Večaj I. V Gorici, v sredo 47. aprila 1867. MAml IG. VredniŠtvo: m Travniku (1.117.1. mj«lr.(ooo •kri>i tudi t* rai|>olilianj«liaU), Prajotnaju aa ia plačilo vaakorl-n* oanaaiu tu ji « iimloy*liak«iu IMMkit. I'Wj ae ta raaku ultiaao »rato B kr., Aa aa otaatilli) Mino •flkral nalMn«, IU dvakral, H kr., t-o trika t, 10 kr. a. v. -r 1'otrjt U ra*k krat 30 kr. iicaopclj. L I H T Izhaja vhftk. petek. rrodai »a pol Naro^iioaa pollimiM ia celo leto 1 guld, t gold. 1 NaroMna njima Id reklamacij« naj aa (Millljajo vredniltTU. 1'uaaoinl liali te proiluij« i C urici |iri liukvarji g. boliarji na Tririuku jiu l aulde. posolmo za primorsko-dežolne, pa tudi sploh slovensko zadeve. STAB00GLEJSKI OBRED ali „RitU8 PatriarohinuB M (Hpiaujo vrednik-) Kor so ravno nar svotojfii dnovi corkvcnoga lota, —Toliki teden— zdi bo nam primemo, podati čč. brav-com kratek posnotek noktorih obredov, ki so bili navadni na veliki čotrtek in voliki petek v Ogloii (in Ci-vidadn) do 17- stoletja. Posneli »no pa ' za zdaj samo važnejšo posebnosti in razliko starooglojskoga obreda, natančnejši popis pridržimo gi za takrat, kedar pridemo Z razpravo do tft. Za ta pot smo torej vrsto razpravo preskočili. — '.! ' i ' VMi četrtek. ■■■ V (natisnjenih) mašriih bukvah .starooglejBkih od L.X517. s kterimi so vjemajo h tarejo, pisano bukve iz 15. stoletja, nahajamo U-le obrod-W«>eaowin/a kov (In poenitmtiun solutione). Patriarh .^ strežniki, vsi V črno oblečeni, se podajo Vi procesiji te,tihem v predj vežje pred velika vrata. Tti so jo začelo' opravilo s spokorniki (officium poenitenlium). Kat so tiče roda, šeg in molitev pri tem opravilo, nč vemo nič natančne-nega, ker se jo škofovski obrednik („liber pontificalis") oglejski zgubil. Na sred cerkve (pred altarjom sv. Križa) bo so vrgli spokorniki na tla ter Jth |c patriarh blagoslovil in jim sv. odvezo dal. Tudi tftso bile navadne noktoro šego, ki jih pa tod i ni moč uganili. Čudno je tor dajo bila v Ogloji očitna pokora šo tako pozuo v navadi, v tem ko jo drugod žo v 12. ali 13. stoletji nehala. Pri hlagtfalavljanji svetih olj kaže oglejski obred tudi nektere razliko, izmed kterih omenimo samo to, da diakonov ne zahteva 7, kakor sedanji rimski obred, ampak lo 3, o subdiakonih pa celč no govori; na mesti iyin odkazuje nektere opravila 4 strešnikom (akolitom). MainiJcov je bilo 12, kakor dandanašnji; obrednik ogl. jih imenuje „tcBtcs et cooperatores saerosaneti Ohrisma-tis misterii". Pri bv. maši bo so posvetile 3■ hgttijs; shranile Ste sb torej dve za drogi dan, kakor je to še danas navadno v ljubljanski in menda dragih slovansko nemških škofijah, kar so pa no vjomu s rimskim obredom. Shranili so pa v četrtek imenovani sveti bostiji nasjpo dobnem kraji v iakristi}i '(sacrarium) in izročili ji v varstvo kluiarjem (sub Camerofum eustodia). Preneslo ste se, kaker Sodimo, na tihem v „ sacrarium". Veliki petek. Sveto opravilo toga dno imenuje se v oglejskih mašnib bukvah ,, Officinm, quod agitur Ioco Missac". Red molitev in-šeg je kakor v sedanjem riniBkcm mia* salu. Na nekaj posebnega pa naletimo že med petjem trpljenj Kristusovega (pasijoiioiu). Ko so jo prišlo v i;|>astffn»" do besedi „iiazdeUU »o si maja oblačila", ala dra diakoua strgala z allarja dva poprod nanj položena prtiču (panniculou).