vsak dna ia praaaikof daiiy «"»F* Saturdays SsÏÏj« Balidays. PROSVETA YEABXXVL GLASiLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEUNOTS Uredil liki in uprsmiški prontarl: ««67 S. Lewndala Ava. * Office of Publication i s MB7 South Lawndala Ava. Téléphona, Rockwall 4904 Komentarji Acceptance for r Chicago M- torek, 31. januarja (January 31), 1933. 8uU Evropa plačevala z bla-Prvo ali drugo — drugar bo Evropa nikdar pla- tmberlain je tudi povedal Evropa od leta 1922 do plačala Ameriki trinajzt dolarjev na račun evo-,UJUih dolgov. Kakojep^r I to vsoto? Iz avojegn zlata7 ne. Denar j« dobila I ERIKE. ♦ pet milijard dolarjev ali ameriški turiati v dežele, eno milijardo tlali domov evropaki emir ,4 iz Amerike, pol milijarda pa Evropa izpoaodila od itnih ameriških bankirjev, i je Evropa z ameriškim (Izplačevala avoje vojne ove Ameriki. zadnjih treh letih, odkar je i, pa so ti dohodki iz Ame-prenehali in prenehati je Jo tudi plačevanje. That's &va je kajpada jasna, iberlain pa ni povedal, da |Evropa danes in misli imeti ioče dovolj denarja za naj-ernejše oboroževanje. Na ir Nemčija. Vsa povojna je ta reva kazala sv žepe in jokala, kako krize pa zahteva oborožitve. Imeti ho-rvovrstno armado, koncu vseh koncev smo to, da Amerika pozabi na st milijard dolarjev, katere ilguje Evropa — ampak ia jem, da Evropa odpiše teh it milijard od avojih današ-! In bodočih vojnih budge-Delavstvo evropakih dežel a biti olajšano bremena milima. e a a t spominjate, kak krik je na vseh vogalih Amerike I par leti, ko so radikala» * — zahtevale dolo za na-s j oče armade brezposelnih &v? Ne! — Je bil grmeč ovor. Dola je neameriška ¿ameriška in protidemoksa-a pošast! Poglejte AngH- udi papa Green in drugi ra-onarni vodje delavaktti unij >ili v tem kričaškem zboro eriiki delavec si mors aam »»fati! Ohraniti mora svo-lostojanstvo! ato je veliki inženih Hoover borna organiziral sistem do-u bankirje in železniška mate. V enem letu ao protez dve milijardi dolarjev, to to? — Well — to je nekaj feira? To ni dola za delav- - donteher know, you zaprt«? Skratka: to je popolno-smeriiko! r «nem dobrem letu se je do-x*meričanils. Dane« je vsa *nka nt doU! v§e iu drtave hodijo v Washington milijone za naaičevsnje lač- — smeriika individualnost, jatna dobrodelnost, aamopo-. dostojanstvo in vse elično nt kupu stare šare — in * Green, haha, zahteva brea-*nostno zavarovanje za dete ! >»nes je tekma, kdo bo dobil *de. Danes obupsvsjo tu-^PiUl.rti, da bi ee mogli sa- i, inkiathro žilico ividualnoatjo dvigniU iz de- llt. ^wfa vest: C Rorty, bivši pod-J^nik International Tale-^ * Telegraph Co., predla- Milrt.!? tVetna vU ali ne? Naj se torej še papež gane, mi smo se že pod dopisom v "Pressu", iz katerega sem navedel samo nekaj krstic, ker".je precej daljši in je podpisan F. Barbič — in tudi društvo V boj je še protestiralo proti terorju na Primorskem! Toliko v pojasnilo in prevria-rek A. D. Kaj pa bo o tem sklenilo društvo V bo j na svoji prihodnji seji, je pa seveda stvar društva oziroma Članov društva. Ce bodo odobravali stališče A. D„ potem bo lahko poslalo 'na konvencijo Pirca in Debevca, In še to, da društvo V boj ni bilo edino, ki je protestiralo, ker tudi avstrijska vlada je protestirala v Belgradu, ker j je bili ugrabljen h Avstrije jflgoeloJ vanski državljan Anton Ster-nec, mizar