PoStnfam pW»n® ▼ gotovini. Leto XV., štev. 17 Ljubljana, torek & januarja I934 Cena 2.— Din bpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3126, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Zagrebška konferenca Male antante Zagrebška konferenca stalnega sveta Male antante je končana. Danes se bodo vsi trije zunanji ministri skupno peljali iz Zagreba v Beograd in po sebi je razumljivo, da bodo vožnjo porabili še za nadaljnje razgovore. Vendar pa je, kakor se vidi tudi iz službenega komunikeja, glavno delo že opravljeno, čeprav so posvetovanja trajala samo en dan. Kratko trajanje konference ne more nikogar presenetiti. Ono je le nov dokaz, kako tesne so že vezi med državami Male antante in kako homogena je njihova zunanja politika. V kolikor ni istovetnost zunanje političnih smernic podana že po samih življenjskih interesih vseh treh zavezniških držav, se je izoblikovala in utrdila v naddesetletnih skupnih bojih in naporih. Vse tri vlade, zlasti pa vsi trije zunanji ministri so vrh tega v trajnem stalnem kontaktu, tako so medsebojno obveščeni tudi o vseh niansah glede naziranj zavezniških vlad v raznih aktualnih problemih. Sestanki stalnega sveta ali plenuma Male antante imajo potemtakem v glavnem samo nalogo, da točno precizirajo in formulirajo skupna stališča. Kljub temu pa je pomen konferenc Male antante zelo velik, še večji morda za zunanji svet kakor za javnost zavezniških držav samih. Saj se danes Mali antanti že povsod priznava faktični pomen velesile in se ta svojevrstna politična tvorba kot velesila že tudi povsod priznava. Zato tudi vidimo, kako se od konference do konference stopnjuje zanimanje inozemstva, ki vedno z napetostjo pričakuje definitivnih in konkretnih formulacij o stališču Male antante do perečih mednarodnih problemov. Koliko to stališče na mednarodnem forumu že odtehta, se je zlajti v zadnjem letu ponovno pokazalo. Mala antanta je s svojo odločno moško besedo dosegla lepe uspehe in zlasti preprečila marsi-kako nakano velesil, naperjeno proti srednjim in malim državam. Izkazala se je na ta način za ustanovo, ki ni koristna le svojim državam, marveč v enaki men tudi drugim evropskim državam, ki se ne štejejo med velesile. Vedno bolj se s tem Mala antanta afirmira kot eden najjačjih mirovnih čmiteljev v Evropi. Vedno večji je njen ugled, vedno večji obenem tudi ugled v njej združenih držav. Zaradi istovetnosti najvažnejših zunanje političnih interesov vseh treh članic Male antante in zaradi vzajemnega prepričanja, da je ta zveza nujno potrebna ne le v interesu članic marveč v interesu vse Evrope, pa končno zaradi stalnih medsebojnih stikov tudi o zagrebški konferenci ni bilo drugega pričakovati kakor to, kar pravi službeni komunike: Zunanji ministri so na svojih posvetovanjih ugotovili, da vse tri države enako gledajo na vsa aktualna vprašanja mednarodne politike, in so ugotovili skupne smernice tudi za bodoče delo. Ko so se po prvih konferencah objavljali slični komunikeji, jih je marsikdo smatral le za frazo. Zlasti oni, ki bi jim razcepljenost zavezniških držav dobro šla v račune ter so si je zato želeli, so skušali dokazati svetu in javnosti Male antante same, da se ta zveza ne da držati. Storili so tudi nešteto poskusov, da b? jo razbili ali vsaj zrahljali. Toda čas je kazal vedno bolj jasno, da zagotovila komunikejev o enakih naziranjih in o solidarnosti članic Male antante niso le prazne besede, marveč da ugotavljajo realno dejstvo. Iz vsake spletke, iz vsakega napada je izšla Mala antanta le še ojačena. Mnogo je bilo že tu in tam razočaranja zaradi tega, mnogo pa tudi prijetnega in bodrečega zadoščenja v javnosti zavezniških držav in pri vseh onih v Evropi, ki žele našemu kontinentu dobro. Ko so se Rumunija, Češkoslovaška in Jugoslavija pred dvanajstimi leti združile v tesno zvezo, je bil njihov glavni cilj, da si z vzajemno pomočjo ohranijo svojo tako drago plačano ln s tako težkimi žrtvami priborjeno svobodo. Ta cilj so tudi dosegle. Četudi bi se vloga Male antante omejila samo na to, bi ostala trajno zabeležena v zgodovini Evrope. Toda neurejene politične in gospodarske razmere v Evropi, zlasti v Podunavju, so same privedle do tega, da se Mala antanta ni omejila le na svojo prvotno vlogo in nalogo. Treba je bilo iti dalje, treba Je bilo mir učvrstiti in definitiv-no ustaliti. Mala antanta se je posvetila tudi tej veliki nalogi in iz prvotne de-fenzive prešla h konstruktivnemu, u stvar jajočemu delu. Nova žavezniška pogodba, sklenjena lani 16. februarja, pomeni v tem pravcu velik korak, pre-orečenje rimskih in berlinskih špekulacij s paktom o diktaturi velesil pa vsem 'iden dokaz, da Mala antanta nikomur ^e pu3ti posegati v svoje pravice. Na tem potu skupnih bojev in napo->v bodo države Male antante nemote-t ostale tudi v bodoče. V Zagrebu ma-"estirano soglasje to na novo potrjuje ;skreno zadoščenje vsej miroljubni Ev->pi- ZAKLJUČEK ZAGREBŠKE KONFERENCE Zunanji ministri držav Male antante so na včerajšnjih posvetovanjih v Zagrebu odobrili resolucije praške gospodarske konference ter razpravljali o razorožitvi, balkanskem paktu, odnošajih s sosedi Zagreb, 22. januarja, n. Rumunski zunanji minister Titulescu in češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki sta bila zadržana v Ženevi zaradi posvetovanj sveta Društva narodov, sta dospela šele snoči ob 10.50 v Zagreb, dočim je zunanji minister Bogoljub Jevtič prispel že včeraj zjutraj. Tik pred prihodom brzega vlaka so prispeli na postajo zunanji minister Jevtič v spremstvu višjih uradnikov svojega kabineta. ban dr. Ivo Perovič, podban doktor Hadži. mestni načelnik dr Krhek. več funkcionarjev zagrebške železniške direkcije, rumunski in češkoslovaški konzul ter zastopniki Československe obce. Ko se je vlak ustavil, je prvi izstopil iz salonskega vagona češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki so ga minister g. Jevtič in ostali odiičniki prisrčno pozdravili. Mestni načelnik dr. Krbek ga je nagovoril s kratko dobrodošlico v srbohrvaščini. Takoj nato je izstopil pri drugem izhodu iz vagona rumunski zunanji minister g Titulescu, ki so ga vsi prisotni prav teko prisrčno pozdravili in mu je zagrebški župan izrazil dobrodošlico v francoščini. Nato so se ministri dr. Beneš, Titulescu in Jevtič s svojim spremstvom odpeljali v hotel »Esplanade«, v katerem so bili rezervirani apartmani za oba državnika iz obeh zavezniških držav ter za !j.:uno spremstvo. V hotelu je snoči »Jadranska straža« priredila velik ples m ko so se nrnistri pojavili v vestibulu, sta jih pozdravila predsednik oblastnega odbora »Jadranske straže« Miroslav Kulmer in predsednik ter bivši primorski ban dr. Ivo Tartagba Ministri so zbranim odl'čnikom prijazno segli v roke, se jim zahvalili za pozdrave in se nato z dvigali umaknili v svoje sobe. Veliki ples se je medtem nadalieval ui so se ga udeležiili tudi ban. mestni načelnik in ostali, ki so bili pri sprejemu na postaji. Prvi razgovori Kmalu potem so se zunanji ministri v svojih apartmanih sestali ter se dobri dve uri posvetovali o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu današnioga sestanka. Konferenca v hotelu je trajala do 2. ponoči. Davi ob 9. je posettf češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša češkoslovaški konzul v Zagrebu g. Andrej Pukl Z njim je minister kot prvi zapustil hotel in se odpeljal v banski dvorec kjer se je ob 10 dopoldne najprej sestal z našim zrnanjim ministrom g. Bogoljubom Jevtičem, ki ie prispel kmalu za njim. Kmalu nato se je pripeljal v gornje mesto tudi rumunski zunanji minister g. N:ko!a Titulescu s svojim spremstvom in se jima pridružil. Konferenca zunanjih ministrov se je vršila v tako zvanem kraljevskem salonu. V banskih dvorih je bilo sploh vse prvo nadstropje rezervirano za d:nlomatske zastopnike, za ministrske svetnike in eksperte ter za tajnike zunanjih ministrov. Sobe v vzhodnem traktu palače so bile rezervirane za novinarje. Centralni preshiro in tuje agencije. Ministri so se posvetovali do 13.20. Obed v čast gostom Po konferenci so se odpeljali v hotel »Esplanade« na kosilo, ki ga je priredil svojima tovarišema na čast naš zunanji minister g. Bogoljub Jevtič. ITdeležili so se ga češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, rumunski zunanji minister g. Titulescu. minister dr. Andjelinovič, minister za gradbe dr. Srkulj. ban savske banovine dr. Ivo Perovič, komandant armije general Ljubo-mir Maric, pomočnik ministra zunanjih zadev dr. Božidar Purič. namestnik šefa Centralnega presbiroja Teofil Djurovič, šef odseka za tisk zunanjega ministrstva Vukašin Zivotič, ravnatelj tiskovnega oddelka ru-munskega zunanjega ministrstva Filotti, načelnik zunanjega ministrstva Stevan Pe-livanovič, izredni poslanik kraljevine Ru-munije in pooblaščeni minister Aleksander Guranescu, pooblaščeni minister kraljevine Rumunije v Tirani Giunta, zastopnik Jugoslavije v stalnem tajništvu Male antante g. Nikodije Jovanovič. šef kabineta zunanjega ministrstva Branislav Markovič, šef protokola zunanjega ministrstva Iliia Novakovič. mestni načelnik dr. Krbek, šef kabineta češkoslovaškega zunanjega ministrstva Kučera, podban savske banovine dr. Hadži, šef kabineta rumunskega zunanjega ministrstva Buzdugan, stailni zastopnik Češkoslovaške v stalnem tajništvu Male antante Jarmilo Spaček, rumunski stalni zastopnik Vale Marescu. zagrebški češkoslovaški konzul Pukl. teir^ka zunanjega ministrstva Protfč in dr. Kojič, načelnik banske uprave dr. Ivo Mošinski in tajnik bana Vojnovič. Popoldanska konferenca Po kosilu so se ministri za nekaj minut umaknili iz dvorane na oddih. Ob 14.30 so se ponovno odpeljali v banske dvore in nadaljevali svoja posvetova- DollSussova grožnja Mtlerjjevcem Dr. Dollfuss grozi s pritožbo na Društvo narodov zaradi teroristične akcije narodnih socialistov Dunaj, 22. januarja g. Kakor govore v političnih krogih, namerava avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss, ako bi se nadaljevali iz Nemčije inspirirani teroristični izpadi narodnih socialistov v Avstriji, vso stvar spraviti pred ženevski forum. Avstrijska vlada ima nešteto avtentičnih dokumentov, ki dokazujejo, da imajo vse ve-leizdajniške akcije narodnih socialistov v Avstriji svoje izhodišče v Nemčiji in da jih podpirajo oficielni krogi narodne socialistične stranke Nemčije, torej vladajoča stranka. Da se bo avstrijska vlada zaradi teh napadov obrnila v ženevo, je tem bolj verjetno, ker je imel kancelar dr. Dollfuss danes ob prilika velike manifestacije voditeljev domoljubne fronte pred svojim uradom govor, v katerem je med drugim dejal: »Nočem se tukaj pritoževati, da kažejo zveze preko meje. O tej stvari se bo mo pogovorila na drugem mestu in v drugi obliki, da pa goje teroristi svoje upe v vplive z onstran meje, smo si vsi na jasnem. Obisk italijanskega državnega podtajnika Suvicha, MussoLinijevega sotrudni-ka, je v naši državi povzročil največje zadovoljstvo. V zvezi s tem naj bo tudi današnja spontana manifestacija svarilo: Do sem in ne dalje! Po večmesečnem potrpežljivem čakanju bo sedaj vsa strogost zadela one, ki ogrožajo mir in svobodo države. Ime podkancelarja Feya zadošča, da se vidi resnost položaja, s katero gremo na delo, da napravimo red v državi.« Dopoldne so namreč imeli na Dunaju sestanek pokrajinski načelniki patriotske fronte pod predsedstvom kancelarja dr. Doiifussa. Nato je nad 10.000 članov te organizacije manifestiralo pred palačo zveznega kancelarja Pri tej priliki sta imela nagovor nanje kancelar dr. Dollfuss in vodja patriotske fronte Kempfner, nakar se je vršil defile praporov po Ringu. Rusija pripravljena Kaganovič: „NIti pedi naše zemlje ne damo" — Obrambne priprave Rusije proti Japonski — Herriot o položaju na Daljnem vzhodu Moskva, 22. januarja AA. Na zborovanju komunistične stranke v Moskvi je imel Kaganovič govor, v katerem je med drugim izjavil: Položaj na Daljnem vzhodu je napet Pripravljeni moramo biti vsak trenutek na napad. Zato glejmo, da okrepimo svojo vojaško moč. Japonski uzurpatorji zastrupljajo odnošaje z nami, toda naša vojska se bo znala dostojno upreti proti vsakomur, kdor bi hotel le ped naše zemlje. Pariz, 22. januarja. AA »Agence Econo-mique et Financierre« je objavil članek bivšega predsednika vlade Hernota pod naslovom »Triptvq.ue«. Pod tem imenom razume bivši premier skupino držav prvega reda Sovjetsko unijo, Zedmjene drža ve in Japonsko med ka*enmi bi utegnilo priti do oboroženega spopada Herriot raz glablja v zvezi s tem kakšno stališče na i zavzame Francija spričo teaa kočljivega položaja, in pravi, da bo Francija nadaljevala svojo politiko spoštovanja pogodb, k-iih je podpisala Francna globoko spoštuje velesile, ki si stoje na Dal'nem vzhodu na «Droti in bo vedno na razpolaso z« prijateljsko posredovanje, da se ohrani na Dalj- nem vzhodu prav tako kakor povsod drugod na svetu tista vez, ki je Franciji najdražja: mir. Tokio, 22. januarja. AA. Danes je japonski cesar sprejel ostavko, ki io je podal minister Araki. Za njegovega naslednika bo jutri imenovan Senjuroharaši. Araki je utemeljil svojo ostavko z zdravstvenim1 razlogi, toda v poučenih krogih trdijo, da ima njegova ostavka politično ozadje. Nevarnosti povodnji Bukarešta, 22. januarja AA. Zaradi na raslega Dunava je prebivalstvo ob ustju v veliki nevarnosti. Ponekod so se morali zateči na krove svojih hiš. Reševalne akcije so zelo nevarne, ker je Dunav tod zelo deroč in pokrit z velikimi ledenimi ska 'ami. Bukarešta. 22 januarja AA Mesto Ki-Hja na dunavski delti je popolnoma po-olavljeno Poplava je nastala ker je voda "»orušila severni nasip Ogrožen je tud vzhodni nasip in no«taiDelo stalnega sveta Male antante, ki smo ga pričeli tu v Zagrebu, je sedaj zaključeno«, nato pa je prečital naslednji komunike: Komunike >Stalnl svet držav Male antante je Imel redni sestanek dne 22. januarja 1934 v Zagrebu. Predvsem je izmenjal naziranja o splošnem političnem položaju in proučil razna vprašanja ter poslednje mednarodne dogodke, ki zanimajo države Male antante. Popolna skladnost stališč vseh treh zunanjih ministrov glede vseh vprašanj, ki so jih proučili, je omogočila, da se je določila skupna smer za bodoče postopanje. Predmet razmotrivanj je bilo vprašanje o razorožitvi, balkanski pakt in prav odnoša ji držav Male antante napram sosedom. V zvezi s tem so bili sprejeti oklepi, ki se nanje nanašajo. Prav tako so bili predmet skrbne Proučitve odnošaji s Sovjetsko unijo in njih razvoj v bodočnosti. Kar se tiče revizionističnih poskusov In propagande, podčrtava stalni svet svoje že od nekdaj znano stališče, da je čvrsto odločen preprečiti s primernimi sredstvi vse slabe posledice za mir in odnošaje dobrega sosedstva med narodi, ki jih izziva tako delo mednarodne dlssociacije. Stalni svet se je bavil tudi neposredno z rezultati dela go. spodarskega sveta držav Male antante, ki je zasedal v Pragi od 9. do 17. januarja 1934. Stalni svet je sprejel na znanje predloge resolucij, ki so bili izdelani pri tej priliki, kakor tudi načrte o prodajah in nakupih med državami Male antante za leto 1934. Sklenil je predložiti jih vsem trem vladam v odobritev. Cela vrsta tekočih vprašanj, ki zanimajo tri države, Je bila proučena, respektivno rešena In osvojena. Naslednje resno zasedanje stalnega sveta bo meseca maja v Bukarešti.« Izjava dr. Beneša Ko je zunanji minister g. dr. Edvard Beneš prečita! komunike je nadaljeval: »Gospodje! VI nas spremljate že nekaj let in dobro poznate naše komunikeje, pa znate £ltatl tudi med vrsticami«. Zagonetno se je nasmehnil in dodal: »Evo vam prilike, čitajte med vrsticami! Lepa vam hvala za vaše sodelovanje!« Zunanji minister Titulescu je z lahnim poklonom še dodal: »In tudi za vašo di-skrecijo!« Pripomba rumunskega zunanjega ministra je izzvala splošno veselost. Ministri so se nato še kratek čas zadržali v modrem salonu. Rumunskim novinarjem je minister Titulescu podal v ru-munščini še posebej nekaj informacij. Ko so fotografi naprosili ministre še drugič naj se puste fotografirati, se je obrnil minister Titulescu k dr. Benešu, češ: >če napravijo še dva posnetka, bomo morali bežati v St. Moritz«. Pri drugem posnetku se je pripetila majhna nezgoda. Z ma .ezi-jo je neki fotoreporter zažgal draperije na vratih, ogenj pa so takoj udušili. Točno ob 19.15 so se ministri umaknili lz modrega salona ln se ponovno sestal'. Ta konferenca je trajala le nekaj minut, nakar so se z avtomobili odpeljali v hotel »Esplanade«, nato pa odšli na rout, ki ga je v banskem dvorcu zvečer priredil ban dr. Ivo Perovič. Okrog 8. so se ministri ponovno odpeljali v gornje mesto na družabno večerjo. Jutri dopoldne odpotujejo zunanji ministri držav Male antante v Beograd, kjer jih bo sprejel v avdienci Nj. Vel. kralj. Odmev v inozemstvu Dunaj, 22. januarja p. Dunajski listi so pokazali veliko zanimanje za zagrebško konferenco zunanjih ministrov držav Male antante. V svojih komentarjih so napovedovali, da se bodo ministri posvetovali tudi o avstrijskem vprašanju, kolikor se tiče Male antante. Po teh napovedih se je na zagrebški konferenci dosegel popoln sporazum glede enotnega zadržanja držav Male antante napram Avstriji. Pariz, 22. januarja d. Veliki pariški list »Intransigeant«, ki je poslal v Zagreb svojega posebnega dopisnika, tolmači program konference stalnega sveta Male antante, pri čemer zlasti naglaša, da bodo glede na revizijo mirovnih pogodb zunanji ministri Male antante ugotovili, kakor že ponovno prej, da predstavljajo obstoječe državne meje rezultat stoletnega razvoja in razdelitve ozemlja, ki je bila izvršena na pravičnih narodnostnih osnovah. Zato bi bila vsaka revizija v nasprotju z duhom pravičnosti ter nevarna za mir. »Echo de Pariš« pravi: Komunikeji Male antante brez dvoma ne bodo dolgovezni. Periodičnost teh sestankov in njih regularnost jim odvzema obeležje bučnosti, kolikor pridobe na notranji tehtnosti, čeprav zagrebška konferenca ne dsla hrupne reklame, bo opravila dobršno delo. Večina listov prinaša članek o programu zagrebškega zasedanja, pri čemer posebno naglaša pomen razgovorov o balkanskem paktu. Avstrija druga Albanija? Italijanska prizadevanja za sklenitev trojnega pakta med Italijo, Avstrijo in Madžarsko Beograd, 22. jan. p. Nocojšnja »Pravda« je objavila članek narodnega poslanca Milana Sokiča pod naslovom »Italija bi hotela skleniti z Avstrijo tudi političen pakt, sličen tiranskemu paktu z Albanijo«. v katerem pravi med drugim: Avstrijsko, vprašanje in italijanski poizkus, da se ustvari gospodarsko-politični blok med Avstrijo in Madžarsko, ni brez vsakega pomena za sedanje zasedanje zunanjih ministrov držav Male antante v Zagrebu. To vprašanje zanima vse tri države Male antante že zaradi tega, ker sta tako Italija kakor Avstrija prilično važni tržišči za proizvode držav Male antante. Italija je skušala ustvariti gospodarski blok, v katerem bi bili poleg nje še Avstrija in Madžarska Kot razlog za to navajajo v glavnem okoliščine, da je avstrijska trgovina napram madžarski zelo pasivna. Avstrijski uvoz iz Madžarske je dvakrat toli;ken kakor madžarski uvoz iz Avstrije Gospodarski blok med Italijo ln Madžarsko je že ustvarjen in sedaj je italijanski državni podtajnik v ministrstvu za unanje zadeve Suvich skušal pritegniti k Italiji v tem pogledu še Avstrijo. Ta poizkus še ni uspel. Suvich je delal tudi za to, da bi se poleg gospodarskega pakta ustvaril še politični pakt med Italijo, Madžarsko in Avstrijo. Njegovo bivanje v Avstriji je imelo predvsem ta cilj, toda pogoji, ki jih zahteva Italija za sklenitev takega pakta, so za Avstrijo zelo povoljni. V svojem bistvu so prav takšni, kakršni so bili pogoji za tiranski pakt, s katerim je Albanija dejansko prišla pod iialijan-sko kuratelo. V primeru, da bi se sklenil tak pakt, bi Italija dobila pravico, da se vmešava v avstrijske notranje zadeve. Ko bi si Italija tako zagotovila svoj politični vpliv v Avstriji, bi jo poskušala privesti še do gospodarskega bloka z Madžarsko. Takšna italijanska politika pa prihaja v veliko nasprotje s politiko držav Male antante, ker je v interesu Male antante, da ostane zvezna republika politično in gospodarsko neodvisna. Sklenitev trojnega pakta med Italijo, Madžarsko in Avstrijo bi škodovala že po svojem smotru državam Male antante in Italija bi lahko s tem paktom motila politiko držav Male antante. Zato ni brez osnove predlog, da se v primeru takega političnega pakta vprašanje o paktu samo spravi pred Društvo narodov, ker bi tak pakt pomenil preobrat v mednarodni politiki v srednji Evropi. Avstrijska svobodna luka v Trstu Priprave za olajšanje avstrijskega izvoza preko Italije Prednostne tarife za avstrijsko blago Dunaj, 22. januarja, d. »Der Morgen« poroča iz Trsta, da je bilo uradnikom pri-ctoinih italijanskih oblasti najstrožje prepovedano izdajati informacije o pripravah za osnovanje avstrijske svobodne cone v Trstu. Kljub temu je v Trstu splošno znano. da se vrše v posameznih uradih mrzlično priprave za osnovanje avstrijske svo bodne luke Predvsem so bile že izgotov-Ijene prednostne tarife za železniške zveze med Trstom in avstrijsko mejo. ki so bile že poslane v Rim v odobritev. Predsednik avstrijskih zveznih železnic Kari Vaugoin ie za svojega bivania v Rimu razpravljal i nekaterih podrobnostih te ureditve z vodilnim' činitelji italijanskih državnih že jznic Prednosti ki jih namerava Italija luditi avstriisk' republiki v fžaškem pri vih Badoniievih dnevih. Pot ga je pa peljala v svet ln ga seznanila z malone vsemi velikimi političnimi s trumam j in njih najod-•iičneišimi predstavniki. Ko se je preko Ber-'iina, Londona in Pariza vrni! na Dunai. ie bilo njegovo gledanje na domače razmere dozorelo '.m ustaljeno. Razumliivo ie, da ■mož njegove inteligence in njegovega znanja ni gledal na avstrijske razmere skozi ■naočnike omejenega birokratoma in trmaste brezglavosti oficielnih politikov. Herman Bahr je veroval v Avstrijo, toda v novo, v temeljih spremenjeno. V Avstrijo, ki bi iz dejstva svoje slovanske večine morala izvajati vse konsekvence, ako ie hotela razumeti svojo državno idejo. 