Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev.172.	V Linijam, v
soboto. 29. julija 16.
LelO XL1V.
es Volja po poŠti: s= I« oelo leto мртеЈ . , K 26-—
aa ав шевео ......2-20
aa Nemčijo oeloletno . „ 29'— ■a ostalo inozemstvo . „35'—
V	Ljubljani na dom:
la celo leto naprej . . K 24*— H en meseo „ . . „ 2*—
V	oprati prejeman meteCno „ 1*80
s Sobotna izdaja: s
aa oelo leto......K T—
aa Nemčijo oeloletno . „ 9'— aa ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petitvreta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 31 v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora.
• Poslano: 1
Enostolpna petitvreta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga vozni reč
par Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne e= sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi ulloi št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.611, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
Naše zemlje ne damo Italijanom!
Goriško, 26. julija 1916.
Na naših goriških poljanah jc postalo fcadnje čase vsaj kolikor toliko mirnejše, vkljub temu da italijanski topovi še vedno prinašajo na Gorico in okolico opustošenje. A vendar krvavordeča baklja vojne plapola v vsem svojem strašnem plemenu ob mejah tirolskih gora. A mi vemo, naj 'divja vojni vihar ljutejše na naših poljanah ali na obronkih Dolomitov, ki sanjajo v jarki solnčni luči kot začarani pred nami, za našo zemljo se gre, naši slovenski zemlji veljajo ti italijanski napori. In ni ravno slučaj, da stoji kot skalnata stena ob bregovih tirolskih gora železni tretji zbor, a med njimi cvet in ponos zbora naši železno-vstrajni junaški domači slovenski junaki, ki so si vspletli na vseh bojiščih Evrope v dveletni vojni lovorove vence s čudi junaštev. In ni ravno slučaj, da se ti naši polki v naših uradnih poročilih ravno zadnje čase ob najhujših navalih Italijanov imenoma pohvalno imenujejo in da pomenja ime teh naših ljudi občudovanje prijatelju in sovražniku, a še posebej Italijanu grozo, strah in trepet. Naj Italijan stokrat napada, naši junaki se ne umaknejo, naši ljudje zmagujejo, zastavljajoč za seboj in pred seboj gro-made sovražnih trupel. Zdi se mi, da ori ta donebesni klic zmagoslavnega orožja naših junakov v vojskah avstrijskih armad kot strašen glas zmagoslavnih fanfar ob obzidju Jerihe, ob Kapitolu in Kvirinalu, kot mogočen zmagoslaven klic naših domovino ljubečih cesarju zvestih sinov junakov mimo Dunaja in Berlina po celi Evropi: »Mi cesarju in dinastiji zvesti Slovenci naše zemlje, naše slovenske zemlje ne damo in ne damo. Izruvajte nam to našo domovinsko ljubezen, domovine, ki smo jo škropili z našo gorko srčno krvjo, naših grobov, spomenikov ljubezni, zvestobe in junaštva, prerokov lepših bodočih dni izdajalskemu našemu tisočletnemu sovražniku Italijanu ne damo,