in komunist, ki mu je Avstrija dala zavetje kot političnemu beguncu. Neko noč so prišli is Jugoslavije v Libe-UČe na Koroškem po Sterneca, ga ugrabil iz postelje ter ga vlekli preko meje in zdaj nihče ne ve, če je sploh še Živ, če ga niso umorili. Profesor Albert Einstein je tudi že protestiral proti terorju v Jugoslaviji in on je nemški državljan In učenjak svetovnega sloveaa! Citall smo tudi še, da je umrl neki politični kaznjenec v Lapoglavi nasilne smrti, o nekem Snajderju in lajava predeedaika ela, druge so pa manjše. In v tej neznosni vročini morajo bolniki biti kar Uho brez vsakega protesta. Ako bi bili delavci malo bolj zavedni, bi bilo takih razmer kmalu konec. Delavec je tista sila, k) ustvarja zato, da te potem teptajo. Pa dokler bo veljalo geslo, da vsak aase boga moli, si ne moremo misliti, da bi 40 razmere izbolj- Spomini j BiwaWk, Minn. - R^ pod učne knjige in liate. sveta se mi zelo dopjuit, pa sem tudi nanjo narvk več teti četudi nič ne m niti nisem več sposoben u Leta 1878 sem kot deček žil za pastirja pri neki sin ni vdovi. Bil sem večkrat hodil sem bos in raztrgaa ušiv. Takrat sem tudi verske prevare in njihov« garje. Leto pozneje ie i neki pridigar grdo zamera radi kart. Kot pastirji in bili nekje neke karte, s kil smo so po otročje igrali ia nas je neka pobožna 1 in nas ovadila fajmo&tru. gi dan nas je pa pri kr&a nauku prijel in nam jih i s palico po zadnji plati i štirinajst dni sem bil črni darcev tegrf^fcetega nam ka. Dasi nisem znal niti ti na karte igrati niti ne kti dorastel, sem pa kljub temi ral plačati zanje, ker je bfl digar tako sveto navdih S tem pa me je fajmoiterj « stranil od cerkve in vere, I že več let držim proč. Vdfl ga me seveda marsikateiu ba malce mrzi, pa nič uto.j Frank Kirižj Spomin na umrlo prijakl Elizabeth, N. J. Minili ie precej let, odkar sem s dala iz države Missouri Kansas, Nebrasko in Wyi v Htfeno, Mont. Pot jtH tri dni in tri noči. Na p me je čakala mrs. Ana A Pozneje se je preselili r Francisco, kjer se je kot i poročila z Golobičem. P» brim letom je umrla. On je na postaji sprejela ii l sem se peljala v šest milj daljeno East Heleno. Na mi je bila edina znani j tam, sem vprašala, če mi i Tnagala poiskati tajniki dn SNPJ, kajti bila sem a naše jednote. Seveda mi ji ge volje ustregla. Kmalu a seznanila z drugimi rojil mi, ki so me nagovarjaj ne organizacije. Pokojni P teljica pa me je peljali M tajnika društva št. 143 fl] ki se je pisal S. Lovec, km uredil vse potrebno, daj prestopnim listom bila m v njihovo društva Pojj j bodi ohrsnjen blag spontan daj počiva nevzdramno j z njenim prvim sopro« daljni Kaliforniji. J Agaes Pssmi Ja poanale GmsJij Weetmoreland City, * Čitala sem v Prosveti, • delu drama o Guzeju. « naj,'da dotična zidanica J teri je bil Guzej ustreljeaJj la takrat last mojega oMM ja sestra, ki sedsj živi M svojim pokojnim moi««JJ tik zidanice na dan, ko je sej ustreljen, tudi viddifl ko so ga prinesli izjjji Ona ga je osebno po®*! ve dosti o njem. Ona K j stara 76 let in še vedsi« v pisavi. Ako šelite lrij nih podatkov, me obvertm Domač drobiž Vlomilec prijet Waukegan, III.