var v Trnovem Skulpture je vliln livarna Slovenca Oblaka v Zagrebu. Da sta tudi oba umetniška tvorca spomenika: prof. arh. Plečnik in akademski kipar Do lili ar nad vse častno in odlično rešila svojo nalogo, to sino že ponovno omenjali. Tragična smrt slovenske družine Družino Franca Lavriča v Ameriki zastrupil plin. »Glasilo KSK Jcdnote« prinaša naslednje žalostno poročilo iz Eveleth. Minil. / dne 25. septembra: Pred štirimi leti se jc iz Virginije, Minil., v našo naselbino preselila družina Franka Lavriča, obstoječa iz zakoncev, sina in hčere. Rojak Frank Lavrič, ki je bil zaposlen kot trgovski potnik neke tvrdke v Virginiji, jc s svojo družino in dveletnim vnukom Robertom Bradačem čez poletje stanoval v svoji vili ob Eveleth jezeru, dve milji oddaljeno od tukaj. V pritličju vile je imel stroj za nabavo električne razsvetljave, za katerega so rabili gazo lin. 24. septembra popoldne ali proti večeru je šel gospodar hiše, oziroma oče družine v pritličje hiše popravljat motor pri stroju. Ker jc po. iz stroja prihajal strupeni plin, ga je na mestu zadušilo, kajti njegovo truplo so danes okrog sedmih zvečer našli poleg stroja. Pri popravljanju je bila gotovo navzoča tudi Lavri-čeva soproga Ivana in hči Mary, kajti tudi trupla teh so našli v pritličju hiše med tem, ko 'je ležal vnuk (Robert Bradač) tudi od plina zadušen, v postelji v prvem nadstropju. Plin je tako hudo učinkoval, da je omamil tudi La-vričevega sina Frunka, katerega so našli na tleh pred stopnicami v klet. Danes proti večeru je prišla obiskat Lavri-čevo družino soproga rojaka Anton Tankota iz Gilberta, Minn. Ko nn trkanje vrat in kiice ni bilo nobenega odgovora, se ji je stvar zdela nekaj sumljiva, zato je šla k bližnjemu sosedu W. Trenholmu, kjer je povedala, da je čula neko stokanje iz pritličju Lavričeve vile. Takoj zatem sta oba šla k Lavričevim, kjer sta s silo odprla vrata. Dospevša v hišo, sta našla Lavri-čevega sinu Franka nezavestnega, tako tudi malega Roberta Bradača, ki je bil že mrtev. Posrečilo se jima je oba odnesti ven iz hiše. Zatem sta našla ob vznožju stopnic v klet truplo Lavričeve hčere Marije. Pri tem je pa tudi Trenholmu zajel strupeni plin, da je moral bežnti nn varno. Poklical je še nekaj sosedov, da bi prišli na pomoč ponesrečeni družini Lavriča, toda tinti ti niso zamogli priti v bližino vsled prehudega strupenega plinu. Nato so poklicali mestno požarno brambo, ki je našla onesveščenega sina Lavriča v kleti pu La-vričevo truplo, njegove ženo in hčere. Lavriča ml. so prepeljali v Moore bolnišnico in gu spravili k življenju; zdravniki trdijo, do ho okreval. Nesrečo jo prvi opazil Luvričev sin Frunk, ko se je vrnil z dela. Nušel je najprvo mrtvega otroka Brudučeve družine, ležečega v postelji. Iz kleti jc pa |>o celi hiši uha jal dušeči strupeni plin. kar gu je takoj omamilo, vendar je šel gledat kaj se godi v pritličju hiše, kjer je našel očeta, mater in svojo sestro že mrtve. Nato je hotel iti klicat sosede nn pomoč, n jc med tem pri vrutih onemogel. Zatem je prišlu Mrs. Tnnko. ki mu je rešila življenje s tem. da ga je spravilu na zrak. Pokojni Frank Lavrič je bil stur 5" let, njegova žena 56, liči Mnry 23, rešeni sin je pa star 24 let. Prva dva sta spnclula k društvu sv. Cirilu in Metoda, št. 59 KSKJ. oči po k društvu Mariie Pomagaj, št. U>4 KSKj. Mrs Jonnie Bradač, hči Lavričeve družine se je za časa nesreče nahujula v Mihvaukee, Wis., oče pa nu Chisholmu, kjer živijo. Bradačevi so imeli pri Lavričevih svojega sino Robertu na počitnicuh. Tako žalostnega |>ogreba že dolgo ne pomnimo v naši naselbini kakor se je vršil dne 16. septembra iz tukujšnjc slovenske cerkvene dvorane, ko so prenesli štiri trupla ponesrečencev v cerkev sv Družine, odkoder se je vršil skupen pogreb nu kutoliško pokopališče. Jubilej mariborskega bogoslovja Maribor, 14. oktobra. V znamenju najgloblje pietete do velikega lavantinskegn duhovna A. M. S lom še k a in pu prisrčne manifestucije za zmugovitost njegovega zveličavnega učenju se jc vršila v ponedeljek zvečer v lepo okrašeni avli tukajšnjega bogoslovju slovesnost interne proslave 70 letnice mariborskega bogoslovnega semenišča. V svoji otvoritveni besedi je zavodov ravnatelj dr. C u k a 1 a pozdravil prevzvišenega knezoškofu dr. Kari i na, presvetlega škofu dr. To m u ž i č u , velikega župana dr. S e h a n-b a c h u , oblustnega komisarja dr Leskova r j a . mestnega županu dr. J u v u n a , stolni kapitelj s proštom dr. Mu tekom nn čelu, prosvetnega šefa dr. Kotniku in vse druge mnogoštevilne odlične goste. Nato je* prečital pozdravne brzojavke, ki bo došle ob priliki proslave 70 letnice; omenjamo pozdrav ministra dr. Korošca, vseučiliškega profesorja dr. L u k m a n a in insgra V r e ž e t u. V središču svečanostnega sporeda je bila slavnostna beseda prof. dr. Hohnjeca. S klasično dovršenim in globokim govorom je ruz-členil teološko-filozofske osnove, ki jc na nje naslonil A. M. Slomšek svojo mo-numentalno stavbo narodne prosvete, izgrajene v duhu krščanske kulture in pa v ravnovesju s koncepcijo svetoavguštinske Božje države. V drugi polovici svojih markantnih izvajanj pa je slavnostni govornik nizal metode Slomše-kove stvarite!jnosti, ki se jc izčrpavala do ne-dosežne gorečnosti nu vseli toriščih nnrodnost-negu kulturnega osamosvajanja, ki je s prenosom bogoslovnegn učilišču v Mnribor dobilo svoj azil v cerkvah lavnntinskih, s čimer jc bila bitka na naših barieruh ob severni meji dobljena. Ob takem krščanskem fundamentu naše narodnostne prosvete ter ob neizčrpni tvornosti slednikov in učencev velikega duhovna se je na eni strani jelo slovenstvo v la-vantinski vludikovini oblikovati v izrazito svojebitno smer, nu drugi struni pa se je ob doseženi kulturni stopnji, ki se z zapadno-evropsko izenačuje, ustvarila s postankom jugoslovanske države možnost kulturnega z b 1 i ž a n j a , ki je prva etapa v uresničenju c i r i 1 m e t o d i j s k e misli. Slavnostni besedi prof. dr Hohnjeca, ki so jo vsi navzoči sprejeli s toplim aplavzom, je sledil govor prefekta R. Hanželiča, ki je v preglednih obrisih očrtal posamezne faze li-teramo-društvenega vladanja mariborskih bo-goslovcev od otvoritve pa do današnjega dne. V okviru strnjenegu sporedu jc bilo tudi troje uspelih nastopov pevskega zbora bogoslovcev, ki so ob živahnem priznanju udeležencev odpeli Jenkovo »Molitev«, »Gor čez izaro« ter Mirkovo »Jutro«. Izzvenela pa je celotna jubilejna prireditev v iskreno željo vseh, ki so se je udeležili, in mnogih, ki so ji v duhu prisostvovali: Mariborsko bogoslovno učilišče nuj živi, ruste in cvete v časno in večno blagobit luvan-tinskih vernikov. Avtomobilizem na Slovenskem Ljubljana, 15. oktobra. Na nocojšnji seji Zbornice za TOI je njen tajnik g. Ivan Mohor ič podal izčrpno poročilo o stanju naših cest in potrebah avtomobilskega prometa, iz katerega posnemamo: Avtomobilski promet na zborničnem področju se je v zadnjih dveh letih živahno razvil. Število motornih vozil je doseglo v ljubljanski oblasti letos koncem septembra 685 osebnih avtomobilov, od tega 62 avtobusov, dalje 264 tovornih avtomobilov, 5 traktorjev in 610 motoci-klov. V mariborski oblasti znaša število motornih vozil 670 osebnih avtomobilov, 45 uvtobu-sov, 326 tovornih .avtomobilov, 7 traktorjev ter 730 motociklov. Po tej statistiki pripade torej na celih tisoč prebivalcev po 1 osebni avtomobil, kar je v primeri z zupudnimi državami vsekakor izredno malo. O razvoju avtobusnega prometa je podul g. Mohorič zanimive podatke: Po izkazih velikega županstva v Ljubljani je bilo do sedaj imkIc-ljenih v ljubljanski oblnsti 58 koncesij za periodično prevažanje oseb z avtomobili, ki obratujejo nn 50 raznih progah. Nnjstnrejšn koncesiju datira iz letu 1924 in jc bila izdana zn progo Št. Vid—Ljubljana. V letu 1925 ji je nnto sledila druga koncesija zu progo Ljubljana—Domžale —Blagovica. Do letu 1928 je bilo izdanih vsega komaj 10 koncesij. Lansko leto je sledilo nadaljnjih 13 koncesij. Ostalih 35 pa je bilo podeljenih šele v teku letošnjega leta. Pri osno-vunju nvtotnobilnega prometa je bila najmočnejšo privutnu iniciativa. Po večini sn bile to posamezne tvrdke, muli podjetniki, ki so morali avtobusni promet šele uvajati in ljudstvo navajati nu nvtomobilne zveze, število rednih avtomobilnih zvez v mariborski oblasti znaša sedaj 30, od katerih ima 15 prog izhodišče v Mariboru. Poleg privutnih podjetnikov pu so se pojavile kot konkurentinje tudi mestne občine, in sicer kot prvu mariborska, ki jo namesto cestne železnice vzpostavila v mestu in bližnji okolici reden avtobusni promet, šele mnogo kasneje pa tudi ljubljanska in celjska občina. Končno se udejstvuje v obratovanju rednih avtobusnih zvez od letu 1926 dni je tudi |>oštna uprava, ki vzdržuje " stalnih avtomobilnih prog, za kar ima nu razpolago 22 avtobusov. K, ^akovost britvice je odvisna od izredno ostrega rezila. Posebno ostra In prt* clzno izdelana britvica Gillette jamči zato za ugodne britje, vrhu tega pa z njo tudi prištedite. Kupite pravočasno nove britvice Gillette / »novvn 1m( GiUette Težka nezgoda avlomobilista Jesenice, 11. oktobra. Jeseniški obrtnik in lastnik podjetja za žgano slikarstvo Karol Višnar je v nedeljo popoldne peljal z motociklom trojo svojih otrok na sprehod proti llrušioi. Svoji soprogi je naročil, naj bo pripravljena, češ da bo prišel ponjo ter se z njo peljal v Kranjsko goro. Vozil je s precejšnjo brzino iu očividci pravijo, da je z eno roko vodil ko. lo, z drugo pa držal otroke, ki so sedeli za njim. Na Hrušici je parkrat peljal po vasi gori in doli. Ko se je hotel vrniti na Jesenice, mu je na ovinku pri Krivce vi gostilni ]>o Brašinskem klancu privozil nasproti avtomobil, ki je vozil pravilno po desni strani ceste. Višnar se mu je hotel ogniti, pri tem pa zadel ob avto. Posledice karambola so bile strašne: motocikel. Višnar in otroci, vse je odletelo v jarek ter tam obležalo. Vsi trije otroci so takoj vstala in kot po čudežu, bili popolnoma nepoškodovani. Začeli sc jokati in klicati na tleh v nezavesti ležečega ata. Priskočili so na pomoč stanovalci bližnjih hiš. Avto pa se je odpeljal nazaj na Jesenice po zdravnika. Ta je konštatiral, da ima ponesrečeni zlomljeni dve rebri in prebilo lobanjo. Iz ust, nosa in ušes mu je tekla kri, u zavedel se je od časa do časa pa zopet omedlel. Voznik, ki jo bil poslan z Jesenic, je srečal avlo, ki je ponesrečenega Višnarja peljal naravnost na kolodvor na brzo-vluk ob pol sedmih zvečer. Na kolodvoru mu je duhovnik podelil sveto olje. Vsi Jeseničanje simpatizirajo z uglednim in marljivim Višnarjem, ki se je z lastno močjo-'povzpel do tako uglednega obrtnika, da njegova dela poznajo daleč okoli j>o svetu. Ravno zadnje dni je prejel veliko naročil iz Amerike. Vse pa se tudi čudi, da se otrokom ni nič pripetilo. (Kakor je včeraj uredništvo »Slovenca« izvedelo iz bolnice, za g. Višnarja ni neposredne nevarnosti ter je upati, da bo okreval.) Cigani se ženijo Metlika, 14. oktobra. Cigani vztrajajo in se poročajo naj>rej. Ženin, ki mu pravijo »mladoženja« jo star okrog 50 let. Nevesta, mlada imenovana pa nekaj nad šestdeset. »Torej se boste tudi vi poročili?