*) — Po molitvah za vse ljudi (papeža, škofa, itd.,) prišlo jo na vrsto giuljivo razkrivanje in početcevanje hrt tke vi ar tre. TO pa je bil obred ee|6 različen od sodunjoga. Dva korarja (chorarii) začneta peti -Popule meus". Vsakemu ,,1'opulo meus" jo vos kor odgovarjal a „(Auia eduzi le"; ,,Quid uUra debui tacero" itd. (Noduhuvni naj pogledajo v obredne bukve sa viliki teden. Vr.). Med tim bili jo štirjo rnašniki v plsjčih tjo, kjer jo križ pripravljen (tedaj ni bil na alUucjL kakor zdaij. V tem ko ao ga proti altarju nesli, so peli „Iiugios ho Theos"} kor 3 krat poklckovajo Od a vsak „ nagios ") 3 kraj. od po v« „ Sanetus Deus, Sanotus forUs." Jtuzkrivanje je pričel obrednik na desni altarjevi 'strani; potle je prestopil na levo in tretjič |T£wl.«ltar (tega pa ni moč posneti, ulji ju stal »ui al tarj^ ali 77red »tojmfieami .na planem)..Polo se i« ,,Bc 00 lignuoo Crnois" itd. kakor zdaj. Med počeščevanjem darttfkjemu enakim so peli-jisaJm ,, Bo, a ti immaculati in via • Za vsako vrstico s« je ponavljalo „ Kecc li- fpium". Med ostalimi auliphonatui itd., ki so jih šepo-i, vjemajo se nektere s sedanjimi, nektere no.— Do lil popisani obrod češčonja sv. Križa je stareji obred oglejski; v ritualu od 1. 167.0 so šege precej različne. Kakor rubrike tegarit. zapovedujejo, je nesel obrednik z vsemi strežniki britko martro pokrito v procesiji na tisto mesto,'kjer se je imelo začeti počeščevanjc. V pro-povanji gori omenjenih vrst in antiphon so hc vse drugače vrstili. Prišedši tje, jo povzdignil obrednik 3 krat 0. križ pojoč „Eeee lignum'. Na U> so sledile razne antlpbono in molitve, kterih dandanašnji nimamo, med njimi pa tudi ,, Crux fidolis".— Potem bo šli v procesiji v „sacrarium" po sveti bostiji, včeraj shranjeni. Droge šege ,,Buhe" maše so bilo našim z majliinimi itjemami enako. Poslednje opravilo na veliki petek po suhi nuini je bil „Oospodov pogreb f„Bepultura Domini"). Strežnici so prinesli križ na al tur; obrednik je položil ostalo sveto hostijo križu naprBi („ Pontife* Oblatam i dietam Crueis peetori collocet") in ovil jo h svilato tančico aH navadnim prtom. Strežniki so potem vzdignili križ s »v. boatjo in ne»ll ga v procesiji v božji grob, druzega križa pa preti procesijo niso upotrebovali; naprej grr.dč so peli odgovornico (responsorium ) ,, Keec, «pio modo moritur juKtiiH." i *«>!«> Ai i i k<» bo križ v grob, hi> ho vratca zaprla in zapečatila, obrednik pa jo zavulii en •) Obrnlnr LiiLtb 1» le^n laku lo popiaojejo .,1'onanlur dma ayodon«a ailii inaicom raliierfnlr«, aiva dno orana atipnr »lUro uia)tno ruto (lintea-minibus ct sudnno) tor primaknili kamen. Kor jc začel poti „Aocesit pastor tioaler, fons aqua> vivai". Obrednik jo križ v grobu pokadil (rabili so pri tem obreda troje kadilnic) in z blagoslovljeno vodo |Hiškropil/grob so potem zaprli in počatc nanj pritisnili duhovni (oflicianteN) ia.. J ,, Iaici prnesidentes , to so znabiti klučarji ali pa občinski glavarji ali kakoršni si bodi oblastniki. Kor jo zdajci zapel „ Sepulto Domino, aignatum est monameii-tum". Ko so to izpeli, zapoje obrednik vrstico: In paeo lactns est locns cjus"; odgovor: „ lOt luibitatio ejua