—Mary Hodnik, članica društva št. 608 SNPJ, Je 28. Januarja zvečer Izsledila vlomilca v zadružni prodajalni, ko ae Je zvečer vrsčfclsi domov 4 kart ne zabave ženskega zadruž-negs odseka. Tskoj je obvestila poslovodjo prodajalne, ta pa policijo In tat je bil prijet. Tat je mlad hrvaški fant, ki se piše Bankovlč. To je bil že tretji vlom v enem tednu. Star Čikažan umrl Grsnd Haven, Mich*—Tu Je umrl Josef Zenko, star 62 let ln doma Iz Žužemberka. Starejšim čikaškim rojskom je dobro znan, ker je dolgo let živel v Chicagu. Zapušča aina in hčer. Ni bil član SNPJ. Vest o smrti Iz domovine Johnstown, Ps^Amelia Nah-tigsl, članica društva št. 82 SNPJ, Je prejela vest Iz starega kraja, da je umrla njena mati Jožefa Bevec, roj. Gabrijel, pod Križnim vrhom pri Mokronogu v starosti 78 let. Tam zapušča moža, sina in dve hčeri, v Ameriki pa pet sinov in tri h(ere. Rak ugrabU člana Indianapolis. — po dolgotrsj-nI bolezni za rakom je tu umrl Joseph Golob, star 48 let in doma iz Račice v Savinjski dolini ns Stajsrskem. V Ameriki je Živel 28 let ln nekaj časa je bil v Subletu. Wyo. Tu zapuftča ženo in dve sestri, v starem krsju pa dva brata in eno sestro. Bil je član društva št. 34 SNIPS. Pobegnil ls blasnlce In utonil Cleveland, O. — John Oven, ator 68 let ln doma iz Brezovice pri Vrhniki, ki je bil od lete 1019 v blaznici v Newburghu, je pred nekaj dnevi pobegnil. Med begom je skočil v msjhno Jezero v Garfield parku in tsm utonil. V zsvodu se je vsa leta mirno obnašal. Tu zapušča ženo. Smrt v Milwaukee ju Milwaukee.—UmrU je Karoli-na Kopušar, stars 8» let in doma iz Ljubnega v Savinjski dolini. Bolna je bila štiri leta. Zapušča moža In štiri hčerke. Clevelandnkl gradu i ranči Cleveland—Sledeči slovenski učenci so uspešno dokončali študije v arednjlh šolah: Freddy Stanich, Antonija Runljan in John Grli. Razoroži Ima koaferma odložena vstal padca duh vlad K risa v Franciji in Nemčiji spravila Ženevo v zadrego Ženeva. 30. Jan.—Glavna ko-mialja razorožltvene konference Lige narodov, ki ae je imela snl-ti danes, Je bila odložena na ča-trtok zaradi vladne krize v Franciji in Nemčiji. Seja bo morda odložena na prihodnji teden. Val važnejši aestanki v Ženevi morajo čakati. Krisa v Nemčiji se bo najbrž vlekla dalj ča«a kot v Franciji. Homatije tamkaj ao toliko večje, ker so vss možnosti sa vsčjo psrlsmen-Urno kombinacijo Izčrpana. SI-tuacljs Js selo napeta Kakor poročajo iz Berlina, ao dela v akt stranke v Nemčiji pripravljene na gsnerslnl štrajk, če pride fašist Hitler na krmilo. kratov. ki sa g. hrralll • kolu Malkl In trditvami razburil t torek, m. januarja. PKOSVETA Vesti iz Jugoslavije r (iktltm | Ljubljana, 12. jan. I «t let robi je «a uboj moda.— IJJi kaieniki senat marlbor-Ltasodto je te dni obsodil K letno posestnlco Antonijo knerjevo iz Zrkovske ulice na (obrežju na 16 let robije, ker Liani 6. septembra ubila e se-liro svojega moža Franca Ra-Keria Poročila sta se — vdovec L vdova - leta 1930. Oba »U Ciela otroke « prejšnjih lakoto v pa sta se zaradi njih že kar L ¡u-gja slabo razumela, se zajela kmalu prepirati in celo prelepiti. Mož je iz obupa pil, stra-Lval v prepirih ženo, dokler ni [bolel. Pozneje ga je žena sunili po stopnicah, pri čemer si je [lomil par reber. Dne 6. septem-Irs sta se spet prepirala, na polu in potem doma. Soseda je slikala, kako je Ranerjeva žena re-IU:'"Ti me ne bo* več pretepal, Lj imaš, kar si iskal!", kmalu jato pa je Ranerjeva začela krilati, da je njen mož mrtev. Polila ga je s sekiro, s katero mu E zadela 11 globokih ran, da je Lner zaradi izkrvavitve umrl, Eanerjeva je tajila takoj po zlo-snu, tajila je v preiskavi in ta-lla je na razpravi. Vendar so jO jbsodili na 12 let robije. [Samomor v Cirkovclh.