77
Novice.
Deželni zbor kranjski.
(VIL seja   dne   4.    ebruvarija).
Posl   Hribar in tovariši stavijo naslednji nujni predlog:
C kr. vlada se nujno poživlja 1 odrediti vse potrebno, da se začasno ustavljena predavanja na vseučiliščih in tehničnih velikih šolah na Dunaji in v Grradci zopet začno in redno nadaljujejo ; 2 skrbeti za to, da bodo dijaki slovenske narodnosti na teh in na vseh drugih velikih šolah v državi neprikrajšano deležni vseh akademičnih pravic in svoboščin
Ko je dež. sbor odobril nujnost, je posl. Hribar utemeljeval svoj predlog:
Popisal je obširno zadnje iogodbe na vseučiliščih na Dunaji o Gradci in v Pragi. Te dogodbe so vprizorili nemški hujskači in vlada je tako rekoč kapitulirala pred nezrelimi nemškimi dijaki, ker je ustavila predavanja. Izgrede so pro-uzroČili nemški kričači, a posledica morajo trpeti tildi slovenski dijaki. To je obžalovanja vredno in vlada mora napraviti mir. Dolžnost slovanskih zastopnikov je, da se potegnejo za slovanske sinove Ako kličejo Nemci: Proč od Praga! potem kličimo mi:  „Proč od Dunaja! Proč od Gradca!"
Posl. baron Schwegel je priznal, da je dolžnost deželnega zbora zavzeti se za visokošolce, a ne samo za slovenske, ampak za vse sinove dežele kranjske. Ker se v pred-stoječem predlogu dela razloček mej narodnostmi, zato on in njegovi somišljeniki, dasi priznavajo blagohotno tendenco pre-dlogovo, ne moiejo zanj glasovati posebno, ker sedaj še ni možno objektivno soditi,   kdo je kriv in kdo ni kriv.
Dež. predsednik baron Hein je zatrjeval, da nihče tako ne obžaluje dogodb na visokih šolah, kakor vlada, katera je prepričana, da je nemška mladina zapeljana. Na kapitulacijo vlade ni misliti. Dokaz temu jo govor ministerskega predsednika proti rektorjem. Ministerski predsednik je rekel, da naredi izgredom hitro konec in da jih na noben način ne trpi
78
Posl. P O vse je priznal, da je baron Schwegel pomirljivo govoril. Tudi slovenskim poslancem ne narekuje njih besed strast proti nemškemu narodu, ampak le globoka uža-Ijenost, le skrb za mladino. Slovenski dijaki so zdaj brez varstva. Slovenci želimo mir mej narodi, kakor ga želi presvetli cesar, a mi tudi hočemo popolno jednakopravnost in varstvo za slovenske dijake.
Posl. grof Bar bo je rekel, da Hribarjev vzklik „Pro6 od Dunaja" ni avstrijski in ne najde odziva pri patrijotično mislečih Ijudih.
Posl. Hribar je konstatoval, da ga je grof Barbo napačno razumel. S khcem „Proč od Dunaja" in „Proč od Gradca" ni mislil reči, da želimo proč od Avstrije priti, pač pa   želimo  priti   proČ   od dunajskega in graškega vseučilišča.
Posl. dr. Schaffer je izjavil, da imajo Nemci v vseh deželah pravico, da po svoji vednosti in na svojo odgovornost postopajo, kakor se jim zdi. Očitalo se je Nemcem, da so ne-patrijotlČni. Nemški narod je sploh patrijotičen. Posamične besede nič ne vplivajo na dejstvo, da so vsi Nemci Avstriji zvest narod. Svoj čaa se je govorilo o „Moskaupilgerjih", a zato se vender ni reklo, da so vsi Slovani nelojalni. Nemški narod je patrijotičen in steber države.