2e zZ&-daj je u vi del, da dunajska politika dre vi proti prepadu, ker odbija slovamske narode od sebe in iim hoče vzkratit' naiprimitiv-tiejše življenjske pogoje. Svoje mišljenje je Bahr v mnogih publicističnih delih razodel brez oklevanja in ie kril s svojo avtoriteto. Za nas, bivše avstrijske Slovane, ki smo 'rneli le malo prijateljev, je nalog3 pietete i skega prebivalstva. O zahtevah avstrijski!) Slovanov pravi Bahr: »Kar zahteva češki narod, je res 1« narprimiitivnejša rravf5no«t... Le kar potrebuje, da živi, in česar ne more pogrešati, ako se noče odreči eksistenci kot narod. Isto velja o jugoslovenskih zahtevah.. .Večkrat sem slišal mnenje, da so naši narodi nenasitni. Kdor pčiio demagogov.« Citirali smo najifcrepkejše, najznačilnejše odstavke iz Bahrovih političnih kritik. Njegove besede pa niso bile samo splošnega značaja, marveč so obravnavale najrajši' konkretna vprašanja. Protisrbski veleizdaj-niški proces v Zagrebu ie našel v Bahru neizprosnega sodnika. Bahr se ni zadovoljil z viri iz druge roke. Sam je potoval v Zagreb in si znal pridobiti zanesljive informacije. Zato mu noben nasprotnik nI mogel blizu. Tako je bilo tudi ob Fried-jungovem procesu. Bahrova knjiga o Dalmaciji nd le visoka pesem o lepoti jugoslovenskega primorja, nego še bolj uničujoča obsodba bornirane avstrijske uprave, ki je namenoma zanemarjala deželo, ker se je bala gospodarske in poliitične okrepitve njenega jiugostoven- in hvaležnosti, da ohranimo ime in de'o Hermana Bahra v spominu. Ne sme nas motiti, da se je varal tudi on, ko je smatral, da je zbližanie avstrijskih narodov in njihov sporazum še mogoč. V njegovi dobi le b'!o odtujemje avstrijskih Slovanov napram Dunaju dozore'o že tako daleč, da se proces razpada anahronistične države ne bi bij dal zaustaviti, tudi če bi Bahrova izpoved ne bila ostala glas vpijočega v puščavi. Vendar njegova pravičnost in stroga obsodba avstrijskega sistema zasluži, da si io pokličemo v spomin v njegovih lastnih besedah. »Nekoč smo sanjari o vodstvu Nemčije; nenadoma smo biii iz Nemčije vrženi. Ni nam preostalo drugega, kakor da iz nemške vzbodne driave postanemo slovanska zapadrat. Dismajck je to vede! jn želel... l>ai je razumeti, da ie zani važneje, če Nemci ohranijo duševno in gospodarsko rvezo s Slovani, kakor pa da sliši izven svojih mej »nemško pesem«. Tega avstrijskim Nemcem ni prikrival. Avstrijski Nemci pa so se po izključitvi Nemčije delali, kakor da se ni nič zgodilo.« V časih Aehrmthalove in Berchtoldove protiingoslovenske politike je bilo za tako odlkrito izpoved treba poguma. Bahra je sicer ščiti! njegov ugled v .kulturnem svetu, vendar mu marsikatera bridkost ni ostala prihranjena. Prepričati pa se od ofioiozn'h ptib'icistov nii da«l in edin rezultat nemško-avstriiiske zakrknjenosti je bil, da je začela pojemati Bahrova vera v ohranitev Avstrije. V tem so ga še bolj podkrepile krvave persekuciie Slovanov med svetovno vojno. Jaroslav Kvapil prepoveduje, da ie Bahr z velikim razumevanjem motril češko in jugoslovensko borbo za osvoboienje izpod avstrijskega jarma. Zdela se mu je naravna posledica zgrešene protislovanske državne politike. Konec vojne ie dokazal, da je videl Herman Bahr bolje v bodočnost, kakor državniki dunajskega Bailhausplatza. Zavedal se ie, da historična krivca, prizadejana avstrijskim Slovanom, ne more ostati nema-ščevana. In se ni bal tega povedati pred vsem svetom. Priznaval je nas in našo pravico, zato zasluži, dn r? nozabimo njegovega imena. Proučevanje nemškega odgovora v Parizu Nemški odgovor je sicer uljuden, toda odklonilnega značaja — Po angleškem mnenju je nadaljevanje pogajanj še vedno mogoče Zločinska eksplozija v brzovlaku pri Brežicah Pariz. 22. Jan. s. Francoski zunanji minister Paul Boncour je suoči odpotoval iz Ženeve in je davi prispel v Pariz. Ob 10. s« je rršila seja vlade v elizejsld palači pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Ministrski svet je ob tej priliki sprejel na znanje poročilo ministrskega predsednika in zunanjega ministra o nemškem odgovoru, ki je bil izročen v prouči tev vojnemu ministru in o katerem bo razpravljal še kasneje. Zunanji minister je tudi poročal o pogajanjih v ženevi in o ukrepih za plebiscit v Posaarju, ministrski predsednik pa je podal pregled o prvih rezultatih preiskave zaradi afere Staviskega in poročal o svojih ukrepih. London, 22. jan. s. Pariški poročevalec ^Timesa« pravi o vsebini nemškega odgovora Franciji, da je ton neinške note spravljiv, toda njegova praktična vse' itia kaže le malo napredka napram položaju od 14. oktobra, čeprav priznava nemška vlada, da končnoveljavne odločitve ne morejo pasti brez splošne razprave, vendarle ne kaže nobene pripravljenosti za povratek v Društvo narodov v njegovi sedanji obliki. Vzdržuje samo zahtevo po takojšnji in praktični enakopravnosti in po povečanju svoje vojske na 300.00 mož. Listi ne prikrivajo težkoč, ki še vedno ločijo francosko in nemško stališče glede razorožitve, kljub temu pa pozdravljajo sedanja pogajanja, ki so po njihovem mnenju na dobri poti. Po mnenju angleškega časopisa ni niti Francija niti Nemčija zaprla vrat za seboj. Nemčija sama je uvidela, da ni mogoče zahtevati, da naj bi se druge dTŽave brez odlašanja io takore-koč takoj razorožile na stopnjo sedanje nemške oboroženosti. Na drugi strani pa bi popolno priznanje načela enakosti omogočilo novo oboroževanje držav. Nemčija je zato pristala na razorožitev po stopnjah Po poročilu angleških listov je nemška vlada v svojem odgovoru pozvala tudi druge države, naj sodelujejo pri nadaljnjih pogajanjih. Angleški listi upajo, da bo angleška vlada to povabilo sprejela. H. - Praga. 20. januarja. Češkoslovaška stoji sredi nemirnega vrtin-ea. Industrija, kmetijstvo, organizacije in posamezniki imajo edino skrb. ali se bo državno gospodarstvo še daj j i držalo defla-cije, ali pa bo ubralo drugo pot. Se nedavno eo bile razprave o tem vprašanja zelo tvegane. Kdor si je upal trditi, da deflacija menda le ni *dina rsžitev, tega so vsi pro-klinjali. Danes pa o teh vprašanjih obširno razpravljajo v javnosti in v vsem tisku- Spočetka je šlo za to, da se doseže sporazum mod industrijo in kmetijstvom. O Božiču eo se vršila posvetovanja m M zastopnikom agrarcev, poslancem Bc-ranom, in dr. Prosom, ki je v imenu Zivnosten^ke bank-; zastopal industrijo. Sestanek je imel namen odstraniti nasprotstiva med obema glavnima panogama češkoslovaškega gospodarstva, potekel pa je breiz uspeha. V načelu gTe pri nas za to, da se gospodarska kriza umiri in zmanjša s tem, da se indjetrija zaposli in nezaposlenost odstrani. Pot k temu je edino v izvoz.u industrijskih proizvodov. Dr. freis. predsednik Zveze industrijcev in generalni ravnatelj 2iv.no-stenske banke, stoji na stališču, da je izvoz potreben le v tolik), kolikor želi ali mora industrija zaposliti več delavcev. Drugače industrija na izrvozu ni interesirana. Kdor tedaj hoče izvoz, naj da v podjetja svoj denar, ali denar onih bank. ki »verujejo v iz voz«. Proti temu nazorj najmočnejšega činitelja v češkoslovaškem gospodarskem življemu se je postavil bivši minister financ prof. dr. Engliš. Nastopil je z naslednjim predlogom: Dizava mora podpirati izvoz; češkoslovaški izvoz sedaj ne prenosa tuje konkurence, naše blago jie drago, ker umetno vzdržujemo valuto na visoki stopnji. Treba je vsaj nekoliko opustiti deflacijo in s tem razbremeniti kmetijstvo, ki je močno zadolženo. Dr. Engliš predlaga v ta namen izvozn > premije in valutne pribitke na uvoz. S premijami in pribitflci bi 6e doseglo znižanje vaijte za približno 15%. S tem bd tedaj prišli k dvojni valuti- Agrarna stranka »e v celoti sprejela Engli-ševe predloge in minister financ dr. Trapi jih je usvojil kot temelj za predlog, ki ca finančno ministrstvo pripravi ia za vlado. Industrija, ki jo obvladuje Živnostenska banka, je odločno proti temu načrtu in zahteva deloma koncentrirano državno gospodarstvo v zunanji trgovini, deloma pa povračilo davkov za izvoženo blago. Kdor bi izvažal, bi po tem ppedlogu dobival bone, s katerimi bi lahko plačal daivke. Oni del industrije, ki je v dobi krize prenesla svoie tvornioe v tujino, n- pr. Bata, se nrptivi Živnostenski m podpira predlo«* dr. Emrliša. čeprav z nekaterimi pridržki. Narodna banka pa ie naklonjena nazorj Živnostpnrike. Deflaciia? Iuflacija? Stvar je dospela v stadij najstraslttMŠega razpravljanja. O niej razpravljajo v trgovinskih zbornicah, v ministrstvih, v udruženjih in v vladi. Predsednik vlade MalVpeti je uvede-l informativne razgovore s strokovnjaki in interesenti in ni dvoma, da bo odločitev padla že v najkrajšem času. Zelo verjetno K*, Ja bo država opustila brezpogojno deflacijo, katere &? ie doslei držala. Obisk kralja F orisa v Rumimiji Bukarešta, 22. jan. p. Prihod bolgarskega kraljevskega para v Bukarešto je sedaj definitivno določen za četrtek dne 25. t. m. Bolgarska kraljevska dvoj:ca se bo s svojim spremstvom mud'la v Rumuniji do nedelie zvečer. V Bukarešti bo ostala le prvi dan. nato pa bo foct kralja Karola na njegovem dvorcu v Snsji. »Dimineaca« poroča, da se bo sprejema bolgarskega kraljevskega para udeležila tudi rumunska kralfea mati Marija, ki se je davi vrn:la iz Beograda. Uradnega sprejema rumun-ske kraljevske dvojice se bodo poleg članov rumunskega dvora udeležili tudi vsi člani rumunske vlade ter zastopniki političnega in javnega življenja Za snrejem se vršiijo v Bukarešti velike priprave. Posl. Prekorsek med volilci Celje. 22. januarja V nedeljo b 9. dopoldne je bil v Št. Juriju ob juž žel sijajno obiskan redni občni zbor občinske organ;zacije JNS za občino Št. Jurij ob iuž. žel. - okolico Zbor je otvoril in vodil domači župan g. Mar-t:n Klajnšek. ki je pozdravil navzočega narodnega poslanca g. Ivana Prekorška. V daljših izvaianj:h je g. poslanec obravnaval delo v Narodni skuošcini ter sc obširno bavil z uredbo o zaščiti kmetov in ured bo o javnih delih. Njegova stvarna izvajanja so zborovalci z zan'manjem poslušali in se mu ob koncu za izčrpno gospodarsko in poKtično poročilo iskreno zahvalje-vali. Sreski veterinar g. M. šribar je razpravljal o delu in programu sreskega kmetii-skega odbora in žel za svoja izvajanja pritrjevanje vseh navzočih. Pri sledečih volitvah novega odbora je bil soglasno izvoljen za predsednika g Suša. posestnik in gostilničar na Blagovni, za tajn:ka pa marljivi in delavni g Franc Molj V ostali odboT je bilo izvoljenih še 20 mož in fantov iz raznih vasi te velike občine. Ob koncu zborovanja je bila z navdušenjem spreieta zaupnica in zahvala g. narodnemu poslancu za njegovo delo v prilog občine. V nedelio popoldne ie b;l občni zbor organizacije JNS za občino Vran^ko-trff v prostorih g Košenine. Zbor je vodil predsednik g dr Jože Gračner, ki je pozdravil narodnega poslanca g. Ivana Prekor-ška in predsednika sreske oraan;zacije JNS g. dr. Kalana. Iz poročila predsedn;ka g. dr Gračnerja in ostalih funkcionarjev ie odsevalo ogromno delo, ki ga je organizacija izvršila v preteklem letu. Pri volitvah odbora je bil ponovno z navdušenjem izvoljen dosedanji predsedn:k g dr. Gračner z odborom, ki bo započeto delo uspe"no nadaljeval. Narodni poslanec gospod Prekoršek je poročal o delu v Narodni skunščini ter podal sliko političnega in gospodarskega stanja v državi Za nj:m je v zanim*vih izvajanjih predsednik sreske organizacije g dr Kalan začrtal smernice dela naše stranke Ob koncu zborovanja, ki je bilo izredno lepo obiskano so zborovalci na predlog župana g Lavriča izrekli zahvalo in zaupnico narodnemu poslancu g. Prekoršku in generalnemu tajniku stranke g. ministru dr. Kramerju. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Peklenski stroj v vagonu, iz Berlina — Trije Beograd, 22. januarja. AA. Davi ob 5.50 je med železniškima postajama Videm - Krško in Brežice, pri k« 36.4 od Zidanega mosta eksplodiral peklenski stroj v direktnem vozu Berlin - Dunaj -Maribor - Zagreb - Sušak, ki je bil pri-klopljen brzovlaku Dunaj - Zagreb. Ta voz je odpeljal iz Berlina včeraj 21. t. m. ob 7.50 zjutraj in prispel na Dunaj snoči ob 20.30. Tam so ga priklopili na južnem kolo-dvoru brzemu vlaku za Trst, odnosno Zagreb, ki je odpeljal z Dunaja snoči ob 21.30. Takoj po eksploziji se je vnel plin za razsvetljavo; ogenj je objei ves vagon in ie skoraj popolnoma zgorel. Ko se je pripetila eksplozija, se }e vlak takoj ustavil in so goreči vagon odklopili, obenem pa začeli reševati potnike v njem. V vagonu je bilo 13 potnikov. Trije so bili pri eksploziji ubiti in so jih našli zoglenele v vagonu. Njihova identiteta še ni dognana. Od ostalih potnikov je lažje ranjen avstrijski državljan dr. Fritz. Stern iz Gradca ter so ga takoj prepeljali v brežiško bolnico, .kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Ko so odklopili poškodovanj vagon, le brzi vlak nadaljeval vožnjo in je prispel v Zagreb z maihno zamudo. Peklenski sit roj je bil spravljen v sedežu enega izmed kupejev. Ker vse do zdaj ugotovljene okoliščine dokazujejo, da so spravili peklenski stroi v omenjeni vagon v inozemstvu, le obtest odredila, da se morajo vsi vagoni, ki pridejo iz Avstrije, na obmejnih postajph zamenjati z našimi. Na krai nesreče je prišla preiskovalna ko-misiia. Nekatere podrobnosti Krško, 22. januarja. M. Vsa okolica je pod vtisom peklenskega zloč:na, ki se ie zgodil davi v bližini železniške postaje Videm—Krško. Nekaj minut pred 6. uro je zapustil nočni dunajski brzovlak postajo Videm—Krško in odpeljal proti Brežicam. Ko je brzel mimo vasi Stara vas. se je ču'a v enem izmed vasonov vleka močna detonacija. Do eksplozije ie prišlo v druigem kupe iti II razreda direktnega vagona Berlin—-Sušak. Zdi se, da je bil pe-peklenski stroj montiran pod sedežem v kupelu m temp;ran za 6. uro. Ob trenutku eksplozije se je mudil v ITI. mzredu istega vagona sprevodnik Fra-nio Pavlečič. Le njegovi prisotnosti duha se je zihvaliti, da nesreča ni zahtevala več žrtev. Pavlečič je naglo potegnil za zasilno zavoro, tako da se je vlak takoi ustavil. Ves vagon je bi4 že v plamenih, ker se je Barjanska organizacija JNS v Ljubljani V četrtek, 18. t m. je imela okrajna organizacija JNS na Barju v Ljubljani svoj redni občni zbor v gostilni češnovar. Okrog 180 članov je prisostvovalo polaganju letnega računa agilnega odbora. Navzoči »o bili tudi predsednik ljubljanske sreske organizacije JNS dr. Cepuder, sreski tajni« Parcer, predsednik šentjakobskega okroS-nega odbora Marn in zastopniki številnih bratskih organizacij. Predsednik Ivan Vrbinc J« po uvodnem pozdravu pozval vse člane, naj se r bodoče še bolj strnejo v svoji organizaciji. Podpredsednik občinski svetovalec Rudolf žitnik je nato podal pregled dela organizacije v preteklem letu. Organizacija na Barju ter njeni funkcionarji se predvsem zave dajo velikih socialnih potreb barjanskega okraja, ki spada v Ljubljani med najbolj siromašne ter pomoči potrebne. Zato je bilo delovanje osredotočeno na smotreno socialno akcijo. Pomoč Okrajne organiza cije JNS na Barju, ki Jo je omogočila pred-vsem plemenita in velikodušna naklonjenost ljubljanskega poslanca ministra dr. Kramerja, je pomagala Iz najhujšega pomanjkanja 263 barjanskih družinam ■ 1023 družinskimi člani. Te številke pričajo o zares ogromnem delu organizacije. UdeJ-stvovala pa se je prav pridno in uspešno tudi pri kulturnem, gospodarskem in pro-pagandnem delu. Predsedniško poročilo pohvalno omenja prireditveni odsek pod vodstvom Josipa Marna. socialni odsek pod vodstvom Cirila Tavčarja tn gospodarski odsek pod vodstvom Skublca; zahvaljuje se za neumorno delo tajniku Kramarju in blasajniku Dermoti ter za podporo šentjakobski oKroini in ljubljanski sreski organizaciji JNS. Ob zaključku je podpredsednik še ponovno podčrtal veliko naklonjenost ljubljanskega poslanca dr Kramerja Barjanom, ki jih je ob priliki velike po-vodnji osebno obiskal ter jim naklonil svo-jo veliko gmotno in moralno podporo Predlagal Je zato, da se odpošlje dr. Kramerju pozdravna in zahvalna brzojavka. Predlog Je bil z velikim navdušenjem sprejet. Tajnik France Kramar Je poročal predvsem o organizatornem in administrativnem delu ter podčrtal v nadaljnijh svojih Izvajanjih potrebe ln težkoče barjanskega OKraja. Blagajnik Josip Dermota je navedel številčne podatke o uspešni socialni akciji organizacije, ki Je predstavljala preko 19.000 Din izdatkov, celokupni blagajniški promet pa je dosegel znesek 40.000 Din. Na predlog revizorja Majcena Je bila blagajniku ln celemu odboru izrečena raz-rešnica Pri volitvah Je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor z« neznatnimi osebnimi spremembami. Zborovalci so pri tej priliki priredili odboru tople ovacije. Podpredsednik sreske organizacije dr. Josip Cepuder, navdušeno pozdravljen, Je v lepem govoru poročal o politični situacl Ji ter pozval ob zaključku vse navzoče fc zvestobi strankinim Idejam in strankini disciplini. Predsednik Šentjakobskega nkrož ja JNS Franc Marn Je orisal položal stranke. pravice ln dolžnosti članov, ter pouda-ril veliko delo ljnbHanskega poslanca "r Kramerja, ki ga opravlja z največjo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo v lokalni in 81 roki državni politiki. Pozval je navzoče, da ki je prišel preko Avstrije mrtvi, en ranjenec po eksploziji vnel plin za razsvetljavo. Ogenj se je širil z veiiko naglico, tako da so se ostali potniki, ki jih je bilo v vagonu 13, le s težavo rešili. Nekateri so zapustili vagon le napol obleleni. V vagonu se je vozil v Beograd na zasedanje finančnega odbora Narodne skupščine tudi narodni poslanec za ptujski srez g. Lovro Petovar. Ker se ni mogel več rešiti po hodniku, ki je bil že ves v plamen h, je naglo skočd skozi okno m pade! v jarek ob železniški progi. K sreči je ostal nepoškodovan. Trgovski zastopnik iz Gradca dr Stern pa je vendarle stekel po hodniku, pri tem pa dobil hude opekline po obrazu in rokah, tako da so ga morali prepeljati v brežiško bolnišnico. Življenje so izgubili trije potniki, ki jih doslej še niso mogli identificirati. Po javah sprevodnika pa so žrtve neki Avstrijec, neki Hrvat ki je potoval z Dunaja n tem vlakom, in neki Slovenec ki je stopil v vlak z vozno karto za III razred, a je imel nesrečo, da je vstopil v II. razred in plačal razliko Dh-ektni vagon Berlin—Suša k je popolnoma zgorel. Ker je obstoiala nevarnost, da se ogenj razširi še na sosedna vagona, so iz njih takoj spravili vse potnike. Po velikem in požrtvovalnem naporu pa se je železniškemu osobju posrečilo odklopiti goreči vagon. Ker proga sama ni bila poškodovana, je mogel ostali del vlaka nadaljevati svojo pot proti Zagrebu, izklopljeni vagon pa so spravili na postajo Videm—Krško. Na mesto nesreče je prispel prvi sreski načelnik iz Krškega g. dr. Tina Cuš. ki je odposlal na pristojno mesto tudi prvo poročilo. Ker pa se je atentat zgodil na teritoriju brežiškega sreza je nekoliko pozneje prispel na železniško postajo v Krškem tudi sreski načelnik iz Brežic g Brezigar s sodno komisijo. Iz Zagreba je prispel višji policijski komisar g Miloš Simič z detektivi, iz Ljubljane pa policijski upravnik g. Keršovan Že dosedanja preiskava j« ugotovila, da je bil atentat povsem identičen z onimi, ki so bi!i izvršeni pred dvema letoma. Posl. Petovar v Beogradu Beograd, 22. januarja. M Nocoj oo 20.25 je prispel z zagrebškim brzovlakom v Beograd narodni poslanec g. Lovro Petovar, ki je bil. kakor znano, v vagonu, v katerem je eksplodira! peklenski stroj na progi med postajama Videm—Krško m Brežice. Poslancu Petovarju so v Beogradu priredili zelo prisrčen sprejem. Na železniški postaji se je zbralo mnogo njegovih prijateljev, ki so mu čestitali k srečni rešitvi. Na postajo sta prišla tud. mmistra dr. Albert Kramer in g. Ivan Puceii Bita je tudi mnogo senatorjev in narodnih poslancev, kakor tudi veliko število Slovencev, k- bivajo T Beogradu. ■ svojim taupanjem, e svojim delom tn e svojimi stvarnimi zahtevami podprejo delo poslanca in vseh vodilnih faktorje? r stranki. Tudi njegova izvajanja so l»!!a sprejeta « viharnim odobravanjem. Italijanske finance Rim, 22. jan. Po uradnih poročilih o Ha-lijanski trgovinski bilanci v preteklem letu je znašala vrednost celotnega uvoza t Italijo 7.392.397.000 lir. vrednost izvoza pa 5.939.330.000 lir. Italijanska zunanja trgovina je bila potem takem lani pasivna za skoraj poldrugo milijardo lir. Tudi 1. 