—Krnele v okolici Cirkovcev pri Ptu-L so se čudili terjatvam davčne [prave, ki jih je terjala za dolg, p so ga preko pošte v redu pla-ali. Zaradi tega so odredili re-pzijo na pošti v Cirkovcih. Pošt-ia direkcija je poslala svojega bspektorja Pavliča, ki je izvršil Med blagajne ter ugotovil U,000 Din primanjkljaja. Ko je 1 poštnega urada telefonično bvestil o tem ljubljansko dlrek-jo ter prosil za navodila, je liftal ta razgovor poštar Vlado loksa, potegnil is žepa revolver ir se pri tej priči ustrelil. Po-lial si je kroglo v glavo, čez če-rt ure je umrl. Doksa je denar, i so ga vplačevali kmetje za avke, pridržal zase, potrdil prejem, položnice pa potem rae-rgal. Doksa je bil star-šele 82 »t in je bil pogodbeni poštar V irkovcih od lani. V Metliki je umrl šolski upra-itelj Leopold Morela, v Ljub-ani upokojeni šolski ravnatelj mko Jeklič, v Moškanjcih pomnik Ivan Miki, v ¡Ljubljani cejka Vlada Resnikova, v Bukovcih 80 letni nekdanji po-istnik Franc Stibler. Uboj pri Šentjanžu. — Iz Ve-nja poročajo o uboju fanta latevia Plešnika iz Lipja pri entjanžu na Vinski gori. Padel kot žrtev starega sovraštva ied fanti dveh sosednih vasi, »Pja in Črnove. Od Crnovčanov bil posebno osovražen 27 let-Plešnik, ki je bU baje naj-*epkej*j bojevnik za fantovsko «t Upčanov. V nedeljo 8. jan. prišel Plešnik v Obirčevo go-»Ino v Crnovi. Ornovski fantje to izvohali in kmalu sta pri-k krčmo zdražbo delat bra-Boiiča. Izzivala sta iPlešnika, nI ni«ta izvabila pred «i no na piano, kjer so iz te-*'Planili Se drugi fantje ter na-dli PleSnika s koli, krepeljcl, otiksmi itd. Plešnik se je po-[vil v bran in se otepal na-rotmkov, dokler ga ni nekdo s kolom po glavi, da je *nik z razbito lobanjo omah-' na tla. Fantje so se razbežnli, *n,k P» je čez nekaj hipov Fri. Orožniki so napadalce a-tirali in odvedli v šoštanjake Pore, med njimi brata Rožiča, •f® Košana. Rafaela Viherja »HJdvika Pezmana, vsi lz Cr-stari 20 do 30 let. i>nnT*1 u"tr*MI P^i^ja. IU Jtnu®rJ» PO ee napo- i lovci y Spodnji Davči v Zali « Blsgoše« na lov na srnjake. ¡f "Vec J0'*™ J« na svoji z «inenada opazil, da se v T : ** *re " divjačino, M.r ^ * "bičalo. «.i n prl,kodil in opazil da * ¿SS Pftra Z,^a * io v vrat ln mu oselnlm ln lsdatkov za vzdrževanje sistema starostne pokojnine. Načrti ne predvtdujejo znižanja lsdatkov sa vzdrževanje militarizma, določajo pa davek na mezdna ln penzijska izplačila. Eksekutlvni svet Je v zveil a tem posval delavske organlsacl-je na boj proti diktatorski poli« tikl koalicijske vlade, katero smatra sa kršenje pravic parlamenta ln nevarnost proti vi« tajnim interesom delavskega razreda. Zagrozil Je tUdI i demonstracijami v vseh večjih mestih, ako bo buržoazna vlada skušsla uveljaviti svoje načrte. _ , IZ PMMOItJA Občinski dolgovi rastejo V zadnjem času še ne mine teden, da ne bi bilo treba labe-ležltl novih zadolžitev slovenskih kmečkih občin v Julijski krajini. Značilno pa Je pri tem to, da se v občinskih blagajnah vselej najde denar M vse mogoče podpore neštetim fašističnim in drugim organizacijam Ur rasnim ustanovam, kl ne do-našajo nlkaklh neposrednih, nU U posrednih koristi davkoplačevalcem, slasti