in Bion". Na zadnje večernice pri b. grobu. V Čividadu— našem malem lliniti—so bilo veli-kotedensko šege v marsičem od oglejskih različno, to-da jih 110 bomo zdaj popisovali. Tako tudi obširnejše razlaganje oglejskega obreda, in v čcin da so je s pred-tridentinskim rimskim in z obredi drnzili franoozkib in nemških ccrkvA vjemal, naj ostane odloženo za takrat, ko nnrediino bravcem v poprojšnjih oddelkih te iaz-prave podlago. Samo to naj šc omenimo, da jo bila na veliki petek navada, verne mod mašo obhajati. DEŽELNE ZADEVE. O dcželno-dcnarstveulli (fiiiaiičulh) zadevah pokneienc g-rofije goriške Iu gradlikc. (Glaj list U. in 19.) IV. Zemljisčno-odvezni zalog CGrundentla-slungsfond Pričela bc je njegova delavnost l. novembra 1851" v ta namen, da bi se napravil odškodui kapital, in da bi se imele med tem s čim plačevati obresti odvezuih kapitalov za vso po zemljiški odvezi odpravljeno dohodke. Ako bo šlo vse po načrtu kakor dozdaj, bo ta zalog svojo nalogo popolnoma dovršil leta 189G. Ta zalog pa ni nič druzogn, kot srednik med ob-dnčcnci (kontribuenti) in tistimi, ki imajo do teli pro-jemščin pravico. Kar imajo ti poslednji dobiti namestp staroga grajšinskoga davka, bilo jo po posebnih komisijah ugotovljeno (likvidirano) in to morajo posamezni obdačcnci plačevati, pa ne njim Bamim, ampak tema zalogu. Do tO gld. so plaČujo po starih bukvicah; zneski od 10 gld. irnprcj in vsi tisti, ki no dajo s številko 10 deliti, so bili' pa v starih bukvicah izbrisani in v letih 1854, 18b61n 186(5 v nove bukvico prepisani, ter morajo so od časa, kedar so bili prepisani, v 20 letih popolnoma plačati. Da ao pa vso to od tisuč iu tisuč obda-čenoov in ne voč in tudi no menj po uradnijah no po* bira, dav so VBak tak krajcar od ten nradnij tudi pravično temu zalogu vaak mesce odrajta in da so opra- GG — -...... ... ■ • vila, ki jih bomo pozneje omenili, na vitako stran pr&-( vičao avršujojo; za to »kriti dopolni odbor i »vajo r*< čunarijo. H lom denarjem so plačujejo obresti Otl obligacij ali kapitalov (za ktero niso hilošo dotično obligacijo izdane). Obligacijo satno to pa izplačujejo ali po izsrečka-| »(ji ali p« tako iu s tiin,da jih zalog: nam po horijnl j efeii ■aknpuje. Kar ptvo amortizovanjo obligacij po |*r srečka* ju zadeva, mora m po posebni postavi ravnal; nakapovanjo po bombi e«ni pa je le od denaraivonib okolapHti o, I udi naprej plača, in tali prcdpladani kapital! aa la » na-knpatanjo obligacij obračali. Obligacije ao aa nakopavala po 8T (W W gld.'od alo gld. alar. dcn. Kaklcn dobiček (udi tiikajl — no jutranjico; ob /i. u- vstajenje. Na veli/co not po veliki maši podelijo prevzv. knez nadškof pap^ov blagoslov (popolnoma odpustek). ('/Vi sv. Tijnncijl) ho jutranjico vse tri dni ob 4 popoldne; sv. maša v četrtek ob 7'/„. Opravilo v po-' tek bo znčno ob 8. uri (slačenje križa oji 9.); zvečer slovenska pridiga ob 7. uri. V sahoto ob (J '■/• u- zjotroj blagoHlavljanjo ognja itd. ; zvečer ob (J. u. vstajenju (ju-tranjlo ni/) — Znano jo, da jo cesarica Marija Terezija naši veliki cerkvi marsikaj lepega in dragoeenoga podarila; tako p. tistih 6 krasnih srobornili Hvečnikov, ki jih vidimo o velikih praznikih z dotiČnim altarnim križem in primerno svolihiico (lanifH)). Svučniko in lampo pa ho 1.1831 ukradli; svečnike Ju curke v nazaj dobila, lampo pa no več. F>ota 184/5 ho dali v Vidma novo laiur no narediti. Tuhtala jo 24 funtov in 20 lotov; bila ]o' dovolj velika, toda no okuauo izdelana, bila jo prekratka tn neprimerno trohulnata. Za tega del je uklonilo cerkvono oskrhništvu dati jo pristojno predelati. Poprava jo zdaj dovrima; za praznike bo predelana lom pa v prvo sveto vežo k i tičala. Predelal jo jo prav mojsterski naš tudi zunaj nadškofijo slavno znani izdo-lavavcc cerkvenih priprav, g. Tomai Slabanja (Slovence). Telita pa zdaj svetilnicu 29 funtov in 22 lotov: pridjanega jo srebra 162 lotov. Delo s srebrom vred jo stalo 430 gold. in (JO kr. Da so jo pa fl. oskrhništvo te potrebne poprnvo moglo lotiti) imnnjo-so zahvaliti Nj. ekseelenciji preč. nadškofu dr. Andreju Gollma^r-ju, ki so z znamenitim doneskom k temu pripomogli; pa tudi prečastiti kanitolj si je zdatno prizadel, da si je ta lopi spominek dodelal; česar jo šo manjkalo, dodala je cerkev in so složili nekteri druži dobrotniki. — Pri tej priložnosti naj omenimo šo druzegu novega Sla« banjarega dela v Gorici. To so prav lični in okusni novi modeni svečniki v semoniščm kapeli. Raznotere.. ( fj .. .. Umrl jo 9. t. m. v Trstu Goričan dr. Prioidali, nekdanji začasni župan goriški. — Iz Gorioo v Hitlerjevo fabriko v Stračicah spe-Ijnjojo poseben telegraf. P0LITIŠE3 OGLED. Kar ni žo dolgo Časa bilo, prinesel nam jo tihi in veliki teden — nobeden zbor v Avstriji več no zbo-rujo; nastala je po vseh zbornicah tihota. Ogerski zbor je odložil seje za po praznikih, potem ko sto še v naglici obe njegovi zbornici potrdili tisti načrt zastran poravnave t HrovaSkim, kteri so ima v kratkem hrovaSke-mu zboru predložiti, da so na njega podlagi dokončno uravnA razmerje ined hrovaško deželo in ogersko krono. Po tem načrtu, ki ga jo ogerski zbor potrdil in ga zdaj Hrovatom ponuja, bili bi Ilrovati skoraj v vseh rečeh faoit tvoji (avtonomni)- imeli bi tudi kakor zdaj svoj deželni zbor za notranjo domače potrebe doma y Zagrebu; samo da bi bili podložni ogorskemu minister-stvu v Peštu, da bi pošiljali svojo poslance namesti na Durta> v ogerski zbor, v kterem bi so skupne ogersko-hrovaške zadovc skupno razpravljale; tudi tisto delegacijo, ktera seima z enako delcgaeijo dunajskega zbora o skupnih zadevah ogerskih in neogerskib dežel posvetovati, imeli bi. ilrovati z Ogri le CM o skupno, izmed ogertkega zbora izbrano. Na daljo; ko bo CCSar za onerskena kralja kronan, ima to veljati tudi za Tlrovatlco, Slavonijo t» Dalmacijo in naredi se lo eno skupno inauguralno pismo, tisto pismo, namroč, na ktero cesar pri kronanji priseže, čefi, da bo vselej priznaval in branil v njem zapisano pravice vseh dežel pod ogersko krono. Ta no? črt so predloži (že od 4. januarja t. 1. odloženemu) hro- 0-7. — vaškemu di^elu. zboru, ki jo io sklican za «u J. dan (toki in moravtki zbor ata. poslance, za državni zbor na On naj i volila, kakor, ho jo i« poprod vedelo, ker ima zdaj večino v olieh »usiuvoljulma", minister -itka stranka. l''i)deralnn slovanska jftranku pa (manjšina) t(t in tam jo bilo. zoper, voljenjo iu u o v« i poslanci to ulrunko pred voljunjumiz »hornieo