1932. je znašal primanjkljaj približno tolikšno vsoto, le da sta vrednosti uvoza odnosno izvoza znašali 8 367,561.000 odnosno 8 milijard 811,113.000 lir. Finančno ministrstvo je objavilo tudt uradne podatke o stanju državnega proračuna dne 31. decembra preteklega leta. V svojem poročilu ugotavlja, da so državni izdatki v prvih šestih mesecih tekočega finančnega leta znašali manj kakor so pričakovali, državni izdatki pa so ostali t mejah proračuna Deficit državnega proračuna za prvih šest mesecev finančne dobe 1933-34 je znašal omenjenega dne 2360 milijonov lir. Državni notranji d i.govi so se povišali na 98.029 milijonov lir. Obtok bankovcev je znašal 31. decembra 13.243 milijonov lir. Iz prosvetne službe Beograd, 22. januarja p. Dosedanji docent na medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Alija Košir ie imenovan za izrednega profesorja za histologijo v 4. skupini 2. stopnje. Za eno položajno skupino sta nar predovala na filozofski fakulteti dr. Oskar Reja in profesor ne drž. srednji tehniški šoU v Ljubljani inž. Leon Novak. Iz prometne službe Beograd. 22. januarja, p. Za prometne uradnike so bili imenovani uradniški pripravniki: Josip Pateinost. Jakob &egula, Anion Topolovec. Dragomir Jordan. Franjo Hrovatin. Oktavijan Suzani, Ivan Caf. Jožef Derganc, Janez Izlakar in Ciril Adam v področju železniške direkcije v Ljubljani. Za eno položajno skupino je napredoval iradniški pripravnik Karjl Benini. uradniški pripravniki Leopold Erjavec. Miroslav Štrajher in Jožef RobiČ pa so bili imenovani za pomožne nadzornike, prva dva pri elektrotehničnih pripravah, poslednji pri brzojavnih. n Iz veterinarske službe Beograd, 22. januarja p. Dosedanji ministrski tajnik g. Matej Kavran je bil imenovan za višjega veterinarskega pristava na obmejni veterinarski postaji v Kotoribi. Hud potres v Turčiji Carigrad 22 jan jarja p Davi ®o registrirali v Carigradu močan ootr-« Potre« ie bil zabeležen tudi v Ankari. Prebivalstvo ee i j zelo vznemirilo. Dunajska vremenska napoved ia torek: Mirno vreme, po včini jasno, ponekod nizka megla, ziutrai mraz. tudi podnevi okoli niSIe. Chautempsova vlada v novi nevarnosti Listi napovedujejo skorajšnji padec Chautempsove vlade zaradi aSere Staviskega London. 22. jan. g. Pertinax javlja »Dai-ly Telegraphu« o mnenju v francoskih parlamentarnih krogih, da bo Chautemp-sov kabinet v torek padel, ker bo poslanec Ibarnegaray zopet zahteval, naj parlamentarna komisija izvede preiskavo v aferi Staviskega Pertinax je namreč prepričan, da francoski socialisti ne bodo več podpirali Chautempsove vlade. Pariški opoldanski list »Pariš Midi«, čigar glavni urednik Pierre Darius je bil zaradi afere Staviskega aretiran, sporoča, da je prisiljen začasno ustaviti svoje izhajanje. V zvezi z glasovi ki so se zadnje čase razširili v nekaterih listih, da je namreč pokojni Stavisky izročil pri nekem obedu Edouardu Herriotu ček na 100.000 frankov, je Herriot včeraj Ivonskemu dopisniku pariškega »Matma« izjavil: Mislim, da mi ni treba dosti demanfci-rati, toda vseeno moram enkrat za vselej poudariti, da nisem nikoli prejel od Staviskega niti centima za svojo stranko ali za-zase niti se nisem nikoli sestal s Staviskim ne za mizo ne kjerkoli drugod Žal mi je, je Herriot ironično zaključil svojo izjavo, da nisem imel tako tehtn'h zvez Ker je nacionalistični list »Action Fran-caise« pozval danes pariško prebivalstvo, naj na večer priredi v čim večiem številu nove demonstracije pred parlamentom, so oblasti ukrenile vse potrebno, da se preprečijo novi izgredi in spopadi aši kraji in ljudje Dimitrije Davidovic prvi srbski novinar Beograd. 22. januarja V zvezi s proslavo lOOletnice prvega časopisa na srbskem področju »Srbskih Novin« se je vršila včeraj v Zemunu lepa spominska slavnost. posvečena zemunske-mu rojaku, prvemu srbskemu poklicnemu novinarju in prvemu uredniku »Srnskin Novin«. Dimitriju Davidoviču. Proslava 6e je vršila v lepo okrašeni dvorani Narodnega doma in udeležili so se je čl.°n: odbora za proslavo lOOletnice »Srbskih Novin«. zastopniki beograjske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja. mnogi književniki in javni delavci ter zastopniki in mnogoštevilni člani vseh zemunskih narodnih in prosvetnih društev Spominski govor je govoril -»redsednik zemunske občine dr Miloš Corič, ki je slikovito opisoval življenje zaslužnega zemunskega rojaka, prvega srbskega novinarja Davido-viča. Davidovi d je bil poln sremskega temperamenta in velike smelosti. Ze kot dijak Sremskih Karlovcev je po svojih duševnih sposobnostih nadkriljeval sošolce, ni pa našel pravega zadoščenja v vsem tem, kar so nudile tedanje šole. Ko je dovršil gimnazijo, se je zatekal k razn.m panogam znanosti, študiral je pravo po tem Hozofijo, naposled celo medicino, pustil pa je vse v nemar v prepričanju, da je več vredno požrtvovalno delo med narodom kakor pa vsi poklici, ki j:h odpirajo diploiT e. Tako je postal prvi srbski poklicni novinar in vedno je imel pred seboj ovc idejni smeri: pri delu so ga vodili nauki iz preteklosti naroda ter zgledi vseh dobrih in velikih stremljenj iz tujega sveta. Leto 1834., ko »o bile ustanovljene »Srbske Novine« in ko je Davidovič nastopil svoje uredniško mesto, ima velik pomen za ves naš narod, kajti »Srbskim Novinam« so sledile kmalu Gajeve »Narodne Novine« in oba lista sta imela že v začetku isto ideologijo, ki je po IOO letih oživotvoriena v jugoslovenski državi. Človek in gozd Kakor je »Jutro« že večkrat omenjalo, je Hrvatsko planinsko društvo »Mosor« v Dalmaciji pokrenilo hvalevredno in zelo pomembno akcijo za pogozdovanje goljav. Odlični javni delavci in ljubitelji priro-de. ki stoje na čelu te akcije, so takoj uvideli. da je v prvi vrsti potrebna propaganda med ljudstvom, da bi narod spet začel ceniti gozdne nasade. Društvo je zaradi tega organiziralo serije predavanj v razn'h krajih. Na teh predavanjih razla-gjo strokovnjki poslušalcem pomen in važnost gozdov, naglasu j oč žalostno dejstvo, k a je človeštvo v svojem razvoju v mnogih deželah do 18. in do 19. stoletja popolnoma pozabilo gozdove in kako so se uničevanja gozdnih nasadov v mnogih kra-j:b bridko maščevala. Žalostne posledice z-ekanih gozdov so posebno očitne na namero pr-norju in v Južni Srbiji. Tem po-nnm nasproti pap rikazujejo predavatelji velik pomen gozdnih kultur v severnih državah. Tam se goji pravi kult gozda. ki ima vidne dokaze v napisih, ki jih vidimo ob vhodu v gozdne nasade. Taki narisi rotijo in opominjajo človeka: Popotnik, kc greš m;mo. pazi, da me ne oškoduješ, kajti jaz sem toplota tvojega ognjišča v mrzlih nočeh zime. prijateljski hl'.id pred pekočim soncem Moj plod osvežuje grlo in gasi žejo, kadar potuješ. Jaz sem šlem tvoje hiše, deska tvoje mize. postelja, na kateri počivaš, in les, !z katerega gradiš svoje ladje. Jaz sem držalo tvoje motike, vrata tvojega doma, ies tvoje prve in zadnje postelje — zibelke in krste. Jaz sem kruh dobrote in cvetje lepote. h sahovsk^a živlienia Ljubljana. 22. januarja Slovenci so že od nekdaj čislali šahovsko igro, ki se je posebno v zadnjih letih s no razširila zlasti po deželi, kjer imamo vse polno šahovskih klubov. Šaha pa v manjš h krajih ne goje smotreno, kakor ga na primer v Ljubljani naš šahovski klub. Zato je Ljubljanski šahovski klub na svojem zadnjem občnem zboru sprožil "dejo. da bi se ustanovila slovenska šahovska zveza in je v ta namen izvolil posebni pripravljalni odbor s predsednikom arh. Costaperario na čelu. Že sedaj je zlasti na deželi veliko zanimanje za zvezo in prihaja io na L5K dnevno tozadevni dopisi in vprašanja. Pripravljalni odbor je sklical za to sredo sestanek, kjer naj bi se med LšK in pripravljalnim odborom sprejeli potrebni sklepi, da bi se mogla ideja šahovske zveze uresničiti že prihodnji mesec LšK že danes javlja vsem klubom, da naj se tozadevno obračajo nanj, ob- enem pa stavlja na razpolago svoje prvorazredne igralce v svrho prirejanja simul-tank po deželi. Za ljubljanske prijatelje kraljevske igre pripravlja LŠK zanimivo predavanje in je v ta namen pridobil našega velemojstra univ. prof. dr. Milana Vidmarja, ki je gotovo najbolj poklican, da o tem predava. Predavanje bo najbrž že konec t. m. Velemojster bo spregovoril o šahu kot boju, o šahovskem življenju in entuzlaz-mu, nad vse zanimive pa bodo sličice, ki jih bo dr. Vidmar podal iz svojega šahovskega življenja. Saj je sodeloval na skoro vseh pomemmbnejših mednarodnih turnirjih in se sestal z vsemi šahovskimi velemojstri, ki imajo vsak svoje posebnosti. Osebnost predavatelja je najboljše jamstvo, da bo predavanje zelo zanimivo. O predavanju bomo še poročali. Umorjena priča nerazjasnjenega zločina Starko, ki je pričala o umoru geometra Vešoviča, so spravili s poti neznani zločinci Beograd. 21. januarja »Jutrovim« bralcem je brez dvoma še dobro v spominu umor geometra Milenka Vešoviča, čigar razmesarjeno truplo so 13. januarja leta 1932. našli v prvih jutranjih urah na železniškem tiru pri Veliki Plani, postaji na progi Beograd-Niš. Prvo preiskavo o tem dogodku je vodil tedanji sreski poglavar v Vel Orašju, Dragiša Stojkovič, in se je ugotovilo, da se je_Vešovič ponesrečil: ali padel z vlaka ali pa zašel pod vlak. Preiskava je tako zastala, dokler je ni vzel v roke preiskovalni sodnik v Vel Orašju ter so potem za umor geom. Vešoviča odgovarjali pred okrožnim sodiščem v Smederevu Zarija Milovano-vič. bivši visokošolec in posestnik, Čira Rističeva, učiteljica ter Dragoljub Babič-Ivanovič in Nikola Milič. kmeta, vsi iz Starega Adžibegovca, a poleg njih še neki Radivoje Todorovič za napeljevanje prič h krivemu pričanju. Okrožno sodišče v Smederevu je vse obtožence, izvzemši To-doroviča, oprostilo, smatrajoč, da njihova krivda ni dovolj dokazana, in je to razsodbo pred kratkim potrdilo tudi kasacijsko sodišče v Beogradu. Glavna priča. na katere izpovedbo se je naslanjala obtožba, je bila nad 80 let stara ženica Velika Stanojevičeva, ki je po naključju izvedela, kako je končal geom. Vešovič. Nekega dne po Vešovičevi smrti je prišel k njenemu bolnemu sinu Milič. Starka je bila na dvorišču in je skozi odprto okno slišala ves njun pogovor. Tu ie slišala, da je bil pri Vešovičevem umoru soudeležen tudi njen sin. L'mor da je zasnoval Zarija Milovanovič. Zvabili so geometra v stanovanje učiteljice Rističeve, njegove in Milovanovičeve ljubavnice, ga zadavili in potem z vozom prepeljali do proge pri Veliki Plani ter ga položili na železniški tir, da ga je povozil vlak. Starka je tedaj molčala zaradi svojega sina. Ko pa so njega menda prav isti ljudje ubili tik ob kraju, kjer je vlak povozil Vešoviča, ne da bi jih bila pravica razkrila, je starka prišla na dan z resnico. Sodišče pa ni smatralo njenega pričevanja za dovolj prepričljivo in je obtožence oprostilo. Starka Velika se je po oprostitvi obtožencev kmalu začela pritoževati, da se ne čuti varna, da ji nekao, pač zaradi njenega pričevanja, grozi s smrtjo. Stanovala je v lastni hišici s svojim oženjenim vnukom, s katerim pa se ni prav dobro razumela in mu tudi ni zaupala, sluteč pač, da je pod vplivom njenih sovražnikov. Živela je tako sama zase in se je zvečer, preden je legla, skrbno zaklepala ter je celo vrata podstavljala z motiko. V petek proti večeru se je starka vrnila domov iz sosedne vasi. kamor je šla po opravkih, in sosedje, ki so jo videli, niso opazili na njej nič nenavadnega. Zaprla se je v svojo sobico, kakor navadno. Včeraj zjutraj, ko je ni bilo iz sobe, je njen vnuk, kakor trdi, šiloma odprl vrata in našel starko na postelji mrtvo. Oblasti so bile takoj obveščene. Sodna komisija iz Vel. Orašja je nemudoma prišla v Stari Adžibegovac in kar najnatančneje izvršila ogled. Pri ogledu sta sodelovala dva zdravnika in se je potem zapisnik odposlal državnemu tožilcu v Smederevo. Starkino truplo vsaj na prvi pogled ni kazalo nikakršnih znakov na-silstva in bi se torej moglo misliti, da je Velika umrla naravne smrti. Pravijo, da DANES SESTRA ANGELIKA pretresljiva drama iz življenja. Ljubezen in bol za samostanskim zidom Zvočni kino IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9. Vi uri Cene 4.—, 6.— in 8.— Din je to ugotovilo tudi raztelesenje starkine-ga trupla. Z druge strani pa se meni, da se je ta trditev raznesla med ljudi le zato. da bi razkritje resnice ne oviralo poteka nadaljnje preiskave, pač preiskave proti ljudem, katerim je bilo pričevanje starke Velike tako neprijetno in nevarno, pa so ji hoteli za vedno zapreti usta. Zanimivo je. da je to sedaj že druga smrt med ljudmi, ki so bili v zvezi s smrtjo geom. Vešoviča. Prvega je zadela Ve-likinega sina, ki je po njenem pričevanju sodeloval pri umoru, druga pa je bila ona sama. Nikola Milič, nedolžni poštenjak, ki naj bi bil tudi sodeloval pri umoru, sedi v ječi zaradi zločina ropa. Učiteljica Rističeva je odpuščena iz državne službe. Bivši velikooraški sreski načelnik Stojkovič pa bo te dni stal pred smederevskim okrožnim sodiščem, obtožen, da je oviral preiskavo proti morilcem geom. Vešoviča. Smrt za smrtjo, sodba za sodbo, zločini pa ostajajo slej ko prej nerazjasnjeni. Prvenstvena tekmovanja LZSP Stehlik, vaditelj naših tekmovalcev se na cilju krepča s č&šo čaja Tone Dečman (Sm. ki. LJubljana) si je priboril kar štiri prvenstva: v kombinaciji, skokih in visokošolskem prvenstvu Ljubljane ln Jugoslavije. (Poročilo s slikami na 7. strani.) Kako izvabljajo denar Kamnik, 22. januarja V neki vasi, ki leži dve uri hoda visoko v hribih v kamniški okolici, se je pred kratkim oglasil mlajši človek prijetne zunanjosti in uglajenega vedenja in se predstavil kot zastopnik renomirane kamniške tovarne. Trdil je, da potrebuje tovarna večje število novih delavcev in da on sprejema prijave. Seveda se je takoj oglasilo večje število mladih fantov, ki bi radi dobili delo. Zastopnik tovarne jim je ponudil v podpis pogodbo, s katero se obvežejo, da bodo res prišli na delo. Da bo pa tovarna lahko zanesljivo računala na njihov nastop v službi, morajo položiti V. ».: -JUGEFA« k. d.. Zagreb, Gajeva 3Z. Oglas je registr. pod S. br. 437 od 10 L 1534 skromno kavcijo 100 Din. Delavcem se Je zdelo čudno, da tovarna zahteva kavcijo, vendar pa so jo nekateri plačali, saj jim je zastopnik zagotavljal, da jo bodo ob nastopu službe dobili nazaj. Delavci so težko pričakovali, kdaj jih bo tovarna pozvala na delo. Nekdo, ki je »zastopnika« spremil v Kamnik, je hotel zvedeti, kdaj bo dobil službo. Ta pa ga je peljal k nekemu znancu, katerega je nazval gospod »poslovodja« in mu zagotovil, da bo najbrž že prihodnji teden pozvan na delo. V tovarni so bili zelo začudeni, ko je prišel delavec in pokazal na koščku papirja spisano potrdilo, s katerim se je zavezal priti na delo v tovarno. Kot zastopnik tovarne je bil podpisan »inženir Savelj«, ki je seveda neznan. Ko je delavec še povedal, da je položil 100 D n kavcije, so takoj spoznali sleparijo in naznanili zadevo orožnikom. Ti so lažnega »zastopnika« aretirali, na orožniški postaji pa so se že oglasili štirje delavci, ki so bili ogoljufani za kavcijo. Nekdo je celo na mestu kavcije založil 5 dolarski cekin. Aretiranec je brezposelni mehanik in je doma nekje iz Štajerske. V Kamniku se je mudil samo dva dni. Hrib se podira Ptuj, 22. januarja Ni $e dolgo, ko smo poročali, da se je Iz graščinskega hriba grofa Herbersteina odtrgala velika skala, iz katere so dobili 40 hubičnih metrov materiala. 2e takrat smo opozorili na nevarnost, da so lahko odtrga še druga skala. Cesar smo se bali, se je tudi zgodilo: odtrgali sta se zdaj še dve skali, mnogo večji kakor zadnjič. Prva skala se je zavalila v dolino ponoči na 20. t. m., druga pa tega dne dopoldne. Lavi na je napravila Občutno škodo posestniku, sodnemu kanclistu g. Pinterju. Skala j« obstala tik ob strehi hiše in poškodovala ostrešje, na drugi strani pa tudi klet, ker se je tam podrl oporni zid. Da »o se začele valiti take lavine v dolino, j« po sodbi strokovnjakov glavna krivda ▼ tem, ker se je pustilo na hribu rasti drevje, katerega korenine so skozi stoletja prodrle v skalne razpokline. ki so vedno bolj popuščale. Izdatne padavine v zadnjem času so katastrofo pospešile. Potrebno je, da se tam teren pregleda po strokovnjakih in dia »a store potrebni ukrepL Komedija^ mladostnih grehov Ljubljana, 21 januarja V soboto so Sentjakobčanf prvikrat uprizorili burko »Mladostni grer.i«, ki po svoji snovi od daleč spominja na znano komedijo »Trije vaški svetniki«. Druščina mož in žena se ob pojavu štirinajstletne deklice, ki je ▼ resnici sad davnega trenutnega srečanja med mladim, oboževa-nim pisateljem Elsnerjem in slovito cirku-žko jahalko Marietto Oceano, a je štirinajst let skrita doraščala ▼ samostanu, zaplete ▼ nerodne, smešne položaje. Ugledni poročeni gospodje brskajo po svojem spominu in se izpovedujejo svojih grehov in cela vrsta žena se požene v tekmo za vprašanje, kateri naj pripade otrok. Mož-grešnik in žena, ki vse razume in vse odpusti, si v komadu stojita nasproti, tako da bi ga človek lahko smatral za feministično nadahnjeno tendenčno delo, če ne bi bili odnosi moža in žene v teh »Mladostnih grehih« obravnavani na malo prelahek, prelahkomiseln način in če ne bi bili značaji oseb malo preveč kar tako 000000000000000000000« 8 Don Jose Mojica 8 O španski tenor poje v Q o Alahov zakon o razkošne pesmi orijenta. Ha- Q rem, plesi, zabave. Ljubezen Q mladega šejka Q Zvočni kino DVOR 8 w Tel. 27-30 O O Predstave danes ob 4., 7. ln 9. O O cene 2.—, 4.—, 6.— In 8.— Din O OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO streseni Iz rokava. Na koncu najde vsa stvar svojo rešitev pred sodiščem. V režiji g. Košaka so »Mladostni grehi« našli prijeten okvir, čeprav se je na prvem večeru, zlasti posameznim igralcem, poznalo, da oder s težavo dohaja vse naloge, ki mu jih stavlja izredno obsežna produkcija — saj se premiere v dvorani Mestnega doma kar vrste druga za drugo. Med mnogo in malo grešnimi možmi, ki jih igrajo gg. Kune, Lrbič in Lavrič, je g. La-vrič v rentierju Henriju de Villers podal odlično dograjeno kreacijo, ki je visoko dominirala nad vso igro. Simpatične, lepe žene, ki s široko dušo izpirajo grehe svojih mož — in mimogrede tudi svoje grehe — so bile gdč. Baranova, Pirčeva in Gor-jupova. Ga. NVrischer-Petrovčičeva je cirkuško jahalko prijetno odela v svojo znano eleganco. Dva majhna, prisrčna ženska lika sta podali gdč. Grumova in Levar-jeva. Stroga sestra prednica, ki jo usoda zaplete v to močvaro greha, je bila ga. Bučarjeva. Po svoje dovršeno podobo ka-rikiranega varuškega sodnika je ustvaril g. Karus. 