pa ne slovenskemu ljudstvu. Tudi v preUšclem tednu so v nekaterih litrskih občinah najeli nova pooojlla tako v Maresigah 18,000 lir sa neko manjše Javno delo, v Sanvln-čentiju večjo vsoto zs ureditev nekega tamkajšnjega gradu, v Kopru pa 190 tisoč lir v kortrt nek« javn« ustanove. če iščejo izgubljenega gospodarja, veselo pa včasih pred odhodom z gospodarjem na prosto. Tudi cviljenje Je lahko veeelo ali žalostno, s r«nčanj«m pa israša pes največjo besnost, zavist zaradi hran« ln podobno. Godrnjanj« Je večinoma izraz udobnMt počutkov. Vsi ti glasovj. so pri pseh različne pasme seveda rafttčfit In so tudi odyUnl od nege, ki Jo Ima žival Ž drssuro ee jo posrečilo n. pr. prt- policijskih pseh določen« glasove podčrtati, druge pa Izločiti. V 9 DBJANJIH 9f Dramski Odsek Kluba štv. 1 J. S. Z. Vatopnlfta: V preprodaji BO«; pri blagajni 70* r Vatapaéaa « pradprašaP pst PO KM PLES l«e PH0SVETÄ i« prodpia wfrmvnJkm «p«c(jali,U. Id p boUlo rdravj«, v.i moil in »«4 tMS mMb motam in í*mm nad ItWÉ p« In HiriSaaat l«t .uri«. Val H vam proda ■ tok Unico dovolj M m zdravil«' NUGA-TONE tableto um* pr»V* «o Jaméono—ne jemljlu Mka vi aUi opraviioni da aajboUéaga. ŽEI PETA EZNA "J. UK Vuk. roman.—Preval Iraa TOREK, 31. JANüi "Svoj« izkušnje smo plačali * «nojem in krvjo in vse, kar dobimo, «mo zaslutili," Je bil odgovor. "Nam je srsjcs bližje nego suknje." "Ako se bojite, povedati mi «voj izhod, potem vam ga bom povedal jaz." Ernest j« vzplamtel. "Vi stopate v skupnost interesov s kapitalom. Vi ste z nasprotnikom naprsvili pogodbo. Izdali ste interese delavcev, vseh delavcev. Zapustili ste, kakor strahopetci, boj »če." "Ničesar nisem rekel," je odgovoril nejevoljno 0'Connar. "Mislim pa, da znamo nekoliko bolj« od vas, kar j« za na« bolj»«." ; "N« brigate se pa niti za cent vrednosti za to, kar Je za «kupno«t delavstva boljše. To ste poteptali v blato." "Ničesar nisem rekel," odgovoril 0'Connar, "kakor da sem predsednik zveze strojnih delavcev in da je moja dolžnost, čuvati interese teh, kl jih zastopam. To je vse." Ko so nas delavski voditelji zapustili, mi je Ernest mirno razložil, kako se bodo najbrž vrti H dogodki. "Mi socialisti," je rekel, "smo vedno z zadoščenjem napovedovali dan, ko bo organizirano delavstvo krenilo končno % gospodarskega bojišča na politično. Dobro "Železna peta" je delavske zveze premagala na gospodarskem polju in jih s tem — t» naši teoriji — pognala na politično polje. Ali mesto da bi to bilo za nas prijetno, nam Je neprestana muka in skrb. "Železna peta" je dobila pouk. Z generalno stavko smo jI pokazali svojo moč. Zato Je "Železna peta" pod vzela korake, da prepreči drugo general-So stavko." "Kako?" earn vprašala. "Prosto tako, da je kupila velike zveze. Te sveže pri prihodnji generalni stavki ne bodo sodelovale. Zato tudi ne bo več nobene generalne stavke." "Ali "Železna peta" ne more večno izvajati takega, z velikimi stroški zvezanega programa " sem ugovarjala. "O, Železna peta" ni kupila vseh zvez. To tudi ni potrebno. Tsko se bo zgodilo, kakor sedaj povem. Mezde se bodo «višale in delovni čas zmanjšal in sicer pri železničarskih, kovinarskih, t«hničarskih in strojnih delavskih zvezah. V teh privilegiranih zvezah bodo vladali sbog tega boljši pcfroji. Zato ie bo zdelo vsakemu Članstvo v teh zvezah kot sedež v paradižu." "To mi ni