Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
Številka 6 — Leto XVII —11. februar 1978
Statutarne s spremembe v ZK
8. kongres ZKS, ki se bo začel v Ljubljani 3. aprila letos, bo med drugim sprejel tudi nekaj statutarnih sprememb, oziroma prilagoditev, ki bodo nedvomno še bolj poglobile delo- Zveze komunistov in komuniste še bolj integrirale z delovnimi ljudmi na vseh ravneh in v vseh okoljih.
Med pomembnejšimi statutarnimi spremembami gre tudi za organizacijo in delo članov ZK v TOZD, OZD in SOZD.
Pri organiziranju oblik, metodah dela in odnosih gre poleg nekaterih dopolnitev in sprememb o demokratičnem centralizmu, idejni, moralni, organizacijski in kadrovski politični vlogi in volitvah predvsem za vlogo, položaj ter odgovornost osnovnih organizacij. Prevladala to stališča, da se v vseh temeljnih organizacijah združenega tkia lahko ustanavlja ena ali več osnovnih organizacij, vse osnovne organizacije pa se lahko neposredno vežejo le na občinsko konferenco, ne pa na vmesne organe. Opustijo se tudi vse stalne oblike povezovanja v sestavljenih organizacijah združenega dela in tudi v krajevnih skupnostih. Namesto ponekod že uveljavljenih stalnih oblik naj se uveljavlja akcijsko povezovanje komunistov in organizacij le Po določeni tematiki in vprašanjih v obliki posvetovanj in skupnih sestankov. Sestanke in posvetovanja bi lahko na pobudo osnovnih organizacij ali na lastno pobudo skliceval le občinski komite in njegovi organi ter organi medobčinskih svetov in centralnega komiteja.
Na takšnih posvetovanjih ne bo mogoče sprejemati sklepov, temveč le razčlenjevati problematiko in zavzemati stališča, osnovnim organizacijam in organom pa dajati priporočila za reševanje problematike.
O tem je na nedavnem plenumu CK govoril tudi predsednik CK ZKS France Popit, ko je med drugim dejal:
„Druga nova stvar pa je neposredna povezanost osnovne organizacije ZK v temeljni organizaciji združenega dela z občinskim komitejem. Sicer je bila že tudi zdaj vsebovana v statut zapisana težnja, naj bi se vezi med osnovnimi organizacijami in občinskim komitejem utrdile, s sedanjimi statutarnimi spremembami bo to jasno opredeljeno. Osnovna organizacija bo neposredno vezana na občinski komite, vmes ne bo tovarniških komitejev niti ne bo stalnih konferenc. Predvidene Pa so problemske konference, na katerib bi se komunisti dogovarjali o posameznih problemih. To torej ne bo stalno telo, ampak bo v določenem smislu koordinator akcije komunistov. Ne bodo torej kakšen ».Blažev žegen", skratka nekaj, kar zavezuje ali pa tudi ne zavezuje, pomaga ali pa tudi ne Pomaga, ampak gre predvsem za uskladitev stališč komunistov do posameznih perečih Problemov, s katerimi se v življenju srečujejo, za to, da se v duhu demokratičnega centralizma dogovore za ravnanje bodi v družbenopolitičnih organizacijah, oziroma v našem celotnem političnem sistemu."
D.Ž. I
Dve vodilni organizaciji združenega dela na področju elektronike — naša Iskra in El iz Niša sta z velikim razumevanjem za skupne naloge našega socialističnega gospodarstva našli skupni jezik. Generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs in generalni direktor Elektronske industrije iz Niša Dragomir Miljkovič sta se s sodelavci 2. in 3. februarja sestala v Nišu in se pogovarjala o sodelovanju obeh industrijskih velikanov, ki sta si bila, kot vemo, doslej, žal, marsikdaj v vzajemno škodo konkurenčna. Eden od sklepov, ki so ga sprejeli, je bil tudi ta, da bo Iskra sodelovala pri projektu nove to-' vame katodnih cevi za barvne televizorje v Nišu in na področju računalništva.
Oba partnerja menita, da naj bi samoupravni sporazum o tehniškem in ekonomskem sodelovanju na področju proizvodnje računalnikov in kompletnih naprav za obdelavo podatkov zajemal sodelovanje v proizvodnji hardware, sodelovanje v razvoju in realizaciji bazičnih in aplikacijskih softvvarov, skupno politiko uvoza in sodelovanje z inozemskimi partnerji in formiranje skupnega sistema hansea. Partnerja sta se sporazumela, da bosta koordinirano koristila sodelovanje in pomoč obstoječih domačih razvojno-raziskovalnih inštitutov, ki že imajo na tem področju pomembne izkušnje in potreben strokovni potencial. Sklenili so tudi, da bodo formirali strokovni team, ki bo pripravil konkretne predloge o sodelovanju in jih že do 15. marca dostavil obema generalnima direktorjema.
Srečanju v Nišu so s strani Iskre prisostvovali še inž. Miloš Kobe, direktor področja za inovacije, inž. Dušan Reš, direktor TOZD računalnikov, inž. Boris Frlec, direktor instituta Jožef Stefan in dipl. oec. Danilo Zorič, svetovalec generalne direkcije. Vzačeku so pregledali dosedanje stike med Iskro in El, zlasti od 1. 1977 dalje, pri čemer so ugotovili, da obstajajo obojestranski interesi in možnosti za razširitev sodelovanja, kar bi pripomoglo, da bi se ta veja naše industrije učinkovito in uspešno razvijala tudi v bodoče.
Po poročilu, ki ga je podal direktor projekta za gradnjo nove tovarne katodnih cevi v Nišu M. Nikolič, je Iskra sprejela ponudbo, da sodeluje pri graditvi te tovarne televizijskih cevi na temelju skupnega vlaganja. Skupna ekipa pa bo takoj začela z izdelavo samoupravnega sporazuma, s katerim bodo določeni odnosi med Iskro in El v zvezi s to gradnjo. Sporazum naj bi bil pripravljen do 31. marca letos. O namerah Iskre in El bosta oba partnerja obvestila tudi ostale proizvajalce barvnih TV sprejemnikov ter jim ponudila ustrezno udeležbo.
Iskra in El sta posvetili posebno pozornost reševanju računalniških konstrukcij in poudarili, da sta kot največji jugoslovanski organizaciji na področju elektronike dolžni, da prideta postopno do samoupravnega sporazuma o tehniškem in ekonomskem sodelovanju na področju proizvodnje računalnikov in kompletnih naprav za obdelavo podatkov. Osnovni koncept sodelovanja bi bil na temelju udeležbe v višini 50:50.
Posebej so se dogovorili o poslov-no-tehničnem sodelovanju tudi na drugih področjih, kot so telekomunikacije, mrežno tonske komande, števci za električno energijo, mikroelektronika, vakuumska tehnika, zlasti magnetron, feriti, elektrilitski in keramični kondenzatorji, zvočniki itd.
Sklenili so tudi, da se bodo povezali na področju prometa in trgovine. Tako bodo odprli nekaj novih skupnih trgovin v raznih krajih Jugoslavije, Iskra pa bo v tujini nudila elektronski industriji iz Niša usluge svojih inozemskih zastopstev. Še posebej se bosta oba partnerja povezala v skupnih nastopih na tujih tržiščih dežel v razvoju.
Niški dogovori so bili tako ne samo ekonomsko smotrni, ampak tudi korak naprej v praktičnem izvajanju idej zakona o združenem delu in sploh jugoslovanske politike v sedanjem aktualnem trenutku boja za nov ekonomski red in enakopravnost dežel v svetu.
mak
Razgovori med predstavniki Iskre in El Niš.
Letos dan Iskre v Škofji Loki
Na seji aktiva ZB SOZD Iskra, kije bila 3. februarja pod vodstvom predsednika Franca Križnarja je najprej Edi Delopst, direktor področja za ekonomiko v nekaj obrisih podal sliko lanskega poslovanja. Poročevalec je v svojih izvajanjih le-to ocenil kot ugodno, saj nekateri kazalci govore, da smo dosegli precej boljše rezultate od načrtovanih, še zlasti pa od rezultatov v letu 1976.
Podrobnosti bo v celoti seveda razgrnil zaključni račun, zato na tem mestu ne navajamo posameznih podatkov. Ob ugodni oceni lanskih poslovnih rezultatov pa se seveda ne smemo uspavati v samozadovoljstvu, saj so tu še nekatera vprašanja, katerim bomo morali posvetiti več pozornosti, če bomo hoteU doseči letos še boljše gospodarske učinke.
Tu je poročevalec navedel le nekatera najpomembnejša vprašanja, kot prehitro zaposlovanje, vprašanje rentabilnosti in ekonomičnosti poslovanja, kot tudi vprašanje srednjeročnih načrtov v TOZD, ki jih še nimajo ter nujnost prikazovanja realnih podatkov ob četrtletnih poročilih, da je takoj možno ukrepati tam, kjer se pojavijo morebitne težave.
Prav glede na vse to in na naše naloj^ v srednjeročnem načrtu razvoja bo letošnje leto naporno, zato bi na vseh ravneh morali zaostriti vpra-
Razgovor o srednjeročni programski usmeritvi Industrije široke potrošnje
šanje še skrbnejšega gospodarjenja, zlasti v TOZD, ki se že dlje borijo s težavami.
V	naslenji točki dnevnega reda je beseda tekla o pripravah na kongresa ZK in na volitve. Pri vsem tem naj bi bil, kot vselej doslej, viden delež tudi aktiva zveze borcev SOZD, pri evidentiranju kandidatov za nova sindikalna vodstva in za vodstva ZK pa naj bi ustrezno upoštevali tudi člane ZB.
V	nadaljevanju seje je razprava tekla o pripravah letnih konferenc aktivov ZB, volilnih in rednih. Konference po aktivih naj bi bik opravljene do 15. marca, v aktivih, kjer pa je še manj kot 15 članov, letnih konferenc naj ne bi imeli, pač pa naj bLse preostali člani ZB aktivno vključili v delo sindikalnih organizacij.
Aktiv ZB SOZD Iskra je skfenil, naj bi praznovanje letošnjega dneva bona in dneva Iskre bilo v soboto, 1. julija, v Škofji Loki, kot je predlagal' 10 KOOOŠ, organizirala pa naj bi |ja TOZD — T o vam a gospodinjske opreme v Retečah. Ob tem je bilo predlagano, naj bi izdelali načrt o organizaciji bodočih praznovanj dne va Iskre.
V	aktivih ZB naj bi pregledali morebitne kandidate za državna odlikovanja in ustrezne predloge iz TOZD dostavili pre dsedniku komisije za odlikovanja Francu Križnarju.
Aktiv ZB SOZD Iskra je prevzel pokroviteljstvo nad mladinsko pohodno enoto Iskre, kije dobila ime „Odred partizanske delavnice 99 d“.
Končno je aktiv zveze borcev SOZD Iskra pooblastil predsednika Franca Križnaija za podpis samoupravnega sporazuma o samozaščiti v
imenu ZB SOZD Iskra.
-C-
V sredo 1. februarja je bih v Škofji Loki razširjena konferenca o srednjeročni programski usmeritvi Široke potrošnje. Poleg glavnega direktorja IŠP Simona Primožiča so na ta pogovor povabili tudi generalnega direktorja Jožeta Hujsa s strokovnimi sodebvci, direktorje TOZD IŠP in področne direktorje.
Najprej so se v razgovorih dotaknili razvojno raziskovalne dejavnosti v tej delovni organizaciji, ugotovih trenutno stanje in organiziranost na tem področju. Govorili so o tem, kako je razvojna dejavnost organizacijsko postavljena in ugotovili, da imajo lastne razvoje v petih T OZD in področje v skupnih službah, ta ima koordinativ-no in programsko vlogo.
Letošnje Prešernove nagrade
Tudi letos so podelili tradicionalne Prešernove nagrade. Letošnjih šest Prešernovih nagrad so prejeli: Anton Ingolič za sodobna zgodovinska književna pričevanja in za književnost za otroke in mladino, Ladko Korošec za operni pevski opus, Kajetan Kovič za pesniško zbirko ..Labrador", Nikolaj Omersa za ustvarjalno slikarsko delo, Edo Ravnikar za urbani-stično-arhitektonske stvaritve Trga revolucije ter Nande in Drago Vidmar za umetniško socialno in likovno partizansko oblikovanje.
Nagrade Prešernovega sklada pa so dobili: Anton Grčar za izvedbo Tartinijevega koncerta za. trobento in orkester v D-duru, Meta Hočevar za sceno-
grafične storitve, Jane Kavčič za režijo filma ..Sreča na vrvici", Vladimir Kavčič za roman ..Pustota", Rudi Kosmač za vlogo v Kmeclovi monodrami „Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta", Marija Kobiza kostumografijo, Fedja Košir za vrsto urbanističnih projektov, Miroslav Košuta za pesniško zbirko ..Pričevanje", Janko Messner za književno pričevanje na avstrijskem Koroškem, Janez Povše za dramatizacijo književnih del Ivana Cankarja, Cirila Kosmača in Toneta Svetine, Janez Suhadolc za grafične stvaritve, Janez Šibila za retrospektivno razstavo, Dušan Tršar za razstave v zadnjih letih in Vojko Vidmar za baletne stvaritve.
DŽ
Referent je z zadovoljstvom poročal, da je v zadnjem letu čutiti velik kvahtativen in kvantitativen premik, navzgor v kadrovski strukturi, čeprav še vedno v celoti ne dohajajo plana kadrov. Poleg lastnih strokovnjakov pa se v raziskovalno razvojnem delu poslužujejo tesnega povezovanja z zunanjimi raziskovalno-razvojnimi institucijami, tako z ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko, s Strojno fakulteto, Univerzo v Mariboru, IEVT in IKM na področjih, ki sodijo v njihov program.
Finančna udeležba za razvojno dejavnost se relativno veča in poprečje se že približuje poprečju finančne udeležbe v ZP. Pri tem gre predvsem za lastna sredstva in le za sofinanciranje zunanjih institucij dobijo za te dejavnosti nekaj regresa iz sredstev Republiške raziskovalne Skupnosti. Pri važnejših projektih pa
(Nadaljevanje na 2. strani)
DESETI „RDEČI PRAPOR
V Kragujevcu bo 15. in 16. februarja deseto, jubilejno srečanje samoupravlja leev Jugosliv vije „Rdeči prapor", na katt,-rem bo sodelovalo 1.100 defe-gatov ter 120 znanstvenih i;n političnih delavcev iz vseh m-publik in pokrajin.
Na desetem „Rdečem praporu" bodo razpravljali o temi, ki v središču zanimanja vseli delovnih ljudi — o pridobivanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. Doslej je za srečanje prispelo že 115 referatov o praktičnih izkušnjah združenega dela, v Kragujevcu pa se je pred dnevi sestal že tudi odbor 10. srečanja pod vodstvom Todorja Kurtoviča, v Beogradu, pa so s tem v zvezi imeli tiskovno konferenco.

Prejšnjo sredo so bili v Skofli Loki razgovori o srednjeročni programski usmeritvi Široke potrošnje. Na teh pogovorih so sodelovali generalni direktor Jože Hujs, glavni direktor Simon Primožič in področni ter direktorji TOZD.
PRED Vili. KONGRESOM ZKS - V.
Samoupravna integracija družbe
Med najpomembnejše dosežke v medkongresnem obdobju lahko prištejemo prve uspehe pri uresničevanju nove ustave in zakona o združenem delu. Ti uspehi pomenijo potrditev pravilnosti delavsko razredne revolucioname usmerjenosti naših akcij, s katerimi je zveza komunistov onemogočila vse tiste sile in težnje, ki so se postavljale po robu socialističnemu samoupravljanju, konceptu takšnega družbenoekonomskega razvoja, ki je usmerjen k nenehni modernizaciji in širjenju proizvodnje ter naši neuvrščeni politiki. Vse svoje moči smo usmerili v prizadevanja, da bi delovni ljudje razpolagah z vsemi pogoji, sredstvi in rezultati svojega dela ter zavestno in načrtno obvladovali celotno družbeno reprodukcijo. Samo s tako zastavljeno aktivnostjo so lahko ZK in drugi subjektivni dejavniki v naši družbi v medkongresnem obdobju oblikovali odgovor na vsa pomembnejša vprašanja našega dmžbenega razvoja in s tem opredelili per-spektivo za uspešno reševanje objektivnih protislovij in problemov, s katerimi so se srečevah pred VII. kongresom ZKS in X. kongresom ZKJ.
Na podlagi tako zastavljene aktivnosti smo dosegU večjo socialno varnost in zaščito delovnih ljudi ter zvišali našo življenjsko raven, izpopolnili vsebino in povečaH možnost za izobraževanje mladine in zaposlenih, hkrati pa obogatili tudi naše kulturno življenje. Okrepili smo enotnost Jugoslavije kot socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti ter njeno neodvisnost in uspešno uveljavljali neuvrščeno zunanjo pohtiko naše države. Predvsem pa se je okrepila zavest delovnih ljudi o povezanosti in nujnosti krepitve boja za nadaljnji razvoj in uveljavitev samoupravnih socialističnih odnosov, za varovanje in zaščito samobitnosti in državne neodvisnosti, za vsestranski materialni, socialni in duhovni napredek Slovenije in Jugoslavije.