1—11111 IIP I I I ——■ Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kfi. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Na večeru Jadranske straže v Ljubljani Je bilo zbranih lepo število slovanskih narodnih noš, ki so povzdigovale pestrost lepa prireditve. Na sliki je trojica noš, ki se ja še prav posebno odlikovala tako po originalnosti kakor po lepoti: soproga češkoslovaškega generalnega konzula dr. šev-čika, soproga dr. Kmeta in naša znana plavalna športnica hčerka prof. dr. Bradača, 1 LTURNI PREGLED Umetnikova izpoved Kot dvanajsti zvezek »Slovenskih poti«, zbirke, ki jo izdaja Tiskovna zadrjga v Ljubljani, je pravkar izšel spis slikarja Franceta Kralja »M o j a pot«. S posebnim zanimanjem vzameš v roke to lično, 80 strani obsegajočo, z mnogimi slikami opremljeno knjižico, ki je po svoii vsebini nenavaden pojav v slovenski prozi. Avtor je eden najznačilnejših naših likovnih umetnikov. Obenem s svojim bratom Antonom j? kmalu po vojni vzburkal naš« umetnostno življenje in postal predstaviteli mlade, takrat še avantgardne umetnosti. Okroo bratov Kraliev so se pričeli zbirati mladi slikarji in kiparji; nastalo je tisto živo kvašen je, ki označuje zlasti prvih d^set let po prevratu- Konflikti mlade umetnosti s splošnim okusom in s tradicijo so bili mnogo ostrejši kakor pred vojno nastop naših mo-dern:stov impresionističnega značaja. Brata Kralja sta bila zlasti v prvi razvoini fazi. v razdobju, ko je bil ekspresionizem modno g*do mladih d.ihov. najbolj opazljiva novo-tarja med slovenskimi likovniki- V nadaljnjem razvo;u je tudi njuna umetnost stilno zašla na red-nost pred tistim zlaganim jecljanjem in tremi ali več pikami, ki so jih nekoč delali pisatelji na tako zvanih kocliivih mestih. Njegov dolenjski kmet ni idealiziran, zato v tej knjigi ni papirnat. Pred letom dni smo se razburjali zaradi »Veselega vinograda«, češ. da naši Dolenjci n iso kakor veseli kmetje ob Renu. Toda slovenski slikar Ma-don in mož pozitivno katoliške zavesti nam s častivredno odkritosrčnost io pripoved ije n. pr. o »pravem bohotnem olesn« m dolenjski gostiii, ko se pcmešpjo »renske, tesno povite od močnih. k.>»matinskih in lopatastih lakti, ta zaieta od fanta, preoblečenega v žensko maškaro. druga od moške ma.ška-re. trptja od svata... Trebuhi so se jim krčili, debele zadniire izpeniale. glave nihale. sonca palila, lernile veke. vse ie kaw!o. da iih je obsedel žiivi bog pijanosti, omamni bog sle, ki iih je po blesteči uvodni lepoti zapeljal v pohoto t ar razpalil kri od kolen do lakti in vratu.. .< Ali nas ne spominja jveselo-vinogradniških slik«, ko so v >hišah vBe do zgodnjega jutra grulili opojni vzdihi med poškripavanjem zakonstih postelj, ko da jih tlači mora.. .< Zal da je pri nas malo avtorjev idealistične usmerjenosti tako iskrenih v stvareh resničnega življenja, kakor je France Kralj v tej knjigi. Zaradi tega so njegovi spomini na mladost toko močni in sveži. Zanimivo je, kako se v avtorij in potlej tudi v njdgovem mlajšem bratu že zgodaj pojavlja kiparski in slikarski taltnt; koliko so te lastnosti dedne, priča pripovedovanje o pisateljevem očetu- V drugem delu opisuje Krall 9voje življenje v letih 1906__1920. To je bila doba šo- lonja, doba, ko se je njegov prirojeni talent oblikoval in dozoreval v ljubljanski strokovni šoli, pa na akademijah na Dunaju in v Pragi. Ta del prehaja zlasti v drugi polovici iz opisovanja doživljajev v meditacije in v razglabljanje o nekaterih važnih problemih kiparskega in slikarskega ustvarjanja. Posebno živo in za Kralja značilno je opisana ura iz anatomije v seoimi dvorani dunajske klinika. Za idejno presojanje Kraljeve poz neiše slikarske >r: kiparske umetnosti so zanimiva njegova razglabljanja o Michaslan-galu in Leonardu da Vinciju. V tretjem delu je Kralj opisal dobo po 1. 1920., ko je »moral stopiti v življenj?, stopiti kot človek in ne kol abstrakten fantast.« To j s razdobje njegovega prvega živahnega uveljavljanja v javnosti, prvih razstav in prvih konfliktov z našo sredino in njenim povprečnim okusom. Leta avantgardnih ge- sel in programov. Tu prehaja iz prvotnega opisovanja doživljajev, vtisov ir. opazovanj vedno boli v s.imarične opise, v raztrgane beležke, v kritiko naših razmer in v polemično ironijo. V primeri e prvim delom, ki ie poln in izdelan ter z drugim, ki je vzlic vedno večji premoči meditativnega življa nad narativnim še vedno zaljučen. je tr?tji del fragmentaren in površen. Videti je. da avtor nima do tega razdobja svojega življenja zadostne distance, da r? 5e ves v ni°m in da bu ne more biti tako iskren in Jasen, kakor je bil v prvem delu. Čitatelj bi mislil, da bo avtor na tean mestu določneje orisal svoje svetovnozorne in živijenjezorne poglede, opredelil svoie stališče v temeljnih vprašanjih časa in podobno. Upajmo, da avtor še kdaj .iapiše nadaljevanje sMoie poti« od drugega dela dalje tako iskreno in temeljito kakor v prvih dveh delih. Radi verjamemo. da je tu treba počakati in se začasno zadovoljiti z beležkami. Sedanjost vsakega človeka je fragmentarna in nepregledna- Avtor zaključuje svoje delo 6 to-le umetniško izpovedjo: »Novodobna umetnost za človeštvo še nima svoje polne veljave: odm;ranie starodobno uvežbanega okusa uživalcev kakor ustvarjalcev se vrši zlagoma. z rodom. Njen razvoj st giblje za enkrat šele v osnovah, začetku. Morda bodo pretekla dotlej še desetletja, morda stoletja, lahko zatonejo ti*očleia. zastane in se zonet obnovi njen razvoj, da bo dosegla svoj skrajni razvojni višek in se v svojih kvalitetah izčrpala- Morda pa se celo izkaže, da je bila kakor stara za časa Phidila ali novejša za časa Michelangela, tako tu- k^ kV ku k ^ kV kV ki ki k i k i k i | kV i k i i o k i i k i k i k"i k i DANES VELEFILM LEPOTE IN RAZKOŠJA ORIJENTA RAMON NOVARO MADGE EVAUS INDIJE IS S S s a s s s s s DALJNA INDIJA V VSEM SVOJEM C ARU IN LEPOTI. LJUBEZEN MLADEGA RAD2A ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 FREDPRODAJA VSTOPNIC 11.—y215. PREDSTAVE OB 4., T.V4 ln 9.H ^J NOV PARAMOUNTOV 2URNAL j^j Domače vesli ♦ Z ljubljanske univerze. Na univerz! kralja Aleksandra v Ljubljani sta imenovana dr. Alija Košir za izrednega profesorja histologije in v 2. stopnji četrte po-ložajne skupine in Oskar Reya za asistenta na filozofski fakulteti ljubljanske univerze v 6. položajni skupini. ♦ Izpremembe v poštni službi. Napredovali so: za računske uradnike 6. položajne skupine Fran Leben, Vinko Slamič, Fran Rifelj, Josip Pogačnik in Rudolf Lukež; za uradnike 6. skupine Janko Firbas, Ana žigur, Elza Novak, Franc Bareto, Gregor Hribar, Pavla Ciuha, Mihaela Horvat, Pavla Zabukovec, Otilija Kambič, Rajko Koricki, Marija Sraj, Vekoslav Božič. Do-ra Keržan, Marija Gorjanec, Frančiška Kastelic in Justina Blinc; za uradnike 7. skupine Antonija černjač. Meta Gostinčar, Marija štrukelj, Ivana Vindišar, Josipina Naglič, Pavel žak, Frančiška Oblak, Mihaela Vidali, Matilda Bervar, Fran Turk ln Anica Razlag; za tehničarja 8. položajne skupine Josip čuček; za uradnika 8. položajne skupine Ana Pervanovič; za praktičnega tehničarja 9. skupine Iv. Kavčič; za telefonistko 8 skupine Frančiška Zemljič; za manipulante 9. skupine Miroslava Klemenčič, Josipina Leske, Gabrijela Spacapan, Vladislava Mikuž, Angela šavpah, Anton Sever, Danica Serajnik, Josipina Ferjančič, Frančiška Hladnik, Alojzij Ljubič, Anton švajger in Franč • ška V senjak; za zvaničnike 1. skupine Josipina Ferjančič, Josip Bobner, Valentin Pahor, Martin Bezjak, Ignacij Dvornik, Leopold Koier, Ciril Možina, Franc Kotnik, Franc Kranjec, Tratenšek in Blaž Jagodič; za zvaničnike 2. skupine pa Ivan Pignar, Josip Vobner, Valentin Pahor, Martin Bez. Jak, Ignacij Dvornik, Leopold Koder, Ciril Možina, Franc Kotalk, Franc Kranjec, Jurij Tratenšek in Blaž Jagodič. ♦ Dvotedenski kmetijski tečaj v Krtžah pri Tržiču. V Križab pri Tržiču bo od 6 do 18. februarja dvotedenski kmetijski tečaj, ki ga priredi sresko načelstvo v Kranju po nalogu banske uprave. Slovesna otvoritev bo 6. februarja vsak dan od 14. ure do večera. Tečaj bo velike važnosti za ves tržiški okoliš. K tečaju bodo imele pristop vse nad 18 let stare kmečke osebe obeh spolov. Prireditvi želimo obilo uspeha. ♦ Socialni davek v Zagrebu bo vrgel okrog 3 milijone dinarjev in se vršijo sedaj med predstavniki mestne občine n raznih društev ter ustanov posvetovanja, na kak način bi se dali ti dohodki porabi-ti najbolj produktivno, da bi se mesto v čim večji meri rešilo perečega problemu brezposelnosti. Najprej je treba uvesti obsežna javna dela. za katera nI potrebno nobeno strokovno znanje. Nadaije pa razmišljajo tudi o tem, na kak način bi se dala dvigniti gradbena delavnost. V najkrajšem času bo posebna komisija prezlelala periferijo, da izvede parcelacijo na večjem kompleksu zemljišč ♦ Tri nove osnovne šole otvarjajo v Zagrebu. Otvoritev teh šo! je posledica vedno več.ega naraščanja števila prebivalstva. Ce se bo število prebivalstva v Zagrebu povečavalo kakor v zadnjih treh letih, bo potrebno v Zagrebu vsaKo četrto leto otvoriti po dve novi osnovni šoli, da bj se na ta na<čin preprečila prenatrpa-nost v razredih dosedanjih osnovnih šol. ♦ Umetnine na otoku Krku. Vseučiliški profesor dr Artur Schneider, ki je ravnatelj Strossmaverjeve galerije slik, je kot odposlanec Jugoslovenske akademije zn« nosti v Zagrebu pregledal umetnine na otoku Krku ter Jih obširno opisal ▼ letopisu akademije. V tej svoji razpravi navaja. da je obhodil vseh 30 naselbin na otoku in da je v 15 našel važne umetnin«. Umetnine je našel v Aleksandrovu, v Bh di nova umetnost — prav v svojem današnjem početku kvalitetno najvišja?« Toliko v karakterizacijo te izredno zanimive knjige, ki nam je tem ljubša, ker se iz nje ne izpoveduje samo jinetnik. marvdč tudi človek gibčnega duha, ki po svoje reagira na razne dražljaje sodobnosti. — V ostalem se Kraljevemu spisu pozna dobra urednikova (Juš Kozak) pila, Čudim se le, čemu jti pisec germaniziral češko ime 6love-Čega praškega slikarja Maksa Švabinskega (»Schwabinsky«, na str. 53). Oprema je. kakor že omenjeno, prav lična ln slike, ki so priložene ob koncu knijee (s tiskom v vdolbino), il istrirajo umetnikov razvoj. Preseneča, da ni tu pokazal nobene «voie religiozne slike, sai religiozni motivi niso neznačilni za njegovo umetnostno ustvarjanje. Na živlienjsko polnokrvnost prvega dela najznačilnejše opozarja večbarvna uvodna slika »Moja žena z benečanskim ozadjem« z izrazito stil'zacijo erogenih telesnih delov Sledila uvodna beseda v faksi-milnem tisku in posnetek piščeve fotografije. Franceta Kralja »Moja pot« lepo zaključuje drugi letnik »Slovanskih poti«, ki nam }i prinesel spise Uratnika. Debevca. Ocvirka. Golie in Kralja. V interesj naše narodni kulture bi bilo želeti, da bi ge ta zbirka nadaljevala ob jačjem zanimanju občinstva, saj ie bila ustanovljena zato. da v dobi pre-vodn-> konjunkture povzdigne kvalil^tno domač« književnost. —•». Postani in ostani član i,Vodnikove družbe" ški Dragi, Jurandvoru, Klimnu, Košljunn, Krku, Njivici, Omišalju in Vrbniku Veči na umetniških slik in kipov je v tamošnjih cerkvah, mnoge umetnine pa bi bilo treba restavrirati in sploh spraviti na varnejš« mesta. ♦ Urejevanje sušaškega pristanišča. Odbor za vzdrževanje cest v sušaškem pristanišču je sklenil, takoj pričeti s popravljanjem Supilove obale, to je dela navzdol Mrtvega kanala. Železniška direkcija je dala na razpolago toliko kamnitih kock, .Ia bodo lahko tlakovali površine od 700 kv metrov. Mestna občina pa je odobrila posojila v znesku 200.000 Din. Po programu bodo tlakovali okrog 2000 kv. metrov obalnih cest ter šele pozneje začeli z drugimi deli sistematične ureditve pristanišča. ♦ Reka Pliva in njen slap. Strugo reke Plive je vnovič pregledala komisija za stopnikov banske uprave, železniške direkcije iz Sarajeva in mestne občine v Jajcu Strokovnjaki so ugotovili, ua je veličastu slap Plive v največji nevarnosti in da se lahko reka v primeru močnega pomladnega deževja tako izpremeni, da bo sploh izg'-nila s površja in da bo udaril njen ton pod zemljo. Najnatančnejše so strokovnjaki pregledali oba bregova, posebno pa te. ren pri železniškm mostu ln okrog slapa Ker se je reka močno znižala, je gotovo da že sedaj na nekaterih mestih precej vodevdira pod zemljo če si enkrat reka še v večji meri utere pot pod zemljo, potem so pač brez uspeha vsa dela za obvarovanje vodopada. V kratkem bodo pov;i bili še nekaj strokovnjakov, ki bodo še podrobnejše pregledali vso struco ♦ Iz kopersklh zaporov so biJi te dni izpuščeni Postojnčani Mirko Bizjak, Karel Tavčar in naš železničar Henrik Mekinda iz Cerknice. Kakor smo pre-d nekaj tedni poročali, so organi fašistične policije v Postojni in drugod na Pivki aretirali okrog 30 ljudi, ki so jih prepeljali v Koper, kjer se je vršila proti rojim najstrožja preiskava. ker so jih osumili vohunstva. ♦ Vedno isto. Ljubljanski stolni kanonik Schonleben navaja v svojih pridigah, ki jih je izdal 1. 1669. med drugimi tudi to le: »Nekdo pravi: Vedno pričakujemo ko nec nadlog, da bi bili rešeni težkih vojnih bremen in uživali mir DrugI spet se spo mlnja lepih starih šeg in navad, poštenosti in pobožnosti. Pred leti je bila med ljudmi večja zaupnost, bili so si boljši so sedje. Sedaj je vse obrnjeno tn zveriženo vse je polno nevoščljivosti in goljufije; zamerijo onemu, ki stori kaj dobrega in poplačajo, kar je storil slabega Svet je čedalje bolj brezbožen, poštenost je pregnana Tretji spet tarna, da je pred let* mogel svojemu dobremu prijatelju zaupati vse, ne da bi kdo sploh kaj zvedel o tem danes pa se razbobna in razkriči vse. Pred leti si mogel dobiti prijatelja, ki ti je pri skočil na pomoč, če si bil v stiski. Posodil ti je tudi denar brez obresti In tudi brez jamstva. Danes pa iščeš takega prijatelja Po vseh ulicah zaman; Iti boš moral v »ži dovsko ulico«. Tu boš posojilo sicer dobil, toda plačati boš moral dvakrat tolike ob resti in moral Voš zastaviti dvakrat toliko _ So spet ljudje, ki jim nista všeč policija in red po mestih in trgih. — Tudi v obleki je bila svoj čas razlika. Mogel s: ločiti meščanke od plemkinj, kmetice od meščank, dandanes pa so nališpane vse enako. Z zeljem in repo obložena kmečka dekla posnema svojo gospodinjo ln izgleda, kakor če bi imela natovorjena ladja pajčo-lanasta jadra, Pred leti ni bilo videti nikogar, ki bi ob nedeljah in praznikih vozil skozi mesto seno, slamo, drva ali kaj dru gega takega, tedaj ni nihče zaukazal kmetu, naj ob takih dneh robota, sedaj seveda se vse to dogaja zato. da pridobe na času Podobnih primerjav med »nekdaj« m »sedaj« je še več in nam tako pridige kanonika pred 265 leti služijo v dokaz, da je pre. teklost vedno lepa pravljica za sedanjost, ali pa da med ljudmi že od nekdaj ni pra vega sožitja. ♦ čudne tramvajske postaje. V »Politiki, je pod zaglavjem >Medju nama« tale zanimiva beležka; V zadnjih 10 letih je vsa ka izprememba občinske uprave donesla po eno tramvajsko postajo v ulici Miloša Velikoga. Takoj, ko se izmenja uprava prestolniške občine, se tudi najde kak vplivni gospod, ki želi, da bi mu trojka stala pred hišo. In tako danes na eni od naših najboljših prog med akademijo in Mostarom tramvaj stoji na vsakih 10 m Tu so postaje še enkrat tako pogoste kakor na progi Terazije-Slavija, kjer bi bilo na vsak način upravičenih in potrebnih več postaj. Kako bi bilo, če bi se enkrat pregledal seznam vseh onih ljudi, ki jim pred hišami stoji tramvaj, pa da bi se potem ukinile vsaj one postaje, ki stojijo pred hišami že pokojnih občinskih veličin ♦ Ureditev telefonskih zvez med Bro-dom in Zagrebom. Po zadnjem snežnem viharju je bilo poškodovanih In pretrganih mnogo telefonskih prog in so sedaj dela za ureditev telefonske zveze med Brodom in Zagrebom, kjer je bila škoda posebno velika, že dovršeni Tudi proga Brod-Sarajevo je že popolnoma popravljena, dočim so po trebna še mnoga dela na progi Brod-Eeo grad, kjer so sicer že popravili električno mrežo Na teh progah so viharji zlomili tti izruvali mnoge brzojavne drogove, pr! po pravljanju pa se Je Izkazalo, da je treba USTA IN GRLO so pot, po kateri prihajajo klice bolezni v naše telo. Deco varujejo nalezljivih bolezni vratu in grla okusne Dobivajo se v vseh lekarnah Cena malemu zavojčku Din —, velikemu . zavojčku pa Din 15.—. 354 izmenjati še več drogov, ki so že močno nagniti v mokri zemlji. Delo je bilo zelo naporno in tudi stroški so znatni. ♦ Split zahteva boljšo telefonsko zvezo. Splitski lastniki parnikov so se po zbornici za TOI obrnili na prometno ministrstvo, proseč za zboljšanje telefonskih zvez med Splitom in glavnimi pristanišči Sredozemskega morja Zboljšanje teh telefonskih vezi je nujno potrebno, ker večina naših ladij, ki plujejo po Sredozemskem morju, odhaja iz Splita, dosedanja telefonska zveza z glavnimi pristanišči Sredozemskega morja pa je zelo pomanjkljiva, kar se je posebno usodno izkazalo r primeri raznih nesreč. ♦ O poštni, telefonski In brzojavni službi je izdala sedaj glavna uprava obširno statistiko, iz katere je razvidno, da je v naši državi na vsakih 64.18 km, odnosno na 3506 prebivalcev po ena pošta. Vseh pošt brez ambulantnih je bilo lani 3874, in sicer 636 državnih. 1143 pogodbenih, 2095 pa občinskih in pomožnih. Telefonskih central pa je bilo lani 1250, med njimi 5 avtomatičnih. Mednarodna telefonska služba naše države je izkazala lani svojo dosedanjo največjo delavnost. Dolžina prog v medkrajevni mreži je znašala 12.138 km. Notranji telefonski promet je napram prejšnjemu letu lani padel za 6%, z inozemstvom pa se je zvišal za 4%. Dol-žina brzojavnih prog je znašala 20.645 k.m Brzojavni promet je napram prejšnjemu letu padel lani za 24%. ♦ Glasilo SpD »Planinski Vestnik«. Pravkar je izšla prva letošnja številka. Uvodna slika (oljnata reprodukcija Koželja); Kočna in Grintavec z Grebena nam kaže gorske velikane pod sneženo odejo. Sedanji urednik »Planinskega Vestnika« dr- Tominšek Josip iz Maribora bo slavil letiš 251etnico svoiega jredovanja ter mu posveča SPD za njegovo nesebično plodonosno delo članek mšp. We-sterja. Predsednik SPD dr. Pretnar Josip opisuje nadalje svoje ture in vtiske po planinah južne Srbiie. Njegova 6lika Feristera kaže, da je dr. Pretnar tudi prav spreten pokrajinar. Dr. Turna nadaljuje B svojim zanimivim opisom Beneške Slovenije. O NA TABORU... I planšarskih planinah in pastirskih bajtah i*e napisal prav aktualen, za geografe kot narodne gospodarje strokovno važen članek dr. Ilešič Svetooar. Znana plezalka Debela-kova obdelava v besedi in sliki svojo prvenstveno tur« v severni steni Velike Mojstrovke. Zadnji prispevek, izpod peresa Ma-re Mohorčičeve, je šaljivo, okroglo, a duhovito kramljanje o zimskem turnem tečaju v Triglavskem gorovji. Grafik Justin je prispeval k temu spisu nekaj prav posrečenih skic. Zelo originalne so platnice, ki predstavljajo na temnorjavi podlagi v solne j žarečo Severno steno in vrh TriHava. Delo je od že priznanega mladega slikarja Ln planinca inž. arh. Drofenika. — »Planinski Vestnik« |e potreben vsakemu planincu tako v literarnem oziru kakor v informativne svrhe. Poleg zanimivega štiva ima »Planinski Vestnik« krasne slike, umetniške priloge in tudi orljano barvne reprodukcije. Mesečna revija obsega nad 400 strani ter stane letno samo 40 Din, plačljivih tudi v obrokih. Naroča se v pisarni SPD. Ljubljana. Masarvkova, palača Grafike. Telefon 33-87 NOČ VELIKE LJUBEZNI Romantika čarobnega ori-jenta, razkošje, ljubezen in divno petje Gustav Frohlich — Jarmila Novotna Predstave: v torek, sredo in četrtek ob %7. in. Mi9. url iO, 8, ž, S, -x Dim PRIDE! PRIDE! CE BABY LJUBI ♦ Badjurov »Zimski vodnik po Sloveniji« je pravkar izšel. Vodnik z lično opremo ob sega 15 in pol pole (246 drobno tiskanih strani). Stane 50 Din. Naroča se na na slov: R. Badjura, Ljubljana, Knafljeva ulica 9. ♦ Posledica naglega življenjskega tempa so glavobol, migrena, neuralgija in drugf bolezni, ki še niso nikdar ljudi toliko m»j čile, kakor dandanes Taka obolenja »o znamenja, da je telo utrujeno, živci pa pr* napeti. V takih primerih ne preostane ničesar drugega, kakor odpraviti vse te mot nje našega zdravja na najlažji in najhitrej ši način Pyramidon tablete »Bayer« vam nudijo pri tem najzanesljivejšo pomoč, Pri ogromnem številu primerov so po vsem svetu že davno preizkušene z najboljšimi uspehi. daljšal pa se j»• plinski cevovod za pol kilometra. V novi carinski pošti bo oskrbljena razen v gospodinjstvih tudi plinska centralna kurjava Novih hišnih priklopov na plinsko omrežje je bilo lani 37, 18 pa je bilo obnovljenih Instalacij, popravil, preureditev itd je bib> več sto. V obratu plinarne same je bil po stavljen stolp za gašenje koksa in se jt uredila nova kopalnica za uslužbence, v kateri se uporablja topla voda, ki se greje ob vročih plinih retortne peči. Vse plin ske priprave in aparate popravlja plinarna v lastni delavnici, zlasti pa plinomere Omembe vredna je visoka usposobljenost pliiiarniškega podjetja, ki je danes zmožno postreči vsakomur z majmodernejšimi plin skimi aparati in instalacijami. Plinarniškn podjetje nad vse razveseljivo napreduje kar Je dandanes pač redkost z ozirom na težke čase. v katerih živimo. a— Nesreča ne počiva. Mariborski reševalci so bili rredsinočniim poklican', v Kr-čevino. fcier se je 19!etni Anton Perko z nekrm ostrim železnim orodiem zabodel po nesrečnem naklučju v desno nogo tako nevarne, da je nastopilo močno krvavlje-nje. Pripeljali so ga na zdravijenie v mariborsko bolnišnico, kamor so prepeiiali iz Razva.nja tudi 251etne-ga tehnika Franca Semerla iz Obmejne ulice, ki si ie pri padcu nevarno poškodoval desno nogo. Iz Loke ?!