« >Porožili, da, prosim, gospod.« »Zadnjikrat se je menda vaš sin?« »Prosim, gospod, moj se je pred tremi tedni, prosim, gospod.« »Prav je, da ste prišli do tega. Kaj ni mar lepše?« »Ho, ho, prosim, gospod, lepše, lepše. Zdaj smo kot drugi, prosim, gospod.« »Pa ste imeli kaj harmonike iu ohceti?« »Malo, malo, prosim, gospod. Pri treh farah, prosim, smo imeli pri Peterhali.« »Živo v lice zarudela, ko je stopil on preHvar< poročnik korvete Hajko Valand in na službo v strojno šolo poročnik fregate Kazimir Renčelj. — V -/.rakoplovstvu so prevedeni za pilota lovca mornariški narednik Albin Pire; za vojnega pilota zrakoplovni narednik Stanislav Borovinšek; za vojnega hidropilota podnarednik pomorske zrako-plovne stroke Kazimir Anžič; za vojnega opazovalca zrakoplovni podporočnik Kazimir Zidanik; za diplomiranega hidro-opazovalca poročnik korvete Vinko Cikovski in za aeroplanskcga mitraljerja mornari-ško-tehnična podporočnika Anion Brumen in Rafael Perhauc. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla gospa Josipina Jahn. roj. Miiller, vdova ofic. fin. prokurature, stara S9 let. Pogreb bo v četrtek z Vidovdanske ceste 20 ob 3 popoldne. — V Zalokarjevi ulici 12 je umrl g Lovrenc Škofic, poštni podu rudnik v pokoju. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. -f V Loškem potoku je 15. oktobra umrl trgovec in posestnik g. Martin Kurdiš, star 72 let. Pokojni je bil več let župan in predsednik kraj-nega šolskega sveta. Pogreb bo v četrtek ob 9 dopoldne. 1- |osip Robek, posestnik v Kladju, dolgoletni župan občine Blanca pri Sevnici. Umrl 11. t. m. po dolgi, zelo mučni bolezni. Pogreb zelo časlen nedeljo 18. t. m. dopoldne s sv. mašo. N. p. v m.I Mala kronika * trgovskim in drugim zasebnim nameščencem! Po večletnem tihem, neumornem delu za svoj obstoj sklicuje Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani za nedeljo dne 20. okt. ob 10 dopoldne v dvorani palači Delavske zbornice svoj občni zbor, katerega dnevni red vsebuje kot glavno točko odobritev novih društvenih pravil, ki vsebujejo temeljna določila o izvedbi višjega zavarovanja. Za bolniško blagajno društva je pred kratkim minister socialne politike odobril pravilnik kot dopolnilo k Statutu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in s tem činom priznal blagajni trden pravni temelj. Društvo pa hoče svojim članom na podlagi neznatnega povišanja mesečnih premij nudili več, ko daje bolniška blagajna na podlagi zakona o zavarovanju delavcev, za kar je nujen občni zbor in odobritev novih društveniii pravil. V največjem interesu zavarovanih članov je torej, da v čim večjem številu posetijo občni zbor in s tem dokažejo, da jim je pri srcu napredek in procvit njih zavarovalne institucije, ki že dolga desetletja vrši važno funkcijo v socialnem zavarovanju trgovskih in drugih zasebnih nameščencev v Sloveniji. Z gmotno in moralno podporo od strani nameščencev, kakor tudi poslodavcev naj postane Trgovsko bolniško in podporno društvo zares jak čuvar bitnih socialnih interesov naših nameščencev in ta cilj naj doseže svojo manifestacijo in afirmacijo ob polnoštevilni udeležbi članstva in drugih Interesiranih činiteljev na nedeljskem občnem zboru 1 if Opozorilo kaiehetom. Zgodbe sv. pisma za osnovne šole so — kakor znano — pošle; nove pa so Se-le deloma natisnjene. V višjih razredih osnovne šole je tu in tam več otrok, ki so brez tega učbenika. Za silo bi se odpotnoglo s knjigo »Kratke zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze s slikami« (J. Volo). Škofijski ordinarial ima v zalogi še nekaj tisočev izvodov. Natisnjena je bila ta knjižica 1.1916. Izvod stane samo 6 Din. Naroča se pri šk. ordina-riatu, pa tudi po knjigarnah. it laven razpis. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje javen natečaj za zgraditev poslopja ekspoziture OUZD v Mariboru. Konkurenti dobe potrebne načrte, razpisne pogoje in gradbeni program pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani za ceno 100 Din. Rok za predložitev osnutkov je do 30. novembra 1929. Razpis je bil objavljen v našem listu v nedeljo, dne 13. oktobra I 1. * Prodaja starih znamk. Filatelistom in zbiralcem slarih porabljenih znamk sporoča poštna uprava ponovno, da bo prodala dne 21. oktobra ob enajstih v svojem skladišču na Sv. Jakoba trgu št. 2 v Ljubljani 118 vreč škartiranih spremnic z nalepljenimi in prežigosanimi znamkami amerikanske in londonske izdaje Vsaka vreča tehta btto. 25 kg in je za vsako vrečo treba položiti jamčevino 20 Din. Kdor ne bi položil jamčevine, se ne more udeležiti dražbe. — Oblastna poštno-lelegrafska uprava + O samoumoru v Zq. šiški smo poročali včeraj na podlagi mistificiranega dopisa in podpisa. Smo pa na najboljšem potu. da izsledimo rnistifi-katorja. ki pošilja o svojem bližnjem v svet lažnjive vesli. •k Vlom v Kranju. Večji vlom se je pripetil v noči od ponedeljka na torek v Kranju. Neznan storilec je vdrl skozi okno v kolodvorsko restavracijo ter odnesel iz predala 2000 Din denarja, drugih stvari v. restavraciji se ni dotaknil. Oblasti poizvedujejo za vlomilcem * ic Privatna bolniška blagajna »Merkur« v Zagrebu, pover jeništvo Ljubljana, Resljeva cesta 15., I. nad., levo, tel. št. 20-74, sprejema prijave od 9 do 14. 11611 ★ ČE SI ŽELITE res dobro in trpežno kolo z jamstvom, si naročite le >PUCH« kolo pri tvrdki IGN. VOK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7 ali: v podružnici Novo mesto. Dobite ga tudi na mesečne obroke. Ljubljana Kai bo danes? Opera: Gorenjski slavček. D. Ob pol 8. Drama: Nevesta s krono. A Ob 8. Kino Dvor: Junaška desnica. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. Miklošičeva cesta Poleg Aleksandrove ceste je najlepša cesta v Ljubljani gotovo Miklošičeva cesta. Lepo široko je asfaltirana, na obeh straneh udobni hodniki in sauie lepe stavbe. V kratkem bosta zrastli, oziroma ena že stoji, še dve novi stavbi. Prva je palača Vzajemne zavarovalnice, ki je "/c dozidana lo strehe Ta pul-iča bo v okras Masarykovi in Miklošičevi cesti. Vsak tujec, prihajajoč s kolodvora, bo imel že radi te palače takoj prvi vtis o našem mestu mnogo lepši, kakor pa dosedaj. In prvi vtis — glaven, odločilen vtis. Drugo stavbo gradi sedaj stavbenik Battelino na oglu Pražakove ulice in Miklošičeve ceste, nasproti palače Poloojninskegn za voda. Stavba bo najbrže še pred nastopom zime pod streho, zaenkrat pa stoje samo še osnovni zidovi. Za Miklošičevo cesto je pred vsem važno, da se zasidra še prostor nasproti Vzajemne zavarovalnice. Na to mesto naj pride Kaka res reprezentančna stavba, vredna soseščine Vzajemne zavarovalnice. Lani se je za ta prostor zanimala zveza grafičnih delavcev in pride na to mesto najbrž res dom grafičnih delavcev. Za lepoto Miklošičeve ceste je tudi nujno potrebno, da se končno regulira Prnžakova ulica ter odstrani z nje smrdljivo skladišče kosti in cunj. čigar nelepi vonji pogosto silijo tudi na Miklošičevo cesto. Šele, ko se napravi vse to, bo Miklošičeva cesta popolna in vredna naslova najlepše ljubljanske ceste. 'ALE/n" MERiriA1$19 j © Vreme r Ljubljani )e bilo včeraj kakor prejšnji dan. Jutranja toplota 36° C, čez dan 13° C. Pač pa se je v drugih krajih nekoliko ogrelo. Maribor in Belgrad sta imela 15°, Zagreb in Skoplje 16°, Split 21». 0 Odkopano okostje na Brinju. Včeraj popoldne so delavci na nekem stavbišču na Brinju odkopali človeško okostje, ki najbrže še ni dolgo ležalo v zemlji. Policija sumi, da ge tu za zločin in je uvedla preiskavo. © Stavo dobil, zato pa bil ukraden. Dva delavca, Matija N. in Janez Ž., sta popivala v neki gostilni na Glincah. Janez je pil vino v zelo dolgih požirkih, toda Matija ga je le sekal pri pijači. Janez se je razjezil: »Matija, spij v dveh požirkih poln Štefan vina, pa ti vino plačam in štiri kovače ti dami« »Stava veljal« Matija je nagnil steklenico in res v dveh požirkih izpil ves Štefan do dna. Najbrže je s tem postavil rekord za Glince. Janez je kavalirsko poravnal stavo, Matija pa je bil tudi pošteno »truden« in ie omagal na dvorišču ter zasrarčal Prebrisani Janez ga je dolgo stražil, nato pa odšel. Zjutraj je Matija v groznem mačku pogrešil 400 Din. Nekdo mu jih je moral ukrasti ! iz žepa. Matija sumi, da je bil to Janez in ga je ovadil policiji. 