S sprejemom in uresničevanjem ustave, zakona o združenem delu, s še drugimi zakoni ter družbenimi dogovori in z organizirano dejavnostjo subjektivnih sil smo tako ustvarili razmere, da lahko delavci resnično v vse večjem obsegu razpolagajo s pogoji, sredstvi in sadovi svojega dela, upravljajo procese družbene reprodukcije in neposredno odločajo o svojih skupnih interesih. Hkrati pa smo s tem ustvarili tudi podlago za nadaljnjo revolucionarno preobrazbo družbenoekonomskih odnosov in socialistične samoupravne demokracije ter za celovit razvoj naše družbe.
Družbenoekonomski odnosi, kijih delavci oblikujejo na osnovi svojega in z drugimi delavci združenega dohodka ter gospodarjenja s svojim minuUm delom, o čemer samoupravno odločajo, postajajo tako družbenoekonomska podlaga za resnično osebno svobodo in razvoj njihovih delovnih in ustvarjalnih pobud. Samoupravna vsebina dohodkovnih odnosov postaja temelj za povezovanje vseh delov združenega dela, za samoupravno integracijo celotne družbe. Tako kontinuirano združeno delo daje stvarne možnosti za še učinkovitejše reševanje materialnih ter drugih življenjskih vprašanj slehernega delavca in družbe kot celote. Delavci in delovni ljudje se v tako opredeljenih odnosih že danes — še bolj pa se bodo jutri — zavedajo pomembnosti svoje vloge v procesu dela in pri ustvarjanju nove vrednosti, hkrati pa spoznavajo objektivno povezanost in soodvisnost sadov svojega dela in njegovih rezultatov z delom drugih združenih delavcev, kar krepi njihovo odgovornost pri upravljanju družbene reprodukcije in gospodarjenja s celotnim družbenim minulim delom, s tem pa tudi odgovornost za socialistični samoupravni razvoj naše celotne družbene skupnosti.
D.Ž.
»Najboljša leta sem dal Iskri«
Prijetna, pa hkrati tudi nehvaležna je dolžnost pisati o slovesu — o odhodu v pokoj enega izmed najvidnejših Iskrašev v minuli četrtletni zgodovini našega kolektiva. Prijetna zato, ker je že samo srečanje s tako osebnostjo, kot je Miloš Ajdačič, velik dogodek za vsakogar, nehvaležna pa zato, ker ostaja za takšnimi velikani dela v Iskri globoka vrzel, in takšen velikan Miloš Ajdačič gotovo je.
Dobila sva se v pisarni direktorja beograjske filiale. Že, ko sem se pripravljal na to srečanje, sem bil prepričan, da bom najmanj uro, ali dve poslušal „pre da vanje “ o zgodovini Iskre. Nisem se zmotil, čeprav se je pogovor sprva usmeril v vsakdan upokojenca prvi direktor Iskrinega predstavništva v Beogradu, poznejši strokovni svetovalec generalnega direktorja Iskre in svetovalec glavnega direktorja Iskra Commerce, se je že vživel v vlogo upokojenca. Z asluženo. Skoraj 25 let je Miloš Ajdačič opravljal vodstvena dela Iskrine kolonije v Beogradu in je tudi prvi zaoral ledino na tem tržišču.
Da, ledino. „Leta 1953 sem prevzel dolžnost direktorja Iskrinega predstavništva v Beogradu. Takrat, na tem začetku Iskrine prisotnosti na tržišču Srbije, smo poslovali v slabih razmerah. Del predstavništva je bil kar v mojem stanovanju, del pa v palači Albanija, v kateri smo imeli trgovino. Skupno nas je bilo zaposlenih 16 ljudi."
Sorazmerna temu je bila tudi prodaja — največ so prodali števcev, na področju telefonije pa le nekaj manjših central. Kljub prostorski utesnjenosti, majhnemu prodajnemu asorti-manu in številnim drugim problemom, pa je prav tisto pionirsko obdobje ostalo v najlepšem spominu mojega sogovornika. „Ko je bila „Iskra“ še majhna, smo dejansko vsi živeli kot družina. V Kranjsko tovarno sem vselej prišel kot domov, Kranjski Iskraši so nas Iskraše v Beogradu razumeli, razumeli so, da v takšnih pogojih ne moremo dosegati lepših rezultatov in da je že to, kar smo narediU, velik uspeh."
Tovariš Ajdačič se še spominja, da je bil v tistem času dobesedno „dekli-
ca za vse": direktor filiale, akviziter, projektant, ponudnik, nadzornik montaže, kolavdator in še kaj.
Sčasoma je Iskrino beograjsko predstavništvo dobilo nekoliko večje prostore v Takovski ulici, kjer so si uredili pisarno, prodajalno in celo montažno-servisni del. Povečalo se je tudi število zaposfenih.
Novi prostori pa so bili le začasni. „Dobro se spominjam, da smo prodajalno pregradili na več oddelkov, kljub temu pa se je nekako le dalo delati, saj
Miloš Ajdačič.
sem bil vedno zagovornik načela: čimveč ljudi mora biti na terenu, ne pa sedeti v pisarnah — prodajalec mora h kupcu, ne obratno."
Miloš Ajdačič skromno zamolči, da je imel prav on največ zaslug za formiranje in organizacijo prodajno-servisne mreže in montaže v Beogradu, ponosno pa se spominja na prodor Iskrine telefonije v vzhodni del Jugoslavije. Od leta 1963 naprej je Miloš Ajdačič deloval kot vodja prodaje telefonije, predvsem na področju javne telefonije v Srbiji, Vojvodini, Makedoniji in Kosmetu in ima izredne zasluge za to, da je Iskra to tržišče tudi osvojila. Zahvaljujoč izrednim poslovnim zvezam, dobrim poslovnim odnosom na tem območju, predvsem pa po zaslugi njegovih komercialnih in tehničnih sposobnosti, smo na področju javne telefonije poželi izredne rezultate. Na omenjenih tržiščih smo udeleženi več kot 50-odstotno,
„Dobro se spominjam, kakšen boj je bila Iskra, kakšen boj smo bili tukaj v Beogradu s tistimi, ki so se v jugoslovanski PTT skupnosti zavzemali za to, daje moč v Jugoslaviji montirati samo Ericksonove in Tesline centrale. Mnogo intervencij je bilo, končno pa nam je uspelo: postavili smo centrale v Beogradu, Svetozarevu, Mladenovcu, Arandelovcu, Čačku, Kragujevcu, Cupriji, Kraševcu, Leskovcu, Vranju, Ni&i, Negotinu, itd. Delaje bilo še in še in ga bo tudi v prihodnje še dovolj, kajti vse te centrale bodo postopno razširjali.
Za številne Iskrine uspehe na tržišču ožje Srbije pa imajo, kar je pogosto poudaril Miloš Ajdačič, velikanske zasluge vsi Iskraši v Beogradu in drugih mestih. Postopno so že tako utesnjeni prostori v Takovski ulici postali še bolj neprimerni. Prvi primernejši objekt je bila stavba na Obiliče-vem vencu, v nekaj zadnjih letih pa je Iskrina zvezda razprostranjena domala že po vsem Beogradu.
Kot je znano, imamo tamkaj zdaj že štiri prodajalne, dva servisa, številne pogodbene delavnice, itd. Eden izmed tistih, ki ima vsekakor največ zaslug za to, pa je gotovo Miloš Ajdačič.
„Najboljša leta sem dal Iskri", je ob koncu najinega prijetnega srečanja, najine .zgodovinske’ ure o Iskri, poudaril Miloš Ajdačič.
Lado Drobež
Razgovor o srednjeročni programski usmeritvi Industrije široke potrošnje
(Nadaljevanje s 1. strani)
dobijo tudi nekaj denarja iz združenih sredstev ZP Iskra.
Z zadovoljstvom so na tem srečanju ugotovili tudi, da je inoviranje v Široki potrošnji med prvimi v Iskri. Okrog 7 % izdelkov je starih pet let in le 20 % starejših od dve leti. V tako hitro inovacijsko dejavnost jih sili močna konkurenca na trgu in prilagajanje predpisom ter standardom. S tako hitro razvojno dejavnostjo sledijo razvoju tovrstnih izdelkov v svetu.
Obravnavali so tudi letošnji operativni plan, predvsem pa pregledali inovacijske dosežke v letu 1977 in nakazali pomembnejše inovacije v letu 1978.
V drugem delu pogovorov so govorili o ciljih vseh, tudi razvojnih prizadevanjih za proizvodnjo sodobnih, konkurenčnih in kakovostnih izdelkov. To velja posebno za področja, na katerih Iskra zaseda prvenstveno vlogo na jugoslovanskem trgu in za skupine izdelkov, ki jih z lahkoto tudi izvaža.
Ker je za mnogo zvrsti izdelkov naš domači trg premajhen, se poslužujejo mednarodne in domače delitve dela. Na tem področju ima Široka potrošnja že dolgoletne izkušnje in potek menjave se je pri marsikateri firmi razvil v pravo tehnično sodelo-
vanje in skupni razvoj izdelkov. To omogoča proizvodnim TOZD, da dosegajo velike, ekonomske serije v proizvodnji ter pri tem bogatijo tehnološko znanje, ker je s tem zagotovljen stik z najrazvitejšim tržiščem. Le na posameznih področjih tehnični napredek zaostaja, kar pa je odvisno zlasti od tega, kako globoko so posegli na tuje trge, bodisi kot izvozniki, ali kot kooperanti.
Obravnavali so vse veje proizvodnje v delovni organizaciji: področje rjave tehnike, TV sprejemnikov, gramofonov in mehanizmov, zvočnikov in zvočnih omaric, radijskih sprejemnikov, serijske in individualne ojače-valne naprave, transformatorje, antene in pribor, elektromotorje, mak in velike gospodinjske aparate. Za vsako zvrst so preanalizirali sedanje stanje, programsko usmeritev in možnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju.
V ta namen bodo v proizvodno opremo posameznih zvrsti v tem času tudi precej investirali. Za uspešno realizacijo pa bo treba misliti na nove lokacije proizvodnje in prestrukturiranje sedanjih proizvodnih programov. To bo TOZD omogočilo večjo specializacijo proizvodnje in s tem večjo konkurenčnost izdelkov.
F. Kotar
V	prvem že priobčenem članku smo poročali o nekaj splošnih kakovostnih karakteristikah barvnih televizorjev, s katerimi se srečamo na domačem tržišču, če gre za uvoz podobnih izdelkov in s katerimi se srečajo naši izvozniki na drugih tržiščih. Nekateri rezultati prav gotovo presenečajo.
Mi se štejemo v Jjgoslaviji med resne proizvajalce tako črno belih kot barvnih televizorjev. Za nadaljnji še uspešnejši razvoj na tem področju bi bilo vsekakor potrebno, da poznamo kakovostne karakteristike tako lastnih kot konkurenčnih proizvodov, da bi na osnovi tako zbranih podatkov lahko ukrepali.
Mi bi morali torej nujno poznati in zato stalno in sistematično ugotavljati zanesljivost naših izdelkov in to takih kakršni pridejo do kupca.
Z ozirom na posebnost naših proizvodov, ki so večinoma zelo komplicirani elektromehanski in elektronski izdelki moramo razen podatkov o končnih izdelkih, vsekakor redno in sistematično zbirati in ugotavljati podatke o kakovosti in zanesljivosti vseh sestavnih delov in predvsem samih elektronskih elementov.
Samo na osnovi takih podatkov se bomo morali tudi pri nas vsesti in dogovoriti o dejansko dosegljivem kakovostnem nivoju in to takem, ki bo konkurenčen v pogledi kakovosti in kot smo ga v politiki kakovosti začrtali.
Elektromehanske sestavne dele in elektronske elemente proizvajamo sami in kupujemo od drugih domačih in tujih proizvajalcev.
Za kompleten nadzor nad kakovostjo vseh tako lastnih, kot domačih in tujih proizvajalcev, bi bila potrebna velika sredstva, verjetno bi jih težko tudi zmogli.
Zato je verjetno najboljša pot ta, da za lastne ugotavljamo karakteristike in zanesljivost sami, za druge proizvajalce pa dobimo podatke z izmenjavo rezultatov.
S tem v zvezi že teče v Iskri akcija izmenjave rezultatov za elektronske elemente z FTL (Elektronski laboratorij šzedske vojske) in je v pripravi včlanitev v EXACT (Mednarodna organizacija za izmenjavo rezultatov za elektronske elemente). Ta izmenjava rezultatov bo prav gotovo terjala več naporov in vlaganj za ugotavljanje zanesljivosti in tipske preskuse.
Take organizacije namreč delujejo samo po principu izmenjave rezultatov in zahtevajo v zamenjavo odrejena števila rezultatov. Brez takih podatkov tako lastnih, kot dobljenih z zamenjavo si danes že težko zamišljamo poslovanje sodobne industrije, ki proizvaja elektronske in podobne izdelke.
Poglejmo še nekaj drugih podatkov, s katerimi so nam postregli na Productronici 1977.
ITT Schaub Lorenz je ugotovil za svoje TV, da je od vseh napak 20 % proizvodnih napak, v 30 % so odpovedali polprevodniki in v 50 % drugi sestavni deli in sklopi: upori, plošče, elektromehanični deli, plastični deli itd.
V	letih 1975/76 so ugotovili, da so vzroki za odpoved IC-jev naslednji: 54 % vseh zaradi napačne uporabe, 19 %zaradi Chipa, 19 % zaradi ohišja in 8 % drugih vzrokov.
Na podoben način, so z velikim trudom in z veliko stroški zbrali prav' vse, kar je potrebno za naslednjo s podatki utemeljeno trditev:
—	koncepti izdelkov in sestavnih delov imajo prekratko življenjsko dobo — se menjajo prehitro
—	število ocfciovedi zelo močno zavisi od samega koncepta izdelka, posebno pri polprevodnikih
—	preveč časa potrebujejo, da enkrat ugotovljene napake res odpravijo
—	pri leejih so razne odpovedi previsoke in tudi niso znani vsi vplivi okolja na pogostnost odpovedi
—	določeni proizvajalci sestavnih delov so značilni po tem,da se nekateri problemi stalno ponavljajo.
Prav gotovo teh nekaj trditev velja tudi pri nas v Iskri, čeprav nimamo tako sistematično zbranih podatkov. Vendar jih bomo morali imeti in naše informacije temu namenu tudi prilagoditi. Mi moramo v vseh naših organizacijah združenega dela in ne samo, recimo pri televizorjih, o katerih tokrat teče beseda, oblikovati in uvesti informacijski sistem, ki bo omogočal trajno spremljanje kakovosti vseh naših izdelkov in podvzema-nje ukrepov na podlagi sistematično zbranih in analitsko obdelanih podatkov.
Le težko si predstavljamo, kako brez takih informacij lahko na eni strani strokovne službe pripravljajo podatke, na drugi strani pa delavci in njihovi organi upravljanja dobijo ustrezne preglede nad situacijo, ki jim omogoča pravilno odločanje.
Mi proizvajamo tudi druge elektronske izdelke za široko potrošnjo. Verjetno bomo lahko plasirali naše izdelke in predvsem neodvisno od nihanj na tržišču le, če bomo delali dobro in predvsem bolje kot naši tekmeci, ki jih tudi v Jugoslaviji ni malo. Zato bomo morali in to prav gotovo, več kot doslej posvečati pažnjo kakovosti naših izdelkov in s tem v zvezi preskusom, tipskim preskusom in ugotavljanju življenjske dobe ter na osnovi teh organizirati izboljšanje kakovosti na višji nivo.
Visok nivo kakovosti izdelkov pomeni tudi dalj časa proizvajati in prodajati isti artikel ter pridobljena sredstva vložiti v temeljiti razvoj novega izdelka, ki bo „gotov" in temeljito pripravljen, ko bo čas zanj prišel.
In ne na zadnje, kakovost izdelkov je še vedno prisotna, ko smo na ceno že zdavnaj pozabili.
Lotar Kozina
Posnetek s slovesnosti ob uradni otvoritvi nove Iskrine trgovine v Beogradu (K članku na 3. strani).

ISKRA COMMERCE
pogovor z milanom loparnikom
VELIKA ODGOVORNOST KOMUNISTOV
»Nobene organizacije, pa tudi Zveze komunistov ne, ni moč meriti po delu enegt od članov, pa čeprav je to predsednikuje začel pogovor novi sekretar sveta Zveze komunistov v Iskri Commerce Milan Lopamik. Podobno kot v intervjuju s predsednikom sindikalne organizacije v IC Jožetom Oblakom - objavili smo ga v prejšnji številki našega tednika -, Je svei zuruzevai le uuzk iz Lj ubija-smo tudi njemu zastavili več vprašanj, zlasti o minulem delu in načrtih za ne> OOZK in aktivi Z K po filialah pa v prihodnje.	to delo niso bili vključeni. Prepuščeni
Najprej smo se dotaknili dela Cge ZK v Iskri Commerce, novi svet so bllisaiTum sebi m terenu, snovnih organizacij ZK v Iskri Com- pa se »h jx> striktno držal.
