Posamezna Številka 1 Din mesečno, t• >c sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom tn po poŠti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene ins«-ratom po dogovora PO^£D££JSKI Uredništvo: Kopi Uriev« ui. st. 6/111 Telefon St 2050 in 29% _ List izha-la vsak ponedeljek Uprava. Kopitarjeva ulica Stev 6 Poštni ček. račim Ljubljana 15.179. Telefon »lev 2al divizijski župnik dr. Maurer, ki bo ojiravil sv. mašo in blagoslovil spomenik. Judenburg je še vedno tak kot je bil; samo krnnjskih Jnnezov manjka. Ljudje jih imajo v dobrem sj>ominu. Judenburg bi tako |>o legi, kakor tudi po drugih okoliščinah primerjali z našim Kranjem. Okrog kolodvoru onstran Mure tovarne in delavska predmestja, potem se pa preko orjaškega novega mostu in po položni cesti dvigneš v mesto samo. Prostora, kjer so bile včasih slovite barake, danes ne spoznaš več. Deloma je zazidan, deloma vrnjen prvotnemu namenu. Mesto samo se je pa prav malo spremenilo. Vsak čas morajo pridrdrati avtobusi z našimi »Janezi«. Ce ae le ne bodo kje zamudili. Terena za »manevre« je na 350 km dolgi progi dovolj! j In pa dež — da bi ga koklja! Okoliški hribi so 1 beli, mrzla burja brije; menda vendar ne bomo jutri na belo vstali! Ljudstvo ee zbira k pozdravnemu večeru, ki gu nocoj prirede našim fantom. Vojaška godba bo zaigrula, združeni pevski zbori jim bodo zapeli, naši pa odpeli. Prav je tako! f"e drugega ne smo se vojaki na grobovih svojih tovarišev morali naučiti — ljubezni. • • svetovno vojno. Naj počivajo žrt>e pretekle vojne v mii .. Pevci iz Ljubljane so zapeli »Blagor mu«. Za njim je govoril zastopnik ljubljanskega škofu župnik Hafner, najprej v slovenščini, nato pa v nemščini. Tudi on je podčrtal naše želje in težnje po (rajnem miru ler izrazil upanje, naj hi obe državi delovali nn lo, kar danes oh spominu na žrtve svetovne vojno vsi telimo, da so ohrani ljubi mir in najdejo pravi temelji za sporazumno sodelovanje dveh narodov. Govornik jc poudarjal, da smo tudi Slovenci prispevali svoj delež k zgraditvi lepega spomenika judenhnrškim žrtvam in da smo kljub oddaljenosti prispeli v Judenburg v častnem številu. Prinesli smo iaro s slovensko zemljo iz Ljubljane, i Hrezij in ii drugih slovenskih krajev, prinesli smo vence, cvetlice in slovenskega lipovega listja in vso In honio polomili tia skupen grnh naših nesrečnih triov. Vas, Judenhuržmii, je dejal g. Hafner, pa prosimo. ila čuvale to grobnico naših junakov, ila no propade. Govor župnika Hafnerja je napravil na vse navzoče irlobok Za župnikom Hafnerjem je govoril bivši častnik 17. pehotnega polka Kautz, nato pa je govoril predsednik judenburškega odbora za postavitev spomenika, zbornični svetnik Schenck, ki se je najbolj trudil za postavitev spomenika. Schenck je nato pozval domačega župana, naj sprejme spomenik v varstvo. Zupan dr. Ilaidarher ie nato svečano obljubil, da bo občina spomenik vedno čuvala, da ne propade. Slocensha pesem v Judenburgu Ginljivo je bilo, ko je nato pevski zbor iz Ljubljane zapel »Vigred se povrne«. Slovenska pesem je nekam čudno odmevala po krajih, ki so nekdaj bili slovenski, kar predvsem priča veliko število slovenskih imen. Po govorih in petju so številne avstrijske in jugoslovanske korporacije in delegacije položile s posebnimi nagovori na skupen grob judenburških žrtev v kapelici krasne vence in šopke jesenskega cvetja. Župnik Hafner je sprejemal te darove in se zahvaljeval zanje v imenu Slovencev. Na grob je položil marmornato žaro s prstjo slovenske zemlje. Pokleknil je na grob in molil. Ta trenutek je bil izredno ginljiv. V slovenski delegaciji sta bila za bojevnike Rado Sturm in dr. MeguSar ter številni drugi slovenski bojevniki. Po svečanostih na pokopališču je bil mimohod čet na glavnem trgu. nato pa svečan banket v hotelu »Post«. V prisotnosti kneza - namestnika Otvontev pančevshega mostu Proga in most sta stala do 477 milijonov Din % p tr~ \ f »v , Judenburg, 10. nov. Slovesne blagoslovitve spominske kajielice za judenburške žrtve svetovne vojne so se izvršile nad pričakovanje prisrčno. Mesto Judenburg, ki leži na gričku nad reko Muro, je bilo že v soboto odeto v avstrijske državne in štajerske zastave. Na zvoniku stolne cerkve pa je vihrala celo velika jugoslovanska državna zastava. Na glavnem trgu je bil postavljen velik oder za sprejem gostov, ki so prihajali z vlaki in avtomobili. Večina gostov se je pripeljala z avtobusi. 150 gos tov iz Slovenije Iz Ljubljane so vozili trije veliki avtobusi in številna privatna vozila. Ljubljančani so prišli v Judenburg z dveurno zamudo šele okrog pol 10. Mariborčani, ki so jih predstavljali občinski svetniki in Roglič, vrtnar Jemee in trgovec Kova-tiž, so se pripeljali s Putnikovini avtobusom čez Dravograd in Labud pravočasno v soboto okrog pol 7 zvečer. Ljubljanski podžupan prot. Jare in mariborski podžupan Franjo Zebot sta z nekaterimi drugimi udeleženci iz Slovenije prispela i vlakom. Vsega skupaj je bilo iz Slovenijo okoli 150 gostov. Dobrodošlica Judenburianov V soboto zvečer so priredili meščani v Ju-denburgu pozdravni večer. Jugoslovanske goste, zastopnike korjx>racij in bivše bojevnike in rojake iz pešpolka je s prisrčno dobrodošlico pozdravil judenburški žnpan dr. II a i d a c h e r. Igrala je tudi vojaška godba iz Gradca. Judenburški pevski zbori so zapeli štajerske pesmi, odgovorili pa so župnik Hafner in drugi slovenski govorniki ter pevski zbor iz Ljubljane s slovenskimi narodnimi pesmimi. Pozdrav je bil zares prisrčen. Veličasten sprevod V nedeljo zjutraj so tojiiči z gradu naznanili začetek izredne slovesnosti. Vse ulice so bile polne občinstva, ki je slovenske zastopnike živahno pozdravljalo. Ob 8 je imel v stolniri za padlimi žrtvami v svetovni vojni žu|>nik Hafner službo l>ožjo. — Slovesnega sprejema na Glavnem trgu ni bilo,, ker je bil deželni glavar dr. S t e p a n iz Gradca zadržan. Namesto njega pa je prišel deželni svetnik Kren. Ob pol tO je župan dr. H a i d a c h e r na Glavnem trgu pozdravil zasto|>-nike korjioracij, nakar se je razvil sprevod z godbo na čelu na pokopališče. Jugoslovansko delegacijo so v sprevodu vodili zastopnik bana banski svetnik dr. Vončina, zastopnik ljubljanskega škofa župnik Hafner, pod/.upana prof. J are in Ž e b o t in magistratni ravnatelj S u h i r iz Celja. Številni so bili gostje iz Ljubljane, Maribora, Kranja, Tržiča in ostalih delov Slovenije. Nosili so krasne vence in šopke. Ogromne množice ljudstva, veterani, vojaki, hajmver in druge korporacije so zasedli ves veliki prostor na j>o-kopališču in zraven njega. Kljub ogromnim množicam je vladal vzoren red. Sv. maša in blagoslov spominske kapelice Kapelica, v kateri so shranjeni telesni ostanki nesrečnih judenburških žrtev, sloji med dvemn velikima lipama na zahodni strani pokopališča. Sv. mašo zndušnico za judenburškinii žrtvami je daroval divizijski vojaški župnik dr. Maurer iz Gradca ob asistenci judenburškega okrožnega dekana ter slovenskega župnika Hafnerja. Vojaška godba je igrala Šubertovo mašo, vojaška četa pa je oddajala častne salve. Po končani sv. maši je divizijski župnik dr. Maurer svečano blagoslovil spominsko kapelico. Imel je lep uvodni govor, v katerem je slavil junaštvo 17. pešpolka v svetovni vojni lor poudarjal. naj hi bila današnja skupna avstrijskn-jugo-slovanska slovesnost in skupen grob slovenskih in nemških vojakov temelj, da hi se narodi in driave sporazumele med seboj in preprečile novo Belgrad, 10. nov. m. Davi je bil na zelo svečan način izročen prometu novi most med Belgradom in Pančevom. Že na vse zgodaj zjutraj so se začeli zbirati Belgrajčani okrog mosta. Okrog 10 pa so pričeli prihajati številni avtomobili z narodnimi poslanci, občinskim svetniki, predstavniki raznih korporacij in skoraj vsi belgrajski diplomati. Vsi .iostojanstveniki so se zbrali na Lastni tribuni, ki je bila postavljena blizu mosta in kjer je ob otvoritvi mostu presekal knez-namestnik Pavle otvoritveni trak ler izročil tako most prometu. Kmalu so prišli tudi posamezni ministri in nekoliko pred 11. uro se je pripeljal najprej notranji minister dr. KoroSec, za njim pa predsednik vlade dr. Stojadinovič. Točno ob 11 sta prispela krualjevska namestnika dr Perovič in dr. Slankovič, nakar je vojaška godba zaigrala državno himno. Množica je navdur.eno pozdravila prihod kneza namestnika Pavla. Nj. Vis. knez-namestnik Pavle je obfel četo kraljeve garde ter nato stopil na slavnostno tribuno. Govor min. Behmena Nato je imel namestnik prometnega ministra, minister brez listnice Šefkija Behmeu, lale govor: Vaše kraljevsko Visočanstvo! Gospoda kraljevska namestnika! Gospodje! Takoj po zmagoviti vojni in zedinjenju z ostalimi deli našega na- 1 roda se je pokazala nujna potreba, da se novi kraji, ki so bili dotlej zvezani s prestolnico Av-stro-Ogrske, zvežejo z Belgradom, prestolnice mile j nam domovine Jugoslavije. Potrebno je bilo mno-| go truda in troškov za zgradnjo železniškega | omrežja v ta namen, ker si močne države ni moči misliti brez dobrih zvez, zlasti železniških. V vrsti ; teh