Oj ta naša cvetna solnčna Brda! Kakor mogočno nikdar ne utešeno do zvezd segajoče hrepenenje naših src sanjate ve, cvetoče poljane, z vinogradi posejane gorice v težkem, težkem železnem oklepu nenasitnih žrel italijanskih topov že leto in mesece. Oj ve, Brda, Brda, naša Brda! Koliko naših sinov in hčera raztresenih in raztepenih po vsem širnem širokem svetu nosi v duši vaš neizbrisljiv spomin, grenak kot pelin in sladak kot med, izgovarja vaše ime z ljubeznijo in bridkostjo. In čakajo, čakajo naši ljudje, kdaj jih združi lepša zarja, zarja miru pod žezlom habsburške
dinastije z našo ljubljeno domovino. In kako mi krvavi srce, ko vas gledam, ve Brda, dan na dan pred seboj v dalji, krvavi mi srce, ko zrem, kako se križajo iz rumenožarečih topov nad vašimi obronki opustošenje noseči streli prijatelja in sovražnika. Vprašuje srce, kako dolgo, dolgo še boste odtrgane od naše domovine, a ne ve odgovora. In ta naša smehljajoča se solnčna Gorica, kraljica Brci in Vipavske doline, izpostavljena dnevnemu opustošenju, in nje okolica in naša Vipavska dolina? A tja gori proti severu ob Soči in Nadiži s svojimi belimi vasmi naše gore, ki klanjajo že desetletja in desetletja svoje sive glave proti naši zasužnjeni najmanjši, a nič manj ljubljeni hčerki, slovenski Benečiji. Tudi te gore vsaj deloma že v italijanskem robstvu, in kraljica naših planin, naša zeleno-modra Soča, teče mimo njih in prinaša I< nam kot velika solza težke, neme pozdrave, polne bolesti in pričakovanja. In dalje, dalje grozi našemu ozemlju mimo naših poljan, preko naših gor italijanski pohlep do našem morju, pohlep po našem ozemlju. Brezmejen je ta pohlep Italijanov po naši zemlji, a brezmejna, čudovita, močna in velika je naša ljubezen do tc naše zemlje, kjer smo sc rodili, do tega našega solnca. Človeku nehote vstaja v srcu misel, da nismo še nikoli tako vroče le naše domovine ljubili kot ravno sedaj, ko smo v nevarnosti, da jo izgubimo, čeprav se sam.i tega dobro ne zavedamo.
Italijanski nacijonalizem je vrgel v svet velikansko laž. Proklamirali so veliko »osvobodilno sveto vojsko , nadekla-mirali so svetu tozadevno polom svojih glasnikov DAnnunzijevega kova tisoče in tisoče bolestno-solzavih fraz. v resnici pa ni njihova vojna čisto nič drugega kakor roparski pohod pred vsem v ozemlju naše slovensko-hrvatske Adrije po vzorcu njihovih dedov proslulih morskih roparjev in kramarjev Benečanov. Ko se je šlo za vojno, so kričali Italijani: »Ljudski glas, božji glas!« Naj le poskušajo Italijani s tem ljudskim glasom in naj priredijo ljudsko glasovanje po naših Brdih in drugih slovenskih krajih. In povsod bo zadonel iz vseh ust en sam mogočen klic: »Mi smo in hočemo ostati Avstrijci in Slovenci, u s i 1 j e n c e v Italijanov ne maramo. A ta odgovor bodo slišali ne samo med našimi Slovenci, ampak celo med njihovimi brati, med furlanskim kmečkim ljudstvom. Kdor je živel med nami in ni hotel biti slep, mora vedeti, da bi pila največja nesreča za naše Brice in sploh Siovencc, ako bi prišli pod Italijo.
Гако majhna jc naša zemlja, tako mal je naš slovenski narod in kako rad in kako lahko bi mirno živel kot narod Feakov v veliki, mogočni, narodom pravični Avstriji narodov, vladani od slavne
Toluilnsko ireliDosiie.
(Z dovoljenjem vojnodopisnega stana.)