jasno," sem rekla. "Kaj pa bo z drugimi zvezami? Zakaj število teh na tak način privilegiranih zvez je vendar majhno t" "Nepodptrane zveze postanejo na tak način brezpomembne. Le poglej, železničarji, strojniki In tehničarji, kovinarji opravljajo vse za našo strojno kulturo potrebno delo. Svesti si u-bogljlvosti teh zvez, lahko 'Železna peta" ostalemu delavstvu zaigra kakršnokoli pesem hoče. železo, jeklo, premog, stroji ln promet, to je hrbtenica cele Industrije." "Ali premog," sem vprašala. "Saj je vendar nad milijon delavcev v premogokopih." "To so po večini nekvalificirani delavci. TI ne. fttejejo ničesar. (Njih mezde bodo padle in delovni čas se bo povišal. Sužnji bodo kakor mi drugi ln bodo Izmed nas vseh najprej padli do stsnjs delovne živine. Ravnótako bodo prlsllj«-ni k delu, kakor kmetje, ki morajo sedaj delati sa gospodo, kl jim je odjedls njih zsmljo. In takisto bo pri vseh drugih zvezah, kl ne spadajo k privilegiranim. Pazi ddbro, kako bodo te zveze kolebale ln razpadle, kako bodo njih člani postali helotje, kl se jih bo gonilo s pasjimi biči ln drskrniskimi sskonl na delo. Ali veš, kaj bo s Farleyem ln njegovimi stav-kokazi? Povem ti: Stavkokaztvo kot poklic bo prenehalo. Mesto stavk bodo vstaje sužnjev. Farley in njegova družba postanejo priganjači sužnjev. O, tega se ne more imenovati niti s pravim imenom. Reklo se bo navadno, da dajejo veljavo zakonu, ki delavca žili k delu. S tem izdajstvom velikih zvez se bo boj le podaljšal. Bogme, kdaj in kje bo revolucija trium-firala?" . "Ali je še sploh kakšna podlaga misliti, da bo revolucija kdaj triumfirala v očigled tako mogočne zveze, kakor ao jo sklenile oligarhija in velike zveze?" sem vprašala. "Ali ne bo ta zveza večna?" Odmajal je z glavo. •"Eden izmed stavkov naših naukov govori, da nosi vsak sistem, ki je zgrajen na razredih in kastah, že od svojega začetka klico razpada. Ako je kak sistem zgrajen na razredih, kako se naj prepreči tvorba kast v notranjosti teh razredov? "Železna peta" faaha_ Od mrtvih pa Kreabunga. P. Voltsnta. autrs dva sta Tlško odprav-ljsls na postajo. "Clej, Tihon," je dejal Ste- srajco. pan, popravljal seno, ki je lezlo izpod vreče in oganjtl muhe, ki so mu neprestano sedale na sivo, napol plešasto glavd, "glej in poslušal. Konja ml nikar preveč ne goni. In prepoeeni ni treba nikogar voslti; če «pa bo potnikov malo in IzvoŠčkov do-ati . . ." •Ne bo Jih dosti 1" je Darja prepričevalno poklmala. "Kje neki! Košnja je!" "Delikatno stopi k človeku," Je Stepan nadaljeval s svojimi nauki. "Dobrot" je zehnll Tlška "Nikar ne zehaj 1 Poslušaj, kaj ti pravi očal Naravnost k njemu stopi in delikatno zgrabi za kovčeg: kam ukašete peljati? Ne gre, da bi vaškega nagovoril, kakor bi se tt ravno sdclo, Ce boš kakemu nepmanu dejal tovariš ali pa tovarišu gospod — boš slabo opravil... Prepričan bodi, da bo tako • . . Recimo, da pride damicav klobučku .. • Stepan ee je s knuto zamišljeno počeeeal tam pod hrbtom in vzdihnU. "Nu, recimo, damfca a klobučkom. Nu. kaj boš dejal r •A jasr "Ne! Kobila? Kako si neumen! TU kdo pa drugI? . . Tlška je samigal s trepetal-cami, po bliakovo mahnil s roko pod noaom la si obrisal rokav v ■"Proalm,1 bom dejal, gospodična državljanka ... Kam pa? Tudi jas sem revno tja namenjen!" "Nu, bedak," ga je prekinil Stepan, ."dobro si začel. In 