najnujnejših potreb je bila tudi zveza vsega Banata z Belgradom in preko njega z južnimi deli države in dalje z morjem. Dolgo je bilo treba čakati na izvedbo te najnujnejše potrebe, saj je bilo treba premostili našo največjo reko; zaradi tega mostu je zveza Banata z Belgradom najdražja v vsej državi. Zgraditi je bilo treba most čez Donavo in most čez Kaniš. Tako sta samo ta dva objekta stala 377 milijonov Din in je razumljivo, da je bilo treba čakati, preden se je moglo tako velikansko delo izvršiti. Zgradnjo mostov smo začeli meseca maja 1928, končala se je pa leta 1933. V mostova je vzidanih 23.200 ton železa. Fundiranje je izvršila nemška tvrdka Siemens Bauunion, konstrukcije je pa dobavila in montirala skupina nemških tvornic »Nemški mostovni konzorcij«. Veličastno je to delo moderne tehnike in mi izrekamo priznanje njegovim tvorcem. Z dograditvijo mostov jo bilo najhujše delo gotovo, treba je bilo po še izsušiti pančevsko močvirje in zgraditi železniško zvezo Pančeva z | Belgradom, to je napraviti obrambni nasip in do-| graditi progo, dolgo več ko 20km. Dalje je bilo I trebn podaljšati in razširiti staro jiostajo Belgrad ! -—Klanica v veliko |>oslajo s šest do sedem tirov in s potrebnimi skladišči, z dovoznimi cestami itd. Gradnja se je začela avgusta 1933, končala M je |>a koncem oktobra leto«. Novi dol proge se začne pri Koli Nebojši in pelje do vhoda na fiostajo Pančevo — predmestje. Ta novi del proge 7. novo jiostajo Belgrad—Donjigrad in Belgrad —Dunav lire/, omenjenih mostov je stal okoli 97 milj. Din. Dela je izvršila družba »Bniignolle«« iz Pariza s popolnim uspehom. Skupni stroški so torej znašali za to progo okoli 477 milj. Dih. Kes. zelo dragu zveza, todo za gosjiodnrsko interoso vseknko vredna žrtev, dn niti ne omenim posebnega pomena te proge na jx>litič.nem, tros|>odar-skem in obrambnem polju zti vso našo veliko državo Bog daj, da nam bo to delo v srečo! Ta nova arterija bo v čast in [Hinos našega vzvišenega krnlja, čigar ime Ik> za vočne ftase blestelo na tem najlepšem objektu naše države in opozarjalo naše potomce nn neizmerne žrtve naših prednikov in na neizmerne zaslugo najvišjega zaščitnika velikih del te drž-nve. ki mu ni bilo sojeno, da bi sam otvoril lo pot slnve svoje zmagovite vojske. Toda iz njegove svete žrtvo je vstal lik mladega kralja, ki gledamo v njem wi vtole-šene velike načrte velikega krnlja. Naj ž.ivi Nj. Vel. kralj Peter II. in ve« krn Ijevski dom I Pred sestanhom skupščine Belgrad, 10. nov. m. V političnih krogih vlada še vedno veliko zanimanje za bodoče volitve stalnih skupščinskih odborov, ki se bodo vršile v torek pojioldne ob 5. Že sedaj je jasno, da ima vse manj izgledov ona skupščinska struja, ki je za to, da se pri teh volitvah nastopi s posebnimi listami, ker se vidi sedaj, da razjiolaga vlada v skuji ščini s solidno večino, nn katero se bo naslonila pri izvajanju svojega delovnega programa. Značilno je tudi to, da h klubu .IRZ v Narodni skupščini pristopa vedno več radikalov, in sicer onih, ki doslej še niso jiri-stojiili ne v klub .IRZ. ne v klub skujieinske večine. Ti poslanci izjavljajo, dn sedaj vso bolj prevladuje ideja, da morn poslanski klub JRZ zbrati večino radikalnih poslancev v skujiščini. Število teli poslancev se ceni na 170 ln lo tembolj, ker se je ustanovila nova stranka, katere sestavni del je poleg bivše SI*S še bivša JMO in bivša Narodna radikal na stranka. Ljotičev shod Belgrad, 10. nov. m. Danes dopoldne je imel v tukajšnjem hotelu »Slavija« shod vodja politične grupacije »Zbor« Dimitrije Ljotič. Na tem shodu sc jc Ljotič izrazil proti demokraciji, proti parlamentarizmu in proti strankarstvu. Čeprav je dejal, da jc proti diktaturi, je v svojem govoru iiropa-giral za čisti fašizem. / Sestanek JRZ na Jesenicah Poročilo ministra dr. M. Kreka Sassebanah padel Ves Ogaden italijanski ga režima. Priklical nain je v spomin čase, ko so nas, ker nismo šli na volitve, prištevali, spomnil na čase, ko so nas, ker smo se udeležili občinskih volitev, odštevali. Omenil na široko zadnje volitve in razložil, zakaj smo ostali doma. Naša abstinenca je pokazala našo voljo za drugačno delo v državi. Jevtičev parlament je takoj pokazal svojo zrelost, ko je morala Jevtičeva cenzura pleniti govore Jevtičevih poslancev. Tako jc nujno moralo priti do sedanje vlade. Neprimerno orodje ima za Kljub temu, da smo bili Sele v petek obveščeni, da nas bo v1 soboto obiskal min. brez portf. dr. Krek, se nam je v tem kratkem času posrečilo zbrati vse naše zaupnike z Jesenic in Koroške Bele v dvorano Krekovega doma. Po šestih letih je teh tristo mož zopet pogledalo svobodno svo-lim voditeljem v obraz in se pomenilo z njimi. Ko je dr. Bergelj, predsednik JRZ na Jesenicah, otvoril sestanek, jc takoj izročil besedo burno pozdravljenemu dr. Kreku, da nam obrazloži *e- lanji po itični položaj. Dr. Krek je nato z njemu ; izvzame svoph nalog, a posluzlti »e ga mora. iasbio jasnostjo označil sedanjo politično kombi- Oktroiran.e ,e nevarna stvar; ce b. se pneelo nacijo kot napor vseh združenih pozitivnih sil. da danes kdo nam jamči, da se ne bo pitn nadalje- e država iznosa, ^Ure^je ^dik- j va.o^sam,. zahtevo, £ « ^ »P«^ v, slabo vreme dolgo ovi- Pariz. 10. novembra. AA. Ilavasov posebni vojni dopisnik poroča z južnega bojišča: t ete generala Urazianija s« zavzele Sfcise-hanah in prodirajo zdaj proti (iigigu, ki so od njega za trenutek oddaljene nekaj mnuj od 20(1 km. (»igiga je vazua prometna torka, ki obvlada cesto iz Addis Abeli« v Rerhero, glavno mesto britanske Somalije. Zdaj je ves Ogaden v italijanskih rokah. Prodiranje ustavljeno De Bono pride v Mahalo llouler poroča: Ciluvuo zanimanje Abesincev zdaj ni več obrnjeno na severno bojišče, temveč na južno. Armada generala žim. Ljudje, ki .o.,.Sloveniji ^jg^g ! fc^ £ J^ l^KST^t^SSl&t itično pričakovati vsak trenutek italijanskega na- tatura, privede Liudie, ki so v dio.«*..,. — i—-----— -------= , , , - , , , ,.,. ,. oblast, je niso izvajali ampak zlorabljali in tako j prav. slovenski pregovor: dvakrat se seliti ali odbijali ljudstvo od sebe. Ljudska stranka pa je že ! krat pogoreli. Naša naloga ,e, delat, za politično ,.d svojega početka imela program, kateri je izšel j normalizacij in tako državo pripeljati v boljše :.. i:..J,.T,, r,„m(>nil nrenričanie vsakega Slo- razmere. Zanašamo se na narod m znača)e Vas moz j in Vašo požrtvovalnost. Vi sami boste sodili o našem delu. Naša disciplina, državljanska izobra-| ženost in kvaliteta Vaših poslancev, to so edini ] faktorji, ki so nam malemu narodu na razpolago. , Naš narod je bil trden in značajen in je neomajno venca, slovenske družine, slovenske vasi in slovenskega naroda, ter tako odražal njegovo voljo. Kdino to je tudi vzrok, da smo kljub strašnim rtvam, preganjanjem, razpustitvam, kaznim, kon-finaciiani in ječam s tako politično zrelostjo pre-/ivali prejšnji režim. Medtem, ko se je državi škodovalo na vseh straneh, so se pojavili nekateri voditelji države«, ki so dve tretjini državljanov proglasili za protidržavne. Taka država sploh nima pravice do svojega obstoja. Toda izkazalo se jc, da ti ljudje lažejo, država je ostala in začela novo življenje, kakor hitro so se oni umaknili. Narod ie pokazal vso svojo politično disciplino in državotvornost. Če bi odgovarjali na storjene krivice 7. novo krivico, bi se pri nas ljudje vsak dan pobijali med seboj in naša država bi postala Balkan v najslabšem pomenu besede. Nato je orisal trnje-vo pot slovenskega naroda v teh letih do sedanje- sledil svojemu voditelju dr. Korošcu. (»Živel dr Korošec!«) In v tem je njegova moč, zavest, da gre narod za njim. In vera, da naše žrtve ne bodo brezplodne, da jim bo Bog nakloni! svoj blagoslov, to je, kar nam daie pogum pri našem delu. Nato so začeli posamezni udeleženci sestanka staviti svoja vprašanja, katerih največ se je tikalo postopanja davčne kor je vsej javnosti ši debati, ki ie pokazal ka, je dr. Bergelj izre ka, ej dr. Bergelj izrekel zahvalo dr. Kreku in sestanek zaključil, nakar so se ljudje počasi razšli. pričakovati .................. . - .. . pada na tem bojišču. Na severnem bojišču se zdi, du so Italijani z zasedbo Mukale dosegli svoj cilj. Tako se jo središče dogodkov premaknilo na zapad, kjer grozi pri Setitu ofenziva Italijanov. Abesinci računajo, da se bo moral ras Sejnin, ki še zmerom drži visoko planoto Tembjeiio, po cesarjevem nalogu uinnkniti. Začelo je spet hudo deževje, ki ovira Italijane, tako da *« morali nekateri bataljoni črnih srajc, ki so prodirali južno od Mnkale, do kolena gaziti blato, a vzlic temu so prehodili v enem dnevu 20 milj. Beuterjevi dopisniki poročajo, da je težko naslikati točni položaj abesinskih vojsk Popolno soglasje na sfcupšcini DZ Delavska zbornica o delavstvu Ljubljana. 10. novembra. (iovorili so nato še O od 11 i k (soc.), Z e m - terjali smrt 12 Abesincev, CO jih je bilo pti ranjenih. Routerjev dopi.siiik pri severni italijanski armadi poročil, da so Italijani od začetka operacij, to je otl 3. oktobra, izgubili enega častnika in tri vojake, štirje častniki, šest vojakov redne vojske in lil askn-rov je pa ranjenih. 