— Občni zbor krajevne organizacije JNS za škofjo Loko je bil te dni. Udeležba je bila številna Zbor je otvoril škofjeloški župan g. Stevo Šink, ki je med drugim omenil uspešno prizadevanje JNS za pridobitev tovarn v škofjeloško območje. Tajnik g Ivo Berčič je navajal, da je ju-goslovenska misel dobila najlepši poudarek pri občinskih volitvah, ko je zmagala lista notarja Sinka, ki je prvi izvoljeni napredni župan Škofje Loke Po poročilu blagajnika g. Franceta Kociana se je razvila med navzočimi živahna razprava. Predsednik organizacije, ki šteje blizu 200 članov, je spet notar g. Sink. šl— Učiteljstvo škofjeloškega okraja bo zborovalo v soboto 3. februarja ob 8. v deški šoli. šl— Zavrnjene pritožbe zaradi občinskih volitev Upravno sodišče v Celju je razpravljalo o pritožbah, ki so jih vložili nasprotniki proti občinskim volitvam v škofjeloškem območju Na podlagi doposlane-ga materiala je sodišče proučilo pritožbe in jib zavrnilo: ugodilo je iz formalnih ozirov le pritožbi s Trate, kjer se bodo volitve ponovile. šl— Odnošaji v gasilskem društvu. Javnosti je v spominu burni občni zbor škofjeloških gasilcev, ko manjšina ni hotela sprejeti kompromisne liste, predlagane od nacionalne skupine Vložena je bila pritožba. ki je o njej razpravljala gasilska župa v Kranju. Začasno je imenovana na- Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomeDlJo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra. 5 temperatura. 4. relativna vlaga v %, o smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1_10 7 padavine 7 mm, 8 vrsta padavin Temperatura: prve številke pomenijo na! riSjo. druge najnižjo temperaturo 22. januarja Ljubljana 7, 781.1, 1.0, 85, mirno, 10, 1.0 dež; LJubljana 13. 781.2, 2.2, 79, El, _ Maribor 7, 781.1, 0.0, 75, N2 10, _ Zagreb 7, 781.2, 2.0, 70, ENE3, 10, _ _; Beograd 7, 781.4, 0 0. 90. mirno, 10, Sarajevo 7, 779.5, 1.0. 90, mirno. 10, —, Split 7. 773.2. 8.0, 65. NE2, 0, Knm bor 7. 770 8, 8.0. 65, mirno, 0, —, Rab 7, 776.1. 6.0. 75, NNW2. 2, —. —. Temperatura: Ljubljana —, 0.6; 1.5, Maribor 3 4. 0 0; Zagreb _, 10; Beograd 2.5. 0.0; Sarajevo 0.0, Split 13.0, 60 Kumbor _, 8.0; Rab —, 4.0. Solnce vzhaja ob 7.35, zahaja ob 16.49, slednja četna uprava: Kavčič Ivan, Kavčič Jože, Potočnik Andrej in Kramei Friderik, pritegnjeni pa so v smislu aovega zakona o gasilcih v upravo še kapetan Otmar Sever kot zastopnik vojske, Okorn Milan kot zastopnik političnega ob astva in mag. pharm Oton Burdych, e oblina svojega stalnega zastopnika še določi. Začasna uprava bo vodila posle do občnega zbora. šl— Brez avtomobilov Nove davščine na luksuzne avtomobile so spravile na noge tudi lastnike avtomobilov v škofjeloškem okraju. Odpovedali so svoja vozila razen štirih vsi. Iz Kamnika ka— O salonskem orkestru še tole: za godbo vneti Kamničani so ga ustanovili leta 1897. v takrat sloveči gostilni pokojnega Andreja Prašnikarja v sedanji Maistrovi ulici. Skladatelj g. Emil Adamič je bil njegov član in klavirski igralec, v vrsto že omenjenih voditeljev pa je treba še všteti Mirka Klemenčiča, pokojnega Franca Steleta in tedanjega železniškega uradnika v Kamniku Trčela. Od ustanovitve deluje pri orkestru le še g Ivan Miichtig. ka— Za ustanovitev vodne zadruge, ^koda, ki jo povzročajo vsakoletne jesenske in spomladanske poplave Bistrice m njenih pritokov, je ogromna. Vodovje je odneslo poleg rodovitne zemlje tudi že mnogo mostov in drugih javnih naprav. Hvalevredna je zaradi tega iniciativa občinske uprave, da bi se ustanovila vodna zadruga vseh interesentov ob Bistrici. Doslej deluje v kamniškem srezu samo ena taka zadruga, in sicer v Moravčah za regulacijo potoka Drtišnice, druga pa se snuje v Komendi. Iz Ptuia j_ Velik uspeh vokalnega kvinteta. V soboto se nam je predstavil v dvorani Glasbene Matice slovenski vokalni kvin- tete (brata PetrovClCa, Sttbernlk, Jug ln Sulc). Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena in so pevci žel i za izvajanja toplo zahvalo. Zlasti so ugajale kompozicije generala v pokoju g. Sirce, ki je sprejel v znak priznanja lovorjev venec. j— Kino bo predvajal r sredo in četrtek ob 20. film »Perica kneginja«. Dodatek Ufin tednik. j— Mizarsko orodje kradejo. Mizarskemu moistru Vesenjaku Jožefu v Gorišnici so neznani tatovi odnesli iz mizarske delavnice pri posestniku Znidariču Filipu razno mizarsko orodje. Vlomilci »o prišli v delavnico s ponarejenimi ključi. Orožniki so tatovom na sledu. j— Zaradi neprevidnega ravnanja a flo-bertovko je ta dijaku Skrilcu Adalbertu eksplodirala v roki. Z močno poškodovano desnico je moral dijak v ptujsko bolnišnico. Iz živlfenfa na dežel' VELENJE. Krajevnemu odboru Rdečega križa v Velenju sta darovala namesto venca na grob blagopokojnemu g. Raku Ivanu trgovec g. Valenčak Miha 100 Din, šolski upravitelj g Stopar Vinko 50 Din. Namesio novoletnih voščil sta darovala g. Vinko Stopar 25 Din in g. Urh Matej 10 dinarjev. ZG. SV. KUNGOTA. Kljub krizi je božičnica za siromašne učence in učenke razmerno dobro uspela. 128 otrok je bilo obdarovanih z raznim blagom. Iskrena hvala darovalcem: banski upravi, CMD v Ljubljani, trgovcu g. Senekoviču, trgovki gdč. Lebrovi, vsem dobrim vaščanom m vaščankam, tvornici »Zlatorogu« in pekovskemu mojstru g. Smonigu v Svečini. Lepa hvala tudi učiteljstvu za trud! rstvo Uvedba valutnih premij v češkoslovaški Kakr smo že poročali, so v češkoslovaški vladi ves pretekli teden razpravljali o načrtu finančnega zakona, ki ima v glavnem namen olajšati češkoslovaški izvoz. Načrt, ki ga je predložil finančni minister dr- Trapel ministrskemu predsedniku, osvaja v glavnem predlog bivšega finančnega ministra univerzitetnega prof. dr. Engliša glede valutnih izvoznih preunij. Potek pogajanj med ministri, voditelji 6trank ter gospodarskimi strokovnjaki, zasledil ie češkoslovaška javnost z veliko pozornostjo, kar je razumljivo, kajti Englišev načrt omogoča nekako začasno poslabšanje češkoslovaške krone nasproti tujim devizam. Vsakdo, ki bi po uveiliav-ljenju tega načrta hotel kupiti tujo devizo. bi moral doplačati premi io, ki nai bi znašala 15 do 20%. dočim bi prodajalec devize prejel na oficielne tečaji po zlati premiji enako premijo od 15 do 20%>. Kakor se zdi. ie tak ukrep za Češkoslovaško neizogiben, zakai češkoslovaško bla->o danes v inozemstvu ni več dovoli konkurenčno, Amerika in Anglija ponujata na svetovnem trgu svoie izdelke mnogo ceneje, predvsem zaradi skoro 40°/o valutne devalvacije. Nemčija izvaja slieni valiuitni dum-oing e svojimi vezanimi markami, ki se, kakor znano, prodajajo v inozemstvu mnogo pod pariteto; vrh tega pa ie v zadniem času oostala vedno občutnejša japonska konkurenca. ki bazira v glavnem tudi na razvrednotenju valute Češkoslovaški izvoz ie od leta 1929. nazadoval skoro za tri četrtine. Istočasno pa se je znatno povečalo število brezposelnih delavcev in breme podpor za brezposelne, kakor je to razvidno iz nasle«!-nie nrimeriave: brezposelne Izvoz v povpreč. štev. podpore mili i. Kč brezposelnih v mili j. Kč 1929 20-499 41.630 22.1 1930 17.473 105.442 59.1 1931 13.149 291-332 SI 0.1 1932 7.392 554.059 692.4 1933 5.853 738.114 850.0 Kakor vidimo iz goni i e primerjave, je vrednost češkoslovaškega izvoza padla od 20-5 milijarde Kč v leti 1929. na komaj 58 milijarde Kč v preteklem letu. Vzporedno s padanjem izvoza pa se ie naglo dvigalo število brezposelnih delavcev, ki je lani povprečno znašalo skoro 3/* milijona, pa tudi breine brezposelnih podpor, ki je lani do seglo že 850 milijonov Kč. Razumljivo je, da pripisujejo pretežni del prirastka brezposelnosti in brezposelnih podpor zlasti v zadnjih dveh letih naglemu krčenju izvoza-Zato je v sedanjem trenutku povečanje izvoza najnujnejša potreba češkoslovaškega tf«-spodarstva. Načrt, ki ga je predložil finančni minister dr. Trapi, se drži načela, da se zlata vrednost češkoslovaške krone ne sme spremeniti. Uvedba valutne izvozne premije in valutarnega dodatka na uvoz bi bila samo začasna (seveda če bo Češkoslovaška to premijo stalno obdržala, bo pozneje tudi prisiljena zmanjšati zlato vrednost češkoslovaške krone). Višino premije in dodatkov v obi;ki odstotka bi določila vlada od časa do časa, vendar za daljšo dobo. Uvedba te premije je mišljena zaenkrat začasno, to je za največ 2 leti, odnosno za toliko časa, dokler b* obstojala razlika med zunanjo in notranjo kupno močjo češke krone. Iz trgovinsko političnih in tudi praktič, nih razlogov je računanje premije mišljeno tako, da bi se enaki odstotek premije pribil na tečaje po zlati pariteti tako pri nakupu kot tudi pri prodaji deviz. Uvoznik bi torej moral pri nakupu plačati za 15 do 20 odstotkov (kolikor bi pač znašala premija) več kakor sedaj, izvoznik pa bi za prodano devizo prejel za toliko večji iz-Kupiček v češkoslovaških kronah. Ta premija pa se ne bi pobirala samo pri nakupu ln prodaji deviz v zvezi z zunanjo trgovino, temveč v vsakem primeru, torej tudi pri nak ipu in prodaji deviz za tujski promet. V tej zvezi je predvidena tudi mono-polizacija uvoza in agrarnih proizvodov, pri čemer bi se istočasno ukini! režim uvoznih dovoljenj, deviznih dovoljenj ter žitnega in živinskega uvoznega sindikata. Motivi, ki jih nagaja finančni minister k predloženemu načrtu, so med drugimi naslednji: Češkoslovaška krona ima danes v inozemstvu dejansko večjo vrednost nego v državi sami. ker je kupna moč krone v Češkoslovaški manjša zaradi višjega ni voja cen nego v drugih državah. Ceškoslo vaški izvoz je lani znašal le še 29 odstotkov izvoza v letu 1929., medtem ko se je v drugih državah lani gibal izvoz med 37 do 50 % izvoza v letu 1929. Rapidno nazadovanje izvoza pa ne pomeni samo iz- gubo zunanjih tržišč, temveč tudi zmanjšanje narodnega dohodka. Tudi nasprotniki Engliševega načrta priznavajo, da je danes po opustitvi zlatega standarda v večini držav, zlasti po padcu dolarja in funta, svetovna trgovina postavljena na novo konkurenčno bazo. Zato se mora Češkoslovaška definitivno odločiti, da napravi odločne ukrepe za pospešenje izvoza, sicer mora pričakovati po soglasnem mnenju gospodarskih strokovnjakov popoln ruin izvoza Bojazen, da bi uvedba premije na uvozno blago povzročila splošno povišanje cen, ne drži. Cene živilom so na svetovnem trgu zadnja leta tako padle, da je bila zaradi tega Češkoslovaška primorana uvesti visoke carine in še ni bilo mogoče docela ohraniti stari nivo cen agrarnih proizvodov. V tej zvezi se med drugim navaja, da bi na primer 15 odstotna podražitev bombaža povzročila le podražitev bombažnih tkanin za 2.2 odst., odnosno podražitev perila za 1 odst Pri tem pa je treba še upoštevati, da bi izvozna premija omogočila boljšo zaposlenost domače industrije, kar bi skupne produkcijske stroške narodnega gospodarstva zmanjkalo in bi ugodno vplivalo tudi na kalkulacijo domače produkcije. Znižanje minimalnega kritja bankovcev V zvezi s finančnim načrtom hoče češkoslovaška vlada Izvesti tudi nekatere spremembe glede češkoslovaške Narodne banke. Na eni strani je namen, nadomestiti sedanji način kritja v zlatu in devizah s kritjem v samem zlatu. Istočasno pa se naj minimalni odstotek kritja zniža od dosedanjih 30 na 25 odst. (v Jugoslaviji znaša, kakor znano, 35 odst.). S tem bi tudi odpadla potreba povišanja podlage do prihodnjega leta, ko bi po starem zakonu stopila v veljavo določba o 35 odst. kritju. Gospodarske vesti = Žateški hmeljski trg. Zateško združenje hmeljarjev poroča, da se je po zadnjem padcu hmeljskih cen kupčija zopet nekoliko zboljšala. Zateški hmelj je postal konkurenčen v inozemstvu nasproti nemškemu, ki je prejšnje tedne kakor znano, onemogočal izvoz češkoslovaškega hmelja zaradi premije od 40 mark, ki jo dobijo nemški izvozniki hmelja V preteklem tednu so se cene gibale na žateškem trgu med 1250 do 1600 Kč in za izbrano blago do 1750 Kč. = Naša domača produkcija zlata. Kakor smo že nedavno poročali, je francoska družiba, ki eksploatira zlati rudnrik v Peku, v začetku decembra preteklega leta pričela s produkcijo zlata. Dosedaj je prodala Narodni banki že tretji komad zlata; skupaj s prvima dvema komadoma 20 kg v vrednosti 1 milijona Din. Družba v Peku računa na podlagi doseženih izkušenj, da bo pri sedanjem obsegu instalacij lahko pridobila na leto okrog 150 kg zlata v vrednosti 7 ta pol milijona Din. V do g lednem času pa namerava obseg produkcije podvojiti. Poleg rudnika v Peku pa obstojajo tudi še drugie v Srbiji možnosti za pridobivanje zlata. Kakor poroča beograjska »Politika«, so že izvršene pripravt v nekem drugem rudniku, ki bo letno pridobival nekaj sto kilogramov zlata. Računati je, da bo v doglednem času naša domača produkcija zlata dosegla letno okrog 600 kg v vrednosti 30 milijonov Din. Vse to zlato bo prevzela naša Narodna banka kot kovinsko podlago. Seveda ta produkcija v primeri z našim obtokom bankovcev in obsegom kovinske podlage ni baš znatna; vendar pa nam bo omogočila, da bomo v desetih letih povečali zlati zaklad Narodne banke za okrog 300 milijonov Din. Tudi ostale rude v Srbiji vsebujejo ziato. zlasti bakrena ruda v Boru, vendar so danes še stroški za izločenje tega zlata !z sirovega bakra tako znatni, da se produkcija ne izplača. — Uvoz sodov v Zedlnjene države. V zadniem času se je v zvez; z ukinjenjem prohibcije povečal ameriški uvoz sodov zlasti za pivo Samo v teku oktobra pretek 'ega leta so Zedinjene države uvozile 60 tisoč 700 sodov, med dobavitelj °h sodo\ ie Jugoslavija na tretjem mest v'aiveč sodov so uvozile Zedinjene dr' Mnm- «]e (22.069), Iz Kanade (11.836), to Jugoslavije 167%). jz Poljske (4070). iz Ce&ko-»lovaške (3976), iz Mehike (2360), i® Avstrije (2234), iz Beigiie (2200) in iz Soa-oije (200u). = Kartografska razstava. O priliki zadnje alpinske razstave na ljubljanskem velesej-mu se je opazilo, da so se obiskovalci razstave močno zanimali tudi za kartografijo. Zato je uprava valesejnia sklenila prirediti razstavo, ki naj nudi pregled razvoja kartografije pri nas v ostalih evropskih in tudi prekomonskih državah. Ta razstava ee bo vršila v okvira letošnjega vele6ejma od 30. maja do 10. junija. Posebna pažnja se bo pri ureditvi razstave polagala na slovanske države in bodo te v največji meri zastopane. Ostalo inozemstvo bo le v toliko zastopano, da bo iz razstavljenih kart razviden pregled razvoja in načina izdelave. Da bo razstava v vsakem oziru na višku, tako strokovno, kakor tudi glede poljudnega prikazanja vsega dela na tem polju, povedo že imena strokovnjakov in znanstvenikov, ki so v pripravljalnem odboru. Temu odboru predsediie prof. dr. Bohinc, njegov namestnik je prof. dr. Svetel, nadalje sodelujejo gg. ravnatelj dr. Dular, za muzej dr. Mai, za liceulno knjižnico dr. Rus, za geografični institut dr. Ilešič, za mineraloški institut pater dr- 2ur-ga. za geološki instit.it univerze dr. Rako-vec, za institut za meteorologijo in geodina-miko dr. Reja in tajnik Oskar Delkin, ki je sprožil idejo za prireditev te važne razstave. Poleg privatnih zavodov in tiskarn, ki so zemljevide izdali in tiskali, bodo še sodelovali: vojnogeografski institut v Beogradu, oceanografski institut v Splitu, ljubljanska univerza, ljubljanska licealna knjižnica, ljubljanski in mariborski muzej. Razstava bo obsegala 6ledeče oddelke: Pokrajina v relije-fj; zgodovinski del; moderna domača kartografija (vojno - geografski institut); oceanografski institut; meteorologija in geodina-mika; mineralogija in geologija; kartografija slovanskih držav; inozemstvo; karta kot propagandno sredstvo = Oddaja vzidave parnih kotlov. Dne 19. februarja t L se bo vršila pn direkojji državniih rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija glede oddaje vzidave 4 parnih kotilov za direkcijo arživnega rud nika v Zenici. (Ogias, pogoji in načrti so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v L/ub-ljanti). = Oddaja zakupa restavracije na postaji Maribor gi. kol. se bo vršila potom licitacije 26. februarja pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. = Oddaja adaptatUsklb del pekarne, naprave kirušne peča in instalacije električne razsvetljave v Varaždiinu se bo vršila potom licitacije 10. februarja pri inženjer-skem oddelku komande savske divizijske oblasti v Zagrebu. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 25. L m. ponudbe glede dobave podkovJiih žebljev, 100 kg brodarskih verig in 3 komadov lanenega motvoza. — Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 20. februarja pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 10.000 kg lepila; 23. februarja pri direkciji pomorskega prometa v Splitu glede dobave pisarniškega materijala; 2. marca pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 4920 komadov Samotne opeke. Borze 22. januarja. V skladu z zunanjimi tečaji Je deviza Newyork danes na ljubi jansi borzi za malenkost popustila, dočim 66 London nekoliko dvignil. Nekoliko nižje notira tudi deviza Praga. Avstrijski šiling se ie v privatnem kliringu trgoval po 9.15 (v Zagrebu po 9.10. v Beogradu po 9.08 in 9.07). Grški boni so bili zakljjčeni le na beograjski borzi po 36.75- Na zagrebSkem efektnem tržišču le Voina škoda nadalje nekoliko popustila, trgovala se ii za kaso po 261 in 266. za februar do 261 in za marc po 262 Tudi v ostalih papirjih ie bila tendenca boli mlačna. Zaključkov sicer ni bilo. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2302.07 — 2313.43. Berlin 1356.25_1367 05. Bruselj 796.35 do 800.29, Curih 1108 35_1113.85, London 179.08-180 68, New York 3541.61 do 3569 87, Pariz 224 38-225.50, Praga 169.79 do 170.65, Trst 299 90-302 30 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.15. Zagreb. Amsterdam 2302.07 — 2313.43. Berlin 1356-25 — 1367.06, Bruselj 797.46 do 800-29 London 179.08—180.68, Milan 299.90 do 302.30. NevvTork kabel 3563.61 —3591 S7. ček 3541 61 — 3569.87. Pariz 224.38—225.50. Praga 169.79 — 170.65 Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 2025. London 16.15. Newvork 322. Bruselj 71.85. Milan 27.10 Madrid 42.70. Amsterdam ^7.50, Berlin 122-40. D-inat 56.45 Stockl.f.m 83.30, Oslo 81.10. Koben-havn 72.10, Praga 15.32, Varšava 58.10 Dunaj. (Tečaji v oriv klinn?u t Beograd 11.04 London 28 29. Milan 47.42. Newvork 564.02, Pariz 35.51. Praga 25.75, Curih 175.31 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 260 den., 7V» investicijsko 57 den.. 8«/o Blair 38.50 den., 7°/o Blair 36.50 den., 7°/« Drž. hipotekama banka 53 den.. 4% agrarne 27 den., 6®/o begluške 42 dtn.. Kranjska indmetriiska družba 25»! blago. ZagTeb. Državne vrednote: Vojna Skoda 262 _ 263. za februar 261 — 265, za marc 260 — 262, za april 255 — 263. za maj 255 den.. T/o investicijsko 57 den., 4«,'o agrarne 27 den.. 7°/» Blair 36.50 — 37.50. &!o Blair 38.50 den., 6°/o begluške 40 — 40-50; bančne vrednote: Narodna banka 4000 bi.. Priv agrarna banka 234.50 — 236; industriisk* vrednote: Sečerana Osijek 135—145, Trbov lje 100 den. Beograd. Voina Škoda 262. 256 zaklj., za februar 261 zaklj., za marc 264. 263 zaklj-. 7°/» investicijsko 60. 58 zakli.. 4°/o agrarne 3°.50 zaklj.. 6besluške 44. 42.25 zaklj.. 8°/o Bladr 39.50 - 41. 