{fierce. Za ta odgovor bi bil seveda „ . .
°°9 pristojen dosedanji sekretar sveta , . ,,sna PaJe va.sa fP105”3,°,cei?
Jernej Kuharič, ker pa smo o delu dela članov ZK v mmulem obdobju?
Zveze Komunistov v času njegovega Iskrmi delavci’ zlastl Pa komunisti, mandata dosti pisali, smo za oceno se. še vedno Premal° zavedamo, minulega posl«
Vega sekretana.	-------
»Kot član sveta ZK Iskre Commer- Pog1^61 m zborih delovnih ljudi ce in dosedanji sekretar osnovne orga- sprejemamo najpomembnejše samo-	.
r,rjr J	..P upravne akte, zal pa delavci na teh seveda so, tako kot povsod. Po-
niž acg e, predsednike aktivov pa vabimo na seje sveta. Znano je, da ima svet petčlanski sekretariat. Njegova naloga je, da spremlja izvajanje programa, stališč in sklepov sveta ter da s svojimi sklepi vzpodbuja osnovne organizacije in aktive.
Naj neposredno odgovorim na vprašanje: organiziranost ZK v IC ocenjujemo kot dobro in kot dosti boljšo kot v minulem obdobju. Takrat je svet združeval le OOZK iz Ijublja-
Kako ocenjujejo sedanje delo komunistov v filialah IC po Jugoslaviji.
Odkar sem postal sekretar, sem bil le na enem sestanku zunaj Ljub-
MiTo ™o7imPa”
Vega sekretaija J P ar no novih družbenoekonomskih odnosov, da dobro delajo.	Nova Iskrim trgovina je prav gotovo med mjkpšimi v Beogradu.
»Kot član svetaZK Iskre Commer- Fo^te: ™ zborih delovnih ljudi	Obstajajo tudi kakšni problemi po	nosti Z K in drueih družbeno nnHti? nistov največ pozornosti namenili rezul.
"tL so, «ak= k„, P„™d. po.	«- ^0^. «=„=,» *
hhko to delo ocenim kot zelo dobro	zborovanjih	premalo aktivno sodelu-	dobno kot doslej pa jih	bomo	tudi
Sam svet je imel v minulem mandat-	M°- m!iyce bl ™frab vzpodbuditi k	poslej sproti reševali.
Pem obdobju 14 sestankov, na katerih tvornejšemu sodelovanju, tako pri	Torej, v mtenjuju sva prišla do
Je obravnaval tekočo problematiko ustavljanju m obravnavanju kot pri dela sveta ZK IC v prihodnje. Delno družbeno-političnega in gospodarske-	sprejemanju	vseh aktov. Moti me ta	sva o tem že spregovorila, kakšni pa so
8a življenja v Iskri Commerce, se do-	neaktivnost	in sem jo v minulem	še drugi načrti?
delovne organizacije v letu 1978.
Najprej se moram povrniti k problemski konferenci. Takrat smo na njej med drugim zapisali tudi to, da bomo vso skrb namenili racionalnemu gospodarjenju z družbenimi sredstvi, kadrovski problematiki, samoupravni organiziranosti in delegatskemu sistemu, organiziranosti in akcijski sposob-
83 življenja v Iskri Commerce, se do-8pvarjal o usklajevanju posameznih ^cij z osnovnimi organizacijami ZK, tadflcatom, mladino in Zvezo borcev *Pr spremljal izvajanje političnih in j^užbenih akcij, sprejetih na ravni ^ajevne skupnosti, občine in republik. Zlasti pa bi opozoril, da smo Komunisti v Iskri Commerce namenih Posebno pozornost razpravam o osnutku Zakona o Združenem delu in Poznejšemu prilagajanju samoupravah aktov temu dokumentu.
Čeprav smo bili nadvse delavni, pa rle{\im, da bi lahko naredili še več, saj 1 .hi lahko še bolj tvorni pri obliko-anju novih družbeno-ekonomskih nosov, ki nam jih narekujeta ustava zmcon o združenem delu.“
katerih?<“*te ° ^e*n* pasivnosti ne-
»Ne bi je mogel označiti s pasivnostjo. Gre bolj za specifičnost našega uela, torej za specifičen položaj Iskre
'-ommerce v ZP Iskri, ki smo dobesed- obdobju kot predsednik delavskih 3° prisiljeni čakati na to, katere tržne svetov, gospodarskih komisij ah pa uinkcije nam bodo zaupale Iskrine zborov delavcev in drugih teles veliko-
P*°izvodne temeljne organizacije, krat kritiziral. Pri vsem tem je morda preselila se je v druge prostore _ inje
d*i=P^n„b,n„ih„ p,ŽL”^Si- pS<£ji	d
tanca g t° Prob,emd(a konfe- vloge samoupravljalca, kot delavci v	£VO med naJfePš™i v
Vsekakor. Na njej smo sprejeh šte- ^hfMs^Sruktura Sosti^sT^ PriPravila projektantka Jasn? Mišič -,l na pomembna stahšča. Med njimi Kvantikaci)ska struktura dosti višja. Sc Malovrhova iz sektoria Marketi™ v
loen an lKl j1 ?aatavJbLna; delavcih.	grajsko podjetje za restavriranje, kon-
Kako pa ocenjujete sedanjo organiziranost ZKv Iskri Commerce?
nih organizacij itd. Obširno sem tudi že spregovoril, da bomo še naprej tvorno sodelovah pri uresničevanju Ob koncu najinem pogovora le še Zakona o združenem delu, ena naj- tole vprašanje: kako organkacna pomembnejših letošnjih nalog pa bo zveze komunistov sodeluje z drugimi spremljanje m uresničevanje sklepov družbenopolitičnimi ormnizacSami’ kongresov zveze komunistov Slovenije	9
in Jugoslavije. Seveda ne bomo miro- Vsa aktivnost ZK je tesno povezavah tudi v predkongresnem obdobju, na z delom drugih družbenopohtičnih Poleg tega so, glede na novo organizi- organizacij, zlasti sindikata, zato je, ranost Iskre Commerce, pred nami vsaj po mojem mnenju, neumestno go-vohtve v nove samoupravne organe - voriti o boljših ah slabših rezultatih, o te bodo prihodnji mesec - ena od boljšem ah slabšem sodelovanju, pač nalog zveze komunistov pa bo prav pa izključno le o družbeno-pohtični evidentiranje kandidatov v te organe. aktivnosti vseh.
Vsekakor pa bomo člani zveze komu-	Lado Drobež
Nova Iskrina trgovina v Beogradu
Milan Lopamik.
Od prejšnjega tedna ima naše zdru ženo podjetje v Beogradu še eno svojo prodajalno — tokrat že četrto. V Ulici Maršala Tolbuhina, v eni od najbolj reprezentativnih zgradb, so namreč odprli že četrto Iskrino trgovino v našem glavnem mestu. V njej bodo prodajali celovit proizvodni program Iskrinih temeljnih organizacij, zlasti pa izdelke široke potrošnje in profesionalne tehnike.
Iskrina trgovina je dobila prostore v nekdapji sodobni servisni delavnici Iskrinih izdelkov široke potrošnje — presehla se je v druge prostore
nov dinarjev, v prihodnjem letu pa naj bi se predvidoma povečala še za nadaljnjih 10 milijonov.
Z otvoritvijo nove, sodobne trgovine v Beogradu, je temeljna organi-zacija Domači trg v Iskri Commerce začela uresničevati dolgoročni razvojni program gradnje in razširitve trgovske mreže na območju ožje
Srbije. Že v kratkem načrtuje namreč otvoritev tudi novih prodajnih in servisnih prostorov v Kraljevu in Kragujevcu ter razširitev trgovine in servisa v Zaječarju. Skupna naložba v vse štiri omenjene objekte, to je v trgovino v Beogradu ter trgovino in servise v Kralje vu, Kragujevcu in Zaječarju, bo veljala več kot milijon dinarjev.
AVTOMATIKA
°go, da bomo v prihodnje dosti bolj Premijah moralno-polirične kvahtete °dilnih in vodstvenih delavcev ter e lave e v v zunanjetrgovinskih pred-avništvih .ter v drugih dislo-jranih obratih. Zavzeh smo se za ■Ptornembo obstoječe kadrovske j k*ure, hkrati pa si bomo priza-, evali, da bo na ta delovna mesta andidirak) čim več članov Z K. Na področju smo v preteklosti pre-alo štorih, zato je skrajni čas, da vse tg ePe» sprejete na problemski konfe-nci dosledneje izvajamo. Te sklepe sprejele tudi vse osnovne organiza-
,Sla-
Kot je znano, imamo v IC osnovne
zervacijo in dekorativna dela vija“.
Prodajni prostori v d\eh etažah merijo skupno 185 nv* V njih je 5 zaposlenih, poslovodja Iskrine pro
organizacije Zveze komunistov v vseh KnT’	• .v" - T"
temeljnih otganmeph m . delovni .
skupnosti skupnih služb, hkrati pa tudi v filialah Niš, Banja Luka, Beograd in Maribor. Aktive zveze komunistov imamo v drugih filialah. Delo teh organizacij in aktivov usklajuje svet zveze komunistov Iskre Commerce, v katerem so zastopane vse naše osnovne družbenopolitične orga-
Obihčevem vencu v Beogradu Radi-voje Tomič — Cano.
Prodajalna je skoraj v samem središču mesta, zato upravičeno pričakujejo, da bo izpolnila predvidevanje in da jo bodo beograjski kupci radi obiskovah. Že za letos predvidevajo,
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN ZA SKUPNO PORABO
Delavci delovne organizacije Iskra—Industrija za avtomatiko so se z referendumom odločili za sklenitev omenjenega sporazuma. Za sprejem se je izjavila velika večina delavcev v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb in sicer:
—	v TOZD TELA 73,5 % vseh delavcev
—	v TOZD SVN 71,7 % vseh delavcev
—	v TOZD ELA 55,7 % vseh delavcev
—	v TOZDTNN 50,8 % vseh delavcev
—	v TOZD Orodja 75,6 % vseh delavcev
—	v TOZD Inženiringi 77,1 % vseh delavcev
v TOZD PCT 72,3 % vseh delavcev
prejele tudi vse osnovne organiza- osnovne družbenopolitične orga- da bo znašala prodaja okoli 16 milijo- - v TOZD PCT 72,3 % vseh delavcev	J
bUŠAN ŽEUEZNOV:
— v delovni skupnosti 86,6 % vseh
delavcev
S tem so bih podani pogoji za podpis sporazuma, katerega so pooblaščenci, (iz vsake TOZD in DSSS po dva) določeni na zborih delavcev podpisah. Ob tej priložnosti je zbranim spregovoril v.d. glavnega direktorja Stane Preskar. Izrazil je zadovoljstvo in obenem povdaril, kako pomemben je podpis oziroma sprejetje samoupravnega sporazuma za delovno organizacijo, .žakorakali smo v leto,“ je nadaljeval, „ko bo potrebno pripraviti vrsto samoupravnih sporazumov; med drugimi sporazum o združitvi v delovno organizacijo, o ureditvi medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo in druge. Da bomo vse to uresničili in se na nivoju Avtomatike sporazumeli, pa bo potrebno še veliko zdrave pameti in dobre volje."
Omenieni samoupravni sporazum bo objavljen v posebni tiskani izdaji.
S.D.
yr -'Takratnemu slovenskemu ministru za industrijo sem po-QL0bneje opisal tudi našo dolino, ki ji je narava dala tudi dobre rarnbne oblike, vendar meje minister prekinil z besedami: Po"Ve> Žumer, napak, ki so jih delali kapitalisti, mi ne bomo havljalj. Mi bomo gradili industrijo, ki bo delavskemu razredu dala, za gradnjo takšnih „grajzlerij" pa nikakor nismo. ' usal sem ga prepričati o naši zamisli in potrebah, vendar pa vgn.la Prekinil njegov pomočnik, ki je začel govoriti o načrto-Dov 9'tPHtib naše industrije, o petletki, nakar je minister spet tj?j2e* besedo in mi dejal, da sem pač morda malo preveč sfana-dg lian lokalpatriot in da se bom že moral pomiriti z dejstvom, bvi!l vse9a te9a' kar smo predlagali za našo dolino, ne bo nič. 0dv * 56,71 tud'' ^ ie bila takrat potem moja sleherna beseda ep. vendar pa sem ob slovesu dejal: su"bahko vama povem, da bo, preden bo končana prva sloven-|™.betletka, po vseh slovenskih grabnih več industrije kot kdaj-lati V P^teldosti- Kajti Slovenci hočejo delati in morajo de-
j (Resnici na ljubo pa je pri vsem tem treba povedati, da je fretL- rat minister za industrijo prav. To so bili časi po vojni, 4le® Je bilo začeti z gradnjo težke, bazične industrije, ki naj bi go °mogočila nadaljnjo industrializacijo naše dežele in tudi nistr ^rski sistem je bil precej drugačen od današnjega: admi-io jn^lvn' socializem, ko se je v bistvu šele začela socializacija Vsg dustrializacija pri nas. Seveda je danes, po tridesetih letih, drugače in naš samoupravni socializem, delavsko 0bm(vP-aVljanie' Pc>bcentrizem in pomoč razvoju manj razvitih °cij, skratka, naša današnja gospodarska politika je narav
na na drugače, vendar bi brez predhodnih obdobij, tudi administrativnega socializma in petletke ne prišli do te stopnje, na kateri smo danes. Toliko zaradi zgodovinske objektivne resnice. Op. p is.)
Sicer pa mi moje prizadevanje za gradnjo tovarn po slovenskih grabnih ni dalo miru in tako sem v celoti pustil za seboj večje sledove pri gradnji tovarn in objektov v Kočevju, Ložu, Žireh, Cerknem, Idriji itd.
Zgodba o Železnikih pa se je nadaljevala tako, da so sklicali pri nas sestanek aktiva, na katerega je prišel delegat z okrožja in nam razložil, da v Železnikih ne more biti industrije, ker je kraj preveč odmaknjen. In našemu aktivu je bil izdan ferman, da naj več ne ženemo svoje zadeve o industrializaciji naprej. Po njegovih besedah bo Selška dolina dobila na Češnjici lesnoindustrijski obrat, medtem ko naj bi v Železnikih gojili sadjarstvo in kmetijstvo.
Seveda z vsem tem ni bilo pri nas prav ničesar rešenega. Vendar pa sem že pred sestankom aktiva sam oskrbel 12 strojev m se ukvarjal z zasebnim delom. To je bilo lesnoindustrijsko delo, ki sem ga hotel opravljati v občo korist, čeprav je bila moja stroka kovinska, bil sem namreč strojni ključavničar z nekaj prakse v industriji.
In ko smo zdaj torej prejeli ukaz, da ne smemo začeti s ustim, kar smo želeli, so bile seveda stvari postavljene na glavo. Ustajalo je se dalje odprto vprašanje, kako bomo živeli v naši dolini, naprej. Jaz sem bil sicer takrat zaposlen v Kranju in nekega dne me je v Kranju Miran Košmrlj opozoril, češ, pa odpri svojo obrt v Železnikih, če ne gre drugače. Vendar sem mu odvrnil, da sem se kot udeleženec NOB in član partije boril m se se borim za enakopravnost in da nimam niti najmanjšega nagnjenja, da bi ponovno začel z delom privatnega kapitalista, temveč se bom potrudil poiskati druge možnosti za svojo in našo^ zamisel, če še le kje obstojajo. Tako sem prišel do zaključka, da bi bilo morda najbolje ustanoviti proizvodno zadrugo, ki ima nedvomno oblike socialističnega gospodarstva. Vanjo sem nameraval vključiti vse tiste svoje nekdanje delavce in vsi so vstopili vanjo. Tako smo 27; aprila 1946. imeli ustanovni občni zbor proizvodne zadruge v Železnikih in ustanovili komunalno proizvodno zadrugo v Železnikih, kljub vsem nasprotovanjem, da bi v našem kraju začeli z industrijsko proizvodnjo.
Seveda pa je naša, na novo ustanovljena zadruga, imela takrat v našem strogo planskem in administrativnem gospodarstvu zelo nizek prioritetni položaj. Kljub temu smo torej začeli z delom in proizvodnjo. Po znancih in zvezah mi je uspelo, da seje naša dejavnost razgibala in da je naše podjetje napredovalo pa čeprav takrat nismo prejeli nikakršne pohvale ali vzpodbude niti z občine, niti z okraja, niti z okrožja ali z republike.
Tako smo torej začeli v Železnikih s proizvodnim delom v Kovinarski produktivni zadrugi z izdelovanjem kovinskih izdelkov in pisarniške opreme pod imenom NIKO Železniki.
IZID REFERENDUMA"-86,6% »ZA«
Izid referenduma o sklenitvi samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo, samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v delovno skupnost skupnih služb in pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo.