32 nskarov je padlo, ujetnikov niso Italijani nič izgubili. V Adis Abrbi mislijo, dn bodo Italijani prodirali zdaj čez gorsko verigo Amba-Alagi in da se bodo v teh gorali Abesinci prvič _ , ., . . ., . ' . 1 liič (NSZ) in Jelen (soc.). Nato je bil soglasno resn"je postavili v brnn. Danes dopoldne je ha v dvoran. Delavske t ' ..... ' ,„r ' h net vlože- Danes nričakuieio zbornice 2. redna skupščina Delavske zbornice »prejet predlog za razrešili«, ter vseh pet vlože i po zadnjih volitvah), o kateri so delegati pre- nlh predlogov. tresali predvsem proračun DZ za prihodnje leto. j O proračunu je poročal cel. mi i k. i ,ora- ( Od 00 delegatov se jih je skupščine udeležilo 57. čun DZ navaja 2.000.000 Dni dohodkov od pred- , Zborovanje je otvoril predsednik g. Alojzij pisa pri nosilcih soc. zavarovanja, to je OUZD, Sede j, ki je v svojem govoru pozdravil zastop- bratovskih skladnicah in Trgovskem boln. društvu, nika g. bana, hanskega svetnika g. dr. Kar- Od tega pa mora oddajati DZ po 160.000■ Din lina ter vse navzoče. Spominjal se je žrtev rud- SUZOR-ju, lako, da ji ostane le 1H8.000 Din. Lastniške nesreče v Rtnju ter umrlega namestnika nih dohodkov ima DZ 510.000 Din. tako, da zna-delegata g. Jožeta R u t a r j a. Spomin pokojnih ša ves proračun 2,199.000 Din. Po kratki debati -o delegati primerno počastili. Iz predsedniškega t je bil ves proračun soglasno sprejet. V imenu poročila posnemamo, da je odložil delegatski j kršč. socialistov je g. Rozman poudarjal, da II. t ..i ... I) .. : 1 /VL"7 V I-,,!,,.,,,,.,, ir. »In. niniA \7 liUkinflll lil ■t Imiuhim letom 7:ilo zn oro- Danes pričakujejo v Mukali prihoda vrhovnega poveljnika generala de Bona. Fri tej priliki boilo najvišji verski poglavarji zasedenih krajev na kar najsvečanejši način med cerkvenimi obredi izjavili svojo pokorščino in pokorščino svojih vernikov Italiji. V zvezi s tem se je začeia tudi proslava današnjega rojstnega dne kralja Viktorja Emanuela. Glede na kraljev rojstni dan bo imel vojvoda Bergamskl v Makali revijo divizije »gran Sasso«. Včeraj je krenila iz Adis Abebe karavana 200 mezgov v Desijo, da odnese živeža tistim novinarjem, ki bodo odpotovali z avtomobili v Desijo 14. t. tn. Karavano spremlja šest čvrstih tekačev, ki morajo preteči do 40 milj itn dan in ki bodo vršili posebno kurirsko službo za Reuterja med Desijo in Adis Abebo. Abesinsko-arabsha pogodba Havas poroča iz Adis Abebe: Doznava se, da je abesinski cesar sklenil zelo važen dogovor z jemenskim i mam o m. Dogovor ureja bodoče odnošaje med obema državama in vsebuje tudi vojaško klavzulo. Abesiniji; upa, tla bo k temu dogovoril pristopil tudi Ibn Sauil, vladar sevdijske Arabije. Posebni odivoslanec jemenskega imama Sidd Mohamed se je včeraj odpeljal iz Adis Abebe. Pred odhodom je imel več razgovorov s cesarjem. Aloisi v Monako vem Zahvala Hitlerja za nevtralnost? Dunaj, 10. nov. c. »United Press« javlja iz Mo-nakovega. da jc nenadoma prišel tja zastopnik Italije pri t-vezi narodov, baron Aloisi. V MOnakovem se nahaja tudi italijanski poslanik ▼ Berlinu Atto-lico. Oba državnika sta se sestala v hotelu »Con-tincntal, kjer so se jim pridružili tudi še nekateri italijanski diplomati. Na koncu sta Aloisi in Atto-lico govorila tudi z vladnimi zastopniki Nemčije. O vsebini razgovorov ni ničesar znanega. Časopisje pa ugiblje, da je bil prihod Aloisija ▼ Monakovo in njegovi razgovori s poslanikom Attolicom v tesni zvezi z zadržanjem " mčije v sedaniem abesin-skem sporu. Aloisi s<- prišel tudi zahvalit Nemčiji, da sc je odločila zu strogo nevtralnost. Tajna homanislična organizacija v Avstriji 1000 aretiranih na Dunaju Tajni medčlanski znak na robu grošev glasujejo v nasprotju z lanskim letom zato za proračun. ker so se izpolnile nekatere zahteve. Sprejeta sta hila nalo soglasno po kratki debati še pravilnik o podpornem fondu za prega-ujane delavske zaupnike ter službeni pravilnik za nameščence DZ. Ob 3 popoldne je predsednik Sede j zaključil zborovanje, poudarjajoč slogo in mandat g. Anton Bajt (NSZ), mesto katerega je dobil mandat g. Drago Knez iz Hude jame. Predsednik je omenjal poslabšanje glede rudarskega pokojninskega zavarovanja, ker je bil črtan pokojninski sklad, iz katerega so dobivali npokojenci znesek 4,000.000 Din, mesto tega pa fe bil osnovan centralni fond za sanacijo bratov- _ ^ _____ -kih skladnic, ki pa ne bo donašal nad 1,000.000 j konstruktivno delo Delavske zbornice, •ftinarjev. Rudarskim okrajem grozi nesreča, ker se državna naročila premoga prenašajo na jug. tako, da so slovenski rudniki morali znižati produkcijo že za 50 odstotkov. V zadnjih 6 mesecih je bilo v Sloveniji 12 stavk. Za tem je poročal tajnik g. U r a t n i k. (Njegovo poročilo je bilo v izvlečku objavljeno že v nedeljskem »Slovencu«). Blagajnik g. Č e l e š n i k je podal poročilo o računskem zaključku za pretekli dve dobi. Poudarjal je zahtevo, da bi smel o uporabi denarja ter o višini proračuna odločati le plenum zborni- I minister za socialno politiko pa bi moral imeti j le pravico kontrole. V imenu finančne kontrole je govoril g. P e -lejan, ki je predlagal blagajniku in vsemu odboru razrešnico. Kazvila se je obsežna debata, v katerem so posamezni delegati soglasno opisovali položaj delavstva v Sloveniji. Pete jan (soc.) je govoril o krizi socialnega zavarovanja, ki bi moralo biti izpopolnjeno in enotno. Zakoni, ki so le na papirju, se morajo izvajati. Delavstvo zahteva popolno svobodo koalicije, da se bo znalo samo braniti. Kosem (NSZ) je poudarjal potrebo zakona Za enotno organizacijo dobrovo tjeev Trbovlje, tO. novembra. Danes so se zbrali v Trbovljah zastopniki Zveze Maistrovih borcev iz Maribora. Legije koroških borcev iz Trbovelj in Ljubljane ter Združenja vojnih dobrovoljcev - borcev za osvobojenje severnih krajev Jugoslavije iz Zagreba na »kup- Dunaj, 10. nov. TG. »United Press poroča, da je bilo zadnje dni aretiranih nad 1000 oseb, ki so osumljene, da so bile včlanjene v protizakonitih marksističnih organizacijah. Organizacija je bila posebno močno razpletena med železničarji in med delavstvom električne stroke. Največ aretacij je bilo izvrženih včeraj popoldne in sicer na podlagi imenika, ki jc priSel policiji v roke čisto po naključju in ki je vseboval imena in naslove vseh organizacij kakor tudi vseh rednih članov. Policija je odkrila tudi način, !, ako so se člani teh podzemeljskih organizacij, ki drug drugega niso vilka. S tem groSem so se med seboj idcn':licirafl. Pri večini aretiranih oseb je policija nnili te »organizacijske groše.. Polic, oblasti so mnenja, da vseh organizacij še niso zajeli, marveč samo dol, ki spada pod isti celični krožek. V političnih krogih se sprašujejo, ka' o je bilo mogoče, da se jc pod stregim diktatorskim režimom mogla razvijati tako močna podtalna komunistična organizaciji in dolžijo sedaj majorja Feya, ki je do nedavnega bit minister za javno varnost v državi, da je' natfhem podpiral organizacijo, da bi eventuelno z njeno pomočjo strmoglavil Schuschnigga in Storhember- nem sestanku, na katerem so razpravljali o ustanovitvi skupne organizacije, ki naj bi združila vsa ta društva v enotni zvezi. Sestanka so se kot gostje udeležili tudi zastopniki glavnega odbora in ljubljanske okrajne organizacije Zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije. Za predsednika zborovanja je bil soglasno izvoljen predsednik zagrebške organizacije g. Miler. Zborovanje, Ui se je začelo okrog 0. je trajalo čez opoldne in zborovalci so jhi daljših debatah, katere so dokazale Irdno voljo vseh. da se ustanovi enotna organizacija dobrovoljcev. prišli do sklepa, da o o minimalnih mezdah, brez kalere ni mogoča so- , delinitivni sklenitvi ustanovitve zveze v predla-cialna zaščita, zahteval je obveznost kolektivnih | ganili oblikah ne morejo odločati, par pa so si poznali, ker so bili povezani v trojke in petorke, , ga. Seveda so to le ugibanja o aferi, ki vzbuja med seboj spoznavali. Vsak član je pri vstopu v nervoznost in ki jo bo v najkrajšem času policija organizacijo dobil kovanec za en groi, no robu popolnoma razčistila, katerega je bila komaj vidno vklesana članska šte. i Hoareov govor pogodb ter se v imenu kluba NSZ izjavil za ra/ i rešnico odboru. Jakom in (soc.) je zahtevat večjo prožnost inšpekcije dela glede izvajanja delovnega časa in predlagal, da zbornica ukrene vse. potrebno za zaščito delavskih zaupnikov. Or. Bohinjec (NSZ) je naglašal, da bi morale biti Javne oblasti bolj živahne glede delavske zaščite tor je poudarjal potrebo po socialno-političnih referentih pri okrajnih glavarBtvib. Predlagal je: .Skupščina DZ naroča upravnemu odboru, da takoj pristopi k sistematičnemu organiziranju za uvedbo invalidnega, starostnega in posmrlninske-ga zavarovanja delavcev na ta način, da izvede intenzivno propagando za uvedbo teh panog zavarovanja med vsemi sloji, zlasti med kmetskim ljudstvom potom kmetskih občin in strokovnih zastopstev kmetskih interesov, zakaj omenjene panoge zavarovanja niso nič manj v interesu naše kmetske hiše, kakor v interesu delavcev samih. V imenu JSZ je izvajal ing. Ž u m e r: Naše-strokovna zveza) je izvajal ing. Z u m e r : Našemu klubu je pač v veliko zadoščenje, ko čujemo danes precej drugačne glasove, kot smo jih na tem mestu čuli pred enim ali dvema letoma. Uromov-ništvo. da je narodni socializem na pohodu, se je spremenilo v pozivanje k skupnemu delu in z veseljem ugotavljamo, da ob največji depresiji ni krize v DZ, ampak, da je kompaktna kot doslej še nikoli. Prepričani smo, da bo ta kompaktnost najboljši porok za uspešno sodelovanje delavske zbornice v bodočnosti in taka pot se nam zdi edina, da ho Delavska zbornica izpolnila misijo, ki ji je «1 vsega slovenskega delavstva poverjena. Predlagal je: _ >Zadnje dni prihajajo položnice na delavske konzmne, s katerimi se odmerja družbeni davek !:onzumom za 1. 