0 Če dva mesarska fanta dirkata. Mimo vojašnice na Poljanski cesti sta predvčerajšnjim dirkala vsak z enovprežnim vozom dva mesarska vajenca. Prvi je hotel prehiteti drugega, toda na napačni strani Konj drugega se je prestrašil in se dvignil s prednjimi nogami na voz prvega fart. ter ga je bilo pozneje težko ločiti od voza, ker se je vanj zagvozdil. Konj je bil poškodovan, pa tudi voz drugega vajenca. Kriva nezgode sta oba vajenca, že zaradi tega, ker sta dirkala po cesti, povrhu tega pa jc prvi vozil po levi strani, drugi pa luči ni imel. © Ne ve, kje je izgubil dva prsta. Na dolenjsko stražnico je predsinočnjim privedla Antonija Sluga svojega moža Ivana. Ta je krvavel na levi roki in sta mu manjkala dva prsta. Moža so na stražnici obvezali in vprašali, kje se je ponesrečil. Sluga je pojasnil, da sam prav za prav ne ve, kje, zakaj pri dolenjskem kolodvoru ga je napadla božjast, kaj se je pa naprej zgodilo z njim, ne ve prav nič. © Reven ter vsega priporočila vreden akn-demik bi si v svojem težkem gmotnem položaju rad pomagal z instrukcijami. Poučeval bi predvsem realčne predmete. Naslov v uredništvu, soba št. 6. katerega muči ka- Zakaj pa tudi • vzame Kresival-a? i Damski plašči od najfinejšega luksusuega izdelka in blaga do preprostih so najugodneje v izberi pri tvrdki Fran Lukič Stritarjeva ulica Maribor Ce so fantje pitani Bilo je pri trgatvi v Frolahovem vinogradu v Bačkovi v občini Drvanje pri Sv Benediktu v Slov. goricah. Nenadoma je iz še nepojasnjenega razloga prišlo med fanti do prepira in spopada. Pri tem je eden izmed navzočih fantov zgrabil za samokres, ki ga je imel pri sebi, hoteč na ta način ubraniti svojega prijatelja 221etnega posestniko-vega sina Mihaela Fička pred napadom od strani nekega A K. Po nesrečnem naključju pa se je samokres sprožil in je strel prebil Fifku desno nogo. Preplašeni Fičko se je pri tem tako nesrečno zrušil na tla, da si je pri padcu še zlomil desno nogo. Drugi strel, ki je prišel iz neznane smeri, pa je pogodil posestniškega sina Franca Bratušo, ki je obležal mrtev v mlaki krvi. Težko ranjenega Fička so prepeljali v mariborsko bolnico. . □ Prof. Mlakar v Mariboru. Jutri prispe na povabilo tukajšnje Prosvetne zveze v Maribor po vsej Sloveniji popularni planinski predavatelj prof. J Mlakar iz Ljubljane, ki bo Mariborčane zopet razvedril s svojim filmskim predavanjem »V raju Evrope«. Omenjeni film je eden naičarobnejših pokrajinskih filmov, ki prikazuje prelest »Evropskega raja« — divne Švice. Film, ki je šel skozi mojstrske režiserske roke dr. W. Ziirna in ki je umotvor produkcije slovitega berlinskega »Ufa-filma«, ki radi krasnih posnetkov ter veličasti švicarske pri-rode, nudi vsem udeležencem izreden umetniški užitek. Pri predstavi zapoje moški pevski zbor več planinskih pesmi. Da bo udeležba številna, pa jamči že samo predavateljevo ime, znano vsej slovenski javnosti. Zlasti v planinskih krogih se opaža za to filmsko predavanje prav živahno zanimanje. □ Duhovniki tretjeredniki imajo mesečni sestanek jutri ob pol 16 v frančiškanskem samostanu. □ V Maribor je prispel včeraj iz Holandske g Tantzenberg z nalogom, da organizira večji transport naših rudarjev v Nizozemsko, kjer se jim obeta zaslužek pod zelo ugodnimi pogoji. Organizacija transporta se bo izvršila sporazumno s tukajšnjo Borzo dela. □ Carinski inšpektor g. Rupel iz Ljubljane, ki se je delj časa mudil v Mariboru v službenih zadevah in ki je v zadevi gradnje nove carinarnice v Dravogradu posetil tudi tamošnjo carinarnico, je včeraj odpotoval nazaj v Ljubljano. □ Sanatorij na Pohorju. V zvezi z akcijo za gradnjo pohorske vzpenjače se je za podpis večjega števila deležev prijavila tukajšnjemu pripravljalnemu odboru tudi neka varšavska zdravnica, ki namerava postaviti na Pohorju sanatorij. Vsekakor dokazuje to, kako se za omenjeno akcijo zanimajo celo v inozemstvu, kjer vedo ceniti pomen čistega pohorskega zraka in pekočega solnca za zdravljenje. □ 11 avtomobilskih prestopkov beleži včerajšnja policijska kronika. Zanimivo je, da gre v vseh enajstih slučajih za šoferje-tujce, ki ne vedo za nedavne poostrene cestno-prometne odredbe. Odslej po polic komisarijat objavil vsa imena teh »prestopkarjev«. □ Prosvetni kino »Omladina« v Cvetlični ulici 28 predvaja v dneh od petka do ponedeljka znani velefilm »Sv Frančišek« v 7. dejanjih. Večerne predstave ob pol osmih. V nedeljo po potrebi tudi popoldne ob 15 ali 17, če se prijavi dovolj interesentov. Prijave se sprejemajo v Omla- * Pri težkočah v želodcu in črevih, pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Fianz-Josef«~grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-)osef«-vodo radi jemljo celo težko liolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. »Franz-]osef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah iu speeerij3kih trgovinah. , Priznani in okusni Bayer- « j jev proizvod. i dinskem domu. Film je zelo poučljiv ter se radi tega pričakuje številna udeležba. G Mestno kopališče bo radi snaženja kotla zaprto od 27. t. m. do vključno 3. novembra t. L □ Srčni kapi je podlegel včeraj ob peti uri zjutraj 451etni čevljarski mojster Franc šalkovič. Pokojnik je bil dolgo vrsto let član tukajšnje požarne brambe, pri kateri je v poslednjem času deloval kot požarni mojster. Svojo nesebičnost in požrtvovalnost je dokazal tudi s svojim vnetim sodelovanjem pri tukajšnjem rešilnem oddelku, pri katerem je ravno pred nedavnim absolviral svojo dvatisočo vožnjo. Pogreb pokojnika bo jutri ob pol 17 na mestnem pokopališču v Pobrežju. Raz poslopja tukajšnje požarne brambe vihra ob pri' liki smrti njenega požrtvovalnega člana črna zastava. □ Smrtna kosa. Preminuli sta: 411etna želez ničarjeva soproga Ela Stember, Tattenbachova ^ Pogreb pokojnice bo jutri ob tri četrt na 17 na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Ljudmila Koren, hčerka pekovskega mojstra. Pogreb danes ob 14 iz hiše žalosti Koroška cesta 47 na mestno po-kopališče v Pobrežju. □ Himen. Poročila sta se v tukajšnji frančiškanski cerkvi g. Rafko Berce, učitelj v Šmarja pri Jelšah, z gdč. Olgo Bračičevo, učiteljico istotam. □ Na delovnem trgu. Takoj dobe zaposlitev preko tukajšnje Borze delai 1 ključavničar, 2 avto-mehanika, 4 mizarji, 1 Žagar, 1 usnjar, 2 tapetnika. 10 pleskarjev, 2 tovarniški delavki, 5 kuharic, 1 šivilja, 1 natakarica, 5 služkinj ter 1 starejša vzgojiteljica. □ Ob levo nogo je prišla 46letna drvarjeva žena Marija Struc iz Smolnika Pri žaganju ji je hlod padel na levo nogo ter ji jo stri. Prepeljali so jo v tukajšnjo bolnico. Celje & Narodno igro »Marišn«, ki je doživela prošlo nedeljo v Narodnem domu zadovoljiv uspeh, bodo Krekovci na splošno željo prijateljev njih družine ponovili v nedeljo 20. oktobra ob pol štirih popoldne. Vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi. es Prvo gostovanje mariborskega gledališča v tej sezoni se vrši drevi v celjskem mestnem gledališču. Uprizorili bodo Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski<. -©• Prvi prosvetni večer v letošnji sezoni se bo vršil v ponedeljek 21. oktobra ob S zvečer v telovadni dvorani Orlovskega doma. Predaval bo g. dr. Janez Ahčin iz Ljubljane o aktualnem panevropskem vprašanju. Prosimo vse, ki se nameravajo tega zanimivega predavanja udeležiti, da si nabavijo vstopnice v predprodaji v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi ulici 4. — Vstopnice se že dobijo. Vstopnina je samo take visoka, da krije stroške prireditve. & Proslnvn desetletnice greinijalnega načelnika g. R. Stermeekijn. Polnoštevilni odbor gremijn trgovcev Celje je proslavil desetletnico načelovanja g. R. Stermeckija na posebni slav--nostni seji v soboto 12.oktobra. Na seji se jc ugotovil zgodoviuski pregled dela načelnikove-ca od njegove prve izvolitve 24. septembra 1919, ko je prišel gremij v slovenske roke Poudarjene so bile velike zasluge načelnika, ki je znal premagati vse neštevilne težave, katere so se stavljale delu gremija na jjot V zahvalo mu jp odbor izročil spominsko tablo s slikami vseh članov načelstva. & Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju praznuje v zmislu svojih društvenih pravil dne 19. oktobra žalni dan v spomin padlih in umrlih borcev naše domovine. V ta namen se bo brala navedenega dne ob osmih zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela spominska ninša-zadušnica, h kateri se vabijo vse državne in javne korporacije. Radio Programi Radia-Ljubljana s Sreda, 16. okt.; Opoldanski program odpade, 17 Koncert radio-orkestra. 16.30 Otroški kotiček radio-tetka. 19 Uprava in gospodarstvo v Iliriji, prof. Kranjec. 19.30 Francoščina, poučuje dr. Leben. 2G Prenos iz Zagreba. 22 Časovna napoved in poročila Dragi programi i Sreda 16. oktobra. Belgrad: 13.40 Radio-kvartet. — 19.30 V spomin Jos. Dobrovskemu (ob 100-letnici smrti) govo ri prof. dr. Moskovljevič. — 20.00 Koncert radio-kvarteta s sodelovanjem ge. N. Stajič, čl beogr. opere in ge. Lj. Sfiligoj, članice beogr. opere. — 21.20 »Smejoča se žena«, tragikomedija. — 21.40 Cas, časopisne vesti. — 21.55 Koncert balalajk. — Zagreb: 20.30 Norveški večer. — Budapest: 12.05 Koncert s sodelovanjem gdč. B. Hegedus (pesmi). — 17.40 Koncert ciganskega orkestra. — 20.30 Norveški večer. — 22.10 Koncert orkestra. — Dunaj: 15.15 Glasbena ura za mladino. — 16 Popoldanski kon cert. — 20.05 Norveški večer. — Milan: 17 Kvintet 20.30 Lahka glasba. — Praga: 19.05 Ljudske balad< na Moravskem. — 20.00 Norveški večer. — Rim: 17.30 Popoldanski koncert. — 21.02 Prenos Verdijeve opere. — Berlin: 19 Sonate — 20 »Princesa iz Trapezutita«, opereta. — Katovice: 16.45 Plošče. — 17.15 Novosti na knjižnem trgu. — 17.40 Ljudski koncert iz Varšave. — 19.05 Koncert. — 20 30 Norveški večer. — Toulouse: 19.13 Plesna glasba. — 20.15 Koncert simfon. orkestra. — Stuttgart- 16.15 Radio-orkester. — 19.35 Ura za šahiste. — 20 Norveški večer. — 21 Zabavna ura. — Torino: 19.15 Radio-koncert. — 20.30 Radio-kvintet. — 21.15 Raznovrstna glasba. — M. Ostrava: 15 Koncert poljskt glasbe. — 16.30 Ura za ueco. — 19.05 Koncert. --20 Koncert norveške glasbe. Cankarjeva pot v svet Prvi slovenski pisatelj, ki si polagoma osvojuje svoje mesto v svetovnem slovstvu in ki ga kot legitimnega predstavnika slovenske književnosti z vsem spoštovanjem sprejemajo v svetu, je Ivan Cankar. Ne bomo iskali vzrokov, zak.tj si ga ne Prešeren ne kak drug slovenski mož ni osvojil, kakor mu je po pravici šlo; zadovoljimo se z ugotovitvijo, da _ se je Cankarju prvemu posrečilo zbuditi zanimanje in neprikrito občudovanje svetovnega foruma in da pričajo vedno češče pojavljajoči se prevodi njegovih del o tem, da je prešla Cankur-jevu pot v svet že v drugo fuzo: če smatramo prve poizkuse uveljavljanja Cankarjevega imenu v svetu kot trdo in vztrajno ponujanje, se obrača stvar v poslednjem času že tako, da se javlja iz sveta povpraševanje po njem. Ne prikrivamo si dejstva, da sega dan današnji jk> prevodih Cankarjevih del še razmeroma ozek krog in da bo treba vendarle se mnogo ponujanju, preden sc povpraševanje po njih tako pojoči, da postanejo resnično obča last kulturnega sveta. Ne pozabimo pu pri tein, da se s tem ne utira pot samo Cankarju, ampak da se ušla ju je in pripravlja pot slovenski književnosti sploh — seveda, v kolikor imamo pri nas še take jjoti v svet dostojnih del. V poslednjem času beležimo izid dveh prerodov, ki sta vredna nuše pozornosti ne le radi podanih prevodov samih, ampak še bolj radi avodov, s katerima sta opremljena. • Najprej je izdaja Niethammerjeve založbe »Der Kneclit Jernej« — Eine Auswahl. Einge-leitet von E. A. Reinhardt, zn katero je oskrbela prevod gospa Jirku. Knjiga predstavlja poleg »I-Ilapca Jerneja« čitatelju še »Polikarpa«, nekaj črtic iz »Podob iz sanj« in iz »Mojega življenja«. ., , . Uvod je napisal znani nemški esejist h. A. Reinhardt, ki se je v poslednjem času proslavil s temeljito študijo o Eleonori Duše. Dasi se mu pozna, in tudi sam priznava, da ne pozna celotnega Cankarjevega dela, je vendar podal dosti posrečeno karakteristiko avtorja in zlasti slovenske zemlje, ki ga je rodila.