OŠli. Izvoljeni so sin CM* ua.Moruvskcui m na Or.uUcjn Indij nekteri molje iz« mod Opozicijsko manjšino; gotovo jo pa, ila oni poHlau-Htva ne prevzamejo iu no pojdejo na Dunaj. Zbor na Duiuji za vse neogerska ucželo, kakor ga /nii|istor g. baron Beast hoče, jo po tem lakom zdaj zagotovljeni pričakuje so, da ho bodo zu<\el v prvi polovici meseca maja. — Velika (zunanja) politika evropska je podobna orgluin na dva meha. Diploinaljo nalcgavajo zdaj eno-* ga, zdaj druzega. Ta dva meha sta zadevi luktenburkku. in „julrova". Te dni vrišči bolj juirova pištol. Zustrau Kaadije. namreč ao svetovalo Turku vsu veliko vlado raznn angleške in francosko, du naj Hlori z vslajniki prtmirio iu naj pusti, da bodo Kandijofl gUnovuli, či-gova da ima Kundija biti. Turk neče o tem nič slišati.— Luksenbur^ je kakor skleda vroče kašo; Napoleon iu lliomark (prvi iniuislcr pruski) hodita okoli nje, pa ho hojita, da bo ne opečeta. Vlekla se bo tu reč še dolgo; na zadnje pa se Prus in Francoz zgrabita. Naša Avstrija ima zdaj neki dva snubsča, ki bi rada zvezo ž njo sklenila. Francoz so ji prilizujo, in PruH jo boža; obečala ni šo menda nikomur nič. — Cesarju Maksitnili-jauu v Mehiku gre prav slabo. Jiiarezovu armada ga stiska'od vseli slraui; ccl6 primorsko incslo Vera Krnz, (kjer stopijo ljudjo navauuo na ladijo, kedur so ho-čojo T.; Evropo prepeljali), od ene strani žo ,oblegajo. Znabiti, da so je žo vlado odpovedal; bati m jo jia, da ga republikanci vjantejo; kajti na lo menda morijo, da bi ž njim ravnali kakor z vojskoirn vjelnikom. MjTij.trova zadeva" ali tedanji stan polUlikih razmer na evropskem Turikem. ■ S Čmegoro udarimo jo danes proti sevcTo izhodu čos nekaj milj vmes ležečega, naravnost Turku jiodložuc-ga sveta (licrccgovina) na Srbsko, ktero ločite proti bo-verju Sava in Donava od južnih ogerskih dežel našega cesarstva. Ta knežija srbska obsega 998 milj zemljišča in šlojo nekaj čez I mil. stanovavcov. To pa niso šo vsi Srbi, kajti šo več ko toliko jih jo našemn cesarju podložnih v sosednih deželah ogersko avstrijskih. Po veri bo sploh staroverci, po rodu Slovani tistega plemena kakor Črnogorci. Srbi so nar imenitnejšo pleme južnih Slovanov. (Po naših krajih jih imenujejo noklcri n Orne Jurje" po nekem njih kneza). Turki stanujejo samo v glavnem mestu, Bclcmgradu, (tudi našim starim očetom dobro znancuO. Srbi so so preselili v to kraje okoli 1. 638 po Kristusu iz sedanjo Galicije. Naredili so so tO kraljestvo, ktoro je obsegalo šo več današnjib turških dežel; j>odložno pa jo bilo tedanjemu biz&nikemu (jutrovo-rimskemu, kršunske-inu carstvu). Od l. 1000 naprej je bilo uckaj let prava provincija bizanškega cesarstva; Štefan Hogislav (I. 1043) so . je od njega odtrgal in sinu njegovega Mi. Iiucla jo papež Gregor VI f. za kralja priznal. Za Štefanu Dužaua l836-f>9, se jo raztegnilo srbsko kruljc-bIvo čez velik del sedanje evropsko Turčijo in liilo bi ne /.nabiti ccl<"» bi/.anftko cesarstvo v niom vtojjilo, ko bi no bili prihruli v Evropo nemili Turki (ali Osmanij. Hrabro in juiiašLo so so zoper njo bojevali Srbi, na zadnjo pa onemogli. Črno leto v zgodovini staro-sr-bski jol. 1.1HU. Tcgu letu jo padel na Kosovom polji srbski cnr Lazar in Srbija jo bila turška. Dobršno ljudi so surovi in grozoviti Turki pomorili; kar jih jo ostalo, zadela jih enaka osoda, kakor druge deželo |H>d tur- Škim jarmom; B&mo v gojzdih in gorah bo jili io bilo nekaj obranilo, da si jib niso mogli Turki nikdar popolnoma podvreči, kakor Črnogoroov ne. Ti ao bili pozneje kvas srbsko svobodo. L. Hf>9 jo bilo Srbsko do dobrega turška provineija. VBlod turških vojsk jo prišel veči dol Srbrjo pod Avstrijo (v miru' Požarevškoih 1. 