1934, za letošnje leto položnice še pridejo. Tega slovenski narod še ni doživel, da se pritiska z davčnim vijakom tudi na konzumno zadružništvo, ki je bilo v vseh časih prosto davka. Predsedstvo DZ naj nujno opozori pristojne oblasti na usodnost takega koraka, ki bo porušil lo. s čimer so Slovenci lahko pred drugimi narodi ponosni, to je s svojim zadružništvom.« Drugi predlog se glasi: »Skupščina DZ se priključuje zahtevam delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij in apelira na ministrstvo za socialno politiko, da najbolj nujno omogoči volitve v zavode delavsko-nameščenskeca bolniškega in nezgodnega zavarovanja.« >ili vsi edini v leni, da bodo posamezne organizacije predložile v odobritev svojemu članstvu sledečo resolucijo, ki jo bila soglasno sprejela: RESOLUCIJA sprejeta na zborovanju zastopnikov Združenja vojnih dobrovoljcev za osvobojenje severnih krajev s sedežem v Zagrebu, Zveze Maistrovih borcev iz Maribora in Legije koroških borcev v Trbovljah in Ljubljani predlaga po izčrpnem raz-motrivanju vseh vprašanj sledeče sklepe; da stvorijo Združenje vojnih dobrovoljcev — borcev za osvobojenje severnih krajev Jugoslavije s sedežem v Zagrebu, katero leniu primerno prikroji in spremeni pravila lako, da predvideva delo v sekcijah. Ta sklep naj bo prvi korak za vsedržnvno organizacijo dobrovoljcev Jugoslavije. V ta namen bodo sklicale prizadete Iri organizacije izredne občne zbore svojega članstva do konca tega leta. Po izvršenih občnih zborih skliče Legija koroških borcev v Trbovljah ponovno konferenco pooblaščenih delegatov omenjenih treh organizacij, da se izpelje končna zdruzitev. Resolucijo so podpisale vse tri organizacije in upamo, da bodo občni zbori vseh treh organizacij sklepe resolucije potrdili, s čemer bo dana možnost, da se ustanovi tako zelo potrebna enotna organizacija dobrovoljcev. Obširnejše poročilo o sestanku bo priobčila torkova redna izdaja »Slovenca«. Zborovanje ljudskih vseučilišč Belgrad, 10. nov. m. Danes je zaključil delo kongres ljudskih univerz. Po zelo živahni debati, ki je trajala ves dopoldan, je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva uveljavljen je zakona, ki bi rešil pravni položaj ljudskih univerz. Prosvetni minister naj bi bil varuh teh univerz>. Končno je bil izvoljen posebni izvršni odbor, ki naj sestavi pravila in pripravi vse potrebno za ustanovitev Zveze ljudskih univerz. V tem odboru sta zastopnika mariborske ljudske univerze ing. Kukovec in ljubljanske prof. Ljuban Jurkovič. Izvršilni odbor se bo sestal v Zagrebu ter bo izdelal pravila in jih nato predložil v pretres vsem ljudskim univerzam v državL ' London. 10. novembra. A A. Reuter poroča: V svojem govoru na banketu na čast novemu lord-inujorju je g. Hoare orisal najprej delo nacionalne vlade na polju notranje politike, nalo ji' pa poudaril obnovo kredita in zaupanja Ier prešel na zunanjo politiko. V tem delil svojega go-I vora je g. Hoare pred vsem popisal, kakšno stališče je morala zavzeti angleška vlada spričo i težkih okoliščin, nastalih zaradi italijansko-ahe-sinskega spora. Ta sper. je dejal govornik, je spravil v zelo hud položaj mnogo Angležev, zlasti liste, ki cenijo prijateljstvo z Italijo in usluge, ki jili je dala i svetu. Ce t»i obrnili hrbet ostalemu svetu in rekli, i da jc ZN doživela polom, je nadaljeval Hoare. iu da se velika nesoglasja ne dado urediti drugače, i kakor z vojno, s čimer hi se države spet vrnile k sili in sebičnosti: In ni hila niti trenutek možnost, ua katero bi mislil posten Anglež. Mi sni« dali svojo heseiln. da za nas pakl ZN velja, iu , to besedo moramo držali. Dvignil sem glas zoper silo. kakor jo je zahtevala vsa Anglija, ker mi nikakor ne moremo zapustiti prijateljev miru. Velik vpliv imamo na svetu in pravo strahopetstvn hi bilo, če hi se (emu vplivu odrekli. Naša polilik« 1 sestoji v (eni. da stalno in odločno izvršujemo vse svoje obveznosti povsod, kjerkoli jih imamo, iu da se hnrimo za mir povsod, kjer je ogrožen. Ta politika je preprosta in jasna. Toda če moramo i hraniti mir. moramo biti tudi sposobni same selie j hraniti in v celoti izpolniti svojo nalogo pri kolek-| tivni akciji. V obzidju naše obrambe, iu obrambe našega imperija je mnogo resnih razpok 'in v današnjih razmerah ne smemo dovoliti, da bi se te razpoke še bolj razširile, sploh ne smemo pustiti. J da bi obstojale. Naša dolžnost do našega naroda i jc. da branimo naše obrežje in da zavarujemo vse naše dežele, kolikor le moremo, pred vsako zunanjo nevarnostjo. Na koncu svojega govora je Hoare pozval vse prebivalstvo britanskega imperija, dn ostane solidarno samo med seboj in solidarno z Društvom naroda. Kin^sford Smith izgubljen Pariz. 10. novembra. AA. Havas poroča iz I Singapura: Vsi letalci, ki so iskali slavnega re-| korderja Kingaforda Sinitha. so se ponoči vrnili : v Viciorio, ne da hi bili mogli najti sled za Sinithovim letalom. Davi na vse zgodaj so nekateri teh letalcev ponovno odleteli, da bi poiskali pogrešanega rekorderja. Razen tega so iz Penan-ga |roslati več bombnrderjev, ki bodo križarili nad morjem. Letalec Melrose išče Sinitha v predelu okoli Kanguna. Po!jsko-češkoslovaški spor Praga, 10. nov. e. Češkoslovaško zunanje ministrstvo objavlja daljše uradno poročilo o razvoju poljsko-češkoslovaškega spora in ugotavlja takoj v uvodu, da je poljska vlada ponudbo dr. Beneša, da se spor predloži arbitražnemu odboru, kol ga ustanavlja 1. 1925 med obema državama sklenjena arbitražna (posredovalna) pogodba, odklonila. Uradno poročilo pravi, da je Poljska odklonila sedaj že tretjo Beneševo ponudbo; odklonila je. da bi bil spor predložen Zvezi narodov, odklonila je tudi, da bi bil predložen omenjenemu posredovalnemu odboru, odklonila slednjič tudi, da bi se s sporom bavila posebna mešana komisija.^ Poljska vlada torej noče izvajati pogodb, ki jih je s Češkoslovaško podpisala. Slednja nima ničesar prikrivati in se ne boji nobenega razsodišča. Zakaj se mu izogiblje poljska vlada? Uradno poročilo pravi nadalje, da bo morala sedaj Češkoslovaška seči po edinem sredstvu, ki je še na razpolago, da namreč sama predloži spor Zvezi narodov v rešitev. Češkoslovaška vlada se bo tega sredstva tudi poslužila. Dr. Spaho se vrača iz Pariza Pariz. 0. novembra. AA. Po krajšem bivanju v Parizu, kjer se je udeležil mednarodne prometne konference, odpotuje jugoslovanski prometni minister dr. Mehmed Spalio drevi iz Pariza. V francoski prestolnici si je dr. Spalio ogledal ludi prostor, kjer bo Francija postavila spomenik kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju in viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju. Zedinjena opozicija Belgrad, 10. nov. m. Srbski del tako zvali« združene opozicije .je tudi danes priredil več večjih in manjših shodov. V Petrov-gradu jo bil shod, na katerem je govoril Joca Jovanovič. Na jagodinskem shodu je govoril za Jiivšo demokratsko stranko dr. Božu Markovič. Marsejski zločinci pridejo 18. novembra pred sodišče Pariz, 9. novembra. AA. Časopisi poročajo iz Aixa v Provenei, da je dokončno sklenjeno, da se bo razprava proti tnarsejskim atentator jem začela 18. t. m. Belgrajshe vesti Belgrad, 10. nov. m. V navzočnosti odposlancev finančnega, poljedolskega in pa gozdnega ministrstva je imelu dane« v dvorani Nabavi,jalne zadruge občni zbor zveza sladkovodnih ribarskih zadrug. Belgrad, 10. nov. m. V dvorani Kdeeoga križa je imela danes občni zbor Zveza skav-tovk. ki se .ie je udeležil tudi odposlanec Nj. Vel. kralja kapetan Vukelič. Navzočni so bili tudi angleški in češkoslovaški zastopniki. Belgrad, 10. nov. in. Nocoj ob 5 je imel sojo klubov odbor JRZ, na kaleri so se pretresala vsa vprašanja v zvezi z bodočimi vo litvami stalnih skupščinskih odborov. Stev. 45. »Ponpdoljski Slovenec". dne II. novpmbra ItKIS. Stran 3. JVedel/sIti Primorje : Ilirija 3:0 (1:0) Ljubljana, 10. nov. Danes sta se srečala v prid podzvezne blagajne ljubljanska rivala Pritnorje in Ilirija, ki nista nastopila v svojih kompletnih postavah. Tudi občinstva se je nabralo komaj 300. Prepogoste tekme v zadnjem času med tema dvema nasprotnikoma so vzrok, da med gledalci nogometa ni več tolikšnega