Posl. K a lan je rekel, da vprašanje, kdo je kriv, ni tako nejasno, kakor trdita baron Sch\vegel in dr. Sohaffer. Hribar še polovice tega ni povedal kar se je zgodilo. Da so postale razmere neznosne dokazuje dejstvo, da je vlada sisti-rala predavanja. Slovani ne uživajo na visekih šolah pristoječih jim pravic, zanje ni tam obstanka. Nacijonalci so samo v drž. zboru povedali, da nočejo biti patrijotični. Berite izjave vaših Bogov, Wo]fa. Scšonererja in drugih! Zmerni Nemci si ne morejo pomagati drugače, kakor, da se udajo nacijonalcem, in tako se je zgodile, da so se tako mirni elementi, kakor kranjski nemški drž. poslanci, udeleževali, obstrukcije. Niso se udeleževali samo splošno, ampak baron Schwege[ je šel celo s posebno deputacijo k ministerskemu predsedniku, naj se v Pragi razglašeni sod izvršuje kar najstrožje. Baronu Schweglti, sinu slovenskega naroda, kateri pa svojega naroda noče poznati, niti nagli sod ni bila dovolj stroga odredba
Dr. Schaffer je zapel staro pesem o Moskanipilgerijih in da so Nemci steber države. To je davno premagano stališče. Odkar hodijo Nemci čez mejo in prirejajo tam protiavstrijske demonstracije ni več govora o tem. Vsak pravičen Nemec mora priznati, da je nemško dijaštvo krivo sedanjih razmer na visekih šolah Dijaštvo je zapeljano od klike, ki je hoČe fruk-tificirati proti vladi. Grautschu se je do neke meje posrečilo sporazumeti Nemce in Čehe; to nacijonalcem ni všeo in jeli so z vso divjostjo delati na nove izgrede ter vjeli v svoje zanke nemško dijaštvo Sedanji izgredi so delo neprijateljev Avstrije in Slovanov. Vkljub resnosti položaja pa smemo biti veseli, ker je upenje, dz se ločeni bratje približamo vsled nemškona-cijonalnega hujskanja in vsled nasilstev.
Posl. baron Schwegel je zavračal Kalanovo očitanje, da sta Wolf in Schonerer bogova njegove stranke, da se ni nikdar udeleželil obstrukcije. Zbornica je sprejela Hribarjev predlog.
Posl. dr. Majaron in tovariši so potem predlagali: „ Visoki deželni zbor skleni: Visoka c. kr. vlada se pozivlje, da čim preje izposluje ustanovitev slovenskega vseučilišča z bo-goslovsko, pravoslovno in modroslovno   fakulteto v Ljubljani."
Posl Povše poroča o prošnji županstva v Ambrnsu za zgradbo ceste v Suhi Krajini v črti: Male Lašče-Ratje-Višnje-Ambrus ter predlaga, naj deč odbor še tekom tega leta po inženerju preišče razmere ter v zvezi z načrti za nameravano cesto Smuka-Hinje-Žvirče stavi v prihodnjem zasedanju primerne predloge.
Poslanca Grrasselli inPerdan poročata o zdravstvenih rečeh, oziroma prisilni delavnici. Zbornica poročili vzame na znanje.
Posl. dr. Papež poroča o prošnji ribarskega društva za podporo ter predlaga 50 gld.
Posl. Kalan poroča o prošnji županstva v Loškem Potoku, da bi prihajal okrožni zdravnik iz Ribniee vsak teden enkrat v Loški Potok, in predlaga, naj se dež odbor pooblasti, da polovico troškov v znesku 720 gld. prevzame dežela, ako ribniški zdravstveni okraj, dotične občine in interesentje pro-vzemo drugo polovico. Ob jednem predlaga rasolucijo naj dež, odbor proučuje vprnšanje, ali bi ne kazalo sedež okr. zdravnika iz Kočevske Reke premestiti v Loški Potok ali drug primeren okraj. Sprejeto z dostavkom naj bi se zdravnik gredoČ v Loški Potok ustavljal tudi v Sodražici. Tudi ta predlog obvevlja.
Posl. Kalan poroča o prošnji županstva v Selcih za podporo, da se občinska cesta iz Gor. Besnice proti Logu preloži, ter predlaga 900 gld, podpore. —  Obvelja.
Posl Žitnik poroča o prošnji okrožnega zdravnika Janeza Poscha v Žužemberku za pokoinino, da se dovoli 200 gld   pokojnine iz dež   zaklada.   —  Obvelja.
(Dalje sledi.)