^ O vsebini in ideji Cankarjevih spisov se izraža takole: »Če danes pregledamo njegovo življenje in vso obilico njegovega dela, najdemo v vsej mnogoternosti dogodkov, življenjskih jx>Iožh-jev in pokrajin izpoved in podobo sledečega tomeljnegH doživetja kot jiredmet njegovega dela: Življenje je suženjstvo, siromaštvo je usod ti, ki ji ne ubežiš, in zoper vso skopost zemlje in človeških src nam je jx>dolil Bog eno samo tolažbo- jiohlevnost in dobroto, ki je milost ubogih na duhu in hkrati slednji smoter vse modrosti«... in dalje: »Tako se prepleta, kakor jc za izrazitega slovanskega pesnika mučilno, skozi njegovo ustvarjanje teologija odrešenja. In ko roma v otožnosti prezgodnjega večera iz enega usodnega kroga svojega naroda v drugega, napoti vso bedo, vse zlo in kar je videti brez rešitve v tej usodi tja. kjer se . milost razprostira med bitjem in sodbo.« Kar tiče prevoda samega, ni tu mesto, da bi podrobneje razpravljali o njeni. Na splošno bodi povedano, da je dober, ker je neprisiljen, •lndek in ker vsebuje dosti močan odsev čara, :i ga izžareva neprekosljivi Cankarjev jezik. Omeniti pa je, da je prevod na mnogih mestih preveč svoboden. I o bi še ne bilo tako napak, Ce bi ne postajal časih po nepotrebnem preveč gostobeseden, časih pu preskop, tako da mestoma pogrešamo cele stavke, kar sicer ne kazi poteka, pač pu doslovnost, ker je Irebu navzlic vsej svobodi podati v prevodu celotno delo. Neumestno je. tudi vporubljanje besede »Gospodar« v nemškem tekstu, kajti ta pojem je udomačen pri Nemcih kot izraz za vladarja, ne pa v pomenu kmečkega gospodarja. Vse natančnejši ni točnejši je italijanski prevod Cankarjeve drame »Kralj na Betajno-vi«. (11 re di Betajnova, dramma in tre atti, Traduzione integrale dnllo sloveno e studio critico di Bartolomeo Culvi. — Societu Editrice Intcrnnzionale, Torino itd.) Italijansko besedilo se s slovenskim izvirnikom krije skoro dobesedno, pri tem je pa ostala italijanščina krasno zveneča in izrazno bogata. V tem prevodu živi Cankarjev duh vse jače kot v nemškem; sploh moremo po doslej izišlih raznih prevodih sklepati, da se italijanščina vse vol-nejše prilagodi Cankarjevi slovenščini nego nemščina. Zelo jiomembna pa je za nas prevajatel je- va kritična študija, s katero je predstavil delo italijanskemu čitatelju. Na ena in petdesetih straneh razipravlja Calvi o »Kralju na Betajno-vi«, posvečujoč tenko pažnjo vsem razvitim hi nakazanim problemom, ki jih delo vsebuje. Temeljito je premotril vse osebe, kritično pre-iskal in izluščil jedro vsake posamezne, izluščil pa je tudi jedro drame kot tuke in zlasti njenega gluvnega junaka. Naslanjajoč se na uvodno študijo dr. Izidora Cankarju k petemu zvezku Zbruiiili spisov, je prodrl Calvi še vse globlje v bistvo Cankarjevih idej, primerjijoč ga idejno z Alfierijetn, Slinkespearejem, Gor-kim, Nietzschejeui in Ibsenoin. Culvijeva kritična študija o »Kralju na Betajnovi« je naravnost vzor temeljite kritične razprave in zasluži pojiolno priznanje kot taka; ker je pa zn nas še posebno važna z ozirom na Cankarja, bi bilo priporočljivo, da se prevede v slovenščino. s. š. Nova Muziha IL, št. 4 je pravkar izšla Se za avgust. V literarni prilogi ima profesor dr. P. Kozina razpravo »0 pouku petja in učiteljih petja«. Avtor govori zelo poučno o italijanski in »nemški« metodi učenja petja, o zablodah tega učenja in se zavzemlje za enoten učni načrt. Dr. Ivan Karlin obiavlja začetek razprave »O ,v i b r a t u' na gosli h«, ki bo zlasti praktičnim goslačem v informacijo. Navaja mnenja osmih slavnih teoretikov in praktikov o vibratu in bo razpravo še nadaljeval. Dobro došel je tudi L. M. Š.-ev Seznam muzikalij, ki so izšle od novega leta 1929. do konca avgusta t. 1. Glasbeni del objavlja daljšo domačo klavirsko skladbo Lucijana M. Škcrjanca »Pro meraoria 13. II.« (Tema con 4 variazioni) iz leta 1927. Gosp. Škerjanc oblikuje precej dolg stavek z izrazitim tematom štirikrat v zelo težkem in virtuoznem klavirskem slogu Tema je drzno preoblikovan, s fantazijo vedno drugače oblečen: prva variacija učinkuje s pestro harmoniko, druga in tretja sta dvoglasna kanona, četrta pa nosi zdoljšan tema v basu pod živahno loroljeno akordiko itd. Pri zadnji variaciji gre za -ečtonalnost. G. Škerjanc je po »4 Klavirstiicke« do te skladbe storil velik skok v razvoju. Sicer še vedno ljubi polnozvočni učinek, ki ga tudi čisto linearna imitacija še ne zometava, pa je že določno posegel tudi k modernejšim sredstvom in formam in pokazal prvikrat tudi ljubezen do nove, čistoglasbene linearnosti. Skladba zasluži pozornost naših boljših igračev, ki naj bi jo kmalu izvajali na kakem javnem koncertu. Anton Lajovic ima v tej številki Iirsko občuteno »M e s e č i n o«, pesem za glas in klavir na tekst Drag. Domjaniča. Skladba kaže specifično Lajovičevo občutenje in niemu lasten harmonični aparat in gradnjo. V Mali N. M. objavlja Stanko Premrl ljubko dvoglafno »Luč z neba« (tekst P. Krizostom) v onem mehkem, preprostem liričnem slogu, ki se skladatelju najbolj posreči in je tako iskren. Saša Santel obiavlja »Fantazijo za šolski godalni kvartet na tema ,M i s 1 i moje'« iz 1. 1910. Zelo preprosta skladbica, ki ne bo delala težkoč. Naročite se na Novo Muzikol V. Ljubljansko fsledaUšče Drama: Začetek ob 20 zvečer. Sreda, 16. oktobra: NEVESTA S KRONO. Red A. Četrtek, 17. oktobra: NAS GOSPOD ŽUPNIK. Izven. Opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Sreda, 10. oktobra: GORENJSKI SLAVČEK. Red D. Četrtek, 17. oktobra: ŠVANDA DUDAK. Red B. Mariborsko gledališče Sreda, 16. oktobra: Gostovanje v Tel ju. Četrtek, 17. oktobra ob 20. uri: CERKVENA Miš. Ab. G- Kuponi. CELJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 16 oktobra ob 20: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORIJANSK1. (Jostovanje Mariborčanov. Ljudski oder v Ljubljani Veseloigra Dama-škrat ali Zaljubljeni vitezi, ki jo uprizori v nedeljo ob pol 8 zvečer Ljudski oder vsebuje toliko duhovitili prizorov združenim z izvrstnim humorjem, da bo brez dvoma našel dovolj zabave in razvedrila vsakdo, ki poseti to uprizoritev. Borza DENAR 15. oktobra. B Tudi v današnjem deviznem prometu so tečaji popuščali, ravno tako so oslabeli devizni tečaji v Curihu. Promet je bil srednji. Privatno bbi-go je bilo zaključeno v devizah Trst, Pariz in deloma Dunaja, v ostalih zaključenih devizah pa je intervenirala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2281 bi., Berlin 1352.25 bi., Bruselj 790.96 bL, Budimpešta 989.81 bi., Curih 1094.40— 1097.40 (1005.90), Dunaj 795.50-798.50 (797.-), London 275.52—276.32 (275.92), Ne\vyork 56.565 bi., Pariz 221.63—223.63 (222.63), Praga 167.49— 168.29 (167.89), Trst 295.70-297.70 (296.70). Zagreb. Amsterdam 2277 — 2283, Berlin 1350.75—1353.75, Curih 1094.40—1097.10, Dunaj 796.50-798.50, London 275.52—276.32, Ne\vyork 56.465- 56.665, Pariz 221.68 - 223.63, Praga 107.49 do 168.29, Trst 295.81-297.81. Belgrad. Berlin 1350.75-1353.75, Budimpešta 988.31 —991.31, Curih 1094.40 — 1097.40, Dunaj 795.50—798.50, - London 275.52—276.32, Newyork 56.465-56.665. Pariz 221.63—223.63, Praga 167.49 do 168.29, Trst 295 75—297.75. Curih. Belgrad. 9.1260. Berlin 123.36, Budimpešta 90.35, Bukarest 3.07875, Dunaj 72.72, London 25.175, Madrid 74.15, Ne\vyork 517, Pariz 20.32, Praga 15.3125, Sofija 3.745, Trst 27.08, Varšava 58. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Vojna škoda 420 den., Celjska pos. 170 den., Ljublj. kred. 123 den., Praštediona 872.50 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 250 -260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 419—420 (425), kasa 414-420 (420-425), termini: X. 424, XII. 425-425.50 (425 429), 7% inv. pos. 85— 85.50 (85), agrari 53.50—54. — Bančni pap.: Union 202 - 204 (202), Poljo 16—17, Hrv. 50 den., Kred. 93 den., Jugo 81.50-84, Lj. Kr. 123 den., Nar. 8050 -8200, Prašted. 872.50-882.50 (875), Srpska 156-158, Zem. 125—130, Obrtna 38 den., Etno 164 den., Kat. 32 den. — Ind. pap.: Guttmann 180— 190, Slanovin 125—140, Slaveks 96—100, Danica 120, Drava 360- 370 (360), šečerana 412.50 do 1 417.50 (110—415), Osj. Ijev. 210- 220, Brog. vag. 130—135 (130), Union 135—145, Isis 22-24, Ra-j gusea 420-430, Trbovlje 465—480, Vevče 132 den., Nar. šum. 40—45, Piv. Sar. 205, Nar. mL 20, Ragu-sea 500. Belgrad. Narodna banka 8180—8190 7% inv. pos. 85-85.50 (85.50—85), agrari 53.50--54.50 (53 do 54), vojna škoda XII. 427.50—428 (427— 430). Dunaj. Don. sav. jadr. .83.99. Wiener Bank-verein 21.85, Credltanstalt 54.25, Escompteges. 173.50 (8 :1), Union 24.75, Aussiger Chemische 255, Guttmann 23.35, Slavex 11.75, Alpine 38.80, Trboveljska 58.50, Leykam 7.35, Rima Murany 113.50. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 9 vagonov bukovih drv. Tendenca neizpremenjena. Žito Na podlagi današnjih poročil z našega žitnega trga so ostale tu kakor na svetovnem žitnem tržišču cene neizpremenjene, v Ameriki je opaziti celo rahk, poslabšanje položaja. Promet na našem domačem žitnem trgu ni bil zelo živahen, veliko povpraševanje po pšenici je ponehalo, pa tudi zn koruzo se je zanimanje dosti poleglo. Stnru koruza velja 160—162.50 bačkn nakladalna postaja, umetno sušena po 155—157.50. V Ljubljani 90 notacije neizpremenjene. Sombor. Pšenica bačka železnica prompt 190 do 195, banaškn pšenica 185—190, sremska in sla-voiska pšenica 187.50—192.50, bačka potiska pšenica 202.50—207.50, banaškn pšenica Bega slep 200—205, banaška pšenica Bega kanal 195—200, bačka pšenica ladja Dunav 200—205. — Oves bučki in sremski 142.50—147.50, oves sremski in slavonski 140—145. — Rž bnčka 150—155. — Koruza bačka 152.50 157.50, koruza bačka umetno sušena za oktober in november 150—155, koruza v storžih 72.50—77.50. — Fižol bački 500—510, ližol bački beli izbrani zu oktober 510- 520, fižol bački mešani 340—350. — Pšenična moka in otrobi ne-■ izpremenjeni. — Ječmen bučki 63/64 kg 115—120 ječmen bački pomladni 65/66 kg 150—155, ječmen baranjski pomladni 66/67 kg 150—160. Tendenca i nespremenjena. Promet 215K vagonov. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: okt. 33.03 —22.90 zaklj. 22.86—22.88, marec 25.27—25.0€ zuklj 25.07-25.08, maj 25.88—25.77 zaklj. 25.76-25.77; rž: marec 19.18—19.15 zaklj. 19.15—19.15; j koruza: maj 18.08—17.90 zaklj. 17.92—17.93. Hmelj Nitrnberg, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je 1 bilo na trgu zopet več zanimanja in tudi razpolo-j ženja za nakupovanje se je z boljšalo. Predvsem se ; je povpraševalo za hallertauski in wtlrtemberški hmelj. Včerajšnje cene so sicer še nespremenjene, vendar pa kaže, da se bodo cene za dobro barve in kakovost zboljšale. Partija izbranega hallertau-skega hmelja jo dosegla ceno 95 mark. Prodanih je bilo 400 bal. Cene so ostale nespremenjene, zaključno razpoloženje je bilo mirno in nekoliko pri ! jetnejše. AUaško hiueljsko poročilo. Strasbourg, 14. t. • m. Nakupovanje se nadaljuje po cenah Frs. 30 do 250 za 50 kg. Producenti, ki ne rabijo stelje ali gnoja, oddajajo slabe kvalitete po vsaki ceni. Neka tukajšnja pivovarna ni dala obrati svojih nasadov, ker je dobila hmelj ceneje pri drugih producenlih, kot bi jo bilo stalo obiranje s tujimi ljudmi. Lepo blago pa se stalno išče in tudi dobro plačuje, po Frs. 150—250 za 50 kg. — Ena najmočnejših naku-povalk v zadnjih treh tednih je bila tvrdka Lavrič. Večina sedanjih nakupov gre v inozemstvo, med tem ko se uvaža veliko češkega blaga, ki je letos razmeroma zelo poceni. — J. L. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky & Co, Dunaj.) Prignanih je bilo 2372 goved, in sicer 1237 volov, 575 bikov, 556 krav in 4 bivoli. Iz Jugoslavije je bilo vsega skupaj 274 goved. Na kontumačnem trgu je bilo 327 goved iz Romunije. Cene: voli najboljši 2.20—2.30, 1.1.70—2, II. 1.40—1.60. III. 1—1.30. krave I. 1.25 do 1.50, II. 1—1.15, biki 1.40—1.65, klavna živina 0.70—1. Cena za prvovrstne vole se je dobro držala, drugo kakovosti pa so bile v nekaterih primerih za 5 grošev cenejšo. V podpritličju novega HOTELA MIKLIČ se oddasta v najem dva lepa vdiha nehala Spori Tekme za Gosposvelski pokaL V nedeljo, 20. t. m. popoldne se odigra na športnem prostoru SK Ilirije letošnji turnir za prehodni Gosposvetski pokal, ki ga je 1. 1926 ob svoji petnajstletnici razpisal SK Ilirija. Turnirja se udeležujejo vsi najboljši resnično zavedni ljubljanski športni klubi. Lani je pristopil v krog ude-ležnikov kot prvi izvenljubljanski klub tudi I. SSK Maribor, prvoboritelj našega narodnega sporla v Mariboru. Čisti dobiček turnirja je namenjen Jugoslovanski Matici, oz. Gosposvetskemu Zvonu. Želeti je zaradi tega še toliko bolj, da poseti občinstvo nedeljski turnir v čim večjem številu, da izrazi tako simpatije za nacionalno hotenje sodelujočih društev ter pripomore k čim lepšemu gmotnemu uspehu. HAJDUK ZAČASNI DRŽAVNI PRVAK. Nogometne tekme za državno prvenstvo so s tem, da je BSK razveljavljene tekme prepustil par forfait 3 : 0 Jugoslaviji in Hajduku, končane. Te tekme so se, lahko rečemo, vršile v znamenju samih protestov. Afere z Morkovi-cein in čuličem bodo športnikom ostale v spominu, zlusti še ona s Culičem, ki je prav za prav še vedno nerešena. Faktično se ni mogla dokazuti ne ena ne druga trditev. BSK je s svojo odločitvijo, da razveljavljene tekme ne odigra, v glavnem oškodoval Hnška. ki je radi tega padel lin četrto mesto. Jugoslavija je namreč dobila na lahek način dve točki in zasedlu tretje mesto. Tako so letošnje tekme izpadle zclci neugodno za zagrebške klube in je nejevolja razumljiva. Dosedanji prvaki so bili: leta 1922—23 Gradjanski z zmago nad Saškom 4 : 2, 1923—24 Jugoslavija z zmago nad Hajdukom 2 : t, 1924—25 Jugoslavija z zmago nad Grad-jnnskim 2 : 1, 1925—26 Gradjanski z zmago nad Jugoslavijo 2 : l. Nato se ie prvenstveno tekmovanje spremenilo, tekmovalo se je po točkah. Tako so zmagali po točkah leta 1926—27 Hajduk, leta 1927—28 Gradjanski in v tei se-goni do glavne skupščine JNS zopet Hajduk. SK ladran poživlja članstvo na izredni občni zbor, ki se vrši v četriek 17. okt. ob 8 v restavraciji »Mrak«. Orel Članstvu odseka »Ljubljana«. Bratje danes zvečer ob pol 21 bo govoril v Rokodelskem domu I. nadstropje, gosp. prof. Šarabon o športu. Pridite vsi, pridejo naj oni, ki se tudi zanimajo za spori. Bog živil Predsednik. Literarni večer Sentpetcrskega Orla. Drevi točno ob 8, se vrši namesto fantovskega večera — prvi šentpeterski literarni večer. Uvodno besedo ima br. Ton Vin, kratko predavanje br. Matije, branje del slovenskih pesnikov in pisateljev. Povabili smo na ta naš večer brate in prijatelje iz ljubljanskih orlovskih družin, da se med seboj spoznamo in navdušimo za skupno delo. Zato iskreno vabimo vse naše br. stnrešine, člane in goste, da se palnoštevilno udeleže lepega večera v šentpeterski »Prosveti«. Bog živi! — Odbor. Ljubljanskim orlovskim odsekom! Šentpeterski Orel vabi vse člane ljubljanskih orlovskih odsekov na svoj literarni večer,, ki se vrši danes ob 8 v šentpeterski »Prosveti« (poleg cerkve). Sku-šajmo ustvariti tesnejše stike med seboj, da bomo uspešneje orali ledino na orlovski zemlji v Ljubljani. Bog živil — Odbor šentpeterskega Orla — Ljubljana. Cerkveni vestnik Sv. misijon v eorkvl presv. Srca Jezusovega v Ljubljani. Obhajal se bo od četrtka 17. oktobra do nedelje 27. oktobra po sledečem sporedu: Začetek misijona v četrtek 17. oktobra ob 7 zvečer (Pridi sv. Duh in uvodni govor). — Ob delavnikih bo vsak dan ob 6 zjutraj misijonski govor in sv. maša z blagoslovom in ob 7 zvečer rožnlvenska pobožnost nato ob pol 8 misijonska pridiga. — 01> nedeljah bo ob 7 zjutraj sv. maša z blagoslovom in misijonska pridiga; ob 10 misijonska pridiga in sv. maša s petjem; popoldne pa ob 5 misijonski govor in litnnije z blagoslovom. Uveiieerkvcni sestanek ima dane« zvečer ob 8 Križnnska moška in mladeniSka Marijina družba v svoji družbeni dvorani v Križankah. Dale m neveste naročajte le v tvornici perila n. aicšovcc Liubiiana Cankarjevo nabrežje št. I Občina Moste sprejme v stalno službo cestarja v starosti od 25 do 45 let, ki zna delati cestnt mulde in iste obkladati s kamenjem. Lastnoročno pisane ponudbe je vložiti do 20. oktobra 1929 na županstvo v Mostah. 'rvovrstnn glasbila CENIK direktno iz TOVAKNE oziroma tovarn, skladišča Velik ilustrovani dobite zastonj. Zahtevajte ga pri največji razpošiljalnici glasbil v Jugoslaviji ME1NEL i HEROLD tvornica glasbil, gramofonov in harmonik podružnica MARIBOR št. 102-B Violine . . od Din 95'- dalje Tamburica „ „ 98 - „ Mandoline „ „ (36 - , Trube . . „ „ 505'- ., Gramofon „ „ 'J45'- ., Ročne harmonike od Din 05'- „ Poizvedovanja Zamenjan klobnk. Tisti gospod, ki je v soboto ivečer v kavarni Union (za vrati) zamenjal trdi klobuk (tvrdke Čndež) in pustil svojega (tvrdke Magdlč), naj ga vrne pri blagajni, kjer ga čaka njegov. S parnikom v srce Sahare so mu omogočili prijatelji, da si je mogel v svojem rojstnem kraju kupiti majhno kočo. kjer živi sedaj s svojo ženo, ki vdano iu junaško deli z njim njegovo mučeniško življenje. Najbolje obiskana Damam za lepo fesen prelep, modern damski plašč, sebi pa Trenchcoats plašč iz ateljeja tvrdke DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Rešilna misel Precej zgodaj je. V neko pariško trgo vino z orožjem vstopi mlada dama. Vidno j* razburjena. Skuša govoriti mirno, toda ne uspe ji. Vedno znova se nervozno zgane. Zahteva revolver. Trgovec naj ji ga kar nabaše. Pred njenimi očmi. Trgovec si jo z vseh strani ogleda. Najraje bi se branil, prodati ji orožje. Najbrže kaj strašnega namerava. Mogoče samomor ali celo umor. Toda potem bo šla k drugemu puškar-ju. Čemu ne bi igral previdnosti in tako preprečil nesrečo. In pravi: >Gotovo, milostljiva, rad, kakšnega bi pa radi? Tukaj jih imate ns izbiro.« Predsednik francoske republike Doumergue kot gost v Bruslju. Na njegovi levi (v uniformi) belgijski kralj Albert. Smrti izročen kot žrtev X-žarkov V vasi Legbourne na Angleškem živita v borni vojaški koči, zaostali iz vojne dobe, zakonca Smith. Revno se preživljata z neznatno podporo iz Carnegiejevega zaklada za junake in pa s perutninarstvom. Ta borna koča je prizorišče težkega plemenitega mučeništva za blagor celokupnega človeštva. 59 letni Alfred Smitli je bil eden prvih operaterjev z X-žarki na Angleškem in spada med 18 mučenikov radiografije. Od teh jih živi le par; Smith sam hodi po bergljah, ker je izgubil eno nogo. Tudi obe roki sita mu že načeti in jih more komaj še za kaj rabiti; vse meso mu je vneto in vid mu hitro slabi. Časnikarju, ki ga je te dni obiskal, je izjavil: >0, saj bi moglo biti še huje! Roke Vam žal ne morem podati, ker nimam moči za to; v kratkem mi bodo odpadli prsti. Vidini le še kakor skozi meglo, ki postaja vsak teden bolj gosta. — Tedaj se nam seveda niti sanjalo ni, da se bodo X-žarki tako maščevali nad nami in smo delali v popolni negotovosti.