zanimanja za njihova srečanja. In če je tekma še prijateljskega značaja, kakršna je bila današnja podzvezna, potem še bolj pade zanimanje občinstva. Sodniku g. Macorattiju sta se predstavili moštvi v naslednjih postavah: Primorje: Magister — Hassel, Bertoncelj — Zemljak, Zavrl, Kukanja — Janežič, Slanina, Jež. Race, Pepček. Ilirija: Malič -— France Žitnik II. Bogme, Varšek, Jože — Unterreiter, Aljančič, Pikič, Slapar, Doberlet. O igri sami ni dosti povedati, ker sta igrali obe enajstorici ležerno in brez vsake borbenosti. Pa tudi boljših moči smo pogrešali na eni kakor na drugi strani; očividno se oboji hranijo za nedeljske odločilne borbe v zagrehšk' skupini. Kljub temu smo pa videli nekaj prav lenih potez, zlasti pri črno-belih, ki so bili precej časa v premoči zdaj več, zdaj manj. Pa tudi za zabavo so parkrat poskrbeli igralci pred ilirjanskim golom, saj je bilo dvakrat vse na kupu, da je bilo res komično. Ne glede na to in ne glede na značaj današnje tekme pa lahko tudi trdimo, da v rnarsi-kaki prvenstveni in važni lekmi pismo videli toliko lepo izpeljanih potez in napadov. Če pogledamo vrste igralcev, opazimo - kakor sem že omenil — precej namestnikov. Morda sta hoteli vodstvi preizkusiti nove moči za prihodnjo borbo, kajti zadnja nedelja je pokazala, da spada marsikak -.kanom že med staro šaro. Pri Primorju se je po daljšem presledku pojavil zopet Bertoncelj, ki je tudi danes briljiral s svojimi čistimi in dolgimi udarci. V krilski vrsti se Zemljak ni držal svojega inesta, zato mu je nasprotno levo krilo običajno ušlo. Zavrl v sredini je preveč ogoističen. Saj je dobro streljal na gol. vendar bi bilo danes največkrat uspešneje, če bi raje pravilno podal V napadu je hil tudi to pot najboljši Pepček, ki se je pozneje tudi na krilu izkazal. Ilirija je imela najboljšega moža v Do-berletu na levem krilu. Je to pač star rutiniran igralec, katerega Ilirija še ne bo smela izločili iz prvega moštva. Obramba je imela dosti posla, ki ga je ludi zadovoljivo odpravila, vendar bi morala pred ostrejšim naj>adom še bolj kloniti. Unter v napadu se ni obnesel in je bila niegova zamenjava pozneje veliko bolj na mestu. Napad, ki je bil že sam na sebi šibek, tudi ni imel zadostne od|iore od krilskp vrste. Igro so otvorili Primerjani, ki so izsilili v 11. minuti dva kornerja zaporedoma proti Iliriji, a sta ostala oba neizrabljena. Isto se zgodi s kornerjem. diktiranem v 14. minuti proti Primorju. V 25. minuti pošlje Janežič žogo v mrežo Ilirije in postavi 1 :0 za svoje barve. Potem Primorje še bolj pritiska in ustvarja nevarne situacije, toda Jež zastrelja dve popolnoma zreli šan-si. V 13. minuti sledi še en korner proti Iliriji, tudi brez vpliva na rezultat in kmalu nalo konec |>rve.ga polčasa Drugi polčas so otvorili Ilirjani Oboji so popustili in igra še bolj izgubi na svoji privlačnosti. V 10. minuti diktira sodnik korner proti Iliriji, a ga Primorje ne izrabi. V 24. minuti postavi Pepček 2 0 za črno-bele. V 27 minuti sledi korner proti Primoiju. ki stanja ne izpretneni. V 35. minuti poslavi Janežič po Pepčevem |>rostem strelu 3:0, ki se do koncu ne izpretneni. V 30. in zadnji minuti sledita Se dva kornerja proti Iliriji, ki pa slanja tudi ne izpremenita. Tekmo je sodil g. Macoratti dobro. Predtekina: Primorje juniorji : Mar? 1 : II. zmagovalni pari iz obeh skupin za naslednja kola se izžrebajo. Če bi bilo pa mani kakor 10 narodov — kar pa seveda ni pričakovati — bo tehnična komisija določila sistem, po katerem se bo izvedel turnir. Olimpijske igre bodo t nogometnim turnirjem — kakor smo že omenili — zelo pridobite na svoji privlačnosti. Celo pri onih narodih, kier je bil nogomet manj priljubljen, se je v zadnjem času stvar obrnila na bolje. Kajti povsod so spoznali, da je treba dati nogometu ono mesto, ki ga po svoji priljubljenosti med narodi zasluži. V nekaterih državah so pa tudi s tega stališča proti sodelovanju na olimpijskem turnirju, češ, da ne bodo mogli pokazati svoje prave moči v tej športni panogi, ker ne bodo sodelovali s svojim profesionalnim moštvom, amaterji pa iih nc bodo mogli polnovredno zastopati Ta bojazen pa je tudi odveč, kajti svet prav dobro ve, kako močni so v kaki državi nogometaši in še prav posebno profesionalci. Nasprotni elekt bi se dosegel z nesodelo-vanjem. kajti marsikdo si bo lahko mislil, da pri teh narodih nočejo dovolj skrbeti za amatenstvo. Šport, ki se ne opira na amaterstvo, je slejkoprej zapisan smrti. Samo poglejmo Anglijo, kjer je nogometni šport tako lepo razvit in ima najbolj zdravo podlago. Tam imamo na primer samo 5000 vpisanih profesijonalnih igralcev napram enemu milijonu amaterskih nogometašev. In ravno zato bo na nemški olimpijadi turnir večji kakor kjerkoli doslej in nogomet bo na berlinskih tleh zopet preizkusil svoje moči ter pridobil že itak velikanski krog ljubiteljev tega športa še boli zase; kajti borba 22 mož bo stalno držala v največji napetosti ves berlinski olimpijski stadion. NE »USTITE, da Vam do 48", „ dragega Kuriva gre skoti okno! Zahtevalte naše brezolačne prospekte. Jug. pat. k obučevinasto kovinsko zatesnilo za okna in vrata A. Mrli t. Zagreb, Gajeva ulica Zrnec Franjo, Ljubljana Kopitarjeva ulica 1. Ljubljana ob 100 letnici Dav. Jenka Lepa zmaga BSK v Franciji Pariz, 10. nov. m. Popoldne ob pol treh se je vršila v Cayennu, mestu ob severo-zapadui francoski obali, mednarodna tekma med BSK in klubom Stad Malherbom. Ker so nekateri igralci BSK-a ostali v Parizu, Šipoš pa je odpotoval v Boru, je vodstvo RSK določilo spremenjeno ihtavo: Jaksie, Radovanovič, Htigl, Leehner, Stevovic, Kne ževič, Tirnanič, Surdouja, Marjanovič, Bo-žovič, Pavcšič. Jugoslovani so igrali s silnim elanom in izzivali "ri gledalcih s svojo hitro akcijo pravi vihar navdušenja. Poka; zalo so je, da je imelo vodstvo pri spremembi postave zelo srečno roko. Naši igralci so se po prvih začetnih udarcih takoj zuašli in prevzoli igro popolnoma v svojo oblast Tako se jim je posrečijo vzdržati ves prvi polčas, ki se je končni 7. izidom 2:0 za BSK. V drugem polčasu sc je nasprotnik z vsemi silami potrudil, da bi dosegel izenačenje ali pa vsaj čim boljši rezultat. Ros se jim je posrečilo t:.koj v začetku drugega polčasa zabiti žogo v mren BSK. toda ta je kmalu zvišal na 3 :1. Pozneje sta še vsak zabila po en gol, tako da je hil končni rezultat 4:2 za BSK. Zmaga BSK .ie častna in tudi zaslužena. Pri lenivosti irev j« naravna Franz-Josefova gol je dosegel Konrad v 15. minuti. Sodnik Bizjak je bil zelo nesiguren. Tekmi sla se vršili dvakrat po 30 minut. Obisk zelo slab. Celjski šport Celje, 10. novembra. Ob priliki današnjega podzveznega dneva sta bili po|Kildne na Olaziji dve prijateljski tekmi. Pri prvi tekmi med SK Jugoslavijo in SK Olim-pom je zasluženo zmagala Jugoslavija z 2:1 (2:0). Jugoslavija je podala izvrstno icro, ki ni bila nezanimiva in tudi ne primitivna, kakor to večkrat beremo. Zlasti prvi polčas je bila tekma izredno živahna in zanimiva. Igralci so se odlikovali posebno v startu in podajanju. F.dini gol za Olimp, ki je padel koncem 2. polčasa, je bil neubranljiv. Sodi! jc dobro Seitl. Pri drugi tekmi med prvorazrednim moštvom Atletikov in SK Celjem so zmagali prvi z 2:1 (1:0). Atletiki so |K>9lavili v polje odlično enaj-storico, ki je izvrstno kombinirala in po večini prevladovala. SK Celje je igral (»redvsom na predor. ki pa ni prinesel nobenih uspehov. Častni gol je j»adel iz nezaslužene 11 metrovke. Sodil je Veble ne preveč objektivno. Obe tekmi je gledalo kakšnih 3m ljudi. Concordia : Slavija BASK : 2AK (Vel. ZAK (Subotica) jiro- grenka voda prijetno dobro učinkuioče domače sredstvo, ki »manjSuje težav«, ker večkrat že male množine dobro delujejo. Muk. po urili. »oe. l>o! In nar. wlr. S-br. 15485, JO. V. »5. Propagandni tahkoatleishi miting SK Sloge Ljubljana. 10. nov. SK Sloga je priredila v petek, soboto in nedeljo propagandni lahkoatletski miting. Slabo vreme je zelo oviralo tekmovanje, tako da so morale izostali razne točke in tudi udeležba od strani tekmovalcev je bila zelo minimalna. Bili i so sami atleti ASK Primorja, kajti prireditelj ni j postavil prav nobenega na start. V kolikor so sc , jm izvršile posamezne točke, so bili doseženi i prav lepi rezultati, zlasti v tekih, če pomislimo j na razmočen teren. V posameznih panogah so se j tekmovalci takole plasirali: 800 m: 1. Srakar Frane, (P) 2:03.9; 2. Sku- ! Sek Marjan (P) 2:04.6; 3. Ogrin M. (P) 2:10. 1000 m: 1. Žorga Aleks (P) 2:383/» (nov rekord); 2. Srakar Frane. (P) 2.45'/:,; 3. Skušek Marjan (P) 2:50'/5. — Dosedaj je imel rekord Krevs s časom 2:41a/5 (1033). 