06-temT "Ne bo drago . .. MoJa kobila, ta vam je .. "Se mar norčuješ ali kaj? Kobila! Kaj pa misliš! Mar meniš* da eo takele damkg kar tako . . . Tisto sastran kobil le kar rajši pusti, takih reči ne slišijo rade . . . Nespodobne jim sde . . ." "Cemu nespodobne T «a Je začudila Darja. "Vrag vedi ... Dosti sem hodil okoli njih, hvala begu! Med sabo ln po plečih so skoraj _ le, pomisli, kar se pa «vali tiče, so pa sila občutljive ... Ko som služil pri gospodu 8uhoctojevn, je nekoč njihova goepodlčtta šla po vrtu In je sredi poti nekako ščene. Ustavila mi zaklicala: "Hej, griser — ••Kdor "tole ščener Potea »podrejal, da se vulgarno isra- •Ksko ps se pravi po njlho-verar je vprašala Darja is prla usta. "Pes ... C« je «e tako ščena, moral reči: pes. Kobila. trebA mula. vsemu temu se pravi: — konj ... Ns. naprej, kaj M potem dejal 7" Tlška je nezaupljivo pogledal kobilo. "Kaj pa hočeš ... Saj nisem neumen, da ne bi vedel.¿J^ "Poetoj!" je strogo kriknil Stepan. "Nič se nikdar ne ce-remoni! Povej, kaj boš potem dejal!" "Potem r' Je zapihal Tiška. «Totem bom dejal: Konj je Isker, kmalu bova tam." '«Nak, ne tako! Gospodičnam v klobučkih je treba ponuditi mirnegaj&onja. Miren ie» reci' najboJjmiren v vsej ..«pseski. Nu, dobro! In ko bo« speljal s postaje, ne pljuj okoli sebe. In pazi, kaj boš govoril. Nič dosti nikar ne vrti jezika, nekateri tega ne marajo . . . Ce bo potnik začel govoriti, se najprej prepričaj odkod se je vzel, da boš prav zadel ... Marsikdo še rad kaj primakne, če med pogovorom zadeneš ravno v sredo. V obličje ga glej. Saj boš takoj videl, kakšne branže je možakar. Ce je iz stranke, potem le glej, da mu oe zineš kaj o naši krčmi, ki smo jo imeli. Ce je on za vlado, moraš biti tudi ti; če je on za zbližan je mesta in vasi, moraš biti tudi ti za zbll-žanje. Enega samega konja imamo, reci . . . Komaj ga kr mimo . . ." "In če izvedo ..." nI mogla iz-držatl mati. "Kaj se pa ti vtikaš vmes? Izvedo," jo je jezno prekinil Stepen. "Kdo bo izvedel? Saj menda vendar ne bodo povpraševali za legitimacijo, vsaj jaz mislim tako. Zdaj pa poslušaj," to rekši se je spet obrnil k Ti-škl, "zgodi se ti lahko, da boš peljal nepmana, verižnika . . . Trgovino ima v mestu ali kaj podobnega . . . Tega se pa kar loti." "O, gospod! Cemu naj se vendar tako laže?" je zajavkala mati. "Pusti me! Prakso Imam Prsfcss to ti je nekaj!... Ce boš zadel ravno v sredo, bo čisto gotovo kaj primaknil. Nu, iBaonl. .. guijl au>v#l~* obraz ga glej! Ce ima kožnat suknjič, aktovko — potem je sovjetski. Zmečkan klobuk, iglo v kravati — to Je nepman." Tiška je pokimal s glavo in pognal. Stepen je pogledal za njim ln namah 'zahropel: "Bele hla-če!. .. Ro-ka-vi-ce! Buržuj r Tiška je nekaj kriknil, počil z bičem in izginil v oblaku prahu. e Is vagona je skočil mlad človek v lahnem slamniku. Okrog vratu je imel živo-rdečo krava io, v njej pa iglo. Noge so mu tičale v belih hlačah. "Buržuj!" je jeknllo v Tiško-vem srcu. "Bele hlače ima, iglo v kravati in slamnik . . . Samo rokavic nima . . ." • Planil je k potniku, del knu to med zobe In z obema rokama zgrabil za kovčeg. Mlad mož se je nasmehnil "Kam naj zapeljem ?" je čez knuto bruhnil Tiška. "Glej ga no, kako se mu mudi!... V Potapovo .. "Prosim! Poldrug rubelj Kobila, nak, konj je isker, da nikoli tako ..." "Nu, dobro . . ." Tlška je uslužno popravil se-dež ln koleselj se je premaknil "Ali imate enega samega konja pri hiši r je vprašal potnik in prižgal cigareto. "Hudiči" je pomislil Tiška, se napravil, kakor da vprašanja nI slišal, ustavil konja, zlesel s telege in kar tako, brez potrebe, pričel popravljati komat "Ali ste ls mesta T je nedolž-vprašal Tiška in lezel nazaj "Da, iz meeta." 