Kakor toliko drugih vojaških strokovnih izrazov je tudi beseda »predmostje« ali »mostni branik« (Briickenkopf), za katero je prej pač malokdo vedel, kdor ni bil vojak, prešla v splošno last, ne da bi seveda vsak vneti bralec dnevnih poročil natančno vedel, kaj in kakšno je pravzaprav »predmostje«. Zato morda ne bo odveč nekaj kratkih opazk v pojasnilo lega pojma,
Ako poteka fronta kake bojujoče se skupine na splošno ob reki, recimo na njenem vzhodnem bregu, sc nudi včasih prilika, da se potisnejo postojanke v kakem gotovem odseku v obliki polkroga na drugi, v našem slučaju zapadni breg reke, la-ko da križa frontna črta reko na dveh mestih ter jc ozemlje onstran reke, v kolikor ga obdaje vojaško-brambni polkrog, varno pred sovražnikom. Mostovi, ki leže V. 0ЈНЧР£ЈИ tega odseka, so po naprej potisnjeni fronti popolnoma zavarovani ler se morejo vsak čas uporabili za prehod
večjih ali manjših vojaških skupin. Površino polkroga z brambnimi postojankami vred imenujemo predmostje. Predmostje ima dve nalogi. V brambnem boju more s krilnim učinkovanjem oležkočiti sovražniku prehod čez reko v sosednih odsekih, v napadu pa prihrani lastnini četam, da bi si morale šele izsilili prehod čez reko, kar jc vselej težavno in zvezano z velikimi izgubami; krdela morajo korakati preko zavarovanih in se razprostreti potem iz predmostnega prostora onstran reke. Moderne trdnjave povečini niso nič drugega, nego v mirnem času pripravljeno, mogočno utrjeno predmortje. Kjer ni trdnjav, se zasedejo predmostja lekom vojnih dogodkov in polagoma kolikor mogoče močno utrdijo in usposobijo za bojne naloge. Triko sc je zgodilo tudi na italijanski fronti, ob Soči, kjer sta goriško in tolminsko predmostje strategično najvažnejši točki na celokupni bojni postojanki in ila najbolj vročih bojev. V naslednjem nekaj več o tolminskem predmostju.
Začrtajmo najprej fronto: Z 2000 metrov visokega Krna, čegar najvišji vrh so bili Italijani svoj čas zasedli, gre črta niz-dol ter sc vleče po zapadnih pobočjih Slc-> mena proti jugu na Mrzli vrh, katerega I branijo naši v netncstanih naikrvavejših
habsburške dinastije. Pa pridejo Italijani in nam hočejo iztrgali iz le narodnostne cclote naše ljudi in jih pogoltniti v italijanskem nenasitnem žrelu, kakor so že storili počenši z letom J866. z našo slovensko Benečijo. To se ne sme zgoditi nikdar in nikoli. Cela Avstrija naj se zaveda, in Evropa naj ve, da čutimo mi Slovenci avstrijsko, resnično avstrijsko, in da bi pomenila najmanjša izguba našega ozemlja, naj si bo Brd ali kaj drugega, izgubo mogočnega avstrijskega oporišča na jugu.
A to ne samo v narodnem, ampak tudi v gospodarskem oziru. Jasno kot beli dan je, da pomeni Trst za Avstrijo predpogoj življenja. Trst pa mora imeti močno zaledje, in to je ravno naše slovensko ozemlje, pred vsem naša Brda in Vipavska dolina z Gorico. Profesor dr. Penck piše v ■ Tiroler Soldatenzeitung'. dobesedno: »Ob izlivu Vipavske doline obvladuje Gorica ne samo drugo pot po suhem iz Trsta v notranjost v soški dolini, ampak tudi vrata v Adrijo. Posest Gorice je neobhodno potrebna za Avstrijo, če hoče ta Trst popolnoma varno izkoristiti. Če hočemo pa imeti Gorico, si moramo zarigurati tudi posest dela obmejne ravnine — —.<-. Tako nemški profesor. Toda omeniti bi bilo treba, da so z Gorico naša Brda tako tesno združena, da si enega brez drugega ni i i misliti ne moremo.
Dalie poudarja dr. penck. kako velike važnosti za Avstrijo jc roška dolina, ki omogoča potom turške železnice najkrajšo zvezo Trsta z Nemčijo. Piše namreč med drugim ravno lam: Za Nemčijo tudi ne more biti vseeno, ako bi bila najvažnejša dovozna pot, ki veže Nemčijo s Trstom, v južnem delu turške železnice v soški dolini vsak hip lahko ogrožena od vero-lomnega »zaveznika . Popolna varnost železnice bi bila le mogča, če bi ne tvorila reka J u d r i o, a m p a k N a-d i ž a mejo med Avstrijo in 11 a -1 i j o.« To se pravi, ako si hoče Avstrija zasigurati Trst kot največje trgovsko pristanišče. mora imeti pota do njega. Zato pa n e- s m e najmanjši del našega slove n k e g a ozemlja pod Italijo,'a m p. ak mora dob i t i Avstrija n a z a j 11« d i slovenski del Benečije.