2000 m: 1. Krevs Ivo (P) 5:57% (rekord --dosedaj ni bilo rekorda na tej progi); 2. Srakar Ivan 5:52. Krogla (jun.): 1. Kajfež Karel 13.74 m; 2. Kosec Miloš 12.61 m; 3. Vahtar Zdenko 10.52 m; 4. Polak Bojan 10.07 m. Krogla (seniorji): 1. Stok 9.96 m; 2. Požar D. 9.85 m. Skok v višino (jun.): 1. Vahtar Zdenko 1.50 m; 2. Polak Bojan 1.45 m; 3. Kosec Miloš 1.40 m. Skok v višino (sen.): 1- Požar Danilo 1.15 m; 2. Stok 1.40 m. Disk (jun.): 1. Kajfež Knrel 41.03 m; 2. Ko-see Miloš 34.92 m; 3. Polak Bojan '24.42 m; 4. Vahtar Zdenko 21.77 in. Mariborski spori NOGOMKTNI TURNIR V KORIST LNP Maribor, 10. novembra. Tukajšnji okrožni odbor je danes na stadionu SK Železničarja izvedel brzoturnir mariborskih klubov v korist LNP. Glavna para sta bila ISSK Maribor in SK Rapid 1:1 (0:0). Igra je bila z obeh strani zelo slaba in za njo ni bilo posebnega zanimanja. Maribor je nastopil s tremi bivšimi "igralci Svobode, ki pn niso okrepili moštva. Goli so padli v 1. in 2. polčasu po Milošu za Maribor 5. minuti |>o Krajnerju za Rapid. Sodil je "' zmago SK stilu igre Žreb je prisodil m v Jančič v Rapidu. Finale SK Železničar : SK Rapid 1 :0 (1:0). Nekoliko živahnejša je bila igra v prvi potoviri. dočim je drugo polovico igral SK železničar skoraj vso igro v kazenskem prostoru Rapida. Edini Zagreb, 10. nov. b. (Osijek) 7:1 (4:0). Relgrad, 10. nov. b. Kikinda) 3:2. Subotica, 10. nov. b. ti Sparta 3:011:0). Nogomet na berlinski olimpijadi Se za nobeno športno panogo se ni zlomilo toliko kopij ko ravno za nogometni turnir, ki se bo vrčil prihodnje leto na berlinskih olimpijskih igrah. Kdor pozna Nemce, ta ie moral biti prepričan, da bodo oni dosegli, da se bo vršil o priliki njihove olimpijade tudi nogometni turnir; kajti taka reklama in taka propaganda, kakršno so ravno oni razvili po vsem svetu, ni mogla ostati brez uspeha. Pa tudi mi sc veselimo njihovega uspeha, kajti olimpijske igre bodo radi nogometnega turnirja zelo pridobile na svoji privlačnosti. Sedaj pa poslušajmo, kaj pravi o tej stvari strokovnjak na nogometnem polju, g. dr. P. J. Bauwens, ki je dal v ^C)lympia-Pressedienst-u« jako zanimive podatke z ozirom na zadnje sklepe FIFE. Nogomet, ki ie v programu olimpijskih iger že od leta 1908, ie bil že na zadnii evropski olimpijadi v Amsterdamu leta 1928 v nevarnosti, ker s® FIFA (Federation Internationale de Football-Assiciation) ni mogla zediniti z mednarodnim olimpijskim odborom glede olimpijskega amaterstva. Tedaj so samo zato in toliko premostili te težkoče. da se je nogomet sploh vršil. Toda nasprotstva pa so se tako povečala, da na olimpijskih igrah leta 1932 v Los Angelosu sploh ni bilo nogometnega turnirja na programu. Fifin kongres leta 1934 v Rimu pa ie sklenil, da se posamezni narodi zopet lahko udeležujejo olimpijskih iger in njen predsednik je še istega leta napravil iz tega sklepa formelni zaključek. S tem korakom pa Fifa nikakor ni odstopila od svojega prvotnega mnenja glede amaterskega vprašanja, ampak gre pri tej zadevi predvsem zaradi velikega pomena olimpijskih iger in sodelovanje nogometa na tej svetovni prireditvi. Glede na tn sklep so bili pooblaščeni nekateri člani predsedstva Fife, da izdelajo osnutek za izvedbo nogometnega turnirja. S tem je prišel olimpijski turnir zopet za en korak naprej. V najkraišem času se izdelaio tozadevni predpisi, ki se bodo potem dostavili posameznim narodom, ki se bavijo z nogometom. Tehnično izvedbo turnirja so izročili g. dr. Bau-wens-u in K. J. J. I.otsu. Narodi se morajo prijaviti do 20. junija 1936, poimenske prijave posameznih igralcev pa je poslati do 18. julija 1036. Če se prijavi več ko 16 narodov, se bodo vršila v raznih mestih Nemčije izločilna tekmovanja. Posamezne narode bodo razdelili po njihovi moči. odnosno kvaliteti v dve skupini, izmed katerih močnejši pride brez izločilnih tekem v oficijelni turnir. Od druge skupine bo pa sodniški zbor one izžrebal, ki morajo pred turnirjem odigrati izločilne tekme, da *e dobi iz prve izbrane skupine 16 moštev. Oliciielnega turnirja, ki se bo vršil na berlinskih igriščih ter olimpijskem stadionu v času od 3. do 15. avgusta, se bo udeleževalo samo 16 narodov. Le-ta moštva se razdelijo zo-pet v dve enakomočni skupini in potem bo žreb določil, katera moštva ene skupine bodo igrala proti moštvom druge skupine. Za drugo in naslednja kola zopet odloči žreb, katera moštva igrajo skupaj. Tudi Ljubljana, lil. novembra. Spomin skladatelja Davorina Jenka, cigar 100 letnica rojstva poteka letos, jo počastila tudi mestna občina ljubljanska, Ki mu je postavila pred hišo št. 11 v Kolodvorski ulici, kjer je umrl, ličen spominek, namreč marmornat stebrič, v katerega so vklosaue besede: SKLADATELJ NAPREJ ZASTAVA SLAVE, BOŽE PRAVDE. DAVORIN JENKO ROJEN P. NOVEMBRA 1835 V GORJAH PRI KRANJU. UMRL V TEJ HI SI 25. NOVEMBRA 1914. MOL M ( M XX X V. Danes dopoldne ob pol 12 je bila pred tem spominkom lepa žalna slovesnost, ki se je jo udeležilo precej ljubljanskega občinstva, zlasti glasbenega sveta. Med zbranimi . je bilo tudi več javnih predstavnikov in od-ličnikov. Mestno občino ljubljansko je zastopal župan dr. Ravnihar, ljubljanskega škofa kanonik dr. Kimovee, univerzo rektor dr. Samec, prosvetno upravo inšpektor I. Dolenc, Apelacijsko sodišče dr. Golin. Prosvetno zvezo je zastopal dr. Cesnik, Jugoslovansko pevsko zvezo dr. Ivoporc iz Belgrada, Pevsko zvezo g. Puš. Hubadovo župo dr. fivi-gel.i itd. Navzočen je bil tudi zastopnik vojaških oblasti. Med ostalimi udeleženci je bilo opaziti precej slovenskih kulturnih delavcev. Polnoštevilno je bil zbran ves -zbor Glasbene Matice in njena pevska šola. Prapori ljubljanskih pevskih društev »Glasbone Matice«, »Ljubljane«, »Slavca« in Zvona so lepo povdarili pomen slovesnosti. Za začetek je moški zbor Glasbene Ma lice pod vodstvom g. Poliča zajiel pokojnikovo molitev »Ti, ki si nas ustvaril . Nato je spregovoril župan dr. Ravnihar, ki je v toplih besedah slavil pokojnega skladatelja. Davorin Jenko je bil na glasbenem polju prvi, ki je zavestno pripravljal duhovno podlago za današnjo zedin.ieuo Jugoslavijo, saj je koniponiral slovenske, srbske in pa hrvatske |m>smi. poleg tega pa nad 20 let glasbeno deloval v Belgradu ler si pridobil istih zaslug za srbsko glasbo, kakor si jih je pridobil Slovenec Jernej Kojiitur za srh ski književ ni jezik. Opisal je v kratkih po tezah njegovo življenje, delo iu ustvarjanje ter ga predstavil kol vzor vsem današnjim kulturnim delavcem za ustvaritev boljših kulturnih odnosov med tremi Jugoslovan skimi narodi. Na koncu njegovega govora so zbrani zaklicali trikratni Slava«. Nato je govoril v imenu Pevske zveze g. Ludovik Puš, ki je naglasih da nam je Davorin Jenko pokazal pot, kako sc ustvarja kulturno ediristvo jugoslovanskega naroda. Slednjič je spregovoril za Južnoslovansko jievsko zvezo iu za Hubadovo župo dr. Švigelj. ki se je v imenu teli dveh pevskih organizacij zahvalil mestni občini, da je jio-častila Jenkov spomin. Nato je dekliški zbor pevske šol/> Glasbene Matice |iod vodstvom g. Sonca zapel Šc Jenkovo Tiha luna s čemer se jc -doves nost končala. Ljudje so si nato ogledali še s|>oni inek. K UMO^ TEL. 22-21 D^nes ob 14 uri Mladinska matineja Prosvetne /vgzn Janko in Metka pravljični ft!m Ob 16, 1915, 21-15 uri zadnjič Tako je končala ljubezen Predprodaja vstopnic od 11 12-30 in od 15 ure dali? Mariborski drobiž Maribor, 10. novembra. Akademski kongregacija ima v ponedeljek sestanek ob 20 v običajnih prostorih. Zborovanje stanovanjskih najemnikov. Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru je sklicalo danes dopoldne na unionski verandi javno zborvanje svojih članov. Ob pol 11 se ic zbralo okrog 100 ljudi, ki so prisostvovali eno uro trajajočemu zborovanju. Govorila sta gg. Mohorko in Tone Bajt ter pozivala najemnike v organizacijo ,ki jim edina more danes nuditi uspešno zaščito in uveljaviti njihove upravičene zahteve. Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, v kateri se ugotavlja, da se najemnine za stanovanja niso znižale vzporedno s prejemki najemnikov in sc zahteva, da se brezpogoino znižajo za 30 odst. Naj bi se izdal zakon, ki bi reguliral najemnine ter najemnike zaščitil. Obenem naj bi se znižale tudi najemnine za poslovne lokale. Misijonsko predavarje se je vršilo v dvorani Zadružne gospodarske banke. Priredila ga je osre ' spominjajo na konec svoječasne jiroslule Kmetu ske eksporlne zadruge. Zanimivo je, da so začeli svoječasni funkcijonarji razpu'čene -Naprednosti izdajati te dni v Mariboru posebno glnsilo »Zadružni gospodar«, katerega prva številka jc iz*la včeraj. V njej se zahteva, da se poveri lil vidacij« Naprednosti« drugim osebam. Ljubljanska kronika Ljubljana, 1(1. novembra. Zadnja pot Zupančičeve matere. Danes ob I pojKiidne jc bil p igre!) gosjie Ane Zu pančičove, matere liesuika Otona Zupančiču. Pred Kolizojem se je zbralo zolo številno občinstvo. Oo. frančiškani so opravili cer kvene obrede, jievci Glasbene Matic«' pa so zapeli žalostinko »Poljana toži«. V žalnoni sprevodu so za užaloščenimi sorodniki sli med drugimi tudi člani m upravi Narodnega gledališča z ravnateljem Golio in Poličem na čelu, francoski konzul g. Romerund, lek La C'roix, prof. tor francoščino nu univerzi irednja" lavantinska KA, predaval pa je jezuitski Jaklič zu francoski krožek, PEN-klub in za misijonar p. Demšar, ki odhaja v slovenske indij- J stopuik Jug. novinarskega združenja, daljr ske misijone. V lepi in zanimivi besedi in s pred- vajanjem krasnih