7a/« Blair 37.50. 38 zaklj., Narodna banka 390n zaklj., Privil agrarna banka 234. 232 zaklj. Dunai. Državne železnice 15.80, Trboveljska 12.35. Alpine-Montan. 9.88. Blagovna tržišča 7ITII + Chicago. 22. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 90.25. za lulii 88.625, za september 90: koruza: za maj 52.125, za julij 53 875. zj september 55.50. + Winnipeg. 22. ianuarja. Zafetni tefajl: Pšenica: za marc 68 75. za mai 69.875. + Ljubljanska borza (22. L m.) Tendenca mirna. — Nudijo se (vse ca »lo* ' rensko oostalo, plačljiv« v 80 dneh): pl-nl- ea (po ailevski tarifi) baSka 79-80 ka po 140 — 142-50 sremska in baraniska. 78-79 kilogramu* po 1H75(»—140. koruza (po navadni tanfi): proniptna po 125 — 127.50. nova suš-na 115 - 117 50. nova sušena za lanuar 122 50 - 125. moka: baška »0« p«. 240 _ 245 banatska do 250 - 255 + Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Tendenca mirna, promet je bil srednji-Pšenica: baška. okol. Novi Sad. Som bor. sremska 93 — 95: srednt-baška 94 — 96: gornjebaška in slavonska 95 — 97; baška potiska 96 — 98, gonrebanatska 91 — 93: iužnobanatska 90 — 92 — Oves: ba Ski sremski in slavonski 51—53 — Ječ men: baški, erenv»ki. 64'65 kg 66 — 6S. Koruza: baška in sretrafoa stara 75 — 77; nova 50—52: nova sašena 66 — 68; banatska stara 72—74 nova 4S—50; nova suš. 64—66. Moka- baška in banatska >0;i« in »()«a< 170 - 190; >2« 145 - 165; >5f 130 _ 150: »6< 100 -110; »7« 75—85. >8« 67 50-72.50: sremska. slavonska »0g« in >Ogg« 165—180. >2« 145 - 165. »5« 125 _ 145: 6< 100 do 110 »7« 75 - 85. »8« 67 50 - 72.50 -Otrobi: baški in sreirski 57 — 99; banatski 54 — 56. — Fižol: baški in sremski 125 do 130 + Budimpeštanska terminska borz« (22. t. m.) Tendenca stalna, promet srednji. Pšenica: za marc 7-93 — 7.95, za maj 8.10 do 8.12; koruza: za mai 7.95 — 7.97- si d i o Torek 23. januarja LJUBLJANA 11: Šolska ura: V zdravem telesu zdrava duša (AL Tratar). — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Otroški kotiček: V kraljestvu palčkov. — 18.30: Havajske kitare in ksilofon v reproducurani glasbi. — 19: Francoščina. — 19.30: Potovanje po Južni Srbiji (prof. Jeras). — 20: Plesna glasba radio orkestra. — 20.45: Pevski koncert ge. Jo-sipine Sivec. — 21.15: Cajkovskega VI. simfonija na ploščah. — 22: Cas, poročila. — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 16: Lahka glasba--19: Narodne pesmi z orkestrom. — 20: Berliozova simfonija »Harold«. — 20.30: Slušna igra. — 21: Orkestralen koncert. — 22.05: Narodne pesmi z orkestrom. — 22.45: Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.15: Orientalska glasba na ploščah. — 20.45: Slušna igra. — 21.45: Plesna muzika. — PRAGA 19.20: Prenos iz Brna. — 20.40: Koncert vojaške godbe iz Bratislave. — 21.30: Violinske in klavirske skladbe. — BRNO 19.20: Slovaška narodna glasba. — 20.40: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.20: Violinski koncert. — 20: Opereta »Grofica Marica«. — 22.30: Godba za ples. — DUNAJ 12: Orkestralen koncert. — 16: Mladinski koncert. — 17.15: Violinske skladbe. — 19: Dunajske slike. — 21.35: Koncert komorne glasbe. — 22.55: Lahka glasba na ploščah. — BERLIN 19: Orkester. — 20.10: Slušna Igra. — 21.40: Lahka glasba. — 23: Nočni koncert iz Hamburga. — KONIGSBERG 19: Program iz Berlina. — 21.40: Lahka glasba. — 23: Beethovnov koncert iz Hamburga. — MtrHLACKER 19: Operetna muzika. — 20.10: Mešan program na ploščah. — 21.40: Beethovnove besede. — 22.45: Plošče. — 23: Koncert Beethovnove glasbe. — 24: Literaren program. — BUDIMPEŠTA 17: Orkestralen koncert. — 18.45: Klavirske skladbe. — 20: Prenos operete iz gledališča. — 21.50: Plošče. — 23.10: Koncert ciganske kapele. — Sreda, 24. jannarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Komorna glasba radio - kvinteta. — 18.30: Radio-orkester. — 19: O narodni vzgoji (dr. Stanko Gogala). — 1930. Literarna ura. — 20: Prenos opere iz gledališča, v odmoru čea in poročila. BEOGRAD 16.90: Koncert na čelo. — 19.30: Orkestralna glasba. — 20: Prenos opere iz Lj ibljane. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka glasba. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — Plesna muzika. _ PRAGA 19.35: Pevski in klavirski koncert. — 20.30: Simfoničen koncert. — 21.45: Prenos iz Brna. — BRNO 19.35: Pranos ia Prage. — 20.35: Simfonični karneval. — 21.45: Skeč. — VARŠAVA 22: Znameniti umetniki na ploščah. — 21.15: SluSna igra. — 22.20: Godba za ples. — DUNAJ 12: Plošča. — 10.05: Sodobni avstrijski skladatelji. — 18.45: Vojaška godba. — 20.35: Literaren program- — 22.15: Koncert simfonikov. — BERLIN 20.05: Slušna igra. _ 21.30: Lahka glasba iz Hamburga. — 23: Beethovnova komorna glasba. — KONIGSBERG 20: Slušna igra. _ 21.30: Program kakor v Berlinu. _ MCHLA.CKER 21.30: Slušna Igre. — 22.45: Plošče. — 23: Koncert Beethovnova glasbe. — 0.15: Nočni koncert. — Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 23,: Gostovanje v Celju (Sonjkin ln njegova sreča). Sreda. 24.: Kulturna prireditev ▼ črni mlaki. B. četrtek, 25.: Kariera kanclista Vinciga. Premiera. Četrtek. OPERA. Začetek ob 20. Torek, 23.: Zaprto. Sreda, 24.: Jenufa. Sreda. Četrtek, 25.: Tičar. C. ★ Komedija »Kariera kanclista Vinciga« kaže življenje malega uradnika v finančnem ministrstvu, ki ee zaradi svojega dobrega srca toliko pregreši zoper si ižbeno dolžnocl. da mu grozi kazenska upokojitev. Da se nekako reši, igra napol blaznega človeka na nasvet ministrovega tajnika. Pri tem pa nima ereče, spoznajo ga za Dametnega. dokler končno ne oklofuta ministra samega. Minister. kmečki poslanec, ki že komaj čaka, da ee reši ministrskega stolčka, mora zaradi Vincigove klofute demis'onirati, Vinciga pa Doviša v zahvalo za 6ekcijskega šefa. Premiera komedije bo v četrtek Prof. Os i p Šest in kapelnik Niko Stritof pripravljata novo Abrahamovo opereto »P1-« v Savoju« Opereta, ki ja bila igrana z največjim uspehom na vseh evropskih odnli. ima leto9 velike uspehe tudi v Zagrebu. V *ni največjih ulos nastopi ga- Gjungjenac-Premiera bo konec tedna. Mariborsko gledališče Zafotefc ob 20. Torek. 23.: Okenca. A. Sreda. 24.: Zaprto. Četrtek, 25.: Scampob. C. Torpedi iz zraka Novo orožje: torpedna letala v pomorski vojni V zadnjih letih se oborožujejo mnoge ▼elrke države z novim orožjem ki utegne postati vojnim brodom zelo nevarno. S torpednimi letali. Prav za prav ne gre za kakšno posebno vrsto letal, temveč običajno za aparate na kolesih, ki se ne razlikujejo dosti od bombnih letal. Bistvena razlika je doslej večinoma v tem, da nosijo bombna letala s seboj po več težkih bomb torpedna letala pa pod svojim trupom en s^m, 700 do 900 kg težak torpedo Zdi se pa, da bodo posebne zahteve, ki so zvezane z delovanjem teh letal, ustvarile poseben tip napadalnega aparata. To zahteva predvsem posebna taktika s katero se morajo približati svojim žrtvam, da jih uničijo. Torpedna letala se dvignejo z obalnih letališč, običajno pa z matičnih ladij za letala. Njih taktika je ta da se kakšnh 8 km od ladje, ki naj jo napadejo, z veliko brzino spustijo skoraj do površine morja. namreč 8 do 10 m nad njo, se usmerijo naravnost proti ladji in spuste nekoliko sto metrov od nje na očesno mero vanjo svoj torpedo. Višje nad morjem ga ne morejo izstreliti, ker bi se lahko poškodoval, bližje morski površini pa bi se utegnilo letalo samo pokvariti ob vodnem stebru, ki ga dvigne v morje spuščeni torpedo. Na samo oko, brez merilnih instrumentov. je na prvi pogled sicer težko zadeti piovečo ladjo, a pomisliti je treba, da predstavlja njena 180 in več metrov dolga stran na takšno bližino zelo dober cilj. Ladja sama pa skorai mma prave obrambe nroti nevarnemu napadalcu. Preden ga zapazi, je prišel s svojo veliko brzino 300 km na uro že v njeno bližino, kratki topovski ogenj ga bo le izjemoma zadel, proti protivnemu napadu z lovskimi letali, se to^-pednik lahko bran' « "em, da se da spremljati po skupini lastnih lovskih letal. Ladji ne ostane skoraj drugo, nego Zšiniftf Iv proces v Berlinu Jugoslovenski državljan obsojen zaradi veleizdaje nad nemškim gospodarstvom Posebno sodišče za zaščito države v Berlinu je te dni izreklo razsodbo v prvem procesu za veleizdajo nad nemškim narodnim gospodarstvom. Za nas je ta razsodba zanimiva zategadelj, ker izvemo, da je njena žrtev jugoslovenski državljan Jakob Schweigert. 62 letni arhitekt, ki se je moral pred sodniki zagovarjati zaradi vele-izdajniškega dejanja pri postopanju z devizami. Ta zakon ie stotpil v Nemčiji v veljavo 12. junija 1933. Zahteval je od vsakega v Nemčiji živečega človeka, ck naznani državni oblasti svoje imetje, zlasti devize. Za tiste, ki so prej opustili prijavo a so jo naknadno vložili do 1 oktobra prošle-ga leta. je zakon predvideval amnestijo. Zakon predvideva za prestopke proti njemu najmanjšo kazen 3 let robi je, pri posebnih olajševalnih okolnostih pa 1 leto ječe. Najmanjša kazen pnhaia v poštev samo pri obsodbah inozemccv. Obtoženi jugoslovenski državljan Jakob Schweigert je hotel razpolagati s svojim kontom pri neki šv;car<=ki banki v nasprot-stvu z nemškimi deviznimi predpisi. Med vojno je bil Schweigert of:cir v madžarski vojski. Kot tak je prišel v rusko ujetništvo. Deset let je živel v Nemčiji in je bil kot arhitekt v raznih službah Ve jeseni 1922 je vplačal Schwei.gertov brat pri Švicarskem kreditnem zavodu najprej 400. potem pa še 100 šv:carskih frankov na arhitektovo ime Schvvcigert pravi, da je bila ta vsota namer, i ena kot zasilen denar za pomoč njegov mattr'. ki živi v Jugoslaviji. Kljub ponovnim poz:vom nemških oblasti pa je Sch\veigert opustil prijavo tega zneska pri pristojnem uradu. Moral bi bil denar prijaviti deviznemu oddelku nemškega finančnega min strstva v Berlinu. Oblasti so Schveigertu dokazale, da je skušal nakazati 500 v Švici deponiranih frankov svojemu stricu na Dunaju. Zaradi te izjave se je sodišče v Berlinu postavilo na stališšče, da je bil denar last arhitekta, k' ga ni bil pniavil in se je s tem pregrešil nroti zakonskim določbam o devzn;h predpisih. Sodniki so se pridružUi predlogu državnega tožilca in so obsodili Sclvsvei-gerta na eno leto ječe in na 1500 mark globe. V kratkem se bo vršilo še več sličnih obravnav Ker so obtoženi nemški državljani. je pričakovati še večjih kazni, kakor je bila prisojena krivcu v prvem procesu. Nov škandal petrolejskega kralja Brzojavna vest iz Tulse poroča, da je bil ameriški petrolejski kralj Harry Sinclair skupno s 24 drugimi bančniki aretiran. Dolže ga zločina goljufije. Harrv Sinclair, ki mu je zdaj 57 let. je lani izvršil pri Exchange Trust Companv več sleparij in poneverb, ki so jim prišli na sled šele v zadnjem času. Kako razpreden je škandal, izhaja iz dejstva, da je policija prijela Sinclaira kljub temu. da je predsednik petrolejske družbe Sinclair Consolidated Companv in podpredsednik Exchange National Bank v Tulsi. Državni tožilec Springer. ki vodi preiskavo zaradi nekorektnosti, je izjavil, da je doslej odkril v poslovnih knjigah Exchange Trust Companv nič manj kot 912 prestopkov proti bančnemu zakonu v državi Oklahomi. Sinclair ni nepopisan l.st v seznamu škandalov ameriškega gospodarstva. Še za časa predsednika Hardingo je bil zapleten v škandalno afero, ki je pokazala vso njegovo brezvestnost v pogledu finančne odgovornosti. Dogovoril se ie namreč z več člani Hardingove vlade, da so njemu izročili velike rezervoarje petroleja v izkoriščanje. Tako je prišla na dan afera, ki je hudo kompromitirala predsednika Hardin-ga. Sinclaira so tedaj prijeli, vrgli v ječo, toda pod Hoovrovo vlado je odsedel del svoje kazni in v zadnjem času je zopet krenil na svoja stara nepoštena pota. Smrt plesalke Smimove Iz Buenos Airesa prihaja vest, da ie tam preminula nekdanja slovita članica ruskega carskega baleta Jelena Aleksandrova Smirnova. ena največjih plesalk romantičnega baleta, ki se je po ruski revoluciji izselila v tujino. Smirnova ie bila zadnji čas angažirana na argentinskem državnem gledališču v Buenos Airesu. Tragična smrt ameriškega kemika Na tragičen način je prišel ob življenje eden najslavnejših ameriških komikov Charles E. Mack na neki turneji po Zedi-njenih državah. Mack je nastopal s svojim partnerjem, ki sta se producirala pod skupnim imenom »črni vrani« v ameriških va-rietejih. V Arizoni je postal Mack žrtev avtomobilske nesreče. Mačkova žena in hči, ki sta se vozili z očetom v skupnem vozu, sta bili hudo ranjeni in sta v bolnišnici. Najlepša ženska v Evropi umrla V Madridu je umrla vojvodinja Alba, soproga vojvode Alba-Barv/ik. Pokojnica je bila hči vojvode Aliaga in je veljala za najlepšo žensko v Evropi. L. 1920. se je omo-žila z albskim vojvodo, ki je bil štirinajst-krat španski grand m ima vrhu tega še 34 drugih naslovov. Sicilska drama V San Simonu se je te dn; odigrala strahovita kmečka tragedija. Neka mlada kmetica je v odsotnosti svojega moža sprejela v hišo dva mlada fanta. Njen mož pa se je nepričakovano vrnil domov, zasačil svojo ženo v družbi svojih tekmecev, snel puško z rame in pomeril proti njima. Fanta sta se vrgla proti njemu, mu izvila puško iz rok, ga ustrelila, nato pa ubila še žpno in pobegnila. Za storilci manjka vsaka sled. Kapela iz ledu da poskusi v zadnjem trenutku okrenrti proti napadalcu ožjo stram, ki proži dosti manjši cilj, ali da v vsej naglici zmanjša oziroma poveča svojo brzino, tako da zleti na očesno mero spuščeni torpedo mimo nje. A največjo nevarnost za napadalca pa predstavljajo do 30 m visoki vodni stebri, ki jih dvigajo izstrelki ladijskih topov, zato se bo ladja skušala braniti tudi s tem, da se obda v primerni razdalji z zaporo takšnih vodnih stebrov, ki predstavljajo vsak zase za kakšnih 10 sekund največjo nevarnost za napadalca. Če zapelje letalo v takšen vodni steber, je gotovo po njem. Od napadov s torpednimi letali si obetajo največji uspeh zaradi tega. ker ograža-jo s svojimi izstrelki najbolj občutljive in nezaščitene dele ladij pod vodo, dočim zadevajo bombe, če smoh zadenejo, dobro zavarovane dele. Vsekakor bodo imela brodovja v tem novem orožju zelo nevarnega sovražnika. Avstrija v borbi proti hitlerizmu Alfred Frauenfelder, »Fiihrer« avstrijskih nacistov, ki je bil zaradi zločinskega terorja obsojen na šest mesecev ječe Zopet ameriški vzlet v stratosfero Ameriško Geografsko društvo v Wa-shingtonu pripravlja v družbi z vodstvom ameriškega letalskega miniistustva načrt za zgraditev stratosfernega balona, ki bo predvidoma večji od vseh dosedanjih stra-tosfernih balonov. Prostornina balona je preračunana na tri milijone kubičnih čevljev ter ima kroglasto gondolo, ki mari v premeru nad tri metre. Načrt predvideva s tem balopom vzlet v stratosfero do višine 24.000 m. Ve likost balona bo le za polovico manjša, kakor je sedanji vodljivi zrakoplov ameriške mornarice »Macon*. Poskuse za vzlet v stratosfero bodo začeli med junijem in septembrom, za voditelja podviga je izbran maior William Kepner. znani izvedenec za balone, vlogo opazovalca na poletu pa bo prevzel kapitan Stevens. Projektirana sta dva poleta. Massie — ločen Sodišče v Renu je izreklo ločitev zakona ameriškega mornariškega poročnika Mas-sieja, tistega, ki je bil svoj čas zapleten v središče senzacijskega umora na Havajskih otokih. Massie je v dogovoru s svojo taščo umoril nekega Havajca, ker je bil — kakor so pisali listi — onečastil njegovo ženo. Krivca so pozvali pred sodišče, ki ga je oprostilo, toda Massie si je prilastil pravico sodbe sam in ga je umoril. Nato se je moral s taščo vred zagovarjati pred sodniki, ki so ga formalno obsodili, dejansko pa oprostili. Namestu deset let, je prebil v ječi samo pol ure. Po procesu sta se mož in žena vrnisa v San Francisco. Zdaj je prišlo do ločitve. Na čigavo pobudo, ni znano. Morda ni hotela žena več živeti ob strani moža, ki velja v njenih očeh za morilca, mogoče je tudi drufače in se je Massie moral prepričati, da njegova žena le ni bila tako nedolžna pri napadu na njeno žensko čast, kakor se je govorilo... Prijateljica madžarskega pesnika V Budimpešti je umrla žena direktorja Diosyja, žena nenavadnih umstvenih sposobnosti, ki je s svojim življenjem gir.boko posegla v madžarsko pesništvo. Pred tridesetimi leti se je v Nagyaradu seznanila z modernističnim pesnikom Ady-i jem, ki je postal prvak med tedanjo pesniško gardo. Nad petnajst let je vezalo to žensko prijateljstvo s pesnikom in Ady ji je posvetil celo vrsto svojih pesnitev. Najbolj znan je ciklus pesmi z naslovom »Leda«. Te pesmi so prožete z nenavadno strastnostjo. Ko se je Ady 1. 1S17. oženil, se je njegova prijateljica umaknila in je živela samo še svojim spominom. Operni pevec in sobarica Ko se je vrnil madžarski operni pevec Ladislav Sztlcs te dni ponoči domov, je našel na mizi pismo te-le vsebine: »Dragi go spod umetnik! Osebno se tega nisem upala priznati, zdaj pa odkrijem, da sem se smrtno zaljubila v Vas. Kupila sem si za 7 pengSv morfija, a nisem imela poruma. da bi ga vzela. Ostalo mi je 50 stotink. Z njimi odhajam v svet. Bog z Vami!« Podpisana je bila Rozika, sobarica opernega pevca, ki jo policija zdaj išče in ne najde nikjer. Značilno srečanje dveh diplomatov V New Torku sta »e sestala novi ruski poslanik v Ameriki Trojanovski (na lev!) tri poslanik Zedinjenih držav v Moslrv-i \Villiam S. Bullitt 10-letnica narodne cerkve Dostojna proslava starokatoliške cerkve v Jugoslaviji — Manifestacije za kralja in državo Zagreb, 21. januarja. Danes dopoldne se je vršil prvi de>l svečanosti, organiziranih ob pri!:ki desetletnice pravnega obstoja in priznanja starokatoliške cericve v Jugoslaviji. Današnja proslava se je vršila po slovesni maši gospoda šikofa dr. M. Kalodjere v starokato-lišiki cerkvi v veliki dvorani »Kola«, kjer se je zbralo tolilko ljudi, da so morali mnogi ostati pred vrati. V tej dvorani se je namreč pred 10 leti vršila prva katoliška maša v narodnem jeziku. Navzočih je bilo tudi kakih 150 učencev in učenk osnovnih in srednješolskih zavodov. Slovesno zborovanje je otvoril kt. notar dr. Matija Lisičar, ki je v daljšem, pesniško zanešenem govoru orisal zgodovino pokreta krščanskih narodnih cerkva. S posebnim ozirom na Hrvate je govoril o rimskem škofu Gregorju in o njegovi borbi s papežem. Ta borba je bila poslej osredotočena kot velika realna vrednost v odporu proti latinski premoči in proti oblasti Rima. Tako se je moralo zgoditi, da je po ureditvi kraljevine Jugoslavije vstala ideja narodne cerkve s hierarhijo na demokratični osnovi Starokatoiiška cerkev priznava samo Kristusov primat, ne pa oblasti latinskega oziroma italijanskega papeža. Veliko odobravanje je žel govornik pri svojih nadaljnjih izvaianjih. Rekel je: »•Česa nočejo starokatolikj? Onega, kar je naglasi! vodja fašistov, da potrebuje rimska cerkev! V svojem govoru 1. 1921 je rekel vodja fašistov: »Trdim, da predstavlja danes nekdanjo cesarsko in latinsko tradicijo rimski katolicizem. Jaz sam sem vznemirjen, ko vidim, kako se ustanavlja- jo narodne cerkve ter mislim na milijone in milijone ljudi, ki ne bodo več gledali proti Italiji in proti Rimu. Zato postavljam to hipotezo: Naj se Vatikan odreče posvetni oblasti v Italiji, e Italija mu bo dala potreben material za ustanavljanje šol, cerkev, smostanov in vse, kar mu je treba in s čimer naša posvetna oblast dovolj razpolaga. Kajti, ako se rimski katolicizem vzdigne v svetu in obrnejo milijoni ljudi na vseh koncih sveta svoje poglede na Rim, bo to izvor italijanskega ponosa, pa tudi izvor specialnih interesov za Italijane.« Zato slovanski katoliki nočejo biti v pesti oblasti, ki predstavlja cezarsko in latinsko tradicijo R;ma. Katoliški jugoslovenski narod ne sme služiti specialnim italijanskim interesom, kajti glavni pogoj njegovega obstoja je v veliki, močni jugoslovenski državi. Nato je bila z viharnim odobravanjem poslana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru z navdušenimi vzkliki Jugoslaviji. Zatem so govorili zastopniki starokato- liških župnij in organizacij, med njimi iz Beograda, Splita, Sarajeva in Ljubljane. Povsod se širi zadovoljivo pokret za narodno cerkev. Pevski zbor je nato zapel himno Gregorju N;nskemu, nakaT so sledili še drugi govorniki in so se izvajale nadaljnje točke vzporeda. Zborovanje j« bila dostojna manifestacija narodne starokatoliške cerkve v Jugoslaviji. 