Delegati delavskega sveta delovne skupnosti so na 4. izredni seji v okviru dnevnega reda poslušali poročilo člana komisije za izvedbo referenduma tov. Janke Lazarevič o izvedbi in rezultatih omenjenega referenduma. Delavci delovne skupnosti so glasovali v treh volilnih enotah:
—	finančno-računovodsko področje, organizacijsko-kadrovsko področje, sekretariat in vodstvo delovne organizacije,
—	razvojni inštitut,
—	komercialno področje;
Za sklenitev samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo je glasovalo 88,8 % delavcev, kar pomeni, da je odločitev o sklenitvi sprejeta z večino glasov.
Glede sprejema samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v delovno skupnost in pravilnika o osnovah in merilih za dehtev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo je za sprejem glasovalo 85 % vseh delavcev. Komisija je ugotovila, da je tudi ta odločitev sprejeta z večino glasov.
V nadaljevanju so delegati sprejeli Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o uporabi vozil za službena potovanja in povračilih potnih in drugih stroškov. Pravilnik je bil predhodno v javni obravnavi in se uporablja od 1. 2. 1978 dalje.
Sklepali so tudi o višini regresa, višini jubilarnih nagrad ter oblikovanju sredstev regresa za letni dopust v letu 1978 ter sprejeli:
1.	višina regresa za prehrano v letu 1978 je 365 din
2.	višina jubilarnih nagrad je:
—	za 10-letno delo 2.734 din
—	za 20-letno delo 4.100 din
—	za 30-letno delo 5.468 din
3.	višina sredstev za regres za letni dopust znaša 2050 din na zaposlenega.
Višina omenjenih sredstev je v skladu s sindikalno listo 1978 in v skladu s pravilnikom o osnovah in merilih za dehtev sredstev za OD in za skupno porabo.
Š.D.
Podpora kandidaturi
Dnevni red sestanka konference osnovne organizacije sindikata delovne organizacije Iskra-Industrija za avtomatiko, ki se je sestala 6. t. m., je vseboval le dve, a pomembni točki:
—	obravnava in potrditev kandidature tov. Staneta Preskarja za glavnega direktoija,
—	poročilo o poteku občnih zborov osnovnih organizacij v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti
Delegati so obravnavali pismena mnenja družbenopolitičnih organizacij temeljnih organizacij in delovne organizacije (svet Z K, KK ZSMS) in na tej osnovi sprejeli naslednja sklepa:
—	družbenopolitične organizacije Iskra—Industrija za avtomatiko v celoti podpirajo kandidaturo tov. Staneta Preskaija, dipl. ing. za glavnega direktoija delovne organizacije Iskra—Avtomatika. Imenovani v celoti izpolnuje vse pogoje razpisa, vključno tudi moralno-politične in moralno-etične kvahtete
—	v najkrajšem možnem roku pa mora predložiti delavskemu svetu industrije program dela in razvoj de-
lovne organizacije in program samoupravne organiziranosti delovne organizacije kot celote.
Na osnovi poročil o poteku občnih zborov osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah in sicer: v TOZD SVN, TOZD ELA, TOZD Napajanja in TOZD Inženiringi zborov še ni bilo. Preostale osnovne organizacije so na občnih zborih preučile delo v preteklem letu, sprejele letni delovni in finančni načrt, potrdile kandidacijsko listo novih članov IOS in obravnavale sporazum o oblikovanju delegacij in evidentiranju kandidatov za delegate v skupščinah DPS in SIS.
Da bi delo konference lahko nemoteno potekalo, so delegati sklenili, da morajo biti do 15. 2. vsi občni zbori DOS zaključeni. Določili so tudi datum volilne konference, ki bo 6.3.78. Do takrat pa morajo vse osnovne organizacije pripraviti program dela za tekoče leto. Le-ti bodo predstavljali osnovo za sestavo programa dela konference sindikata delovne organizacije.	š.D.
^INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
Pomembnejši dogodki
Samoupravna in poslovna aktivnost je bila v zadnjem času zelo dinamična. Sprejemah in sprejeli smo smernice in naloge za realizacijo SR plana 76—80 v letu 1978, prijavili pravilnike o
osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter začrtah osnove dohodkovnih povezav med TOZD v DO. Ob tem je bilo delo komunistov in sindikata aktivno, medtem ko mladina zbira moči za novo pomlad.
1.	Smernice in natoge za realizacijo SR plana 1976—1980 v letu 1978
Plan je bil izdelan in sprejet v vseh TOZD in v DO. V začetku februarja je bila na delavskem svetu DO potrditev plana DO, ki s plani TOZD daje celoto samoupravne in gospodarske aktivnosti v letu 1978. Pred samoupravnimi organi so predlog plana obravnavale organizacije ZK in sindikata, ki so k njegovi vsebini prispevale svoj delež. Pomembnejša vsebina plana in njegova ocena je naslednja:
vsklajevanje planskega osnutka in predlog plana je potekalo po določenih principih, ki so jih predlagali poslovni organi in strokovni delavci, kateri so v skladu s širšo družbeno •usmeritvijo, to je z resolucijo o druž-beno-ekonomskih gibanjih v SR Sloveniji in stališči sindikata, ter v skladu z zakonom o združenem delu in zakonom o planiranju.
Bistveni del teh napotil se nanaša na pridobivanje in delitev dohodka v smislu dobrega gospodaijenja ter zagotavljanja sredstev za razširjeno reprodukcijo, kot podlagi za pridobivanje večjega dohodka in osebnih dohodkov. Pri vsklajevanju plana se je uveljavil reahstičen pristop, čeprav nekaterih kategorij oz. efementov poslovanja plansko ne obvladamo v celoti zaradi nove vsebine planiranja, neusklajenosti naših odnosov s svobodno menjavo dela, nedodelanih določil vsebine zakona o združenem delu, novih odnosov v procesu sporazumevanja in izredne dinamičnosti v izgrajevanju novih družbeno-ekonom-skih odnosov.
Obseg poslovanja se povečuje za 27 % tako, da znaša vrednost proizvodnje že 935 milijonov din. Celotni dohodek je zaradi visokega deleža izvoza manjši in z vrednostjo 790 milijonov din, narašča s stopnjo 26 %.
Visok delež izvoza v celotnem prihodku nam omogoča še nadaljnje šiijenje obsega poslovanja, hkrati nam pa pomeni slabšo akumulacijo. Gibanje materialnih stroškov ni v celoti v skladu z dogovorom in sprejeto resolucijo SR Slovenije, saj porabljena sredstva naraščajo s 30 %, to je za 3 % hitreje od celotnega prihodka, namesto 2 % počasneje. Skupna 5 %-na prehitra rast stroškov zniža dohodek za 14 milijonov din. Naraščanje dohodka s stopnjo 25 % je zelo pozitivno, vendar premajhno glede na rast celotnega dohodka in rast osebnih dohodkov, ki v masi naraščajo za 18 %. Masa osebnih dohodkov narašča za 7 % na račun povečanega števila zaposlenih, a dejansko povečanje povprečnih bruto osebnih dohodkov na zaposlenega znaša le 11 % v primerjavi na prejšnje leto. Spoznanje,dane smemo, vsaj glede na planiran celotni dohodek in stroške, vseh skladov porabiti zgolj za osebne dohodke je doprineslo, da smo planirali 40 miljo-nov skladov, kar je za 30 miljonov pod predvidevanji srednjeročnega plana za leto 1978. Skladi v višini 40 miljonov din nam omogočijo formiranje poslovnega sklada za lastno razširjeno reprodukcijo v višini 13 miljonov din, vendar je to izredno malo glede na interne potrebe in investicijske plane. Ocenjeno je, da je plan za leto 1978 realen, zadovoljni smo lahko s posameznimi stopnjami rasti, razen nizke stopnje akumulativ-nosti in pomanjkanjem sredstev za financiranje predvidenih investicij. Plan investicij zajema nadaljevanje začetih, to je Potenciometrov, ME, Polprevodnikov in še nekaterih manjših, nova vlaganja v Elektrolite, Magnete in SEM, izvajaje sanacije v Keramičnih kondenzatorjih ter izvedbo investicij iz naslova inovacij v Feritih, Keramiki, Uporih, Keramičnih kondenzatorjih in Polprevodnikih.
Indeksi prikazujejo povečanje obsega glede na oceno leta 1977. Vrednost je prikazana v 000 din. Kot pomembnejši podatek velja tudi planiran obseg združevanja sredstev za investicijske naložbe v višini 29 milj. din.
K številnemu delu plana je bil sprejet tudi plan samoupravnih in poslovnih aktivnosti, ki naj s svojo vsebino zagotovi realizacijo plana in vpliva na večanje akumulativnosti in investicijsko sposobnost. Ta se nanaša na na-daljno normativno dejavnost s po-, dračja dohodkovnih odnosov, zniževanje materialnih stroškov, sprotno in ažurno spremljanje poslovnih rezultatov zlasti pa gibanje stroškov, dohodka, izvoza in osebnih dohodkov; združevanje kratkoročnih in dolgoročnih sredstev, sanacijo zalog, gibanje sredstev za osebne dohodke, vzpostavljanje ustreznih dohodkovnih povezav s kupci in dobavitelji in na doslednejše spremljanje uspešnosti investicijskih naložb. Plan vseh zgornjih aktivnosti ni zgolj parola, saj so za njegovo realizacijo zadolženi posamezniki in odgovarjajoče službe, vsebuje pa tudi konkretizacijo nalog, to je kakšen rezultat mora prinesti posamezna akcija oziroma aktivnost.
2.	Pravilniki o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Tako kot v vseh OZD smo tudi znotraj naše DO pristopih k nadaljevanju izgrajevanja dohodkovnih odnosov in sicer s področja dehtve sredstev za osebne dohodke. Skupni samoupravni sporazum, ki smo ga sprejeli že leta 1977 vsebuje enotne osnove in merila delitve dohodka in formiranja sredstev za osebne dohodke. Ta SS je bil osnova pri izdelavi pravilnikov po TOZD, pri čemer so posamezne TOZD med seboj sodelovale pri njegovi pripravi. Tak način dela predstavlja možnost, da z povečanimi napori vseh pozitivnih dejavnikov, pričnemo enako delo vrednotiti enako ter v odvisnosti od rezultatov dela.
Pozitivno usmerjene vsebine posameznih pravilnikov pa v vseh sredi-
nah niso naletele na plodna tla. Za to so subjektivni in objektivni razlogi. Po eni strani še ne dojemamo nove vsebine odnosov, po drugi pa radi ohranjamo stare odnose in obstoječa stanja, predvsem iz nevednosti in bojazni pre d novostmi. Potre bno pa je povdariti, da vsebina z zakonom naloženih dohodkovnih odnosov s področja pridobivanja in dehtve dohodka in osebnih dohodkov ni enostavna ter terja visoko mero družbene 'zavesti in odgovornosti. Za nadaljnje delo na področju razvijanja in uveljav-Ijaja novih odnosov se v vseh sredinah formirajo ustrezne komisije.
Dosedanje delo na tem področju je v vehki meri vključevalo večino zaposlenih, venda*r si moramo dosledneje prizadevati za tak način dela, ki bo s svojo vsebino pritegnil vse zaposlene, ki bodo tako neposredno vplivali na oblikovanje normativne dejavnosti in s tem vplivali na to, da bomo sprejete samoupravne akte dosledno izvajah.
Če se bo v praksi dogajalo, da bomo eno pisah, drugače pa delah, nismo naredih dovolj oziroma bo škoda večja od koristi.
3.	Samoupravni sporazum o združevanju v DO pomeni napredek pri našem združevanju dela in sredstev.
Sam sporazum terja še nadaljnje izgrajevanje dohodkovnih odnosov,, zlasti še na področju pridobivanja j skupnega prihodka in skupnega dohodka. Ustrezne zasnove takih odnosov se oblikujejo med Keramiko in Upori in Keramiko in Keramičnimi kondenzatorji. V pripravi je nov samoupravni sporazum, ki bo urejal odnose med TOZD in skupnimi službami. Od tega SS pričakujemo, da bo omogočil delavcem delovne skupnosti, da bodo poštah enakopravni z delavci v TOZD., Na drugi strani pa mora njihovo delo ustrezno prispevati k pridobivanju dohodka. Vsa omenjena poglavja naše aktivnosti niso edina so pa pomembna tako, da so bila obravnavana na organizacijah ZK in sindikata. Delo ZKin sindikata je s svojo aktivnostjo prispevalo velik delež k oblikovanju ustreznih pristopov in izhodišč in omogočilo enotno akcijo vseh dejavnikov znotraj TOZD in DO. Posebno pozitivno je spoznanje, da se stališča in akcije DPO uveljavljajo preko samoupravnega sistema.	o.Z.
INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV, NOVA GORICA
TOVARNA GENERATORJEV IN ELEKTRONIKE
Z občnega zbora sindikalne organizacije
Pred nekaj dnevi so se zbrali delegati samoupravnih delovnih skupin tovarne generatorjev in elektronike v novogoriški Avtoelektriki na rednem-občnem zboru sindikalne organizacije te TOZD. Zbranim delegatom, ki so zastopah 9 samoupravnih sindikalnih skupin, je podal dosedanji predsednik Franc Stanta poročilo o delu sindikalne organizacije v preteklem letu.
V svojem poročilu se je dotaknil tudi uveljavljanja nove vsebine samoupravnih odnosov TOZD in nalog na področju razporejanja dohodka in osebnih dohodkov. Poudaril je, da je prav sindikat vse to aktivno spremljal, čeprav so bile novosti dostikrat težko razumljive, to pa zaradi časa, ki ga je določal zakonski rok.
Na zboru so sprejeh tudi obširen program dela, v katerem so si naložih za osrednjo nalogo nadaljnji prispevek k uresničitvi zakona o združenem delu.
ment proti minulemu delu. Sklenili so, da se bodo zavzeh, da se čimprej opredeh minulo delo kot sestavni del novih odnosov na področju nagraje’ vanja po delu.
Uveljavljanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu je v sedanjem času tesno povezano s sklepanjem in sprejemanjem samoupravnih sporazumov in drugih temeljnih aktov, kot predvideva zakon o združenem delu. Pri tem se ne bodo sprijaznili s formalističnimi pristopi, ki bi samo olepšah sedanje dokumente. Zavzeh se bodo, da bodo pri oblikovanju samoupravnih aktov sodelovah vsi delavci iz proizvodnje ter, da bodo vse formulacije samoupravnih aktov napisane v razumljivi besedi, prodorne za vse strukture delavcev,'saj bodo le tako imeh vsi zaposleni občutek enakopravnega položaja pri razvijanju in ocenjevanju samoupravnih aktov.
Vsem delavcem te TOZD je jasno, da so v fazi spreminjanja samoupravnih in družbeno ekonomskih odnosov, saj le-ti v bistvu določajo položaj delavcev in spodbujajo ustvarjalnost zaposlenih. Zakon o združenem delu je brez osnovne organizacije sindikata neuresničljiv. Sindikat je kot organizacija delavcev odgovoren, da se vsebina zakona dejansko uveljavi, pri tem pa morejo vsi zaposleni nastopati še kot, neposredno vključujoči se dejavniki v samem procesu samoupravnega odločanja.
Vsi se bodo zavzemah, da bo osnovna organizacija sindikata vsepovsod, prisotna z aktivno udeležbo svojih članov, pri razvijanju novih odnosov. Posebno skrb bodo posvetih izdvojitvi najpomembnejših političnih nalog, kar je pogostokrat še problem in to s težnjo, da se bodo zanje zavzemali vsi delavci. V akcijah in programih bodo stvari zasnovali konkretno z jasno določitvijo ciljev nosilcev in rokov.
Nasploh pa zakona o združenem delu ni mogoče uresničevati, če ga sindikalni delavci dobro ne poznajo. Zavzeh se bodo tudi zato, da bo vsak sindikalni delavec dobro proučil zakon, pri čemer je najpomembnejše, da se dokopljejo do bistva vsebine družbenoekonomskih odnosov, v katerih se zrcah položaj delavcev v združenem delu.
Na zboru so nadalje ugotovih, da je vehko nejasnosti okoh minulega dela, kar ponekod izkoriščajo, kot argu-
Pra.v tako se bodo zavzeh za podrobnejšo določitev oblik in stopenj odgovornosti vseh zaposlenih, zlasti pa odgovornosti za opravljanje samoupravnih, pohtičnih in vodilnih funkcij. Zavzeh se bodo za uveljavljanje raznih obhk usposabljanja, ki bi zadostil vsem izobraževalnim potrebam, od posameznih funkcionalnih znanj, pa vse do možnosti globjega teoretičnega poglabljanja. Na tem področju bodo naredili vse, da zaživijo klubi samoupravljalcev, ki so pomembna obhka organizirane akcije delavcev.