1718), ali že čez 31 lot, v miru Rologrartskoin, so jo Turki nazaj dobili.— Kar od tistih mal Turčija psi*' in boleha, so b! Srbita njo stan v korist obrnili ter pri-bojevali si s časom in po maleni zopet staro svobOdb-(frajnost) In Bkornj neodvisnost, ktero so do današnjega dno ohranili. To jo bilo o francozklh vojskah v lotih 1801 do 1815.— Noki nekdanji vojak avstrijski 11 imenom Črni Juri napravi Srbe (in pozneje tudi Vala-in Moldavco), da vstanejo zoper Turka za svohodnost in narodnost. L. 180G vzaino (j. J. z naskokom Boll-grad; 1. 1808 ga spoznajo Turki za knoza. Ko 90 je bila 1. 1809 vnola vojska med Rusi in Turki so so Srbi vnovič vzdignili proti Turkom; ko so pa 1. 1812 f BU-karefltu flklonjonl mir zavrgli, bili so naslednjo leto pre-. maganl. Pri Ysom tom pa je MiloS Obremovič, kton jo bil s trumo kakih 10 tavžont mož v goro umaknil, pridobil svojemu svoboljubueinu narodu nekako hood-viBnoBt in tisto pravico ktoro sploh šozdaj veljajo; Miloš sAm jo zučol vlndati deželo izprva kot „ prpdsouiiik-". starešinstva, od 1. 1817 kot »knez" pozneje kot j.do-den" knez. Grškoga punta (1. 1822) se ni hotol voolo-žiti, tako tudi no (_!. 1828) rusko turško vojsko. Vslod mirit drinopoljskega (med Rusi in Turki 1829) so Turki Srbom-5 (poproj vzetih) okrajev povrnili. Zdi\j pasozačo-lo domačo notranjo homatije zastran uravnnnja notranjih zadov (ustavo); pomagali sto pa zmešnjavo delati vlada turška in ruska. Rus jo imol namreč biti varuh mlado države, pa njogovo varstvo je vrlega Miloša provoč tlačilo in so mu jo toroj vstavljal. Tudi ni bilo nižjo ljudstvo z dvorom knezovim nič kaj zadovoljno. Vso to jo bilo vzrok mnogim vporom zoper kneza. Miloš se posleinjič tolikega nasprotovanja naveliča in 1. 1839 vlade odpo-vč, ter domovino zapustivšL naptujo podi-— Zadnjim bi bil imel prevzeti vladonjcgov BtarejŠi sin Milan, ali ker je žs čez- nekaj mcsccv umrl, jo nastopil mlajši sin Mihael. Pa tudi sedaj ni še v Srbiji mirti. Stranko so čedaljo preširnejše in. stiskajo mladega kneza tako, da Bi no vč in ne more pomagati. Vlada turške ga krepko podpira; nazadnje pa zmagajo vendar lo kno-i zovi protivniki; srbski narodni zbor Obrcnoviča odstavi in izvoli namesto njega Aleksandra Petroviča is- črni- Jurjeve rodovine (l. 1842) za gospodarja srbsko kne-iijo. O vojski zahodnih drŽav (francosko in angložke) kot zaveznic tuŠkih zoper Rusa (1853-56) jo bil Al* neutralen, ker je Avstrija na-nj pazila (Avstriji ni bil posebno prijazen.) i (Dalje prih.) MNOGOVRSTNE STATISTNIČNE ČRTICE iz letnika, ki ga je c. k. statistniopa contralna komisija no davno izdala. • Ljudskih šol je bilo leta 1864: na Primorskem na Kranjskem 1. čisto ncm&kili 2 17 2. čisto slovouskih 110 103 3. ilirskih (srbo-lirov&žkiii) 21 4. nemako-sloTonskih 8 63 6. nomško-la&kili 30 _ 6. alovensko-ln&kih 27 _ 7. l^jao ilirskih 26 _ g. čisto loikib 116 — ' . Male loteriji. , .,•:!