'P- Ogromen uspeh Leharjeve operete Pri premieri „Judite" so vnovčili nad pol milijona dinarjev! Na Dunaju je bila te dni premiera Le-harjeve operete »Judita«, katero je vodil sam skladatelj Novost jc imela rekorden uspeh. Poleg množic Dunajčanov je prisostvovalo opereti mnogo inozemskih gledaliških ravnateljev, dirigentov in gledaliških intendantov. Državna opera Je ob tej priliki vziovči-la 60.000 šilingov (nad pol milijona Din). Od te vsote odpade 48.000 šilingov na tri- kratno povečane cen«, ostalo je prispeval radio za prenos. Naslednji dve ponovitvi sta takisto razprodani, in sicer so povišali vstopnino za 100 odstotkov normalnih cen. Neki inozemec, ki je prišel na Dunaj samo zaradi Deharjeve premiere, je plačaj za ložo v pritličju namestu 240 šilingov 600 šilingov. Predprodajalci vstopnic so tedaj dobro zaslužili. KARIKATURA XX. STOLETJE V NEMČIJI (»Krasnaja Gazeta«, Leningrad) ČE BEREŠ TO, IZVEŠ: da je moral pokojni violinski pedagog Otokar ševčik trikrat delati sprejemno izkušnjo za konservatorij, ker ga je izpra-ševalna komisija dvakrat zavrnila zaradi nezadostnega znanja; da je v Parizu umrl na prižnici med pro-povedjo ruska svečenik Georgij Spaskij. Zadela ga je kap. da je postavil ameriški letalec Lee Mi-les iz Los Angelesa nov hitrostni rekord za lahka letala na progi 100 km. Preletel je progo s povprečno hitrostjo 209.11 km; da je posvetila pariška revija »Le Monde Slave« svojo najnovejšo številko, ki obsega 320 strani, predsedniku Masaryku in CSR; da je priredil sindikat čsl. novinarjev te dni v Pragi velik ples, katerega so se udeležili kot zastopniki vlade štirje ministri, številna generaliteta in niz drugih odlič-nikov; da je pela naslovno vlogo v najnovejši Leharjevi opereti v Državni operi na Dunaju znana češka pevka Jarmila Novotna; da je zbolel 751etni pisatelj »Blagoslova zemlje«, »Pana« in »Potepuhov« Knut Hamsun na akutnem bronhitisu in da so njegovi svojci zaradi starosti v resnih skrbeh za njegovo življenje; da stane ilustrovana tedenska revija »življenje in svet« samo 8 Din mesečno. čitajte tedensko revijo ^ŽIVLJENJE jN SVET" a^TE^K^TO^TA Lorda Melbournea, mentorja angleške kraljice Viktorije v začetku njenega vladanja, so nekoč vprašali, kako mu Je pri duši, če pomisli, da je ministrski predsednik in da nosi vso odgovornost za vladanje tako velikega imperija. »Veste,« je odvrnil lord, »Jaz občutim to reč kot čisto prijetno razburjenje.« VSAK DAN ENA • " i i ' 7*7^ . i ' ' ' 'r-j <■ •••/'/• Fakir kot gost svojih kolegov (»Le RirecE V Laurenceovera kolegiju v Appletonu (Wisc.onsin) so dijaki zgradili z 62 tonami ledu to 5.50 m visoko kapelo, ki jo ponoči razsvetljujejo raznobarvne, močne električne žarnice ŠPORT Prvenstvena tekmovanja LZSP Favorit! za 18 km tek pred startom. Od leve proti desni so: Senčar, Kn&p, Reže*, Jenko, JanSa ln firamel. V kotu zmagovalec Lado Senčar. Btart »eniorjev. Med številnimi gledalci Je bil tudi divizionar general Vladimir Cuka-vac (X)' Poleg njega predsednik LZSP dr. Kuhelj. Sobotna in nedeljska smučarska tekmovanja. ki »o se i malimi nevšečnostmi uspešno zaključila, so dokazala, da dora-šča novi smučarski rod. ki ni le dorasel našim dolgoletnim prvakom, temveč jim je že postal enakovreden tekmec. Oba dneva je bilo vreme dovelj slabo. Odjuga je snežno plast pošteno pobrala in ostalo zmehčala tako, da športne trgovine že dolgo niso prodale toliko klistra (smuška maža za moker sneg) kakor zadnje dneve. Organizacija tekem, posebno sobotnih, ni bila baš hvale vredna. Start so bili par-krat prestavili tako. da so gledalci begali od strelišča do Čada in zopet nazaj. Organizatorji prvenstvenih tekmovanj se bodo morali privaditi točnosti, ki je nujna m potrebna odlika vsakega pravega športnika. Druga mala (nezgoda ali malomarnost organizacije pa je bila, ko so kontrole na-ralčajske tekmovalce napotile namesto na T km dolgo progo, na 18 kilometrsko se-niorsko, katero so razen dveh tudi vsi pre- smučali. Kljub temu, da sta le dva smučala pravo progo in dosegla lep čas, bodo morali zaradi te tehnične pogreške tekmovanje ponoviti hkrati z juniorskim tekmovanjem, ki ga v soboto tudi ni bilo. Start juniorjev je bil določen po prihodu naraščajnikov, ki se je pa zaradi omenjene pogreške zavlekel do mraka. Seniorska proga tehnično ni bila kaj zanimiva. Vsi tekmovalci so jo označili na moč dolgočasno. Prav tako tudi vaditelj naših tekmovalcev, češkoslovaški državni reprezentant Stclilik, ki je tekmoval izven natečaja in je kljub iepim uspehom naših prvakov dokaza! da je še vedno za razred boljši od njih. Seniorsko tekmovalno progo je presmučal v času, ki ie za dobrih pet minut krajši od prvakovega in je dospe! na cilj še prav dobro razpoložen. Enoličnosti tekmovalne proge pa so krive slabe snežne razmere, sicer bi se mogla tra-sirati po zanimivejšem svetu. Če pomislimo na lanskoletne Fisine tekme v Inomostu. kjer so sneg v rjuhah nosili na progo, pa moremo biti tudi s tem prvenstvenim tekmovanjem zadovoljni. Službeno iz LNP (Seja u. o. dne 10. januarja 1934.1 Pirsotni gg. Rvbaf, Stanko, dr. Kosti, Ku-ret, Novak, Logar, ravn. Setina. Jugovec, Malovrh. Dorčec, Vosp«*rnik, Drufovka, Kačar. Buljevič, Melicer Skalar. Odsotni gg. Kralj (upr.), inž. Debelak. Petrič in Peraiek (neupr.). Na znanje se vzamejo čestitke za praznike tajnika II. JNS z zahvalo. Na znanje se vzame dopisnica SK Zagorje od 8. januarja 1934. Na dopis ASK Primorje od 9. tega meseca se bo pismeno odgovorilo. Poziva se O. O. LNP Maribor, da postopa po nalogu v dopisu LNP št. 1589 od 1. decembra 1933 drugi in tretji odstavek in da javi vzrok, zakaj se je zadeva zavlekla Opozarjajo se okr. odbori, da smatrajo zadeve, ki spadajo h kaz. odboru, za nujne (zasliševanje), in da se zapisniki čim prej do-pošljejo LNP. Da se pospeši postopek, bo k. o. LNP v bodoče slične zadeve pošiljal zainteresiranim klubom, o čemer se tem potom obvešča io O. O Na znan je se vzame dopis SK Domžale št. 115 od 1. januarja 1934 Na dopis SZNS Ljubljana od 29 decembra 1933 se bo odgovorilo pismeno. Opozarjajo se klubi na odredbo ljubljanske železniške direkcije, po kateri morajo potovati igralci, ki uživajo polovično vožnjo, skupno z vodnikom v istem vagonu od vstopne do izstopne postaje. One ki bi se tej odredbi ne pokorili, bo železn;ško osobje izključilo od prevoza Na znanje se vzame dopis SK Korotan. Kranj od 24. decembra 1933. Na dopis SZNS Ljubljana od 9 t. ,n. se bo od^ovor^o pismeno Na 7nanje se vzamejo službene objave JNS br 1 in 2. Veliavnost sklepov odborov LNP teče od dneva objave v službenem glasilu LNP Giede tega ostane pri nas enako kot doslej. Dopis 2SK Hsrmes št. 1 (uprava igrišča) se dostavi JNS. V smislu poročila O. O Trbovlje od 21. decembra 1933 in poročila službujočega odbornika o tekmi Trbovlje (reprez.): Zagorje (reprez.) se uvede postonek zoper SK Zagorje. SK Iliriji se na dopis od 8 januarja t. i. pismeno odgovori. Vzamejo se na znanje pismene demisije gg Jnvan (nadz. odbor) dr Dolenc (k o.) in Anko (p. o.) ter se jim izreka zahvala za dosedanie delovanje V p o. se koontira g. Juvan F., v k. o g Pogorelec Drago S tem v zvezi je ugodeno želji SK Ibrije. snoročeni v dopisu od 9. januaria 1934. Razreši se dolžnosti v p o g. Starec, a koontira se v p. o. g. Mrdian Viljem V odbor za kaznovanje sodnikov pri S»kciii ZNS v Ljjbl;ani se delegira g dr. Kosti, v odbor za delegiranje sodnikov pri sekciji ZNS v Ljubljani g. Kačar Kaznuje se Sloga. Liubliana ker ni predala po«t*vr moStva za tekmo Koro-tan-Sloga z globo 25 Din P^eda se odboru za kaznovanje sodnikov g. Marin. Trbovlje. Tajnik I. Občni zbor SK Celja Pred nekoliko dnevi se je vršil redni letni občni zbor SK Celja, ki ga je v odsotnosti predsednika g. Borlaka vodil podpredsednik g. <}r. Vrečko. Ob otvoritvi je g. dr. Vrečko pozdravil vse navzoče članstvo, posebej pa še narodnega poslanca g. Ivana Prekorška, predsednika krajevne in sreske organizacije JNS g. dr. Kalana ter občinske odbornike. Sporočil je, da so stopila nova klubova pravila v veljavo in da se po teh pravilih imenuje klub SK Celje. Tajnik g. J. Veble je poročal, da je lani po odhodu g. Tomca iz Celja prevzel posle I. tajnika; namesto odstopi vsega odbornika g. poročnika čančerja je bil kooptiran v odbor načelnik novo ustanovljene zim-sko-sportne sekcije g. Pleteršek ml., načel-ništvo nogometne sekcije pa je prevzel g. kapetan čanjevac. Upravni odbor je lani 22. maja sklenil, da izstopi SK Celje iz celjskega MO, dne 13. oktobra pa je sklenil, da zopet vstopi v MO, oonosno (X). Definitivno bo klub vstopil v OO šele, ko bo LNP objavil odbornike, kar se pa do danes še ni zgodilo. SK Celje je bil z LNP v preteklem letu v mnogo boljžih odnoša-j-ih nego v 1. 1932. Tajnik se je zahvalil našemu časopisju za veliko naklonjenost. Nogometno moštvo SK Celja je postalo la ni prvorazredno. Absolviralo je 28 nogometnih tekem in si poleg tega pri nogo metnem turnirju na športnem dnevu SK Olimpa osvojilo prvo mesto in Olimpov pokal. Lahkoatletska sekcija je lani dosegla na športnem dnevu SK Olimpa lepe uspehe. Smotreni treningi pa se bodo pri čeli letos. V to svrho bo sekcija prejela potrebne priprave in orodje. Teniška sek cija se lani nj udejstvovala v podsavez nem prvenstvenem tekmovanju. Posvečala je skrb vzgoji mlajših igralcev. Drsalna sekcija je priredila lani na drsališču v parku ekshibicijsko drsanje najboljših drsalcev v državi. Hazenska sekcija pa je ab-solvirala eno prvenstveno tekmo, a se zaradi raznih težkoč ni mogla še nadalje uspešno udejstvovati. — Nedavno je bila ustanovljena zimsko-sportna sekcija in je letos nastopila izven konkurence pri smučarski tekmi za prvenstvo Celja. Pogodba SK Celja z mestno celjsko občino glede Gtezije bo v kratkem zaključena. Nabiralna akcija za ureditev Glazije še nI zaključena. Gradnja nujno potrebne garderobe na Glaziji se bo pričela, čim bo minlstr stvo za telesno vzgojo odobrilo zadevne na črte. SK Celje si je poleg ostalih dolžnosti nadel tudi nalogo, da vzgaja mladino v na cionalnem duhu in da se bavi za presti? slovenskega športa v Celju. Klub Šteje 435 članov. Blagajniško poročilo g. Kocmana izka zuje 65 597.13 Din dohodkov ln ravno toli ko izdatkov V zastopstvu tehničnega refe renta je poročal g Hojkar. da je bilo lani na Glaziji urejeno samo zasilno tekallšče. Tr*b* pa bo Bs pred prUvtfcnn fctotnjega nogometnega tekmovanja popraviti po poplavi poškodovano igrišče in najt* sredstva za postavitev garderobe. Načelnik nogometne sekcije g. kapetan Čanjevac je poročal, da je nogometno mo-fttvo odigralo lajU 28 nogometnih tekem, in sicer 8 prvenstvenih, 1 mednarodno ln 19 prijateljskih. Dobilo je 12 tekem, izgubilo 12, neodločene pa so bile štiri. Razlika golov Je znašala 79:75 v korist SK Celja. Načelnik lahkoatletska sekcije g. Eolhar je poročal, da sekcija lani ni delovala. «m bo mogla začeti gojiti nekatere panoge telesne vzgoje, bo objavila ▼ časopisju zadevni poziv članom. Dokler »i ne bo mogla nabaviti lastnega orodja, si ga bo morala Izposoditi, prej pa bo še zgradilo garderobe s prhami, straniščem dtd. Za teniško ln hazensko sekcijo je poročal g. dr. Ivič. Ste vilo članov teniške sekcije je padlo na približno 20. Hazenska družina je igrala lani samo eno tekmo. Tudi hazenašice nujno potrebujejo primerno garderobo na Glaziji. Načelnik zimsko-sportne sekcije g. F. Pleteršek je poročal, da je bila sekcija ustanovljena šele pred po'drugim mesecem in Ima 20 članov. Načelnik plavalne sekcije g. dr. Vrečko Je naglasil. da sekcija lani nI delovala, ker nI bilo dovolj zanimanja za lepo plavališče »Diano« na Bregu. Po daljši debati o vprašanju namestitve nogometnega trenerja, je bila rešitev te zadeve prepuščena upravnemu odboru. Proračun za leto 1934. Izkazuje 23.050 dinarjev potrebščin dn 18.350 Din prejemkov. Na predlog delovodje nadzornega odbora g. A. Vebleta Je bila blagajniku in vsemu odboru podeljena razrešnica. Letna članarina za podporne člane je bila zvišana od 20 na 24 Din, članarina za verificirane aktivne člane pa je bilo določena na 12 Din. V klubovo razsodišče so bili zopet izvoljeni gg. župan dr. Goričan, Jereb in A. Pre-singer. Gg. A. Veble ln dr. Vrečko sta poudarjala potrebo sporazuma med Sokolskim društvom v Celju ln SK Celjem glede uporabe Glazije. O nabiralni akciji za gradnjo garderobe oa Glaziji je poročal g. kapetan čanjevac. Od doslej podpisanih obveznic v skupnem znesku 6000 Din je bilo doslej vplačanih šele 1500 Din. Ob koncu lepo uspelega občnega zbora Je poročal podpredsednik g. dr. Vrečko, da bodo 1. dn 2. februarja v Celju tekme v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije. Nastopili bodo tudi nekateri renomirani drsalci in drsalke iz češkoslovaške in Avstrije. Ljubljanska Ilirija je poslala občnemu zboru SK Celja prisrčen pozdrav. Dnevni red športnega zborovanja ASK Primorja. Otvoritveni pozdrav g. nač. San-cina. Govor g. Kralja o de^vanju nogometne sekcije v 1. 1933. Govor g. Ceka o delovanju ostalih sekcij. AKS Primorje kot važen činitelj slovenskega in jugoslovenskega športa (inž. Debelak). Dr. Birsa: Program dela za 1. 1934. — Iz tega dnevnega reda je razvidno, da bo zborovanje stvarno in da bo prineslo udeležencem mnogo zanimivih stvari. Govorniki se bodo dotaknili skoro vseh aktualnih vprašanj našega športnega življenja. Govorili bo.io odkritosrčno tudi o najbolj kočljivih zadevah! Slalom tekma na Zelenici. 14. L m. še je vršila slalom-smuk tekma na Zelenici ob dobri udeležbi tekmovalcev. Sodelovalo je sedem klubov z 21 tekmovalci. Na startu so se javili sami »ksnoni«, med njimi Praček. Heim. Sitar. Žnidar. Bleiweis od zunanjih klubov, a od domačinov Čarman. Žigman, Stranski, Babič in drugi. Tekma se je v-šna s startom za slalom na Begunj-šci in prešla po končani slalom progi na divne zelenišikc plaze tn nato no smuku po terenu okoli gozda na cilj. Rezultati: 1. Praček Ciril (Skala Jesenice) 4.22.5, 2. Čarman Frenk (Tržič) 4.55, 3. Hein Hubert. (Skala. Jesenice) 4.55.8. 4 Stranski Sig-fried, 5. Tadel Tona. 6. Babič Tone (vsi trije Tržič). Žigman. ki je progo slaloma prevozil v lepem in sigurnem stilu, je pri zadnjem delu smuk proge zgubil polico m tako priromal samo z eno preko cilja. Zgubil je pa zaradi tega toliko na času, da se ni plasiral med prvimi. Iznenadil je mladi Stranski. Babič se je vrnil šele od vojakov in ni še imel prilike, da bi prišel v svojo formo. Zanimivo je. da čarman na vsej progi ni niti enkrat padel. Tade' je c>d tekme do tekme boljši. Rihar Ice od Ilirije je tudi dobro vozil, smolo ie imel samo v tem, da je bil pri slalomu diskvalificiran. Na startu, oziroma na cilju smo pogrešali zlasti deltgatu podsaveza. Smučarski klub Celje. 11. februarja se bo vršila na dr. Jul. Kugyjevi skakalnici v Liscah skakalna tekma z mednarodno udeležbo, h kateri so prijavili svoj prihod številni inozemski skakalci. Predvidoma se bo udeležil te prireditve tudi norveški trener JZSS. če bo mogoče, bo prižel ta trener že nekoliko dni poprej v Celje, da bodo imeli tukajšnji skakalci priliko trenirati po nje govem navodilu. Obenem se bodo vršile tudi prvenstvene tekme tako v skoku, kakor tudi v kombiniranem skoku in dolgem teku. Nekaj Izrednega pa nam bo prinesel mesec april. Predaval bo g. Franc Schmid iz MUnchena, znan in izboren plezalec, ki je preplezal severno steno Matterhorna in Ortlerja in je znan tudi v filmu. To predavanje bo dogodek ne samo za hribolazca, ampak tudi za vsakega prijatelja narave, ker nas bo vodil predavatelj z lepim številom slik skozi vse Alpe od Schneeber^a do Montblanca. ASK Primorje (nogometna sekcija). Ju-niorji, ki imajo čas, naj pridejo danes ob 15.30 na trening. Ob 17. trening za igralce liginega in prvega moštva, ki niso zadržani. Ostali Igralci Lginega in prvega moštva morajo priti ob 18.30. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes ob 19.15 prlčetek rednega treninga v telovadnici učiieljiSča na Resljevi cesti. Vsi atleti redno in točno! Prihodnji tre ning v četrtek ob isti uri. — Sanacijski odbor Ima danes ob 20. sejo v klubovem tajništvu (nebotičnik, IV. nadstr.). SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes ob 18.15 redni gimnastični trening v telovadnici na Ledini Udeležba za yie obvezna. 2SK Hermes (nogometna sekcija). Pozi vajo se vsi igrači na gimnastične treninge, ki se bodo vršil! v torkih in četrtkih od 19.15 naprej Danes bc prvi trening ter naj se vsi igrači zgladijo pri načelniku zaradi informacij. Opremo (hlačke) prinese gospodar. SK Grafika Redni 'etnl občni zbor SK Grafike se vrši 5. februarja z običajnim dnevnim redom Občni zbor se začne točne ob 19.. alto se do tega časa ne zbere vsaj potorico vsega Članstva, M Trii pel nrs pozneje brez ozira na Število članstva. — Eventuelne predloge sa občni zbor Je poslati do 31. t. m. na naslov tajnika. SK Domžale. Drevi ob 20. pri Jožetu važen sestanek za vse člane. Vremensko poročilo s Kofc od 21. t. m.: —7, sneg pri domu južen, na feljd planini suh. Močno zneži, smuka prav dobra! ^ O III. smučarska tekma Saveza SKJ Dne 27. ln 28. Januarja 1934 se bodo tretjič zbrali v Bohinju najboljši tekmovalci in tekmovalke iz vseh žup naše Zveze, kjer sistematično goje smučanje, da pomerijo svoje moči v plemeniti borbi in da pokažejo, koliko so napredovali od lanske tekme. Spored tekem je tale: v soboto, dne 27. januarja ob 14. uri: člani, tekma posameznikov na 18 km in prvi del sestavljene tekme, ob 15. uri: članice, tekma posameznic na 8 km; v nedeljo, dne 28. januarja ob 8. uri: člani, tekma vrst v smuških likih; ob 9.30: članice, tekma posameznic v smuku na 2 km; ob 13. uri: člani, tekma v skokih in drugi del sestavljene tekme. Nastopno mesto in cilj tekme na 18 km in na 8 km bo kakor doslej v Bohinjski Bistrici blizu Sokolskega doma, medtem ko bo tekma članov v smuških likih in tekma članic v smuku, če bo ugoden sneg, na Rud-nici. Tekma v skokih bo seveda na Hanse-novi skakalnici na Poljah. Nekaj novega je letos pri članih tekma vrst v smuških likih. Vsako društvo ali žu-pa lahko postavi na nastopno mesto po eno ali več tri- do štiričlanskih vrst. že po dosedanjih prijavah je videti, da bo udeležba v vseh predpisanih tekmovalnih panogah nenavadno velika. Tekmovalcem in tekmovalkam iz prejšnjih naših tekem so se pridružili še novi, med katerimi so prav gotovo tudi takšni, ki bodo lanskoletnim našim prvakom nevarni tekmeci. Za netekmovalce je dovoljena polovična vožnja. V nedeljo, dne 28. januarja bo vozil zjutraj bržkore turistovski vlak v bohinjsko Bistrico, kar bomo še o pravem času objavili. Zaradi prenočišča v Boh. Bistrici naj se obrnejo tekmovalci na brata Lovra Humra, Jesenice-Fužine. Drobne vesti iz češkoslovaškega Sokolstva Kakor poroča >Sokolski Vestnik«, je nastopilo tudi na češkoslovaškem v ospredje vprašanje izmene sokolskega slavnostnega kroja v toliko, da bi bila omogočena njegova nošnja tudi pozimi. Obe načelni-štvi COS, ni-užko in žensko, bodo v bodoče pošiljali na župne zlete in slične prireditve samo Po enega skupnega poročevalca, da se uštedi na stroških. Edino na večjih zietih pokrajinskega značaja bo na-čelništvo zastopano po močnejši deputaci-ji. Po sklepu zadnje seje Vlbora COS 6e bo vršil v Taboru, znanem mestu ttusi-tov leta 1935. pokrajinski zlet v spomin na 501etnico delovanja žižkove župe, ki ima nepretrgoma si-oj sedež v tem mestu. — >Soko!ski Vestnik«, ki je uradno glasilo COS, je spremenil z novim letom svojo obliko po vnanjosti tn po notranji ureditvi vsebine. Vnanja oblika je bolj revi-jalna. notranji ustroj pa je sedaj tak, da si slede članki ln druge pomembnejše Informacijske novice v dvostolpni obliki, manjše notice pa so nanizane ena za drugo v enostolpnem drebnejšem tisku na vseh straneh znotraj. Zveza ukrajinskih sokolBkih društev za granicami, ki ima svoj sedež v Podjebra-dih na Češkem, se je poklonila konec decembra spominu Tvrša s tem, da je odposlala 37 članov močno deputacijo v Prago v Tvršev dom pod vodstvom inž. Pro-hode, kjer jo je sprejel II. podstarosta COS br. dr. Juraj Slavik, znani slovaški sokolslci delavec. Proračun COS sa teto 1934. pokazuje ▼ celoti potrebo za 1,775.732 Kč, od tega za stalne prednjaške šole, ki jih bo letos preko 50, znatno vsoto 601.152 Kč. Za teles, novzgojno delo pa je od vsega proračuna določeno nad polovico, namreč 852.000 Kč. Za prosvetno delo je odrejena vsota 56.000 Kč, za manjšinska društva 105.000 Kč. Ves ta veliki proračun