'Trgovec, kalir Tujec se je zasmejal. "Kako si pa uganil?" "Praksa," je važno odgovoril Tlška. ••Praksa! Glej no, glej!. . -"In e čim trgujete r je Tiška vljudno nadaljeval pogovor. _"Tako . .. sploh . . se j« nasmehnil potnik. "Odkod ps Imaš to svojo prakso?" "Prakaor se je obregnil TISa -Ml sami smo bili trgovci. ™aj aekaj podobnega ... Moj oče je imel kršmo — najboljšo v soseski. . . Boljševiki so Jo vseli .. • "Tako . . « —Fodaratod David Kraft iz Newarka, N. J„ star 14 let, je "burni" i lom po Južni Karolini, bil aretiran in vtaknjen v "chais Ko so ga odkupili za $8, je odnesel za spomin ranjene klobase na hrbtu. a di boljševike?" je poizvedoval Tlška. * "Kajpak. Tvoj očka je imel torej sitnosti zaradi teh boljše-vlkov?" "Seveda. Brata so ustrelili." "Zakaj?" •"Kdo ve? Prišli so in ga u-strelill." 'Wu, in zdaj? Kaj pravi zdaj tvoj očka o boljševiklh?" "Nič. Učimo jih." "Kako "učimo" r' _ "Enostavno. Moj očka in stric Jegor sta pošteno naklesti-la selkora (selskl korespondent) Cudina." -Zakaj?" "O očetu je napisal v časopis, da Stepan Sugrobov kuha žganje . . . Vrečo smo mu vrgli čez glavo, da ni videl, kdo ga tepe, potem sta ga pa!" "To sta ti junaka!" je dejal potnik. "Primaknil bo!" je pomislil Tiška ln pričel neusmiljeno vih- titi bič nad kobilo. « Na mizi je ležalo povabilo v okrožje. Pri mizi je Stepan z vajeti udrihal po Tiški. Ob strani je stala mati in jokala. "Bele hlače?" je rigal Stepan. "Igla? Kdo ima iglo, a? . . . Kdo?! Lenin! Pravil sem ti, da glej v obraz! V obraz! V obraz! ..." In Tlška se je ko vrtavka zavrtel po M>i. "Zakaj pa ne greš še danes k zdravniku. Imaš že tako vnete oči, da se ti venomer solze." "Bi ze ž njimi še rad jutri u-deležil pogreba svoje tete Mice." trg Lastnik majhne fotografskimi poti bavarskih planinah je bsš{ zadremal, ko plane v lokali da dama, vsa razburjeni: brž! Moj oče dirja, kari sejo noge! Bik ga pr Brž prosim, brž!" "Toda, kako naj vam m&gftjn, gospodična T "Brž mi dajte paket filma!" e Sodnik: "Obtoženi ste. tožniku ukradli tisoč Ayjtelite zagovornika r HDbtoženec: "Ne! rajši sam obdržal!" Popolna zanemarj Ja pravilni iirns aa moéo la fea* I pomanjkanj« iivljonja in null » k | kar M morali biti. f Nuga-Tot SLOVENSKA NARODNA PORNA JEDNOTA svoje publikaciji I > list Prosveta ■ bi NsrešKo Mladinski Hat, najboljši potrebno sgitsdj» fl društev in članstva in «a ¡ gande svejih Mej. NI se sa prspagsndo drufifc pornih organizacij. Vmk ganisactta Ima običaj* glasilo. Torej agitateriMi ia naznanila drugttifl organizacij ia ejik es ne poMjaJo listu u i ■ ■ ■ i. — •4 ga slovensko wm N.P.J SPREJEMA VSA _ "Ali Imate pri vas v v tiskarsko obrt »padajoč» dA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvfUm slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dr«* j . j| vodstvo tiskarne APELIRA na cun*^ a n. p. j„ da TISKOVIN« naroča v svoji TISKARNI Vsa pojasnila dajo vodstvo Cone MMs po htfonaacijo aa S.N.P.J. PklNTERY SM7-I« 8a. Laemlal« At