« Smith je prestal 18 operacij in je porabil za zdravljenje vse svoje imetje. Šele lani Za Stresemannovo smrt so vnaprej vedeli Vselej, kadar umrje na svetu kak ime-nitnik, se oglasijo razni vedeževalci, češ, da so njegovo smrt predvideli in napovedali. Večinoma ne morejo dokazati, da bi bili to jasno in točno povedali, a izgovarjajo se, da si tega iz umljivih razlogov niso upali storiti. Vendar je res, da je tragično smrt angleškega admirala Kitchenerja v svetovni vojni dejansko v naprej napovedalo nad sto vedeževalcev, ki ugibajo bodočnost iz zvezd, potez na rokah, pisave ali kot jasnovidci. Baje so tudi bankirja Lovvensteina, ki je iz letala padel v Rokavski preliv, astrologi že v naprej opozorili na pretečo mu smrt. Tudi po Streseman-novi smrti se oglašajo mnogoštevilni vedcže-valci, ki trdijo, da so njegovo smrt predvideli. Med prvimi je znani grafolog Rafael Schermann, ki pravi, da je našel Stresemannovo nenadno smrt zapisano v njegovi pisarni 24 ur pred katastrofo. Monakovska astrologi-nja Elsbeth Ebertin se sklicuje na svoje zadnje novoletno prorokovanje, kjer je zapisala, da ostane Stresemannovo telesno stanje v nevarnosti, dokler bo Neptun potoval skozi dvanajstero luninih postaj njegovega horos- Ni si dolgo poinišijala. S prstom je pokazala večjega. Trgovec je videl, da se popolnoma nič ne spozna na revolverje. Zato je vzel revolver in ga pričel pred njenimi očmi basati. Pazljivo je gledala. Ni pa vedela, da i trgovec ni nabasal revolverja s pravimi, am-j pak s slepimi patronami. Vzela ga je, plačala in urno zapustila prodajalno. Popoldne je vladalo pred Thefrtre Fran-?ais veliko razburjenje. Pred gledališčem je stala neka ženska in v slepi besnosti streljala na mimoidoče. Hitro je skočil k njej policist, ji iztrgal orožje in jo odpeljal na stražnico. Dajala je popolnoma zmešane odgovore. Imela je fanta, ki jo je zapustil. In tako se je hotela maščevati nad vsem človeštvom. Radi tega si je dopoldne kupila revolver. Kmalu so videli, da imajo opraviti z umobolno. Toda samo nekdo je vedel, kako je bila ta dan preprečena neizmerna nesreč*« — puškar, ki ji je dal slepe patrone Smešnice >Za Vaše ]>otovanje bi Vam posebno pri-poročal knjižico: '.Štiri tedne v Italiji>.< >Je ne morem rabiti. Imam namreč samo štirinajst dni dopusta.« Vedeževalka: »V štiridesetem letu boste umrli.« "Nič hudega.« >Ste li morda življenja siti?« >Ne, ampak 41 let sem že star.« Tehnika je tako napredovala, da že danes preobrazuje svet, a za bodoče se pečajo inženerji z najsmelejšimi načrti. Napovedujejo se podmorski tuneli in ogromni prckomorski mostovi, umetna poplava svetovnih puščav in polet na najbliže zvezde . . . Med temi načrti je zaenkrat fantastičen samo poslednji, vsi drugi So pa že z danes znanimi sredstvi izvedljivi. Zelo velikega pomena za ves svet bi utegnila biti zlasti pridobitev velikih puščav za poljedelstvo in promet. O enem teh na- PTof. Henri Berpson, francoski modroslovec, ki je 1.1927. prejel Noblovo nagrado, bo obhajal dne 18. t. m. 70-letnico svojega rojstva. črtov, ki se tiče Sahare, poroča \vashington-ski znanstvenik E. E. Slosson v časopisu »Science News-Letter«: Približno 80 km jugozapadno od Biskre se začne vrsta slanih jezer in močvirij, ki se raztezajo od Alžira preko Tunisa skoraj do Gabeškega zaliva. Velik del tega ozemlja leži pod gladino Sredozemskega morja in razni inženerji so se v teku zadnjih 60 let pečali z možnostjo, da bi se v te prostore s pomočjo kanalov napeljala voda iz Sredozemskega morja. Tako se je francoski polkovnik Rou-daire do svoje smrti 1. 1885. potegoval za to, da bi se napravil 22 km dolg kanal med zalivom Gabes in najbližjim slanim jezerom Šot ■sl-"Džerid. Stroški bi Zff&šali 30 milijonov dolarjev, dela pa bi trajala približno pet let. Na ta način bi se ustvarilo umetno jezero, ki bi imelo 80 000 km5 površine in bi bilo poprečno globoko 24 metrov. Newyorški inžener Dvvight Braman je lani predložil francoski vladi načrt, po katerem naj bi se zgradili trije kanali: dva bi bila dolga po 22 km, eden pa 6 km. Tako bi Saharo pokrilo 120.000 štirijaških kilometrov obsegajoče jezero in bi mogli največji parniki pluti iz Sredozemskega morja naravnost v srce Sahare. Izhlapovanje tolike množine vode bi vplivalo na podnebje in povzročilo večje in redne padavine; zlasti pa bi umetno jezero zvišalo višino talne vode. Vse to bi pripomoglo, da bi bilo v tamkajšnjih pokrajinah oogubne vročine in suše konec. Podoben načrt je nedavno predložil britanski vladi inž. John Bali, vodja izmerjeval-nih del v Sahari. Pri merjenju je ugotovil, da icži izvir Qattara (200 km zapadno od Kaira) 135 metrov pod morsko gladino. Bali predlaga, da se skozi višavje, ki se vleče proti Sredozemskemu morju, napravi tunel in tako ustvari jezero, ki bi bilo 300 km dolgo in 120 km široko. Pri tem bi se dobila vodna sila za 150.000 konjskih moči. Spodnji Egipt bi imel dovolj električne sile za razsvetljavo in pogon in 800.000 ha neobdelane zemlje bi se pridobilo za kmetijstvo. Ballov načrt predvideva, da bi bil dotok vode iz Sredozemskega morja skozi tunel vedno tolik, kolikor bi ga solnce sproti zopet izsušilo, tako da ne bi bilo treba nikakih naprav za odtok. Kakor znano, leži tudi Mrtvo morje znatno niže nego površina svetovnega morja. Tudi zanj so že na dnevnem redu veliki načrti, po katerih naj bi se napeljalo vanj Sredozemsko morje. Na ta način bi se dobila zadostna vodna sila za elektrifikacijo Palestine in iz-premembo tamkajšnjega puščavja v plodno zemljo. Vsi ti načrti, dasi izvedljivi, pa vzbujajo razne pomisleke. Predvsem strokovnjaki dvomijo, da bi umetna jezera bistveno izpreme-nila afriško podnebje. Razen tega bi voda v umetnih jezerih vsled izhlapevanja postala vedno bolj slana in bi se v teku časa izpre-menila v velike struge soli, ki bi pač bile vir za kemikalije, druge koristi pa bi svet od tega ne imel. Nekateri znanstveniki pa svare pred umetno poplavo Sahare in opozarjajo, da bi imela ohladitev teh ozemelj za posledico, da bi se mrzli pas v Evropi pomaknil znatno proti jugu. razstava V Frankfurtu se vrši od 12. do 23. t. m. mednarodna razstava kuharske umetnosti, ki je, kakor poročajo nemški listi, tako sijajno obiskana, kakor doslej še nobena druga razstava. Na razstavi igrajo glavno vlogo stroji. Pred vsem so tu vsi mogoči sestavi hladilnih naprav in omar, ki so zlasti za gostilniške in podobne obrate največjega pomena. Nato slede stroji za kuhanje kave, za lupljenje sadja sejanje moke, stepanje jajc, gnetenje testa itd Vedno bolj se izpolnjujejo in širijo stroji za čiščenje posode in namiznega orodja. Oster boj bijeta za kuhinjo elektrika in plin; zaen krat se zmaga enega ali drugega ravna po zgolj krajevnih razmerah in je tudi le kra jevnega pomena. — Zanimivo je, da zavzem.' na kuharski razstavi važno mesto tudi — radio. Po velikih obratih nadomestuje vedno bolj vsako drugo glasbo. Spomenik v vojni padlim židovskim vojakom Na židovskem oddelku osrednjega pokopališča na Dunaju so te dni na slovesen način odkrili spomenik 400 članom dunajske židovske verske občine, ki so padli v svetovri ; vojni Spomenik ireh držav v Zflornji šleziji, ki so g* odkrili te dni v spomin padlim vojakom in obenem kot mejnik med Češkoslovaško, Poljsko in Nemčijo kopa. Dunajski jasnovidec Fritz Lang pravi, da je vedel za Stresemannovo smrt 11 ur pred katastrofo. Po toči zvoniti ni posebna umetnost. Boj za šahovsko sveiovnn moisirsivo: (o Bogoljubov. Ponesrečeni oarnik »Haakon VII.«, s katerim je utonilo do 50 ljudt MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica I-SO Oln ali vsaka besedo SO por. Nafmanlf! oglas i- . a Din. Oglasi na«t devet vrnile se računalo vlii. Za odaovor sasrauol N« vprai&nla brca znamke ne odgovarlamol Kuharica vajena tudi dela na polju, dobi službo v župni-Sču. Naslov pri upravi lista pod štev. 11.465. Prodajalko pridno, pošteno in krščansko, rabi za takojšnji nastop trgovina z mešanim blagom na deželi. Starost 28—35 let. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi pod štev. 11.617, Urarski pomočnik samostojen delavec, se takoj sprejme. - Služba stalna. - A. Stoječ. Maribor, Jurčičeva ulica 8. Krojašk. pomočnika sprejme takoj Ivan Oblak, krojaštvo, Dragomer-Bre-zovica pri Ljubljani. Kravarja zanesljivega, pridnega in poštenega - iščem proti dobri plači za takojšen nastop. Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.595. Hlapca ki je vajen konj in poljskega dela, sprejmem takoj. Franc Jerko, Črnuče pri Ljubljani. Mizarje vajene (orniranja, sprejme fa. »Javor«, Logatec. Kontoristinjo-začetnico sprejme veletrgovina v Ljubljani. - Reflektantinje z lepo pisavo in zmožne perfektno nemščine v pisavi in govoru imajo prednost. Pismene ponudbe na upravo pod »Stalna služba« štev. 11.606. Moderna šola novih jezikov irancoSčina . angleščina • italijanščina - nemščina • ruščina Otroški vrtec (poučevanje nemščine) -Gosposvetska 16, pritličje. Vpisovanje 6 — 8 zvečer. Francoščino in nemščino začetnike -tudi italijanščino in angleščino poučuje gospodična. Dunajska c. 31-11. Seme divjega kostanja, želoda, akacije, jesena, javorja, buke, jelove storže in gobe kupuje Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10. Hrastove hlode in hrastove plohe od 55 milimetrov debele naprej kupuje stalno J. Pogačnik, lesna industrija Škof-ja Loka (ob kolodvoru), Stanovanja Hlode hrastove in lipove kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. Gospodično išče mesta pri boljši družini, najraje k otrokom, a pomagala bi tudi pri hišnih opravkih. - Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. Zaslužek Mcblirano sobo s posebnim vhodom oddam takoj dvema osebama. Cena 180 Din za osebo. - Vprašati: Rožna dolina, cesta III, št, 32. Oddam dve sobi z elektriko solidnima gospodoma s 1. novembrom. Jurčičev trg 2-1, levo. — Ogleda se pd 12—2. Trgov, vajenca tdravega, iz poštene hiše sprejmem takoj v trgovino ■ mešanim blagom. Z vso ali delno oskrbo v hiši. -Ponudbe pod »Poštenost, glavna stvar« na upravo pod štev. 11.613. Zaslužek dnevno 100—200 Din si lahko pridobi vsak, kateri ima par ur na dan časa, !za delo v svoiem kraiu, j ! bodisi v mestu ali na deželi. Zastopstvo se izroči v vseh slovenskih krajih samo zanesljivim in v svojem kraju poznanim liudem, moškim kakor ženskam. Interesenti nai pošljejo svoj naslov v Maribor: L. Mažir, Maribor. Ob železnici 4-II. Sobico oddam takoj ali s 1. novembrom gospodu ali gospodični, ki je ves dan odsotna. Elizabeta Škraba, Bežigrad, trgovina. Preprosto dekle l dežele (24—30 let), vajeno reda in snage, Marijino družbenico, sprejmem takoj. Ker je žena učiteljica, mora znati kuhati. Oskrbeti je tudi letnega otroka. Živine, polja ni. Plača 200 Din. . Ivan Lebič, učitelj, Prevalie. Tipograf z nekajletno prakso, sposoben za tehnično vodstvo manjše tiskarne. — Možnost priučenja na Šoferska šola 1. obl. konc Čamernik, LJubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). - Tel 2236 Pouk in praktične vožnje stavni stroj »Intertype«. Plača po dogovoru. Na-ttop službe s 1. ali 15. novembrom. - Misijonska tiskarna, Domžale. Šoferska šola oblastveno koncesijonira-ina I. GaberSčik, bivši ko-imisar za šoferske izpite, : Ljubljana, Bleivveisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomoč kov. Praktične vožnje i zaprtim in odprtim avtomobilom. Tečaji permanentni. - Poučujem tudi privatno. Soba opremljena s hrano ali brez, se odda v sredini mesta. - Naslov v upravi pod štev. 11.604. ŽELOD vagonske dobave SUHE GOBE kupuje po najvišjih cenah V. H. Rohrmann LJUBLJANA Sv. Petra nasip 27. Pfod^ifio Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju naj manj 5 kg. - Potem čist belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. - L Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Lepo- suho skladišče v pritličju, primerno tudi za avto garažo ali delavnico, se takoj odda Kje pove uprava lista pod št. 11.633. - Poleg je na razpolago tudi velika soba 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i zatožni zavod d d.. Osiiek Desatičina ul. 27. ŽELOD kupi FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska c. 36. • '."ti" • >••-.