Naši junaki prelivajo kri na bojiščih, naši junaki zmagujejo, proizvajajo čuda junaštev za našo ožjo slovensko domovino in skupno domovino Avstrijo. »Kri je prav posebne vrste sok,« pravi Goethe v Faustu. Kri ni voda. kri veže z zemljo z nerazrušljivjmi vezmi. In kakor mogočen klic orožja naših junakov, naj zaori klic iz tisočerih in tisočerih grl po naši domovini: Mi Sicveaci smo in hočemo ostati v veliki, svobodni, narodom pravični Avstriji ood žezlom slavne habsburške dinastije! Ne dajte naše zem'je Italijanom, vrnite
Avstriji in Slovencem našo slovensko Benečijo. Naša Brda, naša Gorica, cela naša Goriška mora in hoče ostati slovenska in avstrijska!	—tov—
Sv. Oče prosi . . .
Pozival jc narode, sedaj prosi nedolžne otroke, da naj prosijo za mir človeštva. Na jutrišnjo nedeljo, drugo obletnico svetovne vojne, bo več milijonov katoliških otrok po vseh katoliških cerkvah Evrope pristopilo k mizi Gospodovi, da prejmejo v svoje angelske duše živega »Kneza miru«, katerega bodo z vso silo nedolžne ljubezni prosili za mir nesrečni Evropi. To sv. obhajilo vseh katoliških otrok bo nežna toda veličastna pridiga vsem sovražnim silam, bo novo razodetje Evropi, da naj spozna čas svojega obiskanja in kaj ji jc k miru. V očeh in srcih teh milijonov nedolžnih angelov bo sijal to nedeljo pravi nebeški mir. Evropa, zaglej sc v te lepe oči. iz katerih sije prava blaženost in mir, ki je samo pri Gospodu. Vidni namestnik božji na zemlji nima oboroženih armad, toda zbral je milijone nedolžnih otrok, nasitil jih bo z nebeškim kruhom in napojil s krvjo iz Jezusove srčne rane in to armado nedolžnih otrok pošlje sv. oče v razdvojeno Evropo, pošlje jih kot svoje križarje prosit k Bogu za mir Evropi.
Evropa, pusti tudi li male k iebi priti!
Sporočiti moramo še drugo prošnjo sv. očeta. Dne 2°. junija je pisal frančiškanskemu generalu:
»Ker jc sedanja splošna bed?, vsak dan večje moreče breme in posebno Nas napolnjuje s skrbjo in grozo, zato porabimo vsako priliko, da božje veličanstvo pripravimo zopet do usmiljenja za človeški rod. Greh je tisto, kar dela narode nesrečne in ravno zato smo zašli v ta nesrečen položaj, in mi ne vidimo nobenega drugega upanja na rešitev, kakor da vsi ljudje obžalujejo svoje grehe in da s pokoro in obnovitvijo krščanskih šeg izprosijo zemlji božjega usmiljenja. Da se vzbudi zdravilna gorečnost za pokoro in stremljenje po svetejšem življenju v dobrem, jc pa zelo ugodno dejstvo, da v bližnjih dneh obhajamo spomin na oni veličastni dar usmiljenja božjega, ki ga je človeštvu izprosil sv. Frančišek in se imenuje porcijunkulski odpustek. Tc dobrote pač ne more nihče dobiti, kdor svojih grehov nc izbriše z dobro spovedjo in se ne odpove vsaki ljubezni do greha. Poleg tega pa jc vernikom dovoljeno, da dobijo ta odpustek ne samo zase, ampak tudi za v Kristusu umrle, katerim se s ponovitvijo lega dela ljubezni lahko prinese čudovito obilo tolažbe. Taka pomoč pa jc posebno sedaj primerna, ker nečloveška vojna vsak dan z neštevilnimi slučaji smrti množi množico v vicah trpečih duš. Iz teh vzrokov nujno želimo, da kristjani povsod po celi zemlji bolj pogosto kakor po na-