{•■ ^ V uradnem lotu 1884^ to jo, od 1. novQin1)ra ltipff do konoo dccombra 1884 jo bilo zaslavljonogat 1 po Primorskem po Kranjskem i S* vrt, kot A mili *l»rilL irm nt poldrugi mil. It. 200 . '"700'tiaufi go|d, liano golil, Zadttiga '(dobljenega) je bilo: 1 . \ lo' ni 41'li»uA |» ii« 1B tiauč štor. . Itovilk 370 Uaufi gold. 1IB tUu6 gold.' ' , ' Zahvala. iO. t. m. so iiosli mojo mator vpofllodnio počivališče. ilosnost toga ža ino prohridkoga dogodka ml no dopušča, da povdarjam Žalostno občutke, ki jo mora imeti vsak sin pri taki priliki. TugovuJoČomu Človeku pa dobro dč, ku vidi Sdflutjo v blagom djnnil izraženo. Pjav srčna zali vala torej vhoui znancem in prijatlom, ki so mojo' mator do groba sprtjmili; prav srčna zahvalu vrlim slov. gimnazialcom, ki so jo v obilnem Klovilu spremili, in ji So nad gorallom z ganljivim pcUcm zadnjo &ist »kazali. Da pa no morim z dolgo bosodoj l^ar v živo čnti moje srco, šo saino to: Vsem ponavljam s tim svojo iskreno zahvalo, in pifii ■ gimnazia|ski mladini voščim Šo posoboj njonoga njcjžii,^ čutonja vredno prihodnost! • .-j:, . France Zfikrajiek:, • i'.;" »■»■■•;■' .Vr,: }{ W i ! ' ' Drobtinca vi (Sedanji Jerusalem) šteje mod svojimi probiv&Icl 7100 Judov, 5000 Mohamedanov, 3<100,KristjRnoV; niod temi pa je rimskih katoličanov samo /okbM> 1000; nar več jo greških kristjanov 0. 2000; itd. ; i !i n ; ia-tt K1IIMI1 C. k. okrajna Kodnija v Karminu ritglala, da bo po javni dralbi na prodaj hita .in aemlji. Franc PrinČiČ-ara v fllljanl, co-» njuna 530 gold. in 93 a. in aicor 15. aprila, 3. JilniJ^ In 4. juliil,;*~.| — G. k. okrofua aodnlia v Gorici daja na žnanjo, da le do' aprila, 20. maja in 4. julija prodajalo po dralbi promoitojo Jolcfa Uriaka v Podturnu (goriškem prodmotlji.)-— Dno 31. maja, 3 julija In 8. -avgusta 1B07 so bo premoŽenja Jak. Ličer-ji fz Volfi; dno 2. maja/(k junija in 11. julija t. I. pa dedičev Munlh-ovih ix Podiel pri c. k. okr. »odniji v Torninti po očitni dražbi prodajalo. Umrli so v Gorici od 11. — 14. aprila t. 1. 1J|4 Peter Paaaini, 67 1. kararničar, sa pljučnico; Martin Marin, 1. 1. 5 m., poljakega čuvaja otrok, za fuŠico; Kilurnon« Korael, 1. L 2 m., dninarja (•trok, za aulico; 12j4 Elija RicohaltJ (jud), GO 1,, trgo-r. vec, za kožicami; 13(4 Marija Lalič, GO 1., kmetica, »a naduho; Ani: Skiribot, 00 L, berač, za starostjo; 14)4 Marij« Fonzari, 25 1., poiealoi-ka hči, za tuberkulami; Marija Tomba, 75 I., krojača vdova, ca alaro-(tjo. — . . !....:. BoranI kura ua Dunaj I 16. aprila: Motal-llquos 67:40; narodno posbjilo 88: 20; London 181:50; adžjo srebra 129:25 cekini 8:18. — I.otorljak« številke zadnjič vzdignjene) V Trstu 13. aprila 35, 3, 4, Prihodnjo vzdigavanjo: V Gradcu, in na Danaji' 17. a-prila in 1. maja; v Trstu 25. aprila t. 1. ■ ' r OGLASNIK. ^ Prva bado-pcitanika paromllnaka del« nlika družba v Pefttu. ima pri podpisanem , zalogo nar boljSih sort mok svoje melje, ktoro bo, kakor jo kup, po nar niži coni na prodaj. Vzame ao pa moko lahko ali po celo _žakl|D jdi pa po vefi skupaj. *" " ~ v' ' •r : :: — ' .> !' Jofef Klietsch v Gorici. .