■?"■.-V.'"' . v^-' .'V-,;, v , ' i t Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, dobri oče, gospod LOVRENC ŠKOFIC poStni poduradnik v pokoju danes, po dolgotrajnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo dne 16. oktobra ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Zalokarjeva ulica št. 12, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. oktobra 1929. Žalujoča rodbina ŠKOFIC in ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. Pogrebni zavod L Gajšek, Vodmat Sode in kadi vseh velikosti ima vedno na zalogi Fran Repič, so-dar, Ljubljana, Trnovo. Popravila se sprejemajo Proda se 60 komadov lanskih mo delov otroških vozičkov in dvokoles poceni. Tri buna F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. Suhe orehe in smrekove storže, prodam. Ponudbe z navedbo cene inser. oddel. »Slovenca« pod štev. 11.566, Pletilna stroja dobro ohranjena, št. 8-80 in 10-36 prodam. Kupec dobi stalno delo, na željo se tudi lahko nauči ple-sti. Dopise na upravo lista pod »Pletilni stroj št. 11.450«. Strojno pletilstvo je edino ugodna prilika za takoišnio dosego dobrega zaslužka in lastne ga podietja brez posebnih stroškov in' zamude časa. Učne tečaie se nastopi lahko vsak dan. Najboljši pletilni stroji »Walter« vedno v veliki izberi na zalogi. - F KOS, Ljubljana. Židovska ulica Prodaja premoga in drv. Dostava na dom Fran Jezeršek, Vodmat Moste. Ladijska tla 30 mm naprodaj, - Franc Pust, Streliška ulica. Proda se 1 dinamo 20 PH istosmerni tok, 220 Volt ter več motorjev. Naslov v upravi lista pod štev. 11.630. Obrt Dežne plašče priporoča po konkurenčnih cenah Martin Jan-čigaj, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) 1. Žaganje drv najceneje Uran Franc, Vilharjeva c. Tel 28-20. Mi slikamo vse! Slike poobličja (Portrat-bilder), razglednice, slike takoj izgotovljene, industrijske in športne slike. Novo vpeljan fotoatelje z najmodernejšimi aparati. -Fotomeyer, Maribor, Go-spodska 39. Auto-hladilnike blatnike in drugo - popravi strokovno, hitro in ceno Gustav P u c , kle-parstvo, Ljubljana, naspr. tobačne tovarne. Modistinja Anica Puhek, Šelenbur-gova 6-1 trudi najcenejše in najlepše damske klobuke že od 60 Din naprej. Preoblikovanje 28 Din. Zeleznato vino lekarne Dr. G. PICC0L1-ja v LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne odrasle in otroke ^□■■BEBS Priporoča vsakovrstna REZILA IN NOŽI: Halnnterl tska in modna trnovi na GO HA I,OH M A K 1 B OB, Vetrintskn nlica 18 Hno mcliO in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32, Ljubljana. Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Vozni red na avtobus progi Ljubljana - Domžale -Blagovica - Vransko, se od 15. okt. 1929 spremeni v toliko, da odhaja opoldanski voz iz Ljubljane že ob 11.45 in ne več ob 12, popoldanski pa ob 16.15, mesto ob 16. — Avtopod-jetje Adamčič & Komp. Mlekarna dobro vpeljana, se zaradi prezaposlenosti z vsem inventarjem in zalogo vred proda. Dopisi pod Mlekarna na upravo lista I pod štev, 11.592. <7nserati v-Slovencu imajo največji uspeh: Izjava Podpisani HINKO SAX, trgovec v Maribor«, sem reprodticiral neuprovečino razglednice, ki so izšle v zalogi tvrdke F. M. NOVAK MARIBOR, Gosposka ulica. Zahvaljujem se tvrdki F. M. NOVAK, da je od/.opila od uve denega postopanja. Maribor, dne 14. oktobra 1929. HINKO SAX. V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčnoljubljena, dobra mati in stara mati, gospa 3osipina 3ahn roj. Miiller vdova ofic. finančne prokurature v torek dne 15 oktobra ob 6 zjutraj, v 89. letu starosti, pre-videna s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 17. oktobra ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Vidovdanska cesta St. 20, na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 15. oktobra 1929. Žalujoči ostali. Mestni pogrebui zuvod v Ljubljani - mK 1 gii PROSTOVOLJNO GASILNO in REŠEVALNO DRUŠTVO V MARIBORU naznanja žalostno vest, da jc preminul njih dolgoletni in izredno požrtvovalni član, gospod Franc Šalkovič gasil, mojster III. voda. reSilec in posestnik zasluž. gasil, križa. Pogreb dragega tovariša se bo vršil v četrtek dne 17. okt. 1929 ob Vi 17 na mestnem pokopališču v Pobrežju. Pokojnika ohranimo v častnem spominu. Maribor, dne 15. oktobra 1929. Načelnik: I. VOLLER. lisKi Po dolgi, težki bolesti je zapustil v petek 11. oktobra ob pol osmih zjutraj dolino soiz ter se preselil v lepše življenje naš iskrenoljubljeni oče, soprog, sin, tast, brat in svak, gospod JOSIP ROBEK posest, v Kladju, bivSl dolgolet. župan občine Blanca, načelnik kraj. Sol. odbora Blanca, gerent kraj. Sol. odbora Sv. Anton itd. Blagega pokojnika smo spremili iz hiše žalosti v nedeljo dne 13. oktobra na pokopališče k Sv. Kancijanu. Iskreno se zahvaljujemo tem potom za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu in vsem, ki ste nas tolažili v teh bridkih urah; za vso ljubeznivost in požrtvovalnost, zlasti našim dragim sosedom ter vsem, ki ste prihiteli od blizu in daleč, da na zadnji poti izkažete čast našemu dragemu blagopokojniku! Posebna zahvala č. g. župniku Tratniku iz Rajhenburga, ki je vodil sprevod ter za v srce segajoče besede, ki jih je izpregovoril. Enako g. županu in bivšemu narod poslancu Skobernetu za krasen poslovilni govor ob krsti pokojnika. Dalje g. upravitelju blanške šole Bregantu za udeležbo s šolsko mladino pri pogrebu. Vsem darovalcem krasnega cvetja. - Bog plačaj! Blanca, dne 15. oktobra 1929. Globoko žalujoči ostali. S tsod n S v 3} X B S N L V* os ,H 8 > U. 1 C - « .*£ z N > 3 C -i Oi X •g i « ' 5 i-1'--' so- —> a, o n > IU pil— --Z :3|3 « »n _„ ••7 *rf— NJ- •is oiižs Maurice Renard: 27 Sinja nevarnost Potem hite vsi k potoku in se napotijo ob loku navzgor. Kmalu pridejo do skaljene vode, ki jo je povzročil predmet, ki je prižvižgal iz višine. Ko se je voda zopet učistila, ugledajo možje na dnu potoka v blatu človeški obraz, ki jim s praznimi očesnimi duplinami strmi nasproti. Vsi trije skočijo v grozi korak nazaj. Šofer pri tem pade, toda vslane, kakor hi ga kača pičila in pokaže v grmu, v katerega je pri padcu sedel — krvavo človeško nogo brez kože... .... »Ampak ... ampak,« jeclja zdravnik, »to je toni strokovnjak, eden, ki stvar razume ... Udje so izborno preparirani. Hul Kaj pa zopet to?« Tik ob njem pade na tla skrbno odsekan prst, četrti z roke. : Pozor!« zavpije šofer. »Že zopet frči nekaj!« Hipoma so možje stali v strašni toči črev, nog. rok, kratko cel mrlič je padel nanje, razsekan in razrezan v nebrojne kose. Vsak ud je bil imenitno prepariran kakor po roki spretnega anatoma. »Ali moreš potrditi, kar si pravkar rekel?« vpraša ves bled Le Tellier. -Ali je vse to res bilo secirano?« »Seveda,« potrdi doktor. »Glej postavim to glavo, ali še bolje, tole spodnjo laket! Secirana je ... morda celo še, ko je bil njen lastnik — živi« Le Tellier se opoteče. Groza je napolnila srca vseh treh. Kdo je neki bil nesrečni mrtvec? Preiščejo glavo in ugotove, da umorjeni ni bil njihov sorodnik. Zvezdoslovec premeri nebo s strašnim pogledom. »Mari so se spravili tia gori pod nebo,« pravi počasi in s povdarkom, »kamor ne sežejo naše roke, zavrženci, ki kdo ve zakaj delajo zločinske poizkuse z ljudmi?« Možje gredo dalje raziskavat pokrajino. Vsak najde kako stvar. Le Tellier najde čudno razklane drevesne veje, olitpliene in zrezane v lamele kakor jih bil imel v roki rastlinoslovec. Monbardeau najde kosti vola raztresene po nta-hovju in šofer strese z drevesa volovsko tegno. >Ljubi Jean,« pravi Monbardeau, ko pridejo zopet skiipaj, »stvar je takšna, da tiči visoko nad nami nekje brezdušen biolog in se peča s primerjajočo anatomijo.« Sam se ustraši lastnih besed in za hip pomolči. »Če je ta biolog onivajg,« nadaljuje po kratkem molku, »potem mu mora zadnje čase človeškega materiala že precej primanjkovati. Saj komaj najdeš kje živo dušo v okolici!« Toda zakaj te stvari ne padajo z lise?« »Ah, kaj, splav so da poljubno premikati v zraku!« »Kdo ve?« Doktor Monbardeau je, ko so prišli domov, dognal, da je kri na njegovi roki kri — nekakšnega pol človeškega in pol živalskega bitja, nečesa podobnega, kakor so bili v starovekovnem mitu centavri, satiri in sirene ... --— Tokom naslednjega tedna so ponoči zelo pogosto žvižgali iz zraka na zemljo deli teles in vrtali vanjo luknje. Bili so vmes tudi različni kameni, ki so kazali sledi kemične preiskave, čudno razrezane rast- line, tiči, ribe, sesavci, vse to razdejano po učeni roki. Padali so na zemljo tudi številni mrliči, katerih obraze 111. Vaba. V izredno rahlem spancu, kakršnega je nesrečm Le Tellier že dlje časa imel, začuti roko, ki se ga je dotaknila in skoči pokoncu. V jasnem blesku jutra stoji ob postelji gospa Arquerlouve-ova. Vse v gradu spi. Le ura na steni tiktaka. Ura je štiri zjutraj. »Jean — tu so zopet!« »So« pomeni onivajge. Le Tellier vrže nase haljo in vpraša slepo sta- rico: »Ali jih čuješ?