bojih, se spušča nato po jugozapadnem pobočju te gore v dolino in dosega severo-zapadno od Tolmina vzhodni b^eg Soče. Reka, ki prihaja od scvei ozapada, sc obrne blizu Tolmina proti jugozapadu in tvori tako koleno, na katerega notranji strani ležita dva gorska hrbta, ki ju loči globoka dolina: od zapada- proti vzhodu potekajoča višina Sveta Marija , ki ima svoje ime po Marijini cerkvici na svojem vrhu, katera jc pa sedaj seveda neusmiljeno raz-streljena, — in po od severa proti jugu ležeči greben, ki nima nobenega imena ter je označen le no svoji višini kol kota 588. Na zapadu 'ch Цогг poteka v sevcrnojtižni smeri cesta, ki preseka Soči no koleno med Tolminom Hi Selom. Trikotu podobno ozemlje med to cesto in Sočo, katero skoraj popolnoma izpolnjujeta opisana gorska hrbta, tvori tolminsko p r c d m o s t -j e. Ako bi hoteli biti natančnejši, bi morali pravzaprav reči sv e t o 1 u c i j s k o predmostje, kajti mostovi, katere velia tu braniti, 'cžc v prostoru le vasice ob progi
Cel
OV<.C-
n.
one
:a—T
rst, dočim so tolminski mostovi že davno v razvalinah.
Ni še predolgo tega, odkar jc zavzelo tolminsko predmosljc svojo sedanjo obliko in potegnilo v .svoje območje obe višini na zapadnem bregu Soče v celem nju-
nem obsegu. Prvotno so stali Italijani na severu in zapadu približno do sredi višine ter sc neprestano trudili, da bi se polastili tudi vrhov in tako obvladali tudi zapadni soški breg med Tolminom in Selom. Začasa treh soških bitk v avgustu, oktobru in novembru so sc tudi tu vršili boji, posebno pa v drugi bitki, ko je trajala borba v tem ozemlju nepretrgoma celih 15 dni. Težka in najtežja artiljerija jc ropotala po teh postojankah in izpremenila go-zdove na gorskih hrbtih v pusto, polomljeno gola v, iz katere se žalostno obrača proti nebu raztrgano in obžgano šforovje, kakor bi klicalo na maščevanje. Naskok jc sledil naskoku in treba reči, da so Italijani tu zares smelo, neustrašeno in brez ozira na svoje grozne žrlve naskakovali naše brambne postojanke. Pn naj je bila sovražna premoč naskakovalnih čet in ar-tiljeriic še tako velika, — branHelji so zdržali. Na pobočjih Sv. Marije Haliiani sploh niso prišli niti koraka naprej, na južnem deiu kota 588 so tu in tam pač kaj pridobili, toda s protinapadi so jim naši takoj zopet iztrgali pridobljeno ozemlje. Predmostje je zdržalo, in ko je prišla ostra zima, jc našla obe stranki v njunih starih postojankah: braniteljc na vrhovih, napadalce na pobočjih.
vadi obiščejo za te odpustke določene cerkve frančiškanov ali one, katere so v ta namen določili škofje.«
V cerkvi pri »Porcijunkuli« v Assisiju, kjer je ljubi Bog ljudem prvič dal ta odpustek, bo mogoče dobiti odpustek celo leto od poldneva 1. avgusta 1916 do polnoči 2. avgusta 1917. Sv. oče upa, da bo vsem tistim, ki bodo privreli v rojstni kraj sv. Frančiška in k zibelki njegovega reda, življenje tega svetega moža na novo vzbudilo gorečnost za krščansko modrost in strogost, posebno pa sedaj zamrlo ljubezen.