Nekaj planskih podatkov:
ISKRA
Štev. 6- 11. feb. 1978
	Fiz. obs.	proiz.	CP		Izvoz		Dob.		Število
	vred.	ind.	vred. ind.		vred. ind.		vred. ind.		zaposlenih
IEZE	935.396	127	790.248	126	255.586	141	382.370	125	3.179
Elektrol.	44.610	145	49.282	127	6.156		17.173	115	170
Feriti	78.100	135	85.000	131	15.210	217	39.000	141	277
KE KO	85.453	141	77.599	137	29.520	161	45.190	138	4i0
Keramika	50.243	130	50.100	136	500		24.175	140	213
Magneti	22.864	108	26.505	117	5.805	126	9.403	124	70
Orodjarna	12.000	120	12.000	120			7.090	121	55
Polprevod.	223.919	135	137.194	129	46.086	158	62.006	119	503
SEM	65.000	122	65.000	122			30.958	139	180
Upori	353.206	118	261.500	122	138.768	124	127.908	119	1.100
DS SSS	—	—	26.068	120	-	-	19.468	122	160
Sindikalna organizacija tovarne generatorjev in elektronike bo skupno z vodstvom TOZD in ostalim družbe-nepolitičnimi organizacijami tvorno sodelovala pri iskanju rešitev za doseganje višje produktivnosti dela in $ tem višjega dohodka, ob izrabi notranjih rezerv, kar je pogoj za doseganje trdne materialne osnove za boljšo pri-hodnjost vseh zaposlenih.
Prav tako se bodo v sindikatu te TOZD prizadevali, da bodo vse poslovne odločitve in načrti sprejeti po javni razpravi v samoupravnih delovnih skupinah. Ob tem ne bodo dovolili sprejemanja ukrepov, ki bi šli na škodo družbenega standarda in delovnih pogojev delavcev.
Sindikalna organizacija se bo zavzemala za kvahtetno, vsestransko h1 pravočasno informiranje vseh zaposlenih o dejanskem stanju na vseh področjih predvsem pa na področji samoupravnega odločanja.
Samoupravna delavska kontrola« katere področje je celota teh odnosov v proizvodnji in procesu političnega določanja, še ne dosega v popolnost1 tega namena. Zato se bodo zavzeh, d3 izpostavijo stalno koordinacijo akcijz vodstvi političnih organizacij in 5 samoupravnimi organi, predvsem p3 doslednost pri izvajanju vsega tistega,-kar predvidevajo samoupravni splošni akti in zakon o združenem delu.
Izvolili so tudi devetčlanski izvršilni odbor, ki ga zastopa iz vsake delovne skupine po en delegat. Za novega predsednika osnovne organizacij6 sindikata tovarne generatorjev in elektronike pa so izvolili Magdo Satler.
Marko Rakušček
sk
9.
de
Nove temeljne organizacije združenega dela
V	teh dneh je naša pozornost usmerjena v organizacijske spremembe v delovni skupnosti skupnih služb. Zakon o združenem delu določa, da imajo nekatere dejavnosti v delovni skupnosti skupnih služb vse pogoje, da postanejo temeljne organizacije združenega dela skupnega pomena.
V	DO Iskri Elektromehaniki Kranj so to dejavnosti, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev ter nekatere skupne tehnološke službe. Delavci iz teh delov skupnih služb bodo 10. februarja z referendumom odločali o organiziranju naslednjih temeljnih organizacij:
—	Razvojno tehnološki center Kranj,
—	Nabavna organizacija Kranj,
—	Prodajna organizacija Ljubljana. Delavci, ki združujejo delo v laboratorijskem centru in v razvojno tehnološkem oddelku, so 25. januarja na informativnem sestanku obravnavali potek priprav za združitev obeh dejavnosti v TOZD Razvojno tehnološki center. Obseg dejavnosti nove TOZD se v glavnem ne bo spremenil in bo obsegal:
—	laboratorijsko raziskovalno dejavnost,
—	razvoj tehnologije,
—	projektiranje tehnoloških postopkov in procesov,
—	izdelava prototipov, malih (ničelnih) serij in poskusna proizvodnja,
—	laboratorijski preskusi materialov in izdelkov,
—	drugp storitve.
V	današnji številki bi vam radi predstavili dejavnosti obeh oddelkov. V Iskri Elektromehaniki je bilo 1. 1^72 formirano tehnološko področje, ki združuje skupne tehnološke dejavnosti. V skladu z idejno zasnovo organizacije tehnološke priprave je bila izvedena de Ute v funkcij znotraj tehnološkega področja.
V	skladu s to delitvijo so bih doslej organizirani tudi posamezni oddelki, ki naj bi v svojem delovanju predstav-Ijah funkcionalno celoto kompleksne tehnološke priprave novih izdelkov. Organizacijska struktura tehnološkega Področja je tako obsegala: planski oddelek, razvojno tehnološki oddelek, tehnološko anaUtski oddelek, laboratorijski center, orodjarno in merilne naprave.
DEJAVNOST LABORATORIJSKEGA CENTRA
Laboratorijski center je nastal leta 1972 iz oddelka za preiskavo materiala z namenom, da bi v sestavu tehnološkega področja poleg rednih preskusov kvaUtete materialov za vhodno kontrolo opravljal tudi:
" širše raziskave na področju novih tehnologij,
skrbel za njihovo uvajanje v proizvodni proces posameznih tozdov, sodeloval z razvoji pri izbiri novih materialov za osvajanje novih izdelkov,
" osnoval poleg korozijskih preskusov obstojnosti osnovnih materialov tudi tipsko preskušanje izdelkov in podsestavov,
" sodeloval pri izdelavi tehnoloških in nabavno prevzemnih predpisov,
" sodeloval pri izbiri investicijske opreme, predvsem pri procesih s področja kemije in metalurgije (lakiranje, galvanika, pranje, medfazna zaščita, toplotna obdelava, predelava umetnih rnas, razstrupljanje, varstvo okolja itd.).
Vi. 1977 je bilo pregledanih; ^kupno 4.847 rednih vzorcev ter •078 izrednih vzorcev. Za sUkanje delegacij je bilo porabljenih 856 ur.
Komore za preskus korozije in tipske preskuse so bile zasedene 14.436 ur, za toplotno obdelavo pa so za različne TOZD porabili 4.479 ur. Poleglega je bilo v preteklem letu zaključenih še 410 posebnih nalog po naročilih posameznih TOZD. Laboratorijski center ima štiri oddelke: metalurški oddelek, kemijski oddelek, ekološki oddelek in pripravo dela ter vzorcev. V njem je zaposlenih 38 delavcev, od teh 12 z VS izobrazbo in 17 srednjo strokovno izobrazbo.
Center opravlja predvsem naslednje skupine nalog:
—	redna kontrola vhodnih materialov in polizdelkov,
—	občasna kontrola vzorcev pri spremljanju tehnoloških procesov,
—	naloge širšega pomena, bodisi za celotno DO ah za posamezne tozde in njihove razvojne oddelke, tehnologijo, kontrolo ter naloge za Raziskovalno skupnost s sofinanciranjem iz sklada Borida Kidriča,
—	tipski preskusi,
—	razne usluge drugim delovnim organizacijam Iskre in zunanjim naročnikom.
Laboratorijski center se srečuje z raznimi težavami. Prostori, v katerih so posamezni laboratoriji, komaj ustrezajo zahteyam. Tudi oprema je v marsičem nepopolna ali iztrošena. Sproti bi jo morali izpopolnjevati s sodobnejšim instrumentarijem.
Dogaja se tudi, da si sposobni strokovnjaki po nekajletnem delu v laboratorijskem centru poiščejo drugo, bolje plačano delo v Iskri ah zunaj nje. Največkrat se lotijo popolnoma drug;ga dela, pri katerem so njihove izkušnje in pridobljeno strokovno znanje brez koristi. Zato bo potrebno sistem nagrajevanja tako dopolniti, da bodo strokovnjaki vztrajah pri svojem delu glede na vrednotenje podobnih delovnih zadolžitev v drugih službah.
DEJAVNOST RAZVOJNO TEHNOLOŠKEGA ODDELKA
Oddelek je po svoji zasnovi osnovni člen med razvojno konstrukcijskim in proizvodnim področjem. Temeljna naloga tega oddelka je izpeljava
strukcijskih prototipov konstruk-terji izdelajo konstrukcijske načrte, ki so osnova za izdelavo dokončnega prototipa. Pred izdelavo dokončnega prototipa se v razvojno tehnološkem oddelku določi odgovorni sodelavec, ki postane nosilec naloge in prevzame odgovornost za kompleksno pripravo tehnologije novega izdelka. Za uspešno sodelovanje nosilec naloge organizira team iz sodelavcev razvojno tehnološkega oddelka, tehnologov obratov, analitikov in strokovnih sodelavcev tehnoloških priprav dela.
2.	Na osnovi izdelanih prototipov team dokončno pregleda in dopolni tehnološki plan izdelave ter pripravi specifikacijo orodij in merilnih naprav in odda naročila v planski oddelek.
3.	Vzporedno z obdelavo tehnologije sestavnih delov izdelajo analitiki tehnološko analitskega oddelka projekt montažne linije, da investicijska operativa naroči ustrezno opremo.
4.	Izdelane dokončne prototipe pošljejo v laboratorijski center na ustrezne trajnostne preskuse.
5.	V orodjarni izdelana orodja in naprave se pred predajo v skladišča preskusijo. Z oddanim orodjem se v proizvodnji obrata izdela poskusna serija. Pri delu se preveija tehnološke postopke, pri nadaljnji montaži v poskusni proizvodnji pa
Priprava vzorcev za metabgrafske obruse.
Poskusna izdelava dvotarifriega številčnika.
funkcijsko ustreznost delov v sestavu.
Po opravljenem montažnem procesu se pripravi orodje, razvojno
Pri merjenju mikrotrdote.
konstrukcijska dokumentacija in tehnološka dokumentacija za oddajo v tehnološko pripravo dela obrata, ki izdelek proizvaja. Odgovornost za nadaljnji tehnološki razvoj izdelka prevzame TPD.
Na osnovi navedenih nalogje opredeljena tudi notranja organizacija dejavnosti RTO. RTO združuje prototipno delavnico, tehnološko projekti-vo in poskusno proizvodnjo.
Prototipna delavnica ima proizvodno opremo za izdelavo prototipov. Naloge prejema v skladu s programom tehnološkega razvoja izdelkov. Pri delu sodeluje s konstrukteiji, razvijalci in tehnologi, ki so nosilci nalog.
Tehnološka projektiva skrbi za izdelavo tehnoloških planov za dogovorjene izdelke. Pri delu sodeluje s konstrukterji, razvijalci in tehnologi obratov in poskusne proizvodnje.
Poskusna proizvodnja združuje tehnologe. Sestavljajo jo:
—	montažna skupina, ki sestavlja poskusne serije,
—	orodjarska skupina, ki sodeluje pri preskušanju orodij v toku poskusnih serij in opravlja manjša popravila,
—	kontrolna skupina, ki opravlja vse potrebne meritve in preskuse za potrebe poskusne proizvodnje in prototipne delavnice.
V razvojno tehnološkem oddelku dela 55 delavcev, od teh 5 z visoko izobrazbo in 15 s srednjo strokovno izobrazbo. V preteklem letu so v prototipni delavnici izdelali zahtevane količine 14 različnih dokončnih prototipov in zaključili 300 manjših nalog. V poskusni proizvodnji so izdelali poskusne serije za 11 novih izdelkov in uredili montažne linije za 6 novih izdelkov. Tehnološka projektiva je dokončno obdelala tri nove izdelke in pričela z delom na šestih izdelkih.
Prostori RTO le delno ustrezajo zahtevam dejavnosti. Menijo, da je lokacija tehnologov poskusne proizvodnje in konstrukterjev prototipne delavnice celo zdravstveno neprimerna, kar je leta 1973 na podlagi meritev potrdil tudi Zavod za varstvo pri delu Maribor. V zadnjem času se s širjenjem dejavnosti vse bolj kaže prostorska utesnjenost, ki zlasti v strojni delavnici onemogoča upoštevanje normativov s področja varstva pri delu. Strojni park trenutno še zadošča povečanim naročilom. Vse pogosteje morajo iskati razne usluge za posamezna ozka grla zunaj oddelka. Najbolj pereče so rezkalne zmogljivosti. V prihodnje bodo morali, največkrat zaradi nesprejemljivih dobavnih rokov kooperantov, organizirati lastno obdelavo na graverskih strojih.
A.B.
Pobuda družbenega pravobranilca samoupravljanja
I O
Deb v kemijsko-analitskem laboratoriju.
kompleksnega tehnološkega razvoja novih izdelkov z vsemi komponentami kot so :
1. izdelava idejnih konstrukcijskih prototipov, ki jih ta oddelek izdela v tesnem sodelovanju s konstrukterji v razvojnih oddelkih. Iniciativo za pristop k izdelavi idejnih konstrukcijskih prototipov dajejo konstrukterji razvojnih oddelkov v tozdih. Na podlagi idejnih kon-
Družbeni pravobranilec samo-upravljanja v Kranju je pred nedavnim posredoval vsem delavskim svetom temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb DO Iskre Elektro-mehanike na območju občine Kranj pobudo za ponoven preizkus Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, zaradi njegove neskladnosti z zakonom o združenem delu.
Poleg tega je družbeni pravobranilec samoupravljanja posredoval delavskim svetom tudi ugotovitve v zvezi s pripravo in izvedbo referendumov. V njih navaja kritične pripombe in številne nepravilnosti, ki so se pojavile med pripravo in izvedbo referendumov v nekaterih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb, z namenom, da v bodoče ne bi več prišlo do enakih ali podobnih napak.
V ElektromehanikL v Kranju je bil 31. januarja sestanek, ki sta se ga udeležila sekretar RO sindikata delavcev elektrokovinske industrije Srečko Mlinarič in njegov namestnik Vida Prinčič. Prisotni so bili tudi nekateri člani izvršnega odbora sindikata Elektromehanike in nekateri člani odbora za uveljavljanje zakona o združenem delu. Na sestanku so kritično ocenili dosedanji potek uresničevanja zakona o združenem delu. Pogovor je nanesel tudi na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja. Srečko Mlinarič je poudaril, da je por trebno delavce seznaniti s pobudo in določiti rok, do katerega bo treba nepravilnosti popraviti.
Delavskim svetom temeljnih organizacij in DS SS je bil 1. februarja posredovan predlog naj pobudo družbe-
nega pravobranilca sprejmejo in določijo 60-mesečni rok, v katerem naj bi se razdeljevanje sredstev za osebne dohodke uredilo v skladu z zakonom o združenem delu.
Sindikalna konferenca in odbor za uveljavljanje zakona bosta staUšča in oceno v zvezi s spremembami sistema delitve sredstev za OD posredovala naknadno. Pobuda družbenega pravobranilca bo objavljena v prihodnji številki glasila Iskra.	Aj0jz go,.
TOZD TEA
Bolj učinkovito
Na občnem zboru osnovne organizacije sindikata Tovarne TEA v Kranju, ki je bil v petek, 3. februarja so pregledali delovanje sindikata v minulem mandatnem obdobju, izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela za naprej.
Poročilo o delovanju osnovne organizacije sindikata je navzočim prebral predsednik osnovne organizacije Janez Ziherl. V njem je posebej opozoril na nekatera področja dela, ki so terjala od izvršnega odbora OOS posebno pozornost. Veliko opravljenih nalogje bilo s področja sprejemanja in uveljavljanja zakona o združenem delu. Delo izvršnega odbora OOS je bilo usmerjeno v glavnem na področje družbenopolitične problematike, socialne varnosti zaposlenih ter športa in rekreacije. Prizadevanja so bila namenjena tudi čim boljšemu informiranju kolektiva Tovarne TEA o delovanju sindikata in drugih pomembnih dogajanjih v delovni organizaciji. Precej časa so namenili obravnavam v zvezi z združevanjem v TOZD, DO in SOZD, dohodkovnim odnosom, gospodarjenju in pripravam na letošnje volitve. Delovanje v preteklem obdobju je Janez Ziherl ocenil kot zelo dobro.
Iz delovne usmeritve OOS Tovarne TEA za letošnje leto je razvidno, da so si zastavili dokaj dober program. Skrbeti bo treba za dosledno izvajanje
stabilizacijskih ukrepov, uresničevanje gospodarskega plana, dograjevanje samoupravnih odnosov in delovanja delegatskega sistema. Več pozornosti bodo namenih izobraževanju ob delu, idejnopohtičnemu usposabljanju in dejavnostim s področja kulture. Seveda ne bodo pozabiU na reševanje vprašanj s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Komisiji za socialna in kadrovska vprašanja in komisija za šport in rekreacijo bodo med letom skušale rešiti še celo vrsto tekočih problemov, ki jih pri 1569-članskem kolektivu ne manjka.
Organiziranje zborov delovnih ljudi predvsem v večjih temeljnih organi-zacijah ni najbolj uspešno, čeravno smo uvedli tudi manjše, delne zbore. Ugotavljamo, da brez sindikalnih skupin ne bomo mogli zagotoviti aktivnega odnosa naših delavcev, ki bi omogočal, da bi delavci na zborih dajali pobude, predloge in mnenja. Zato bo v prihodnjem obdobju zelo velik poudarek dan prav delu po sindikalnih skupinah. Po novem bo tudi v Tovarni TEA 37 sindikalnih skupin. Na občnem zboru so izvolili njihove predstavnike, ki bodo obenem delegati izvršnega odbora osnovne organi-zacije. Iz tega širšega izvršnega odbora bi oblikovali ožji IO z 10 do 15 člani. Od dela po sindikalnih skupinah veliko pričakujemo, kako bo zaživelo delo v njih pa je odvisno od vsakega posameznika.