bo pokrilo Sokol-stvo s članskim organizacijskem prispevkom, davkom, ki bo vrgel skoraj 1,100 000 Kč, •dočitn znašajo vse podpore in subvencije dosedaj samo okrog 30.000 Kč. Cisti dohodek IX. vsesokolskega eleta Je sedaj po dokončanih računih narase od 8 milijonov na 9.2 milijona Kč. Prese žek od 8 na 9.2 milijona je bil razbeljen tako, da je bilo oddano pomožnemu skiaoslušalo poročila funkcijonarjev. Občni zbor je vodil slai:ešina br. Konian Leon. Sokolska mise! se v našem kraju prav lepo razvija. Telovadci marljivo in r^cino posečajo telovadbo, ki jo vodi br. Koman. Imeli smo dve akademiji, ki sta pokazali smotrno d?lo, za vzgojo naroda. Imamo tudi lep oder. n? katerem uspešno nastopajo naši najmlajši. Po podanih poročilih je bila predlagana nov;! uprava društva s starešino dr. Deb°li;i-kom. Sokol v Dobovi je imel lepo obi^kfr občni zbor 13. t. m. Zagrebška župa, kater pripada društvo, je poslala na zbor delegata župnega podstarosto br. Vižintinija Zbor je vodil starosta br. Vadnal. Stvarna poročila funkcionarjev so nudila jasno sliko celotnega dela. Med drugim je članstvo izvedelo, da se podstarosta br. Kova-čič resno bavi z zidavo telovadne dvorane, ki jo začne graditi že pomladi. Z njo bi se društevno delovanje še bolj poglobilo. Razveseljivo je. da se je ustanovila v vasi Ključu onkraj Sotle sokolska četa. pridružena dobovskemu Sokolu. Izvoljena ie bila naslednja uprava: starosta Vadnal. podstarosta Kovačič, tajnik Kežman. pro-svetar Vučajnk, načelnik Mlinaric, podna-čelnik Križanec Adoif, načelnica Tomaži-čeva. podnačelnica Cerinova, blagajnik Pavlic, gospodar Križanec H. Društvo si nabavi svoj prapor, ki bo navbrže razvit že pri letošnjem glavnem telovadnem nastopu. Sokol pri Sv. Lenartu r Slovenskih goricah. Okrožni telovadni in prosvetni tečaj bo pri nas v febrjarju ob ned?ljah in na svečnieo (pet dni). Tečaj, ki s?a bo vodil br. okrožni načelnik, bo v Sokolskem domu. — Predavanja in praktični nastopi bodo trajali Vpiakikrat od 9. do 13. predelala s? bo v glavnih obrisih snov. predpisana za društvene predniaske izpite. Društveni aboni zber bomo imeli 27. t- m ob 20. v Sokolskem domu. Po občnem zboru bo zanimivo predavanj?. Udeležba stroeo obvezna za vse članstvo. Sokol Rogatec. Preteklo nedeljo Je bil v gostilni br. Marinc.'t redni letni občni zbor sokolskega društva. Udeležba je bila razmeroma dobra. Po otvoritvi je prečita! br. starešina pozdravno brzojavko župne uprave v Celju. Pri volitvah načelnika se Je VEela prav ostra debata. Izvoljen je bil br. Curin s 23 proti 17 gh eovom. V osebi br. Curina imamo jamstvo za uspešen razvoj tehničnega odseka. Stirešina društva je br. Stefanciosa Tone. želimo novi upravi mnogo uspehov poseben list sokolskih bloskopov. Svo-ječasno smo že poročali, da imajo češkoslovaška sokolska društva v svojih rokah večino češkoslovaških bioskopov sploh. Pr) COS je bil že pred leti ustanovljen posebni kinematografski odsek, ki je svo-ječasno imel svoje posebno glasilo; slednje je nekako pred poldrugim letom prenehalo izhajati. Vendar pa se je izkazala potreba, da se z njegovim Izdajanjem nadaljuje. Zato je bil storjen tczadeTer, sklep in izšlo je zopet nekaj številk sokolskega bioskopskega lista, namerava pa se Izdati tudi poseben sokolski biografski koledar za. leto 1934. ajemo na znanje vsem interes^nstom, da dobavljamo naše vozove in originalne nadomestne dele izključno po nižje navedenih tvrdkah, ki so po pogodbi zato pooblaščene American Motors Ltd., LJubljana American Import Company, Maribor Brunner Auto Trgovačko d. d., Zagreb Angyal & We!tmana, Novi Sad Automotor, S. Zečevič & Co., Beograd Banka i Mjenjačnica Sutič, Kaldor & Co., Dubrovnik Brača Popovič, Skopi je Brača Serbedžija, Sarajevo Rudolf Nagy, Osijek Milorad A. Vasic, Niš o, pozarjamo javnost, da se varrfe nepravih", varljivih fn neresnih objav in navedb cen. P JI c ozivamo vse interesente, da pregledajo in preizkusijo najnovejše modele pri naših zastopnikih. O 'd nas kontrolirane cene so postavljene izključno v dinarjih v smislu obstoječih deviznih predpisov; plačanje po prevzemu. FORD MOTOR COMPANY A. Cbrtetl: 34 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Mislite si, moj vrli Georges, da site se rodiM v istem družabnem ozračju kakor vaš pokojni gospodar, iord Edward Frampton — da niste imeli sami niti beliča premoženja in ste se poročili z ne" navadno bogato ženo! Predstavite si razen tega, da bi se hotela ta žena iz tehtnih razlogov ločiti od vas; m povejte mi, George, kai bi storili v takem primeru?« »Izpametovati bi jo poizkusil,« je odvrnil Georges. »Izlepa ali izgrda?« »Ne zamerite, sir,« je užaljeno rekel Georges, »aristokrat bi bil nezmožen uporabiti nizka, stanu neprimerna sredstva.« »Mislite. Georges? Vidite, jaz pa nisem tako prepričan o tem. A morda V^ate prav « Potrkana je. Siuga je šel odpirat in se je takoj nato vrnil s pismom. Bilo je od Cauxa, policijskega komisarja. »Baš se pripravljamo, da zaslišimo grofa de la Roche. Preiskovalni sodnik vas prosi, da bi prisostvovali zaslišbi.« »Hitro mi dajte obleko, Georges, podvizati se moram.« Cez četrt ure je stopil Poirot v pisarno preiskovalnega sodnika. »Zvedeli smo nekaj, kar nas je precej popadlo.« mu je rekel komisar. »Kakor vse kaže, je grof že dan pred umorom prišel v Nizzo.« »Ako je to resnica, bo treba začeti od kraja,« je odvrnil Poirot. Carrege je zakašljal. »Nasproti temu alibiju moramo biti zelo previdni,« >e dejal. Po- zvonil Je, ta takoj nato le srtopfl ▼ sobo vi sdk, temnolas mož, ld je bil izvrstno oblečen in se je očividno hudo zavedal samega sebe. Grof je bil na pogled tako aristokratski, da bi se bilo zdelo žalitev veličanstva, če bi bil kdo pomislil na to, da je bil njegov oče v Nantesu skromen trgovec z žitom. Kdor bi ga bil videl v tem trenutku, bi se bil zaklel, da mu resnično polJe po žilah višnjeva kri. »Tukaj sem, gospoda,« je ošabno rekel grof. »Ali smem vprašati, zakaj se hoteli govoriti z menoj?« »Izvolite sesti, gospod grof,« ie vljudno rekel preiskovalni sodnik. »Gre namreč za smrt gospe Ketteringove.« »Za smrt gospe Ketteringove? Ne razumem vas.« »Mislim, da ste bili — hm — prijatelj te dame?« »Seveda sem njen prijatelj! A v kaki zvezi je to dvoie?« Potisnil si je monokelj v oko in se nezadovoljno ozrl po sobi. Naidelj je počiva.1 njegov pogled na Poirotu. Le-ta ga je gledal z nekakšnim prostodušnim občudovanjem, ki se je ničemurnosti v.so-kega gospoda očividno zelo prikupilo. »Morda še ne veste, gospod grof,« je počasi rekel Carrege, »da je bila gospa Ketterimgova umorjena?« »Umorjena? Strašno!« Presenečenje in bol sta bili izvrstno igrani — ali sta bili nemara celo pravi? »Gospo Ketteringovo so v vlaku med Parizom :n Lycmom zadavili!« je nadaljeval Carrege. »Razen tega so ugrabili njen nakit.« »Grozno,« je zajecljal grof ves zmeden. »V gospejini ročni torbci,« je nadaljeval sodnik, »smo našli pismo, ki ste ji ga vi pisali. Kakor je videti, sta se bila s pokojnico dogovorila za snidenje.« Grof je skomignil z rameni in mahnil z roko. češ; kaj hočem! »Skrivanje nič ne pomaga,« je rekel prostodušno. »Saj *mo vsi svetovnjaki, gospoda. Strogo zaupno in čisto med nami priznam, da je bilo res tako.« »Menda ste se sešli z njo v Parizu in ste se nato z njo vred peljali semkaj,« je dejal Carrege. »Tako sva bila od kraja zmenjena, a na gospejino željo sva iz-premenila načrt. Nazadnje je bilo rečeno, da se dobiva v Hyčresu.c »Torej se dne štirinajstega niste sešli z rajo na lyonski postaji v Parizu?« »Narobe. Tisti dan z.iuteaj sem se pripeljal v Nizzo. Srečanje bi biio po tem takem nemogoče.« »Seveda, seveda.« je rekel Carrčge. »Samo zaradi popolnosti mi izvolite še povedati, kako ste prebili večer dne štirinajstega in naslednjo noč.« Grof je nekoliko pomislil. »Res ne morem reči, sir,« je nazadnje dejala spletična. »Mogoče je, da je on, mogoče je pa tudi, da ni. Nikar ne pozabite, gospodje, da sem ga videla samo v hrbet. Mislim že, da je bil.« »Zanesljivo pa ne veste?« »N—ne, n—ne, zanesljivo ne vem.« »Aii ste tega gospoda morda že prej kedaj videh v gospejinem stanovanju?« Gospodična Masonova je zmaoala z glavo. »Hvala, to zadostuje,« je rezko dejal preiskovalni sodnik. Očividno je bil razočaran. »Samo trenutek še,« je rekel Poirot. »Ce smem, bi rad gospodično nekaj vprašal.« »Seveda, gospod Poirot, razume se.« »Kaj se je zgodilo z voznima listkoma, mademoiselle?« Cene malim oglasom Zenit ve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din /.— za besedo se zaračunalo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam", »Au>o-moto>r. »Kapital«. »V najem«, »Posest«. »Lokali«. »Stanovanja odda«, »Stroj*«, »Vrednote«, »Informacije»Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za dajanje naslova Fsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din JO.—s pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pn predaji naročila, roma fih je vposlati v pismu obenem z naročilom. PtiffimM Ktiur Sit mosto panika, plača za vsa-ko besedo 50 par; sa dajanj« naslova ali /j iifro 3 Din. — K». fS) Pozor! Pozor! Izdelovalci perila V komitijsVo prodajo vzamem vse v/»t e tuoikega in frMitfkeea perila. Prodaja povoijns dom* v trgw:m in po kram.ir-k:h sejmTi. Z« sigurnost. jamčim z vso trgovsko m.oso. kakor tudi « celiin posestvom. Obračan vlakih 30 Ani ali po (3 Do*p;8« na n . cdd-elek »Jutra« pod iffro »Sigurno pta5"o«. 19rtl-3 Perfektno korespondentko •n ««teno?-ip>tinio z« »lov.. ralijanJčino, francoščino :n i«> možtfioeti tudi angleščino, iščem. — Ponudbe na >g:a6. oddelek »Jutra« pod »Stalna s ui.bod »Majer«._l.iSl-1 Galvanizerja veščega vseh v etrolvo ST1«-da.ji)čl!i del, jugn*l>ov. dr-Savl :ana eprejmenuo. Po-r.uKlbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Broj &5S«. __1890-a Perfektno kuharico s«.!H'0^-tojii>o gospodinjo — suain« in veenino, sprejmem k 2 osei^am. Ponudbe un og ae. oddelek »Jutia« pod »$i-a;'H'a. d».»bra eaižba«. 1J1T-1 Prodajalko- poslovodinjo za trgovliio z mešanim biagom na deželi s primerno kavcijo 6prej mem. Ponudbe na po. družnlco »Jutra« v Mariboru pod »Pridna in poštena«. 1871-1 Cebelarja-mizarja sprejmem v blužbo. — Nudim poleg mesečne plače prosto stanovanje ln hektar prvovrstne zemlje blizu Sabca. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Izkušen«. 1774-1 Klaviristicu 7« Damtku kapelu traži sa 1. febr. Slavko R a S k a j, hotel »Uni-on« — Kran'. 1-993-1 Tajnika za tako5 sprejme orgsni-zaonja. Zahtev« ee po m-ož-DK»ti Bkiidemskfl izobroaKa, teanel;ltK> znanje sovenšči-ne. dobro znanje srbobrva-ščin« in nekaj tujih jezi kov, gtrojepieja, pisarniških del, po m-oiaosti stenografije. Predpogoj: o fe! u? en v>oj«Ski rok. popoln« za-nesijiivoet. pridapue-t in po šteiftft. Refer^-.tee. P<»mid-be na 'iirlas. oddelek Jutra pod »Tajnik 1001«. 1920-1 Ekonoma z d a b r o vinogradniško P'«.kso, po miotnn^ti ab-so'venta Maribo-sk<» vfino-rejrfte iole. z dos'u2e.nim kad^-iki-m rokom, sprejme takoj fjovro Petovar, Ivanj-kovoi. 1RS5-1 Kolporterje (pr-odajalce čajopis^vl Jn krajevne, samo lntel-'genod značko »Casotre A. B. C.« 193-2-1 Krojači, pozor Sprejmem enega krojača s svojo obrtjo za prevzem delavnice za 3000,— Dim. enega krojača pa kot dm-5ahn'k« s k«P"Wlem par tis'>č diinarjev. kater! bi od-p->toval z menoj v Srbi jo. Naslov v oglasnem oddelka »Jirtr*«. " 1633-1 ti. Th. Rotman: Bili, B^bijev sin Ko je med svojim skakanjem in vpitjem zdajci zagledal skvarjeno sliko, je bilo za-strupljenje brž pozabljeno. Ubogi Mazon si je kar lase ruval nad svojo lepo deklico, ki j| je bila pognala toli grda brada. Ves besen se je ozrl, češ, kdo mu jo je tako zlobno nagodil... Vajenke s primemo šolsko i®obraz-bo sprejmem za dansko frizersko obrt. Naslov pore o°-ias>ni oddelek »Jutra«. 19 14 Vaaia be»eda M lur; za dajooj« caivlov* aH za iifro pa i Din. (Z) Rokodelec, kovinar veič vsr-h hišnih popravil i.n centralne kurjave, pro si za mesto hSnika. Ponudbe na ogiasui oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv delavec«. 1713-2 Kmetsko dekle vajeno vsega dela, išče službo v mestu ali na deželi. p.jimidlie na og'asni oddelek »Jutra« pod 5'fno »Zdravo«. 18S7-2 400 Din dam tistenra, ki prepifcrbi mesto sluge aH ka.j »lič-ne-ga. Prniu(ibo na oglasni ■oddelek »Juitira« pod šifro »Nagrada 400«. Prodam 0«i*a »fr. značaja po 1 Din beseda; ta da tanj« Bislova aii «a Sifr« S Din. — Oglasi socialnega n»a4aja vaa k« beseda 50 par; ta dajanje iuu>io>va ali ta šifro S Din. (6) Parni kotel >. renadu Tivoli, prkliij-e — levo. 1904-6 Avlo, mat o ■■ -s • , ~ -v Vs&ka DttMMk t Din: z« dA«.nve naslona ali z» litra pa 8 Din. (101 Plymouth Chrysler štiriciiindrsii — petetdeina iimuzina, ugodno proda J. Lovše, Tavčarjevi u«. 7. 1794-10 Tovorni avto 3'/«—litonski, dobno ohranjen, kuipi, odnosno zamenja za 2 '/t interna t'iona.1 Špedicija Turk, Ljnbl:a.na. 1913-10 lKupim Ugiaa trg. značaja po 1 D» boftttda; ta u-janj« naslova ali ta Uro 9 Din. — Oglasi soefslmfa *oa£»ja vsaka beaeda 50 pa.r: ta dajanj« naslova ali ja Šifro pa S Di«. (7) Železno blagajno srednje velikosti, kupi občinska uprav« Ljubtto — srez Gornji grad. Ponudbe na občinsko upravo Liubno 1S64-7 V»a*a haamla 1 Din. aa lajanj« naslora alt ta iifro pa S Din. (1<5) Vloge Ljubljanske kreditne banke ali podružnice, k n p i m v vsak; višini. — Ponudbe z rmvedbo cen« na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Ljubljanska K. B. St. 71« 19«-16 Hranilne knjižice Zadružne gospodarske banke do gotove višine kupim. Ponudbe z natančnimi podatki ter zahtevo v odstotkih poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Brez posredovalcev«. 1874.16 450.000 Din posojila Iščem za rentabilno ln dustrljo proti hipoteki na nepremičninah, — vrednih 750.000 Din. — Ponudbe na ogl. oddelek »jutra« pod »Rentabilno 794«. 1873-16 Najkulantnejša posojila dvem-» na vse vlog« tp'e-baak, vrednostne papirje, vojno Škodo, državne bone, BIairova po*«"'a in na kuram.no blago. Xa!oge :z pr«^-'tice prorniptno izv.ršu-j-emo. — Pučka itedloti-a, Zagreb, Medulieeva br. 31. Telefon <>0-03. Nai zs«-tr.p-nik za dravsko banovino i« Rudolf Zore, Ljubljana, Giedališi.a uiica it. 12, na katerega, s« obrnite. 62-16 Iščem kompanjona z obrat'n:im kapital«™, za živilsko stroko, na pi«met-nem kraju. Rentabilnost sigujna. Z ali brez sode o-v« ija. — Cenj. dopise na oglas, oddelek »Jutra« p'v im kalkulacij, nabsivo kredi-twv, uirtditev io likvidacijo kme&kih d^:g>ov, vse tr-goveko-obrtn e infoirmaoij« in druge neurejene poslovne zad eve poverite z« npr o koncesijonirani komeroijalaii pi«arni I.ojze Zaje, sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak, Ljubljana, Fioriiaos-ka ul. št. 10. 1906-16 Vrednote Hišo z gostilno kupim v ceni ao 40U.OOO Din. Ponudbe na og asm oddelek »Jutra« pod iifro »Hišo i gostilno«. 1618-20 Posestvo pol ure od kolodvora Slov. Bistrica, oblegajoče 26 oralov njiv, tiavn kov, vinogradom, sadoaosnrka in gozdov, t biš«, g"s[«idar-skimi pot?loipj'i, z vsem« pričiikilmami (^>ar volov), s potrebnim živežem ter krmo za govedo in svinje do novega pridelka, radi smrti oddam v najem. Pojasnila daje Fr. Url ep, Ljublja.na, Ko-metisikega ulica. št. 16. 1915-2U Novo hišo trfetanovanjsko, prodam n« Kodtjljevem. jfa.slov pove •oglačai oddelek »Ju^.ra«. 19125-20 Vsak* bnscia 1 Din: ta dajani« tramova ali ta iifro [a 5 Din. fl7) Tovarniško podjetje ■zelo rentabilno, potreben kapital do 500.000 Din, — oddam v najem ali sprejmem drnžoVwii'ka. Pomid-be poslati na oglasni oddelek »Ju.t-a« pod »Dober zaslužek«. 160^-17 Stanovanji Vsaka best-da 1 Din: sa dajanj« naslova ali ta iifro pa 6 D-n. (31) Srednje posestvo s hišo in gospodarskim po-6op.«n. ob cesti, 10 minut «td kol«jdvora B-e-žice, pripravno za vsviko obrt, železničarja ali upokojenca, prodam po dogovoru. Nasiov v cg'fls«i'.-n oddelka »JiLtm«. 1943*30 w Irg. ogla« po 1 Din brsedi; za dajaaj« na iiova ali za šifro 5 Di-Oglasi «*!alnega tna č-aja ve-ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali t* Šifro 5 Din. (18) Smoking popoHiriioma nov, ugodno p-odam. Xas'ov v oglas, oddelku »Jutra«. 19i_«3-13 Štirisob. stanovanje komfortno, oddam za l->"0 D:n. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-ra« pod ;'!:0 »■samo odrasli«. 1Č9S-21 Štirisob. stanovanje komfortno, v v»{i na Erjavčevi cesit.i oddam s 1. nva-Xasi»v pove oj-'asni oddelek »Jutra«, 1928-21 r'JJ. T: Vaaka tw(U 50 par: ra.bo koipalnice. iSčem centru mesta. Ponudibe a og'asni od do'e,k Jut'ra d šifro »65«. 1921-23'a 1 Din. ca dajanje naslova ali «a tpre;mem k mlajšemu dijaku v prijetno soho in na dobro domačo hrano. Naslov pove ogasni oddelek »Jutra«. 19^1-23 1 ali 2 prazni sobi z balkonom ln pnsebnim vh"dom oddam v Dukiče-vem blo-ku. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 19i2-2f? Veliko prazro sobo » parketom, elektriko in posebnim vbodt>m. oddam v centru mesta. N.is'-ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1930-ČJ3 Vsaka beseda 4 Din. ta dajanj« rutalova aH iifr« pa i Din. (24) Zagreb — Gajeva Prejel — mislim mnogo — prid •*m poč e tkom f e b: ua.r ja — piši Split — jjoljub. 1SS9-24 Uramoion poceni kupi Kovačih, Zg. Šiška št. 65. 18SS-26 Vsaka t>ee»^ia 1 D'ti. za dajanj« aasiova ali za Sifrs pa 6 Din. (27) Pes volij« pasme. čmo-rj«v. ki siiši r.a ime »Perun«, znamke St. 1171 h 1. 1933 — se je izgubil. — Najditelja prosim, da ga proti odškodnini dostavi na nasov: Proif. Bil movič, Skrebčeva aliiii 7. 1998-27 Vsaka b»5»Ja 1 Din. la da ianje naslova ali za iifro r« * Diin. f29l Pisalni stroj dolbro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo znamke in mode'a na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »N. N. 309«. 1883-29 V«aka »eseda 1 Din: ia dajanje naslova ali za iifro pa 5 Din (30) Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf H:bSer Hngon, Ljub a na. Sv. Petra cesta 25. Telefon 3911. 65-30 Vsaka Oesrda l Din; <-» Aajanj« naslov« aH •a iifro [>a 5 Din. (31) Vsaka be»r"1«i ! Din: ta jan j« naslova aH iifr« pa 5 Din (25) Železniški uslužbenec pro fesi on i st, želi z-anja v srvrho ženitive z gospodični ali vdovo, staro 24—SO let z nekaj premoženja. Dopise pod znauk« »Bodočnost« na podružnico Jutra v Mariboru. 1933-2! Gosp. Anton Pahulje železniški uradnik, naj javi svoj naslov na prdruž-nieo »Jutra« v Mariboru. Izgubfj&no Vsaka Ow»eda 1 isu>. osslova aii Din. v\ dajanj« ua.----- za iifro pa b Dia. (37) Telefon 2059 A PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 ld krepi in zdravi ŽELODEC edini proizvajalec lovro sebenik Ljubljana VH VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim BERMET• VINOM Dobi ga žs v sodčkih od 50 1 naprej pri M A R I N K O V, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino k Fruške gore Iščemo zastopnike v vseh krajih Jugoslavije. Gre za važen spe-cijalni predmet za avtomobilsko in motor-sko stroko. Samo resne ponudbe pod »Un-cle-Sam-\Vorks 28« na »Propaganda« d. d. prej Jugosl. Rudolf Mosse d. d. Beograd, pošt, pret, 409. 1396 Tehnika v Konitancl fTechnii::m Konataai). — Inženje-rska Sola it »trojegradbo in eleitroteim., zgradbo letal in tvtom-nbi.!ov. Prospekti zaei.tmj. Vsaka be»eda 50 par; ta dajanj« na>lova aii za Šifro pa 8 Din. (28) Denarnico rjave barv«, z nekaj de-na.rja, eem izgubila v eo-boto zvečer od Mestnega trga do Zalaznika. Oddati proti nagradi v oglasnem oddelku »Jutra« v Preier-'5 novi ni či. 1926-28 Žične vloge po 109 Din 2ične vloge iz izvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da a« navede natančna notranja mera postelje. „WEKA", MARIBOR 9 Žene 50 let lahko dobe videz, kakor da štejejo samo 30 let, če se reš jo in-diskretcih kožnih gub ter napravijo svojo kožo napeto na teh treh mestih. Profesor dunajske univerze dr. Stejskal je iznašel znenadljiv produkt, imenovan Biocel, ki se oridobira od mladih živali in ki vrača koži nladosL Ta produkt je v sestavini kreme Tokalon, rožnate barve, k! hrani ia pomlajuje uvelo in nagubano kožo. Ohlapne mišice lica se okrepijo in po« stanejo čvrste, s tem pa se pridobi diven, svež in mladosten videz. Krema Tokalos ne odreče niti v enem primeru. Uspeh je zajamčen, ali pa se denar vrne. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzoi»cij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskam&rja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz NovaJt. .Vsi v Ljubljani.