skioptičnih slik ie nazorno pojasnjeval življenje indijskega naroda in naših misijonarjev, ki sc Irudiio, da bi privedli v pravo vero. Predavanje jc bilo zelo dobro obiskano ler so bile navzoče tudi mnoge odlične osebnosti iz mariborskega življenja. Neznan obešenec na veji. Danes zjutraj so našli za Birtičevo gostilno ob Dravi na drevesu obešenca. ki ga nihče ni mogel prepoznati. I ruplo je bilo že mrzlo ter si jc moral končati življenje že v večernih urah. Po lokalnem policijskem ogledu so prepeljali truplo v mrtvašnico na Pobrežje. Pri obešencu niso našli nobenih listin, iz katerih bi se dalo ugotoviti njegovo ime in poreklo. Jc mlajši človek, 24—26 let slar, srednei postave, kostanjevih kodrastih las, rjavih oči. zdravih zob, oblečen v lemnoplavo obleko, kratko zimsko suknjo, nizke črne čevlje, svilenorožasto srajco brez ovratnika, klobuk rjave barve, kupljen pri tvrdki Adamič, suknja pa je znamke '.Triglav« iz Kranja. V žepu je imel 101.50 Din denarja. Velike poneverbe pri „JVnprednosfi" Maribor, 10. nov. Našim čitatcljem so še v svežem spominu razne afere pri mariborski Naprednosti«, reg. pomožni blagajni, ki se jc pečala s posmrtninskim zavarovanjem. Lani so izvršili pri Naprednosti- revizijo strokovnjaki po naročilu banske uprave. Revizija je ugotovila razne nerednosli, ki so bile povod, da je banska uprava odredila razpust te blagajne in njeno likvidacijo. Kako na mestu je bil ta ukrep, je pokazala likvidacija, v loku katere so bile odkrite poneverbe, ki gredo v velikanske vsote na škodo blagajne in njenih članov. Likvidatorji so bili zaradi tega primorani izročiti ves materijal državnemu tožilstvu v nadaljnje poslovanje. Vsa mariborska javnost z veliko napetostjo pričakuje nadaljnjega razvoja te afere, katere oblike močno _a zoruzenja, mnogi litorati ter kulturni delavci. V častnem številu so sjiremili svojo sostanovalko tudi stanovalci Kolizeja. Pevci so [ired v ia duktom zapeli še žalostinko .-Blagor mu«. Pokojni gospej naj sveti večna luč! KINO SLOGA Telefon 27-30 iiiiiiiiiiiiiii.i.i.i.i.iii.m,iiii,iii.ii,.,iiiiiii.i„ii.iii.i..ii,i,i. Telelon 27-30 ..ii.ijiiiiimiii.i,. Ilnnos nt) tli, 10.15 iu 21.15 url • UfltM ra/.kofln« opcriUn OSREČI ME Smeh, humor, razvedrilu, najbolj*! tpralcl lil kmniki IIhiiuh oh 14.15 /.ailnjikrul mntlni-ju LJUBEZEN V SNEGU Ztnmkii Športna flaln. t)ln 4'H) euolua cuim Zopet zastrupljcuje. V Ljubljani je pri čela očitno razsajati epidemija samouinorov. Največ segajo sedaj samomorilni kandidati iio strupih oziroma po omamilih, ki so v ne^ koliko večjih količinah nevarni življenju. V soboto se je zastrupil neki moški srednjih let, o katerem je nedeljski »Slovenec« poročal, da ic poskuša! izvršiti samoitmor najbrž iz bede, v resnici pa je svojo nepremišljeno dejanje storil iz drugega vzroka. Sedaj je že izven nevarnosti. — Davi pa je moral re sevalni avlo prepeljati v bolnišnico neko mlajšo žensko, ki je jionoči zaužila ickak nlkaliČni strup ter je bila že nezavestna. Tudi zanjo sc trudijo zdravniki, da ji rešijo življenje. Motiv tega poskitšenega satno- umorn ni znan. ...... — Enodnevni izlet v Trit in dvodnevni Izlet v Goriro-Trst / avtom 17 novembra Prijave s fotografijo, osebnimi podatki in s plačilom do H. novembra. — »Po božjem svetu«, Liublia.ua. šonlpetrskn vojušnica. *foaedoljski Slo»enee<, dM U. novembra 1985. fttev. 45. 0<7 Soče česc ZJlo OBLEKA PO MERI IMA MNOGE PREDNOSTI! A naš štof ln Vaš dober krojač Vas ne bodeta stala dosti več od konfekcije. Cene naših štofov so od 80 — do 180 — dinarjev. Kultura koroških Nemcev Sele te dni je prispela v Ljubljano vest o dogodku. ki nadvse zgovorno kaže, kako zelo se me tijo oni, kateri mislijo, da se smejo člani naše manjšine na Koroškem svobodno gibati ter da so vsai poedinci varni pred napadi na njih življenje in-telo. l>ne 20. okiobra je bil v Društvenem domu v Dobili vasi velik nastop slovenskih pevskih zborov 1'odjune — vzhodnega dela slovenske Koroške. Nad 500 naših rojakov je prihitelo v Dobrlo vas in napolnilo dvorano do zadnjega kotička, skoraj tretiina poslušalcev pa je morala radi pamanjkanja prostora oditi. Ker so slovenske prireditve povsod dobro obiskane, so zavoljo tega nestrpnim Nemcem in nemškutarjem že dolgo trn v pen. Zalo jih skušajo motiti pri vsaki priliki, enkrat z gnilimi iajc, drugič z oglušujočim truščem, če pa vse skupaj ne zaleže, si pa izberejo žrtve med prireditelji ali med občinstvom. Po končanem koncertu je sedela večja slovenska dnižiba v bližnji gostilni. V sosednjo sobo se je natepla tolpa nemških izzivačev, z namenom da s Jleil« — klici izzove kak nered. Ker naši rojaki na izzivanja niso reareirali, jih je to še bolj raz-kačilo in sklenili so izbrati si žrtev, nad katero bi se znesli Ta prilika se jim je nudila, ko je hotela gdč. Milka Hartmanova, slovensko dekle iz pliberške okolice, iti skozi omenjeno sobo na prosto. Ko je šla mimo izzivaškega omizja, je nekdo ___..i :__... „ ___ rv^r^-nkil rinllon i to ntvfl tn 11 izmed izzivačev jo od strani vrgei [»grabil steklenico za pivo in ji ;1 v glavo ter jo tik očesa nevarno ranil. V splošni' zmedi, ki je tedaj nastala, je strahopetni napadalec pobegnil, ne da bi ga mogel kdo na mestu prijeti. Sele čez nekaj dni ga je slučajno neki Slovenec spoznal v Celovcu in izpostava! nje ga identifikacijo. Radovedni smo, ali bo zdaj vsaj sodišče z neprisitransko preiskavo in s primernim kaznovanjem krivca storilo svojo dolžnost in dalo vsaj nekoliko zadoščenja pošikodovanki, katere oko še vedno ni izven nevarnosti. Ne daj Bog, da bi morali glede sodne oblasti zadobiti prepričanje, da ščiti samo pripadnike večine in ne tudi manjšine! Nič manj ilustrativen za miselnost avstrijskih krogov pa je drugi dogodek, ki se je prav tako odigral v Dobrli vasi, samo teden dni navrh. Na zborovanju domovinske fronte, organizacije, katera naj bi f» intencijah ustanoviteljev družila vse konstruktivne sile brez ozira na narodnost in mišljenje, v kateri pa vedno bolj narašča vpliv nam sovražne Heintvvehr, je govoril tudi — in sicer v navzočnosti številnih Slovencev — dobrlovaski župan Taurer, ki je ves svoj govor (»svetil vprašanju koroških Slovencev. Po starem receptu je označil zavedne Slovence za izdajalce — pravi izdajalci, t. j. narodm odpadniki so namreč »domovini zvesti« —, s kuterimi je Nemcem in »domovini zvestim« Slovencem nemo goče sodelovati v okviru domovinske fronte. Slovenski narodni delavci niso vredni nemškega zaupanja, ker se pred celovško oblastjo zavijajo v državi — zveste plašče, v resnici pa tajno rovarijo naprej. Ti spadajo, ie dejal, prej v taborišče v Wollersdorlu. Obregnil se je kajpada tudi ob pri reditev na Poljani pri Prevaljah, ob Malgajev spomenik (kakor da bi bili v Avstriji živeči koroški Slovenci pri tem kaj udeleženi!) prav posebno pa jc ožigosal pevski nastop dne 20. oktobra v Dobrli vasi kot izzivalen za Nemce. — Glede šolsikega vprašanja, pa je izjavil debesedno: »Vlada se na par tisoč koroških Slovencev ne more ozirati V slučaju pa, da bi ugodila šolskim zahtevam koroških Slovencev, bomo nastopili s silo m jih onemogočili s šolskim štrajkom.« Ali je treba k vsemu temu še kakega komentarja? Radi bi vedeli le to, kaj pravi k temu oni del Sovencev tu in onstran meje, ki še vedno upa, da bo Nemce prešinil čut pravičnosti, enako zani; mivo pa bi bilo vedeti, kaj poroče k temu mož, ki je letos svečano zatrjeval, da bo manjšinsko vpra šanje na Koroškem »vzorno rešeno«. Avstrijska zvezna himna v u slih horošhega slovenskega otroka Po napevu stare »cesarske«; Bog ohrani. Bog obvari .. je spesnil Otokar Kernstock novo avstrijsko zvezno hitimo: Sei gesegnet, ohne Ende — lleiniaterde, vvuuderhold! Pesem ni prestavljena na druge jezike in pojejo jo samo v nemškem jeziku. Šolska mladina jo poje pri svojih šolarskih mašah ob začetku in ob sklepu šolskega leta. Pojo jo tudi tisoči slovenskih otrok na Koroškem in zato je umestno, da se malo pomudimo pri besedilu imenovane himne. Deutsche Arbeit, ernst und erlich, deutsche Liebe, zart und vveich (nemško delo, resno in pošteno, nemška ljubezen, nežna in mehka) — kako spadata, ta dva verza v usta slovenskega otroka? Ce nemški otrok poje slavo nemškemu delu in nemški ljubezni, je to prav in v redu — a kaj ima slovenski otrok opraviti z nemškim delom in z nemško ljubeznijo? To sta dva verza, ki sta primerna saino za Nemce, ker dihata nemško misel in nemško tendenco. Nemci gotovo tudi nikjer na svetu ne prepevajo: Hej Slovani ali Slovenec sem! Keine Wilkiir keine Knechte, gleiche Pflichten, gleche Rechte, (nikake samovolje, nikaki hlapci, enake dolžnosti, enake pravice), kaka ironija sta ta dva verza obenem z onim: Offne Bahn fiir jede Kraft (odprta pot za vsaiko moč) v ustih slovenskega otroka! Ze to, da mora slovenski otrok peti zvezno himno v nemškem jeziku, kaže, da ni resnica, kar se v teh verzih trdi! »Nobene samovolje, nikaki hlapci — odprta pot za vsako moč — enake dolžnosti, enake pravice« — če bi bila to resnica, potem bi se 'no ral slovenski otrok na Koroškem vzgajati na podlagi