A. Boc
OB ROB ODGOVORU
V 2. številki glasila ISKRA so bili na predlog izvršnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj objavljeni odgovori na delegatska vprašanja, ki jih je delegat ene naših temeljnih organizacij posredoval na 14. seji samoupravne enote za g-aditev stanovanj dne 7.11.1977. Čeprav je ..dogajanje" časovno že malo odmaknjeno, bom v naslednjem prispevku poskušal probleme osvetliti še malo drugače.
Ocenjujem, da so bile splošne delegacije / Iskri Elektromehaniki Kranj, ki so pošiljale delegate v različne samoupravne interesne skupnosti, različno povezane z utripom kolektiva na posameznem interesnem področju. Za delegate, ki so zastopali interese delavcev naših temeljnih organizacij v samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj, lahko rečem, da so bili glede na dane po-goje(!) v splošnem dovolj aktivni. K temu je pripomogla tudi še kar zadovoljiva povezanost s strokovno službo, ki dela na področju zadovoljevanja stanovanjskih potreb in z delom pristojnega samoupravnega organa — Odbora za družbeni standard in varstvo pri delu.
Za tako (dovolj ugodno) povezanost delegatov s stanovanjsko problematiko v delovni organizaciji vidim predvsem dva razloga:
Prvič je interes delavcev na področju zadovoljevanja stanovanjskih potreb najbolj neposreden. T o posebej velja za več sto pri-čakovalcev najemnih stanovanj, za več sto graditeljev lastnih stanovanjskih hiš in za več desetin delavcev, ki kakorkoli drugače rešujejo svoj stanovanjski problem. Odločitve različnih samoupravnih organov v Samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj, kjer se združujejo velika solidarnostna sredstva in sredstva za usmerjeno stanovanjsko gradnjo, seveda usodno vplivajo na možnosti za zadovoljitev takih interesov. To so delegati dovolj dobro poznali.
Drugič pa je tudi pristojna strokovna služba za stanovanjsko področje najbolj iskala prav povezavo z delegati samoupravne stanovanjske skupnosti, ker je bila to ena od poti, da zve za sklepe, da dobi informacijo o poteku razprave in o vseh navidez malopomembnih dogajanjih, ki vplivajo na stanovanjsko politiko. Zato je dajala pobude za sklice konference delegacij ali dogovore z delegati in za razširjene seje odbora za družbeni standard in varstvo pri delu z delegati.
Delegati so največkrat zahtevali tudi širša pojasnila o politiki zadovoljevanja stanovanjskih potreb v delovni organizaciji. Taka orientacija jim je bila potrebna pri ocenjevanju ukrepov, ki so bili predlagani v samoupravnih telesnih samoupravne stanovanjske skupnosti.
Po tej poti so delegati spoznali, da je Elektromehanika imela v preteklih letih nekaj specifičnosti v svoji stanovanjski politiki pa tudi precej težav, ki so se pojavile ob začetku delovanja samoupravnih stanovanjskih skupnosti.
Naj na kratko prikažem samo nekatere:
— Zaradi — danes že lahko rečemo — enostranskega sistema zadovoljevanja stanovanjskih potreb potom nakupa stanovanj v etažno lastništvo so se nekaj let zelo malo reševali stanovanjski problemi delavcev z nižjim socialnim statusom. V kratkem času se je nabralo veliko t. i. socialnih primerov.
— Nekaj let zapored smo intenzivno zaposlovali pretežno mlajše delavce, zato so kar naenkrat med prosilci močno narasle mlade družine.
— Elektromehanika je zaradi svoje razvojne usmeritve morala kadrovati številne
visokostrokovne delavce in jih zadržati tudi z večjo pomočjo pri rešitvi njihovega stanovanjskega vprašanja.
— S pričetkom delovanja Samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj in s posredniško vlogo takratnecp pooblaščenega „stanovanjske ga podjetja" je bila rokovno podaljšana uresničitev programa stanovanjske graditve v Elektromehaniki, kar je povzročilo nemalo negodovanja.
— Sistem zadovoljevanja stanovanjskih potreb, ki je v Elektromehaniki tekel brez posebnih pretresov več let, je bil z začetkom delovanja samoupravnih stanovanjskih skupnosti spremenjen. Pri pričakovalcih stanovanj je bil potreben čas za pridobitev zaupanja v.„novo."
— Samski dom Iskra se je začel polniti z družinami, kar je bila pri pomanjkanju ustreznih stanovanj rešitev v sili.
— Kriteriji pri pridobitvi t. i. solidarnostnih stanovanj so morali biti kompromis med dosti heterogenimi kriteriji, ki so bili uveljavljeni v posameznih večjih delovnih organizacijah Kranja. Nastopile so težave zaradi očitno različnih meril pri reševanju ..preostalih" socialnih problemov v Elektro-mehani ki.
V zvezi stemi in drugimi dejstvi so člani iniciativnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti in kasneje delegati v tej skupnosti iz Elektromehanike delovali konstruktivno, vendar tudi z ustrezno stopnjo kritičnosti. Upravičeno kritičnost do posameznih rešitev na področju stanovanjske politike so pokazali tudi samoupravni organi v Elektromehaniki in delegati Elektromehanike v občinski skupščini. Tako Elektromehanika dolgo ni poetaisala samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo v občini Kranj. Delegat Elektromehanike je že I. 1974 v Zboru združenega dela Skupščine občine Kranj postavil tri delegatska vprašanja: o tem, kako občinska skupščina kot podpisnik družbenega dogovora o usmerjeni blokovni gradnji opravlja svojo vlogo, o tem, kako občinska skupščina ocenjuje dejstvo, da Samoupravna stanovanjska skupnost Kranj ni upoštevala srednjeročnega pr8grama Elektromehanike in o tem, zakaj morajo biti izključeni pri razpisu za dodelitev posojil delavci, ki gradijo individualne stanovanjske hiše izven občine, čeprav združujejo sredstva v Kranju.
Na to, da delovna skupnost Elektromehanike ni bila vedno v celoti zadovoljna z demokratično sprejetimi sklepi samot upravne stanovanjske skupnosti Kranj in s posameznostmi v delu DOMPLANA, kaže tudi več širših razgovorov z vodilnimi predstavniki obeh imenovanih. Mislim, da v takem širokem spektru razčiščevanja pogledov in izmenjave mnenj ni bilo nič narobe. Nasprotno. Mislim, da je za vsklajevanje interesov treba polno izrabiti široke možnosti, ki jih omogoča naš samoupravni sistem.
Ko pa so delegati naših temeljnih organizacij spraševali in postavljali delegatska vprašanja v različnih telesih samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj, sem bil vedno nekoliko presenečen nad reagiranjem posameznikov. Kot da jih kritičnost delegatov Elektromehanike močno moti. To se je zgodilo tudi ob postavitvi delegatskih vprašanj lani novembra. Čeprav so se pripombe upoštevale, se naši delegati večkrat niso mogli znebiti vtisa, da njihova vprašanja nekatere posameznike motijo.
Tak vtis pa človek dobi tudi ob pozornem prebiranju odgovorov na zadnja delegatska vprašanja naših delegatov.
P.P.
...
Miru Marklju v spomin
V soboto, 4. februarja smo pokopati Mira Marklja, našega dolgoletnega sodelavca. Nenadoma je preminil. Pokoj je uživa! le nekaj let. Miro nam je bi! dober delovni tovariš in marljiv sodelavec.
ime! je trdo življenjsko pot. Sin proletarske hiše iz Železnikov je bil že ob rojstvu obsojen na revščino in trdo delo. Leta 1943 je odšel v partizane in s Prešernovo brigado dvakrat napade! Železnike, prečesat Dolomite, sodeloval v bitki na Žirovskem vrhu in v priznanje preje! oficirski čin.
Miro Markelj je odšel od nas, ostal pa nam bo nanj sveta! spomin.
Sodelavci iz Železnikov.
Jožetu Pikšu v slovo
1I1BSI
Mnogo prezgodaj smo se J pred dnevi poslovili od zvestega sodelavca in dobrega tovariša Jožeta Pikša, ki ga je nenadna smrt iztrgala iz naših vrst.
Kot sin rudarja se je odločil j za poklic ročnega delavca, v j začetku v Strojnih tovarnah, pozneje v Meta liji in si pridobi! \ znanje in izkušnje visoko kvalificiranega delavca. Kot mojster svojega poklica se je pred štirinajstimi leti pridruži! sodelavcem v naši tovarni polprevodnikov.
Kot strojni ključavničar je vseskozi uspešno opravljal odgovorno delo vzdrževalca in tudi izdelovalca proizvodne opreme. Kjerkoli je biio potrebno preprečiti, ali odpraviti zastoje zaradi okvar na opremi, graditi nove naprave in proizvodne Unije, povsod in vselej je svoje delo prizadevno in uspešno opravljal.
Čas ni bi! merilo za njegovo delo, ki ga je nesebično opravljal kadarkoli je bilo potrebno, da proizvodnja ne bi zastala.
S takšnim odnosom do dela si je pridobi! zaupanje sodelavcev, vodstvenih in vodilnih delavcev, da so ga komaj pred štirimi meseci izbrali za vodjo pomembne in zahtevne proizvodne Unije — sestavnih delov za polprevodniške elemente.
Ne samo kot poklicnega delavca, zvestega in marljivega sodelavca, tudi kot tovariša, predvsem pa kot razumevajočega človeka, te bomo ohranili v najlepšem in trajnem spominu.
Sodelavci iz TOZD Polprevodniki
TOZD RADIJSKI SPREJEMNIKI SEŽANA
Živahno delo mladine
Sežanski mladinci so znani po živahnem delu na vseh področjih. Vključili so se tudi v sodelovanje na mednarodnem področju — bližnja meja in dvojezično področje kar vabita k temu delu. Pa tudi kulture in športa niso zanemarili, predvsem pa so sodelovali v vsem družbenopolitičnem dogajanju v sežanski Iskri. O tem sva se pogo vaija la s predsednikom mladine Jankom Stegtom.
V okviru družbenopolitičnega izobraževanja je bilo lani v Lipici več seminarjev za delegate, mladince in za večjo družbenopolitično aktivnost sploh. Na vseh seminarjih so bili tudi člani 00 ZSMS iz TOZD Radijski sprejemniki. Predvsem pa so bili značilni tečaji o mednarodnih odnosih. Ob meji je to vprašanje gotovo še bolj aktualno, kot v notranjosti, drugi element, ki pogojuje živo mednarodno dejavnost pa je dvojezično področje v tem delu Slovenskega Primorja.
Nekaj mladincev se je udeležilo tudi seminarja o Zakonu o združenem delu v Dolenjskih toplicah. Poleg tega pa so mladinci skušali pri mladih sodelavcih čimbolj razgibati tudi strokovno izobraževanje ob delu. Več jih študira na srednjih šolah in na prvi stopnji. S to akcijo tudi rešujejo kadrovske potrebe TOZD.
Športna in rekreacijska dejavnost j e bila zelo živahna. Z jamarji redno sodelujejo, zlasti pri urejanju in delih okrog jame Vilenice, ki jo imajo Iskrini jamarji v varstvu. Tu so tudi organizirali lansko letno srečanje mladine Iskre. Prireditev je zelo uspela, zlasti še njen kulturni del in sprejem mladincev v prostovoljske oddelke teritorialne obrambe v jami Vilenici, kar je dalo prireditvi še poseben čar. Ob tem velja pripomniti, da tudi sicer Iskraši v Sežani vedno sodelujejo z JLA na kulturnem in športnem področju.
Udeležili so se tudi več tekmovanj, ki jih je priredila občinska konferenca ZSMS in seveda vseh Iskrinih športnih
Predsednik 00 ZSMS v sežanski Iskri Janko Stegel
srečanj v Široki potrošnji in v okviru celotne Iskre. Lahko bi še naštevali, zlasti ker so na tekmovanjih dosegli tudi nekaj zares dobrih rezultatov.
Seveda so se mladi redno udeleževali javnih razprav in vsega lanskega in letošnjega dražbenopolitičnega dogajanja v tovarni. Predsednik Janko Stegel pravi, da je škoda, da ob množicah samoupravnih sporazumov vse premalo sodelavci sodelujejo s konkretnimi pripombami na zborih delovnih ljudi in že prej med razpravo.
»Pogostokrat ostanejo osnutki samoupravnih sporazumov na oglasni deski komaj prebrani. Ker je Peter dvignil roko „za“, glasuje tudi Pavel. Nekaj krivde pa je tudi pri delegatih in strokovnih ljudeh. Velikokrat ni nikogar, ki bi sodelavcem z živo besedo, na kratko, brez tujk in zamotanih formulacij razložil bistvo tvarine, o kateri teče razprava." Tako je živo pribil Janko.
Tudi letos imajo mladi sežanski Iskraši lepe načrte, o teh pa je predsednik Janko obljubil kaj več povedati drugič.
FY
TOZD ELEKTROMOTORJI ŽE DEŽNIKI
Vzajemna pomoč opravlja svojo hvalevredno nalogo
V Iskri v Železnikih so že pred 25 leti ustanovili v okviru sindikalne organkacije odbor vzajemne pomoči. Namen te ustanove je nuditi finančno pomoč sodelavcem v manjših finančnih zadregah. Sredstva za ta sklad pa delavci prispevajo ob mesečnem osebnem dohodku — po 10 din mesečno.
Na občnem zboru sindikalne organizacije TOZD Elektromotorji v Železnikih je poročal tudi predsednik Odbora vzajemne pomoči Zdravko Berce. Povedal je, da so vse lanske prošnje ugodno rešili, v okviru pravil seveda. Pravilnik dovoljuje, da novo zaposlenim delavcem, zlasti tistim, ki prihajajo iz drugih republik ob zaposlitvi vzajemna pomoč pomaga do prve »plače “.
V letošnjem letu bodo možnost takega posojila podvojili, saj je novo zaposleni sodelavec v tujem kraju največkrat po enem mesecu skoraj gotovo v finančni stiski.
Zdravko Berce poroča o poslovanju Vzajemne pomoči
Predsednik je tudi predložil naj bi posojila povečali članom vzajemne pomoči od prejšnjih 3.000 na 4.000 dinarjev, ob gradnjah, popravilih in nakupih stanovanj pa celo od 4.000 na 5.000. Nekaj boljših pogojev za brezobrestna posojila pa je predložil tudi za nakup osebne garderobe, nabavo ozimnice, ali stanovanjske opreme. Za vse te namene je namreč lahko dobiti brezobrestno posojilo pri vzajemni pomoči.
Zanimivo je omeniti ob tem, da so zlorabe možne povsod. Predsednik Zdravko je povedal, da se je nekaj sodelavcev pri vzajemni pomoči zadolžilo, nato pa »odpeketalo kdove kam“. Zato bodo verjetno uvedli za sodelavce s krajšim delovnim stažem poroke, ki bodo jamčili, da se ne bo denar, ki so ga zbrali marljivi delavci kam izgubljal.
FY
"N
ŠTIPENDISTI POZOR!
Če hodite v pokUcno ali v Srednjo šolo in, če vam znanje pri kateremkoli predmetu peša, lahko dobite pomoč — inštruk-cije. Javite se v Službi štipendiranja, Ljubljana, Prešernova 27. Konferenca kluba štipendistov ISKRE bo krila polovico stroškov.
Prav tako naj se v Službi štipendiranja javijo vsi tisti, ki želijo inštruirati.
„	KKŠI
'-----------------------------y
L
CXV. HITROPOTEZNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO IN REDNI LETNI OBČNI ZBOR ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA ISKRA LJUBLJANA
X------------------------------------------z
Šahovsko društvo Iskra je v soboto 28. januaija 1978 priredilo v prostorih stolpnice Iskra v Ljubljani svoje 15. hitropotezno šahovsko prvenstvo posameznikov. Udeležilo se gaje 42 ša-histov iz posameznih delovnih organizacij Iskre in članov kluba.
V	skupini udeležencev iz DO Iskre so bili doseženi naslednji rezultati:
1. Hrovat 10 točk, 2. Lisica 9, 3. Kumše 7,5, 4. Šmid 7,
5. Kerec 7, 8. Šoukal 4, 9 - 10. Oble-
ščak in Pucelj i.t.d.
V	skupini ostalih udeležencev pa so posamezniki dosegli naslednje rezultate:
1. Steiner 9,5 točk, 2. Oberč 7, 3.
Plešec 7, 4. Kohek 6,5,
5. Šemrl 6 točk i.t.d.