« »Brnenje čujem, da. Že četrt ure brni v zraku, Nisem si bila čisto na jasnem, ali so ali niso. Pa so. sedaj vem.« »Četrt ure? Kaj pa počno, za vraga in kje soV-»Sprva, mislim, so leteli okrog gradu. Srrlai sr, pa nekje za gradom in se ne ganejo.«' »Pojdiva v galerijo. Od tam boš nemara kaj videl Toda pazi, da ne zbudiš med potom Lucije. Saj veš najmanjše razburjenje ji bo zopet prineslo bolezen.< Po prstih gresta v galerijo. Tam zočuje brnenje tudi Le Tellier. Previdno pogleda skozi okno. Starica pridržuje sapo. pričakuje prve njegove besede ... Kaj pa je, Jean? Moj Bog! Ali nisi poskočil? Od veselja, mati,« odvrne zvezdoslovec. Ma-ksim... misli si, Maksim je tukaj! Ušel je... o!... Maksi m, dete! Že grem, že grem!« »Toda Jean. aii je Maksim sam?« ČEPRAV SO MU ŠELE TRI LETA, je Pontiac že med najbolj priljubljenimi vozovi na svetu Pred štirimi leti avtomobilistom še neznano ime: danes ie Pontiac eden izmed najpopular-lejših avtov na svetu. Zgodovina avtomobilizma, ki se vendar ponaša z obilico nenavadnih pripetljajev, ne pozna drugega primera za toli nenaden porast popularnosti. Temu vozu ni bilo treba, potem ko je prišel na trg, prestati dobo »eksperimentiranja«, ker se ie moral podvreči najstrožjim preizkušnjam na preizkuševal-netn terenu družbe General Motors. Tam je Pontiacov mo. :or tekel sto tisoče kilometrov Oakland Pontiac pod nadzorstvom največjih svetovnih inženjerjev. Zdai so ta novi voz še nadalje izpopolnili v mehaničnem pogledu, pa tudi glede na vna-njost. Novi Pontiacov radiator je postal v avtomobilizmu moda, ki so se je takoj okienili tudi drugi tvorničarji. Prostorne in elegantne Fisher-jeve karoserije in bleščeče barve Duco podeljujejo Pontiacu značaj razkošja, ki mika kupce prav tako, kakor hitrost in nagli pogon. Kadar kupujete avtomobil, «i na vsak način oglejte Pontiac — napravite v njem poskusno vožnjo. CHEVROLET, - PONTIAC - OLDSMOBILE - OAK I.AND - MAROUETTE - BUICK - VAUXHALL LA SALLE - CADILLAC - CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI - G. M C. TOVORNI AVTOMOBILI F1SHERJEVE KAROSERIJE K. PROIZVODI GENERAL MOTORS Opozorilo kupcem! Po dolgoletnih intenzivnih naporih in raziskovanjih in na podlagi tisočerih izkušenj in poskusov je nastal ALFA-BRZOPARILNIK. Vsakoletna prodaja po okolu 60.000 komadov je najboljši dokaz njegove izbornosti in priljubljenosti, vsak od teh kotlov pa ie označen z ALFA-ZNAMKO (belo-rdeče barve). Uspeh pa jc izzval potvorbe, na koje bi se pa mi ne ozirali, ko bi ne bili dognali mnogo slučajev, kjer so se take potvorbe ponujale in prodajale kot ALFA - BRZOPARILNIKI — da še celo v slučajih, ko je stranka izrečno zahtevala ALFA-BRZOPARILNIK. Opozarjamo vsled tega vse interesente v njihovem lastnem interesu, da nosijo vsi izvirni ALFA - BRZOPARILNIKI zgoraj vpo-dobljeni, zakonito zavarovani znak in da kotli brez te znamke niso ALFA - BRZOPARILNIKI in naj jih odklanjajo. « Prosimo vse naše prijatelje in odjemalce, da pazijo na varstveno znamko, ki je izrazito jamstvo za prvovrstno kakovost in da nam prijazno naznanijo vse .one slučaje, kjer so sc drugi brzoparilniki ponujali pod imenom ALFA - BRZOPARILNIKA. Velespoštovanjem ALFA D. D. separatorji in stroji za mlekarstvo — ZAGREB, Zvonimirova 2. Opozorilo trgovcem! Prejeli smo več pritožb zaradi slabe kakovosti ALFA - BRZO-PARILNIKOV. Te pritožbe smo preiskali in dognali, da se v nobenem teh slučajev ne tiče našega ALFA - BRZOPARILNIKA, marveč raznih potvorb, ki so bile prodane pod imenom »ALFA«. Opozarjamo vsled tega vse trgovce, da so vsi originalni ALFA-BRZOPARILNIKI zaznamovani s to-le znamko (barve belo-rdeče) in da je ta znamka zakonito zavarovana. Brzoparilniki, ki niso zaznamovani s to znamko, niso ALFA-BRZOPARILNIKI in se ne smejo radi tega niti ponujati niti prodajati kot ALFA-BRZOPARILNIKI. V vseh slučajih, kjer se bo kaj takega dogodilo in se bo naročnik prevaril, bomo zahtevali zaščito zakona. Velespoštovanjem ALFA D. D. separatorji in stroji za mlekarstvo — ZAGREB, Zvonimirova 2. POTNIK Spirituozn« stroke za Slovenijo — mariborsko oblast — se sprejme takoj. Prednost imajo že uvedene moči. — Ponudbe je nasloviti v CELJE na POŠTNI PREDAL štev. 37. ZAHVALA Ker nam ni mogoče za vse neštete dokaze iskrenega sočutja, obilno darovanega krasnega cvetja in vencev povodom smrti naše nepozabljene soproge, matere, tašče, stare matere, sestre in tete, gospe Katarine Sutter raj. Baumann vsakemu posebej se zahvaliti, naj nam bo dovoljeno tem potom izreči prečastiti duhovščini, zastopn. oblasti, pevskemu društvu, gasilnemu društvu, dragim someščanom in vsem prebivalcem Konjic in okolice, ki so spremili plemenito po-kojnico na njeni zadnji poti našo najiskrenejšo zahvalo. Konjice, dne 15. oktobra 1929. Rodbine: Sutter, Baumann in Omerzu. PUH - PERJE R MlKLAOC LJUBLJANA i najboljših svetovnih znamk v veliki — tzbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od pri prostega do najfinejšega in igrafini j vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev nai-aovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko Prodaja na obroke. „TrIbuna" F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Kariovska cesta št. 4. Brez posebnega* naznanila KOREN JAKOB, pekovski mojster in hišni posestnik, javlja v svojem kakor v imenu svoje soproge MARIJE vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da se jc njih edina hčerka Ljudmilica Koren danes 14. oktobra 1929 ob 17 za vedno preselila med nebeške krilatce. — Pogreb naše ljubljenke se bo vršil iz hiše žalosti, Koroška cesta 47, dne 16. oktobra 1929 ob 14 na mestno pokopališče v Pobrežju. — Sv. maša bo darovana dne 17. okt. ob 7 zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru. Maribor, Rečica, Rogaška Slatina, dne 15. oktobra 1929. »Sam, čisto sam. Sredi vrta na travi sedi. Jaz grem k njemu. Zdi se mi, da mu je treba pomagati...« »Pojdi, hitro pojdi!« Starica steče oznanjat po gradu veselo novico. Medtem že kriči Le Tellier med grajskimi vratmi: Zakaj ne prideš notri, Maksim? Zakaj nisi klical?« Ko Maksim ugleda očeta, jame. kazati z rokami, naj ne hodi blizu. »Za božjo voljo, ostanite v hiši! Nihče naj ne hodi sem!« vpije. Le Tellier obstane. Ni ga strah onivajgov, nego ooji se za sina. Maksim stoji na trati. Žalosten je, tako žalosten ... Shujšan, raztrgan, umazan ... Gleda kakor blaznik ... Nanj sveti jutranja zarja. i Blazen je,« misli Le Tellier. Da, da razumem!« skuša mirno govoriti oče. •Saj ne bom prišel tja. Toda pridi ti k nam pod streho. Čakamo te!« Maksim kaže obupanje. Velike solze mu polije jo lici. Papa, ne morem.« Toda, ljubi sin, zavedi se vendar ... Ali si videl sestro... tam, kjer si bil sam ... In Henrija ... in Fabijeno, Roberta?« Samo Roberta sem videl. Pa kako, moj Bog!« Grad je tedaj živel. Vse je prišlo doli in stoji pred vratmi, kakor pač se ie kdo v naglici brž opravil, skočivši s postelje. Krčevito vpije Maksim: Ne pridite sem! Stojte, sicer odneso tudi vas! Na vas preže! Ali ne čujete brnenja?.-. »Toda, saj ne vidimo ničesar,« trdi Le Tellier. s>Ali so v gozdu, Maksim?- /Tega vi ne morete razumeti, toda ubogajte me. Ni časa za razpravljanje... Ubogajte! Ničesar ni videti, toda oni me trdno drže. Jaz sem samo vaba, trnek ... da bi dobili zopet kaj ljudi... ko že nekaj časa sem ne ulove nobenega človeka več... Če me ljubite, pazite, naj vlečejo nazaj samo mene!« Grozen krik pretrga Maksimovo govorjenje. Gospa Le Tellier plane kakor blazna v grad nazaj. Dekle hite, vse prestrašene za njo. Znotraj vpije venomer: »0, zopet ga bodo odpeljali, zopet odpeljali!« Doktor Monbardeau se zave. Pregovori hlapce, celo krdelo, naj se primejo in v sklenjeni gruči pohite rešit Maksima. Toda, ko pride gruča napol pota k Maksimu, zgrabi tega neka nevidna sila, ga dvigne v zrak in trešči kakih dvajset metrov dalj od ljudi, na rob gozdiča. Brnenje postane nekam ostrejše, hlapci se vrnejo. Kaj sedaj?« toži jokavo Le Tellier. »Kaj storiti?« Bog,« odvrne Maksim, poizkusimo jih zadržavati kolikor mogoče dolgo. Tam zgoraj je obupno! Bog, kakšne muke!« Tu pa zakriči Le Tellier: »Kdo je tam? Kdo tam? ... Nekaj se v grmu giblje, videl sem čisto razločno! . .. Ha!« Plamen plane izmed vej, strašen pok pretrese ozračje, težko se zgrudi na tla Maksim. Njegova mati stopi iz oblaka dima s puško v roki. Sedaj ga ne bodo več mučili! Ne bo več trpel! Meni je ljubše tako! Ljubše mi je!« Brnenje onivajgov se jame oddaljevati. Gospa Arquedouveova izjavi, da so onivajgi odleteli. Vse pohiti k Maksimu. Doktor ugleda prestrašen veliko rano od krogle na glavi. Mrtev? Ne, Maksim kakor po čudežu ni bil mrtev. »Kaj? Živi?« Gospa Le Tellier stopi bližje. »Maksim še živi?« Presrečna mati se smeje na ves glas, poljublja bledo sinovo lice. Lasje se ji razpuste in pokrijejo obraz sina. Rdeči zvezek. Le Tellierjeva gospa je ustrelila sina s staro puško, skoro nerabnim smodnikom in nabojem in krogla je Maksimu obtičala v kosti za ušesom. Ze zvečer so vsi vedeli, da bo ozdravel. Bil je potem še več dni v nezavesti, sploh pa je zdravnik strogo prepovedal mučiti bolnika, oe bi se prebudil, z vprašanji po onivajgih in po črni lisi. Torej kljub vrnitvi Maksima od onivajgov reševanje zagonetke še ni napredovalo. V ostalem pa nebo ni ponehalo deževati oskrunjenih človeških udov. Posebno v onih težkih, vročih avgustovskih nočeh je rado žvižgalo po zraku tja v močvaro... Zgodaj zjutraj sta Le Tellier in Monbardeau zapuščala grad. Vsako jutro sta preiskala vso okolico in srce se jima je stiskalo pri tem poslu. Doktor je pri nekaterih mrtvecih ugotovil, da so umrli vsled zadušenja in pomanjkanja kisika ali pa vsled čudnega mučenja. Očividno je skrivnostni zločinec v zraku delal poizkuse na živih ljudeh, vse vrste znanstvenih poizkusov. Ko sta možaka ugotovila, da nobeno truplo ni od Marije Terezije, Suzane, Roberta, Henrika ali njegove žene, sta mrliče pokopala. Kmalu so tudi drugi ljudje opazili čudno točo in so začeli iskati mrliče, ali ni morebiti znanec med njimi. MTjojjr« 00 S p-=g8 % „ _mP-o s m O '-«£25' g.P oo> x- OT & o 5-N MCOfi' S < 93 2 S. S n s. • N, p*s s a C/. S2 « tfci' 05 o" j« So EZ? S'a 3 __. n - * - sp>»rS • n i - ' p- « o p> n) . g _»o, M^e N Oia • o- n — n D o" O« s-• fjj O^ t--■0.-0 P 38 B 3 i Pri:?