slovenskega materinskega jezika, ravno tako kakor se nemški otrok vzgaja na podlagi nems?'e materinščini! Kajti to vendar ni enaka pra vica, če silovenski materinski jezik v koroški šoii nima nikake veljave, če se trpi v njej samo kot uboga Pepelčica, kot zasilno sredstvo prve mesece! To je vendar »Willkiir, samovolja, krivica, moralično nasilje, ubijanje slovenstva! In če slovenski otrok ne sme peti v šoli slovensko, marveč samo nemško, če se slovenskim otrokom čeki pod kaznijo prepoveduje, da bi se smeli med seboj v odmorih slovensko pogovarjati! Ce se otrokom strogo ukazuje, da smejo ne le v šoli, marveč tudi zunaj šole samo z »Griiss Gott« pozdravljati! Ce učiteljstvo z otroki nemško moli! Ce morajo otroci v taktu skupno izgovarjati ali peti nemško pesem pri igranju! Ce so vsi napisi v šolah nemški! Ce visijo po šolah slike, ki so jrh Nemci uporabljali za plebiscitno propagando! Itd., itd. Ce je mnogo šol, v katerih se podočuje celo veronauk v nemščini in se marsikje slovenski otrok tudi pri katehezi ne uči slovenske molitve! In je tako slovenski otrok oropan najnaravnejše pra vice. da moli in posluša božjo besedo v svojem materinskem jeziku! Kaj paje potem sj>loh »\Vil!kiir — sainovolia« če to nc! Da, da, ravno nasprotno je res, kakor kar se trdi v imenovanih verzih! Samovolja vlada na Koroškem, kar zadeva rabo slovenske materin ščine v vsem javnem življenju; slovenski jezik se povsod zapostavlja; Slovencu kot Slovencu ni odprta prosta pot, v deželni in državni službi mora skrivati in tajiti svoje slovensko pokolenje, če hoče da dobi službo. Celovški magistrat n. pr. ima iz_ rečen sklep, da nobenega Slovenca, če ni zatajil svoje narodnosti, ne sprejme v službo! Samo v eni reči imajo Slovenci na Koroškem nesjvorno enake pravice, namreč: pri plačevanju davkov! Zgoraj: Sanitetna služba pri ital. četah v Abesiniji. Spodaj: Italijani v Abesiniji zabijajo vodnjake _ Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Jugoslovanska knjigarna v liubljanl priporoča sledeče mladinske igrice: Žolnir, šola | v nebesih, igra v treh dejanjih, 5 Din; Špicar, Martin Napuhek, pravljična igra v petih slikah 10 Din; Vir nedolžnega veselja, prireditev za prvoobhajance, 15 Din; Pot k domu, božična slika s petjem in deklamacijami, priredila Ljudmila Poljanec, 0 Din, glasbene točke 8 Din; Na narodni praznik, štirje prizori, za slavnostne prilike, priredil dr. Ivan Lah, 10 Din; Triglavska bajka, pravljična igra v petih slikah, priredil Pavel Go-lia, 20 Din: Miklavž prihaja, trije prizori, spisal dr.' Ivan Lah, 6 Din. glasbene točke (Šolske oder, III), 4 Din; Tončkove sanje, Miklavžev večer, mladinska igra s petjem v treh dejanjih, spisal Fr. Roječ, 15 Din; Čudežne gosli, pripovedka s petjem in plesom v treh dejanjih, spisal E. Tiran — Ali vino ali vodo, četverogovor vzdržnika, pivca, pijanca in njegove žene, spisal A. Medved (Šolski oder, II), 6 Din; Povodni mož, igrica za mladino v treh dejanjih, priredil .los. Korban — Božična pravljica, otroška igra v treh dejanjih (Šolski oder, 1), H Din, glasbene točke 4 Din; Potrčkove poslednje sanje, božična povest v štirih slikah, spisal Pavel flolia, G Din Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčnoljubljena in dobra soproga, mati in sestra, gospa Frančiška Grtien soproga železn. zvaničnika v nedeljo, dne 10. t m. po kratki in mučni ltolezni, provirlena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage r>okojniee bo v torek, dne 12. t. m. ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 11. novembra 1935. Globoko žalujoči soprog, otroci in ostalo Norodstvo. Izdaja konaorcij »Ponedetjskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek, Urejuje Ciril K-očevar. 1'Mta Jugoslovanska tiskarna. Zastopnik; K. Csi. Zlata sv. maša velikega narodnega delavca župnika Franceta Treiberja V sredini sedi zlatomašnik Franc Treiber, na desni njegov brat višji štabni zdravnik dr Treiber na lovi Narodno šolo« in jo vodil z velikimi žrtvami do leta 1020, ko se jc po ponesrečenem plebiscitu moral nasprotnikom umakniti na Štajersko, kjer deluje zdaj navzlic letom še vedno z mladenišiko navdušenostjo. Ob zlati sv, maši so niti pokazali svojo hvaležnost sedanji župljani, a Hidi Korošci, ki so jih zastopali mil. g. prost Benetek iz 1 inj, bivši župan velikovški g. 6iri in dve čč šolski sestri iz St. Ruperta. V nedeljo se je zbrala v Smiklavžu ogromna množica. Pred župniščem so zlatomašniku čestitali v navdušenih govorih otroci, dekleta Marijine družbe, ki jo je g. zlatomašnik ustanovil in jo vzorno vodi, zastopnik apostolstva (antov in mož, zastopnik župnje in župan g. Areh. V cerkvi je naredila zlasti globok vtis prelepa pismena čestitka prevzvisenega gos|»da knezo-škofa dr. Tomažiča. Naj bi dočakal idealni duhovnik in narodni borec in delavec g. zlatomašnik še biserno in železno sv. mašo! Bog ga živi! TS* S PVVti A neredno "retje v debelem čre-vesu slaba prebava, glavobol vsled zaprtja »e naglo odpravi z vporabo naravne Franz-Josefove grenke vode — ena polna čaša na prazen želodec. Beg. po min »oc. pol. In nn. »dr. fl-br. 154S5, 2S. V. M. i — Tržaški kanonik Slavec zlatomašnik Dne 11. novembra praznuje »canonicus seho-lasticus« tržaškega stolnega kapitlja, msgr. Ivan Slavec petdesetletnico mašništva. — Menimo, da je prav, ako se tudi »Slovenec« spomni lega odličnega dušnega pastirja, ki je toliko let deloval posebno v tržaški okolici, pozneje pa v škofijski kuriji. Mons. Sloveč je bil rojen dne 10. majnika 1850 v Lipici na Krasu. Svoje gimnazijske nauke je dovršil na tedanji nemški državni gimnaziji v Trstu, potem je vstopil v goriško centralno seme j nišče; dne 11. novembra 1885 pa je bil posvečen za inašnika, tako da sme zreti danes na pol stoletja duhovniškega delovanja. Najprej je služil v Irstu kot kaplan, slovenski pridigar in tajnik škofijske pisarne: nato je postal župnik na Repentabru (pri Trstu) Njegovi cerkveni predstojniki so visoko cenili Slavčeve vrline: škof Nngl ga je postavil za dekana na Opčinah (pri Trstu), škof Karlin pa ga je poklical 1912 za kanonika v tržaški kapilelj. Kot kanonik je stal zvesto ob strani svojemu škofu zlasti ves čas svetovne vojne. Ko je po vojni stopil na tržaško stolico škof Bartolomasi, je takoj spoznal velike sposobnosti kanonika Slavca, ter mu poveril visoko službo generalnega vikarja, posebno za slovanske dekanate: na tem mestu je ostal do odhoda škofa Bartolomasija. Leta 1024 je prišel v 1 rst sedanji škof dr. Fogar, ki je prav tako (»stavil Slavca za generalnega vikarja. Na tem odličnem, toda tudi odgovornosti polnem mestu je ostal kanonik Slavec do 1. 1028, ko ga je bolezen prisilila, da se umakne iz upravne službe. Zadnje čase sta ga leta in bolezen povsem priklenila na dom, sveto mašo pa še vedno opravlja. — Iz srca mu želimo, da bi mogel moliti še mnogo, mnogo let svoj »Intribo ad ahare Dei«. Kanonik Slavec je bil ne samo goreč župnik ter izvrsten upravnik: slovel je prav posebno tudi po svojem govorniškem daru. V privatnem občevanju je zelo ljudomil. tako da uživa sirom vse tržaške škofije iskrene sinipntije. f Župnik Jožef Primožič Kakor je je poročal »Poned. Slovonect, jc g. Jožef Primožič, župnik iz Prvačine, dne 29. oktobra na glavnem trgu tako padel, da si je zlomil roko. V četrtek, 31. oktobra jo hotel iti v cerkev spovedovat, pa jo zopet vsled slabosti na stopnicah tako nesrečno padel, da si jc prebil crepinjo, pretresel možgane in sc onesvestil. Prepeljali so ga takoj v goriško mestno bolnišnico. Ker so pa tam takoj spoznali, da ni zanj več rešitve, so ga že v lietek, na praznik prepeljali (lomov, kjer je potem v soboto, 2. t. m. izdihnil svojo blago dušo. Tako je bil gosp. župnik do zadnjega vedno delaven, saj je upravljal poleg svoje obširne župnijo zadnjih 5 let še sosedno duhovnijo Gradišče, vodil domačo posojilnico itd., jiatlel kot junak na polju dušnega pastirstva. Pokojni župnik sc je rodil 15. marca 1864 kot sin trdnih kmetskih stari-šev v Pevmi pri Gorici, absolviral ,je gimnazijo in bogoslovje v Gorici, bil 6. julija posvečen v inašnika, služboval jiotcm kot kaplan v Kobaridu, kot kurat v Logu pri Bovcu in od novembra 1. 1900, torej celih 35 let, kot župnik v Prvacini. Kako jc bil pokojni g. župnik vsled svojo prijazne Ijudomilosti in gostoljubnosti pri vseh priljubljen, jc pokazal 4. novembra dopoldne njegov veličastni pogreb, kakršnega še ni videla Vipavska dolina. Pogreba, ki ga jo vodil |>okoj»ikov prijatelj goriški stolni kanonik msgr. Anton Berlot, se je udeležilo 38 duhovnikov, okrog 5000 ljudi, ki so mu nanesli nebroj vcncev, šopkov in cvetlic in prvaška godba. Trije pevski zbori pa so mu zapeli v slovo žalostinke prod župniščem, v cerkvi in na pokopališču. Vse je pričalo o visokem spoštovanju, ki ga je užival pokojnik. Le mnlo-katero oko je ostalo suho. ko so polagali krsto v grob; z glasnim jokom se .ie poslovilo ljudstvo od svojega očetovskega prijatelja in dobrotnika. Blagemu in vzornemu duhovniku naj bo ljubi Bog obilen plačnik za vsa njegova dobra dela in za vse pre-stnno muke!