Redni letni občini zbor šahovskega društva Iskra Ljubljana, so navzoči opravili v odmoru po končanem predtekmovanju. Poročila predsednika, poročilo o delu množičnega in sindikalnega šaha, blagajniško poročilo in poročilo nadzornega odbora so navzoči po krajši razpravi soglasno sprejeli in dah razrešnico staremu odboru. Na predlog kandidacijske komisije so navzoči iz volih naslednji novi izvršni odbor: predsednik — Pavle Sešek, podpredsednik — Bogdan Brezigar, tajnik — Pavle Jereb, blagajnik — Anton Preinfalk, Člani: Martin Berce, Janez Kumše, Aleksander Černač, Marjan Žnidaršič, Dane Čeme, Stane Cimerman in Dušan Merlini, Nadzorni odbor — Jože Papler, Drago Čopič, Jerina Anton. Dopolnili so svoj statut s členom, ki govori o dolžnosti vseh članov v pogledu družbene samozaščite.
Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo skoraj v celoti uresničilo zastavljene cilje, čeprav nimajo šahisti potrebnih pogojev za svoje delovanje. Zal lahko ugotavljamo, da Šahovsko društvo nima svojih prostorov in je le gost v šahovskem domu, kjer iz finančnih razlogov gojijo pretežno rekreacijski šah. Za vzgojo mladih in razvoj množičnega šaha pa žal nimajo prostorov.
Dvakratno tedensko gostovanje v prostorih KS Ajdovščina omogoča le snidenje prvega moštva in seje izvršnega odbora, za resnejše strokovno delo in vzgojo pa omenjeni prostori nikakor ne zadoščajo. Društvo upa, da bodo potrebni klubski prostori rešeni z izgradnjo prizidka Iskre, oz. Cankarjevega doma.
Boleča ugotovitev je tudi, da je Telesno-kultuma skupnost uvrstila šah med zadnje panoge in dotira klub le z malenkostno vsoto 10.000 dinarjev letno.
Velika zahvala gre konferenci osnovnih organizacij sindikata Iskre, ki z dokajšnjo dotacijo omogoča, da društvo lahko organizira množične šahovske prireditve, kot je dvoboj z JLA, dvoboj starejši — mlajši in redna hitropotezna prvenstva ter udeležbo na drugih turnirjih.
Mnogo uspeha so im eh v raznih tekmovanjih in organizaciji sindikalnega šaha v posameznih DO in TOZD Iskre, manj pa pri organiziranju in uveljavljanju ženskega šaha in pri delu s šolsko mladino.
Tovrstno delo pa je tudi njihova poglavitna naloga v bodoče, saj žehjo, da bi slovenski šah spet pridobil tako veljavo, kot jo je imel v obdobju pred nekaj desetletji.	p. jereb
r TEČAJ OSNOV	^
SMUČARSKEGA TEKA
Komisija za šport in rekreacijo pri sindikalni organizaciji Iskre Elektromehanike Kranj prireja tečaj o osnovah smučarskega teka. Tečaj bo 14., 15. in 16. februarja 1978, od 16. do 18. ure na tekaških progah v okohci Kranja. Točen kraj bo določen dva dni pred pričetkom tečaja glede na snežne razmere.
Prijave sprejema Rajko Kožar, tel. 29-52. Pri njem dobite tudi vse dodatne informa-e. Tečajni na znaša 50 din.
Prebrali smo za vas
Med vsakoletnimi zamejskimi slovenskimi publikacijami je vsekakor najpomembnejši Jadranski koledar za letošnje leto, ki ga je v uredništvu Jožeta Korena izdalo Založništvo tržaškega tiska v Trstu. Hkrati pa so vsi naročniki Koledarja prejeli še štiri knjige in sicer »Krvavo Posočje" Vladimirja Gradnika (Založništvo tržaškega tiska), „Vse o gobah" (Mladinska knjiga), „Villette“ Charlotte Bronte (Mladinska knjiga) in „Selivce“ Miroslava Košute (Založništvo tržaškega tiska).
Tudi letošnji Jadranski koledar prinaša poleg uvodnega, čisto koledarskega dela celo vrsto zanimivih prispevkov, ki so jih napisali številni sodelavci koledarja iz zamejstva in matične domovine.
Boris Race je uvodoma povzel v svojem članku Leto nasprotij in pomembnih dogodkov komentirano kronologijo življenja Slovencev v Italiji, medtem ko Mirko Primožič in Aldo Rupel razpravljata o Gorici pred Osimom in po njem. Albin Bubnič piše o slovenskih šolah v Italiji 1977/78, Elio Fornazarič pa razpravlja o poslovnem sodelovanju pristanišč ob severnem Jadranu. Lucijan Volk razmišlja o novi upravni razde-htvi tržaške občine, Karel Šiškovič o evropskem parlamentu, Bojan Brezigar pa o počasnih premikih, ko komentira sodne postopke proti Slovencem zaradi rabe slovenščine pred italijanskimi sodišči. Angelo Kukanja se spominja osemdesetletnice narodnega borca proti fašizmu dr. Dorčeta Sardoča, medtem ko Stanislav Renko stoletnice rojstva dr. Josipa Vilfana. Ob tej obletnici pa prinaša koledar še memorandum dr. Josipa Vilfana za zasedanje zveze društev za hgo nacij v Bruslju.
Delu slovenske prosvetne zveze v Trstu lani je posvečen članek Dušana Kalca, medtem ko o Slovenski prosvetni zvezi v Gorici v letu 1977 poroča Marko Waltritsch. Bibliografijo slovenskega tiska v Itahji 1976/77 pa je prispeval Marjan Pertot.
Danilo Sedmak piše o tretjem srečanju mednarodnega resaueja alternativne psihiatrije, medtem ko je Matko Pozzetto prispeval daljše Razmišljanje o vodni poti med Jadranskim morjem in srednjo Evropo.
Zanimiva je dalje razprava Karla Šiškovič a o razvoju družbeno-gospo-darske strukture Slovencev v Itahji, medtem ko o problematiki koroških Slovencev v Avstriji piše Marjan Sedmak. Umrlim pomembnim zamejskim Slovencem sta posvečena članka o Riku Pertotu-Pendi (Jože Koren) in dr. Stanku Kovačiču (Frane Juriševič). Branko Babič.pa se spominja 10-letnice smrti Ivana Regenta.
Etnologiji je posvečenih več prispevkov kot »Folklorna skupina t.Stuledi" (Nadja Kriščak), oris etnološke problematike slovenskega Krasa (Naško Križnar), ljudska glasba na Krasu (Julijan Strajnar), ljudska arhitektura na Krasu (Tone Cevc), Kras in Kraševci v očeh sosedov (Milko Matičetov) in Cerkev sv. Mihaela v Šmihelu nad Ozeljanom (Borut Zršič).
Aktualen je prispevek Karla Devetaka o jamarjih, kraških krtih, medtem ko je Jože Koren obudil spomine na padlega Gorazda Modrijana, enega izmed prvih slovenskih tržaških borcev za svobodo. Iz NOB je prispevek Maksa Zadnika o srečanjih z borci hrvaških istrskih brigad v Brkinih, Podgori in na Pivki, medtem ko se Andrej Vivko spominja petde-setletnice ustanovitve Orjema (Organizacije jugoslovanskih emigrantov), ko so bih številni Primorci prisiljeni emigrirati v Jugoslavijo zaradi pritiska fašizma. Dušan Željeznov se spominja svojih srečanj in pogovorov s Francetom Bevkom (Z Bevkom ponovno v Zakojci), slede zapisi beneškoslo-venskega župnika Cuffola, Branko Marušič pa je prispeval kar tri članke
Iz dnevnika dr. Klementa Juga, Bivanje dr. Antona Fustra v Gorici in Glagolski napis iz Kamenj na Vipavskem. Lado Premru se je spomnil 470 letnice rojstva Primoža Trubarja^ medtem ko koledar zaključuje prispevek Marije Rutar o vejnikih ah frodlu, živinski krmi iz vasi Podljubinj pri Tolminu.
D. Ž.
Sneg trosi srečo s polnim prgiščem
Po nekaj zares ..mršavih" zimah je letos na pretek snega in to prav med šolskimi počitnicami. To se pozna po šolah, celo tja do Univerze in tudi precej mamic in očetov je po naših tovarnah vzelo dopuste, da bi uživali ..belo opojnost" skupaj z otroki. Na Golteh in v Kranjski gori poročajo o nezaslišanem navalu. Zato sem pogledal, kako smučajo v Loškem koncu.
V Škofji Loki, ta kore koč sredi mesta, ob robu Groharjevega naselja je bil tak živ-žav, da bi človek najrajši obul „pancer-je" in se z mladežjo zapodil po gričih, ki se kopljejo v soncu.
Slikar Bernard Šraj - za spremembo z lopato.
Otroci smučajo organizirano, po skupinah. Šola v naravi namreč zajema tiste iz vrtcev do šoloobveznih otrok. Tako smučišče, mi je prišlo na misel, je pripravno, poceni in predvsem vsakomur dostopno. Vsako prevažanje, čakanje avtobusov z otroci, dolge vrste ob vznožju žičnic so vse prej kot prijetne.
Odpravil sem se po Selški dolini. Vsepovsod so za cesto parkirani avtomobili, tu eden, tam dva, tam več. Po bližnjih bregovih položnih in strmih, vijugajo smučarji, kot za stavo. Tu in tam se zastaven oče zavali v sneg na veliko radost svojih nadebudnih potomcev; smeh in razposajenost sta na višku.
Pod vlečnico na Soriški planini
V	Dražgošah sem se ustavil ob zasneženem spomeniku. Skoraj tričetrt metrska snežna odeja je pokrila monumentalni pomnik. Nekaj obiskovalcev je bilo tu in občudovalo umetnino vtem mirnem, tihem in zasanjanem ambientu.
Pri dražgoški šoli je bilo živo, kot na sejmu. Loški taborniki so organizirali svoje ..zimovanje" kar v praznih razredih. Po bregovih nad šolo in pod šolo so se podile skupine otrok, nekateri na saneh, drugi na smučeh. Vodniki so kazali nekaterim začetnikom prve korake in smučarske prijeme. Po globokem snegu se je podila in kepala prava vojska fantičev.
Iz Dražgoš je čudovit pogled na daljni Triglav, na zasneženo Jelovico in na kopasti Ratitovec, ki ždi kot očak nad dolinami. Vasi, samotne kmetije in gozdovi se kar šibijo pod snežno odejo. In tišina. Tisti mir, ki ga dasta samo prava zima in sneg. Tu in tam mir zmoti samoten ptič, ki se potika po drevju in išče kaj za v kljun.
V	Železnikih so imeli poleg šolskega igrišča smučarski tečaj za prvošolčke. Mali, pisani možici so se korajžno spuščali po strmini. Zdaj v zavojih, zdaj v plugu, ali z drugačnim tehničnim prijemom, kakršnega jim je pač pokazal smučarski učitelj. Delali in vadili so sistematično in moral sem se čuditi resnosti in zavzetosti mladih vaditeljev in malih tečajnikov.
Po dolini, levo in desno od Železnikov, po vseh pripravnih pobočjih vse mrgoli mladež! na sankah in smučeh. Oglasil sem se pri tehničnem vodji Smučarskega društva Železniki, pri Jožetu Benedičiču in ga po-
Jože Benedičič, tehnični vodja na Soriški planini
vprašal, kako kaj dela ..njihova" Soriška planina. Povedal mi je, da imajo steptano skoraj vse severno pobočje Lajnarja, kjer je prostora za 10 do 12 prog za alpske discipline.
Ivan Mohorič v svojem elemmtu.
Obe žičnici, last društva delata od jutra do večera in mlado in staro se med seme-stralnimi počitnicami kar v kolonah tare po lepo spluženi cesti — do Sorice po asfaltu, naprej na planino pa po makadamu. Imajo tudi urejen parkirni prostor, lepo splužen za nekaj sto avtomobilov. Podnevi nikoli ne sameva in je največkrat celo premajhen.
Na Soriški planini je bilo v koči kot v mravljišču in na kak čaj ni bilo nikakršnega
upanja. Pač pa je bilo čudovito na Lajnarje-vih strminah. Obe žičnici sta tiho brneli in požirali kači čakajočih smučarjev. Okoliški bregovi so bili kot majska trata, posuti s pisanimi puloverji in bundami entuziastov, ki so pridno „štamfali" v breg in se v drznih krivinah spuščali. Zasnežene smreke so dajale streho kupom nahrbtnikov in druge prtljage.
Spotoma sem se oglasil še na Starem vrhu. Žičnice polno obratujejo in tajnik Telesnokultume skupnosti Tone Pogačnik, ki ta smučarski center upravlja, mi je povedal, da so z letošnjo sezono kar zadovoljni. Ob delavnikih pride nekaj sto smučarjev, ob nedeljah pa je že kar pravi dren. Imajo tudi dva posebna SKI-busa dnevno, ki vozita smučarje iz Škofje Loke prav do žičnice. Telesno kulturna skupnost ima na Starem vrhu vrsto smučarskih tečajev, še več pa po dolinah, v Selški in Poljanski, za šolarje in predšolske otroke. Stari vrh je predvsem zanimiv, ker je blizu Škofje Loke in Ljubljane, ima 5 km dolgo smučarsko progo in kmečki turizem v okolici ter prav ob smučarski progi. Zato so tu v večini enodnevni turisti, ki se hočejo naužiti snega in svežega zraka - in predvsem doživeti poceni zimo.
KF
Škodljivost kajenja
ZAHVALA
Ob tragični izgubi mojega dragega brata
JANEZA GORENŠKA
njegove žene Stanislave in hčerke Staše se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz Restavracije za izrečena sožalja in darovano cvetje. Vsem, ki ste mi izrazih sožalje, še enkrat najlepša hvala
Marija Bremec z družino.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi mojega dragega očeta
VILIJA KAMENŠKA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem ključavničarske delavnice TOZD Vzdrževanje za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti
sin Vili z družino.
ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta
MIHE POLUTNIKA
se iskreno zahvaljujem sodelavcev GPP TOZD ATC za izraze sožalja in denarno pomoč
žalujoča hčerka Zinka Poljanšek.
ZAHVALA Ob izgubi
mojega dobrega očeta
JOŽETA KOSMA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz obdelovalnice TOZD TEA za darovani venec, denarno pomoč in izrečeno sožalje
Jože Kosem.
O škodljivosti kajenja je bilo že veliko napisane^, saj škodljive posledice te razvade raziskuje veliko število znanstvenikov že dolgo vrsto let. Rezultati so nedvoumni: v primerjavi z nekadilci, znatno večji odstotek kadilcev zboli za rakom na pljučih, oz. na drugih delih telesa (jezik, grlo),pogosteje so med njimi tudi bolezni srca in ožilja ter prebavnih organov. Zaradi tega je znatno večja umrljivost med kadilci. Na podlagi zelo obširnih raziskav v ZDA so ugotovili, da je umrljivost med moškimi — kadilci okrog 70 % večja kot pri nekadilcih. Podobno je tudi pri ženskah — kadilkah, čeprav so ženske na boljšem, ker navadno kadijo manj kot moški in pri kajenju tudi manj vdihavajo škodljivi dim.
Znanstvenim ugotovitvam so ponekod že sledili zakonski ukrepi za omejevanje kajenja, kot npr. v ZDA, kjer zakon predpisuje proizvajalcem cigaret, da mora biti na cigaretnih ovitkih napisano opozorilo, da je kajenje škodljivo za zdravje. Hkrati posamezne države omejujejo reklame za cigarete — tudi v Jugoslaviji in pobirajo preventivno vzgojo prebivalstva, predvsem mladine. Med te ukrepe sodijo tudi bolj, ali manj uspešne akcije za prepoved kajenja na javnih mestih, ki smo jim priče tudi pri nas.
Običajno so kadilci manj sposobni za delo kot nekadilci. Kajenje namreč v večini primerov nima stimulativnega učinka ali pa je ta zelo kratkotrajen in navidezen. Kajenje zmanjšuje odstotek kisika v krvi, saj kadilec vdihuje skupaj z dimom poleg škodljivega nikotina tudi ogljikov monoksid. Posledica tega je zmanjšana sposobnost psihične koncentracije in oslabljeni refleksi, oboje pa negativno vpliva na delovno sposobnost, oz. storilnost.
Prav bi bilo, da kadilci, če se kajenju ne morejo o 4x1 ve dati, ne kadijo v zaprtih prostorih, v katerih se nahajajo tudi nekadilci. Raziskave so namreč pokazale, da na zdravje škodljivo vpliva tudi pasivno kajenje, to je vdihovanje cigaretnega dima, ki ga v zaprtih prostorih povzročajo kadilci.
Skupno z zdravstvenimi delavci bi se v borbo proti kajenju morale vključiti tudi delovne organizacije, ki bi morale aktivno ih dolgoročno delovati pri:
1.) vzgoji mladih delavcev, da ne začnejo
kaditi.
2.	) neprestanem seznanjanju kadilcev s
škodljivimi posledicami kajenja z namenom, da bi ti kajenje opustili, ali vsaj bistveno zmanjšali; koristen je že prehod na manj škodljive cigarete, to je na cigarete z manjšim % nikotina, ali na cicpre-te s filtrom,
3.	) izdelavi pravil, s katerimi bi zaščitili ne-
kadilce v zaprtih prostorih; sem sodi tudi prepoved kajenja na sestankih, sejah in podobno.
Veliko je kadilcev, ki že opažajo škodljive posledice kajenja na lastnem organizmu (kašelj, tiščanje v prsih), vendar nimajo zadosti moči in volje, da bi prenehali kaditi. Za take pravimo, da so zasvojeni s tobačnim dimom.
Na voljo je dovolj literature in raznih brošur, kjer se lahko kadilci seznanijo s škodljivimi posledicami kajenja in z načini, kako naj kajenje opustijo, ali vsaj omejijo. Petdesetim odstotkom kadilcev, ki občasno kažejo želje, da bi prenehali kaditi in petnajstim odstotkom kadilcem, ki zaradi bolezenskih znakov in težav zaradi kajenja to občasno tudi poskušajo, bo morda pomagata tudi dejstvo, da je prenehalo kaditi tudi veliko zdravnikov, ki so raziskovali škodljive posledice kajenja na zdravje.
<
Anka Gartner
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektronk telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente —
—	Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, od gos® mi urednik: Dušan Željeznov — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračam*
—	Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za Informacije SRS je glasilo pproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Na Livku v znamenju burje, megle in snežnega meteža
Na Livku nad Kobaridom so imeli smučarji Avtoelektrike v soboto, 20. januarja svoje vsakoletno prvenstvo v veleslalomu. Žal je ta dan sicer prijeten smučarski center spričo slabega vremena pokazal bolj neprijazen obraz, kot navadno, saj so tekmovanje spremljali veter, megla in pravcati snežni metež tako, da so tekmovalci imeli obilo preglavic. Letošnje tekmovanje v veleslalomu sta organizirali sindikalna organizacija TOZD AET Tolmin in marljivi delavci Smučarskega kluba Matajur. Mimo lahko zatrdimo, da je bilo tekmovanje vzorno pripravljeno in kljub izredno slabim vremenskim pogojem tudi odlično izvedeno. Seveda je sproti padajoči sneg močno skvaril skrbno pripravljeno tekmovalno progo in od tekmovalcev terjal tudi večje napore.
V celoti je nastopilo 71 smučark in smučarjev iz vseh temeljnih organizacij DO Avtoelektrika, ki so cvoje moči pomerili, razdeljeni v posamezne tekmovalne razrede. Največ tekmovalcev je bilo v moškem B razredu, v katerem je premočno zmagal Milko Špacapan iz DSSS, ki je bil izmed vseh nastopajočih najhitrejši.
Zaradi slabega vremena je bila razglasitev rezultatov namesto na Livku v hotelu „Krn“ v Tolminu, kjer se je po
Veter,sneg in megla so bili najhujši
nasprotniki tekmovalcev.
uradnem delu razvil prijeten družabni večer udeležencev.
Tehnični rezultati:
Ženski A razred: 1.) Bruna Pretnar (VT) 30,04, 2.) Zinka Fornezzi (MZ) 32,00, 3.) Mira Zorč (VT) 34,3, 4.) Ančka Rakovec (Ž), 5.) Irena Horvat (Ž), 6.) Nadja Vodopivec (MZ), 7.) Tatjana Komel (GE ); ženski B razred: 1.) Sonja Krušič 38,4, 2.) Ema Medeot (obe DSSS) 46,6, 3.) Ivana Rutar (AET) 46,8; ženski C razred:
Ozvočenje so uredili kar ob seneni kopici na cilju.
Po nepopolnih podatkih naj bi Primorske novice so objavile kako zagrebška Radioindustrija ustvarila poteka poklicno izobraževanje v tol-lam 180 milijonov dinarjev izgube, minski občini. Veliko pohvale je de-Najvecji krivec zanjo je nesporno po- Men tozd Avtoelektrike AET o ka-gorela tovarna televizorjev v Slunju, terem piše člankar Tone Janša našled-kjer naj bi znašala izguba 130 mili- nje: jonov dinarjev. Glede na to, da so nekateri tozdi RIZ izdelovali za slunjsko Nekatere organizacije združenega tovarno sestavne dele, se je pojavila dela so posvetile kadrovski pohtiki izguba tudi tamkaj. Vendar RIZ ni na posebno pozornost. Mednje sodi Iskra čelu tovarn z največjo izgubo na Hrva- Avtoelektro, ki namesto predpisanih škeim Sloves te pripada tovarni Boris 1,5 % odvaja za izobraževanje kar Kidrič iz Šibenika.	6,2 % sredstev od kosmatih osebnih
Na temelju ustavnih sprememb v dohodkov. Od 380 zaposlenih jih kar bančništvu so štiri severnoprimorske 24 študira ob delu, 48 paimajo rednih občine ustanovile temeljno banko v štipendistov. Med slednjimi kar 15 na Novi Gorici, ki bo organizirana v treh	tehničnih šolah in 18 na po-
poslovnih enotah in sicer v Ajdovšči- mičnih šolah elektrokovinske stroke, ni, Idriji in Tolminu. Poslovna enota _ Clankar zaključuje problem izobra-za novogoriško občino bo na sedežu ze.va^a s predlogom, da bi v Tolminu temeljne banke v Novi Gorici.	odprli ustrezne oddelke poklicnih šol.
Za predsednika izvršilnega odbora so izvolili direktorja šempeterske Iskre Jožeta Eržena, za predsednika kreditnega odbora Jureta Mlinarja iz novogoriškega Gostola, za vršilca dolžnosti poslovodnega organa pa dosedanjega direktorja novogoriške podružnice Ljubljanske banke Slavka Rovtarja.
Beograjski center za potrošnike predlaga, da naj bi skupaj z mestnim sekretariatom za inšpekcijske zadeve uvedU že ob polletju stalni pregled in ocenjevanje storitev v servisih za popravila avtomobilov, televizorjev, pral-nikov, gospodinjskih aparatov in različnih drugih obrtniških storitev. Rezultate preiskav bi seveda objavljali in hkrati podeljevali tudi nagrade „zlati zmagovalec Beograda" za storitve v servisih. Korist od tega bi imeh predvsem potrošniki in dobri industrijski proizvajalci, medtem ko bi imele trgovske posredniške organizacije lažje delo.
ljubljanski dnevnik je objavil v članku „Več zdravnikov — več bolnikov" praktične izkušnje naše tovarne gospodinjskih aparatov v Retečah glede naraščanja boleznin. Vzrok za to, menijo v tovarni, tiči v intenzivnem zaposlovanju predvsem novih delavcev iz drugih republik.
Potrošnica Dragica Miletič iz Beograda, Sarajevska 20, se pritožuje v beograjskih Večernih novostih glede servisnih storitev Iskre v Beogradu. Navaja, da ima že pet let štedilnik Venera 3. V tem času je bil popravljen najmanj že 15 x. Zadnjič je pregledoval štedilnik naš serviser v mesecu maju, od takrat, kljub stalnim prošnjam in obljubam, iz servisa ni nikogar:
Slovenska industrijska proizvodnja je lani izdelala za 7,8 % več, kot predlanskim. Napredovale so predvsem: papirna industrija za 20,5 %, kemična industrija za 11,4 %, pohištvena industrija za 14,6%, gumarska industrija za 11,6 %, industrija v predilnicah in tkalnicah za 12,6%, industrija električnih strojev ter aparatov za 9,6 %...
Nazadovale so: industrija za pridobivanje neželeznih kovin za 27,3 %, obutvena industrija za 9,8 %, usnjarska industrija za 6,6 % itd. Ob koncu lanskega decembra je bilo v slovenski industriji zaposleno 319.841 delavcev, ah 3,9 % več kot leto dni prej, čeprav je resolucija predvidevala le 2,6 % povečanje.
Zbral in uredil Marjan Kralj
1.) Jana Požar (DS S S) 50,7; moški A razred: 1.) Stane Kogoj (VZ) 42,5, 2.) Rajko Mlekuž (AET) 44,9, 3.) Silvan Šerjak (MZ) 45,2, 4.) Salvi Pretnar, 5.) Rajko Komac (VT), 6.) Zvonko Bremec (MZ), 7.) Darko Mlekuš (VT), 8.) Igor Makarovič (VZ), 9j) Stojan Cuder (AET), 10.) Miran Žnidaršič (Ž), 11.) Miran Lebar (AET), 12.) Milan Pahor (DS SS); moški B razred: 1.) Milko Špacapan 41,8, 2.) Andek Trkman (DS SS) 45,6, 3.) Boris Žorč (VT) 47,00, 4.) Živko Kavs (AET), 5.) Boris Rijavec (Ž), 6.) Bojan Jelinčič (VZ), 7.) Mitja Kakore (VT), 8.) Božo Sarič, 9.) Ivo Kavs (oba AET), 10.) Davorin Nemec, 11.) Brane Beguš (oba DS SS), 12.) Jani Jelerčič (DES),
13.) Nevio Kavs (Vt), 14. Boris Kante (DS SS), 15.) Žarko Furlan, 16.) Drago Lisa c (oba DES), 17.) Ivan
Ženske iz A razreda: Zinka Fornezzi(2.mesto), Mira Zorč(3.mesto) in Bruna Pretnar, ki je zmagala.
Tudi letos absolutnemu zmagovalcu Milku Špacapanu športni referent DO Ilko Vidic izroča diplomo.
Nov sneg na progi je prizadeval še dodatne težave.
Kenda (MZ), 18.) Marjan Podgornik, 19.) Enes Beridan (oba AET), 20.) Valter Bensa (DES), 21.) Boris Volk, 22.) Aleks Trampuž (oba MZ), 23. Tase Lazovski, 24.) Emil Nemec (oba DES), 25.) IVfarjan Bajc, 26. Andrej Pratiše (oba Ž); moški C razred: 1.) Miran Čopi 37,9, 2.) Franc Bizjak (oba DES) 39,9, 3.) Štefan Curk (M2)
44,4,	4.) Dušan Vogrinčič (AET), 5.) Tomo Mitič (M2), 6.) Marjan Uršič (AET), 7.-8.) Bojan Mohorčič (DSSŠ) in Tone Pervanje (AET), 9.) Venceslav Bratuž (VZ), 10.) Igor Mavrič (DES), 11.) Danilo Derman (GE); moški D razred: 1.) Darij Hmeljak (DSSS) 48,2, 2.) Ivan Rotar (GE) 49,9, 3.) Predrag Radosavljevič (MZ) 52,1, 4.) Anton Komac (VT), 5. Emil Grobiša (MZ); moški E razred: 1.) Janko Ruter (AET) 33,00, 2.) Izidor Kogoj (DES) 34,7, 3.) Janez Kavčič (AET) 40,00, 4.) Lucijan Medeot (MZ); moški F razred: 1.) Adolf Zajec (Ž) 36,2, 2.) Alojz Čufer (GE) 38,7.
Montažerji devetič na Golteh
Zorjan
Najboljša v F razredu: Adolf Zajc iz Žarnic ter Alojz Čufar iz TOZD GE.
Tudi Horjulci v lastnih stotinkah
Komaj na novo ustanovljena športna komisija pri sindikatu TOZD Elektronika v Horjulu, je že organizirala prvo prvenstvo v veleslalomu Elektronike Horjul, v nedeljo 5. II. 1978.
Smučarji Elektronike se že od samega začetka udeležujejo ZŠI Iskre. Sprva so dosegali v skupnih uvrstitvah le poprečne rezultate, na zadnjih tekmovanjih pa se pojavlja ime Elektronike že tudi med deseterico najboljših.
Veleslalom so pripravili na 9 km oddaljeni vasi Šentjošt, kjer sta na voljo dve vlečnici.
Organizator ni predvideval tolikšne udeležbe. Uro pred začetkom so pošle štartne številke, sicer bi bilo prijav še več.
Na odlično pripravljeni progi se je pomerilo 29 tekmovalcev Elektronike in 30 tekmovalcev iz okoliških vasi. Večji del tekmovalcev si je prvič nadelo Iskrine štartne številke in prvič zapeljalo skozi prava vrata.
Omeniti je potrebno, da je tokrat tutli v Šentjoštu šlo za stotinke. Inženirja Franc Čepon in Andrej Pajnič sta v sodelovanju konstrukcije in orodjarne izdelala napravo za elektronsko merjenje časov po brezžični zvezi z (doma izdelanimi) sprejemno oddajnimi postajami RT-20-TC6. Za vsa tekoča dogovarjanja med štartom in ciljem so uporabili lasten najnovejši izdelek Elektronike SOVA 4, ki bo kmalu na tržišču.
Vse to — in pa množica burnih navijačev — je dajalo občutek prave, velike prireditve. V domu Družbenih organizacij Šentjošt je bila razglasitev rezultatov, predsednik DS Pavle Zdešar je podelil za prva tri mesta v vsaki skupini diplome, tekmovalci pa so se pri manjši zakuski poveselili.
Organizatorji na čelu z Darkom Zdešarjem zaslužijo pohvalo.	Matija Kavčič
Mozirska koča na Golteh je v dneh od 11. do 15. januaija spet, tokrat že devetič gostila smučarke in smučarje TOZD Montažno servisne organizacije, katerih se je to pot zbralo na tečaj, trening in vsakoletno tekmovanje v veleslalomu.
V prvih dneh smučarjem vreme ni bilo naklonjeno, saj je snežilo, deževalo in se je preganjala megla, kljub temu pa so razpoložljivi čas dodobra izkoristih za učenje in trening pod vodstvom Janeza Škoijanca. V večer-: n ih urah seveda niso pozabih na tradicionalni krst začetnikov.
Na dan tekmovanja pa nas je presenetilo izredno lepo vreme, v katerem smo tudi letošnje tekmovanje uspešno izpeljah tako, da mimo lahko trdimo — vsem, ki so se sicer prijavili, a na Golte niso prišli, je lahko krepko žal.
Pri tekmovanju smo se odrezali pa takole:
Ženske:	1. Jadranka Žnidarčič
43,0, 2. Metka Male Žič 123,0, 3. Danijela Novak 157,0, izven konkurence Metka Prebil, Jelka Zom in Sandi Brezevnik; moški nad 30 let: 1. Jože Škorjanc 38,0, 2. Ivan Brezovnik
45.5,	3. Sergej Trebeč 58,7, 4. Janez Prebil, izven konkurence Roman Jan 41,9; moški do 30 let: 1. Vojislav Zlatkovič 38,0, 2. Srečko Žnidarčič
44.5,	3. Matjaž Česnik 44,5, 4. Vinko Lužar, 5. Stane Osenk, 6. Jože Vidic, 7. Boris Rink, 8. Igor Cilenšek, 9-Gorazd Marenče, 10. Miloš Zakrajšek, 11. Miran Breznik, 12. Dušan Kunstelj, 13. Franc Burja, izven konkurence Janko Prebil 43,7. Jože škoijaI1c


TEHNIČNI REZULTATI
ISKRA — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o.
TOZD Tovarna avtomatskih in varilnih naprav SV N, Ljubljana, Stegne 13, n. sub. o.
SKUPINA A
vabi k sodelovanju
1. Košir Hinko 49,95, 2. Ogrin Franci 50,48, 3. Mole Janko 51,64, 4. Potrebuješ Andrej, 5. Janša Peter, 6. Leskovec Franci, 7. Smrtnik Ciril, 8. Verbič Pavel, 9. Plestenjak Jože. Odstopilo 5 tekmovalcev;
SKUPINA B
1. delavca za opravljanje nalog organiziranja in vodenja vhodne kontrole v sektorju tehnične kontrole kvalitete
Pogoji: inženir elektrotehnike in 4 leta delovnih izkušenj na enakih alj podobnih delih, uspešno opravljen test sposobnosti in poskusno delo, ki traja 60 dni.
1. Zdešar Darko 48,84, 2. Mole Cveto 50,95, 3. Lo$r Slavko 54,84, 4. Malavašič Janez, 5. Čepon Franci, 6. Medic Janez, 7. Kavčič Matija, 8. Kavčič Marko, 9. Gregorin Janez, 10. Praprotnik Ludvik, 11. Jereb Martin. Odstopili 4 tekmovalci;
ŽENSKE
1. Tominc Jelka 70,98, 2. Leskovec Cilka 73,69, 3. Krvina Metka 1.35,79.
RAZRED KS - HORJUL
1. Vrhovec Peter 51,62, 2. Malovrh Franc 51,75, 3. Krvina Zdravko 52,40.
2. delavca za umerjanje komponent v merilnici oddelka mod' ta že naprav
Pogoji: elektrotehnik — šibki tok in 3 leta delovnih izkušenj na enakih alj podobnih delih, uspešno opravljen test sposobnosti ter poskusno delo, ki traja 45 dni.
Delo se združuje za nedoločen čas s celim delovnim časom. Vse, ki va$ zanimajo navedena področja in izpolnjujete pogoje, vabimo, da vložite pismene prijave v kadrovsko splošnem sektorju TOZD SVN, Stegne 13-ali se zglasijo osebno ali po telefonu 559-251, int. 209 najpozneje v 1® dneh od dneva objave.
Vse, ki se boste prijavili na objavo boste o sprejetju sklepa odbora za medsebojna razmerja o izbiri obveščeni najpozneje v 15 dneh po sprejetju sklepa.