Sv. oče nas kliče k ljubezni in bratov-stvu, ki naj prinese Evropi pravičen in zato trajen mir.
Nekaj iz druZbe zmagovalcev.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Južno bojišče, v julijul916.
Tiho kakor prikazni je korakal naš batalljon proti strelskim jarkom, da nadomesti neki slovenski pešpolk, ki je že prodrl daleč v sovražno ozemlje. Previdno 6ino stopali izogibajoč se vsakega nepotrebnega šuma, ki bi nas izdal sovražniku. Romantično mesto Asiago, ki je zidano v južnem slogu je bilo od mesečine čarobno razsvetljeno, ko smo korakali skozi mesto. Zapuščeno mesto je naredilo čuden vtis na nas: hiše večinoma brez streh, prazna okna z ožganimi oknicami so gledala pomenljivo na mimoidoče, svetloba rdečega ognja, ki je objemal nekatera poslopja se je strinjala tako čudno z bledo mesečino in bliskajočim žarometom, ki je iskal premikajoče se topništvo in rezerve.
Tiho in brez šuma se je »ablez« izvršil in začeli smo se« globlje zakopavati v rove. Pripravljeni smo bili na protinapad, ki je pa izostal, le na desnem krilu je bilo živahno streljanje z obeh strani; topništvo nam je pa redno pošiljalo običajno porcijo neprebavne menaže, a ker se je večinoma zgrešil cilj so nam ostali želodci nepokvarjeni.
Dobesedno tako, kakor pravi avstrijsko uradno poročilo smo se potem dne 25. junija umaknili v zadaj stoječe postojanke, ki so se tačas doeotovile, ne da bi bili po sovražniku primorani temveč iz strategičnih ozirov brez vseh najmanjših izgub. Še isti dan je potem sovražnik ljuto obstreljeval zapuščene postojanke, ter na večer misleč najbrž da nas je pobil, ker mu nismo odgovarjali, začel boječe prodirati, a našel je seveda vse prazno. Drugi dan prodira proti drugim, kakih sto metrov zadaj ležečim provizoričnim jarkom, seveda praznim, ljuto obstreljujoč s topovi vsakega kalibra mesto Asiago, ki je začelo na mnogih krajih goreti ter se rušiti v razvaline.
Med tem smo v svitu plamena do-iegli stalne postojanke na visoki planoti Asiago, ki so po svoii legi pripravne za hrambo in napade. Naslednji dan nam že prednje straže javijo bližajočega se sovražnika, ki je, misleč da ne najde nikjer odpora, drvil prav pogumno proti nam. Pustili smo ga čisto blizu. Potem pa iz vseh pušk ogenj in prva rojna črta je na tleh, pokošena. od smrtonosnih naših krogel; nastopi druga, tretja in groza je bilo videti učinek našega ognja: strojne puške so dobe-sedo kar kosile napadajoče vrste, v katerih je zavladala grozna zmešnjava. Brez reda in brez cilja so begali sem in tja, a. naše dobro merjene puške so žele bogato žetev, vse kar ni bilo ubitih smo ujeli, a kdor se je skušal z begom rešiti je padel od smrtonosne krogle naših
pušk. Napad se je končal s popoluim porazom verolomnega .sovražnika.
Nastopila je tiha noč, polna sanj in poezije, mir je zavladal med bnrečmu se bojevniki, mesečina jo obsevala v različnih pozah ležeča ubita sovražna trupla, vsled nastopivšega hlada se je polegel smrad po znoju, gnjijoči krvi in smrti; plameni gorečih poslopij so se trgali begajoč no ozračju in ivoreč čudne obliki' podobne gorečim črkam, ki hi skupaj sestavljene dale za Kadorno in njegovo vojsko pomenljive besedo: Mane. Tekel, Fares. X« nebu so se pa utriniale zvezde...
Južno bojišče, v juliju 1916.
Polastila se nas je neka divja naslada, opojna, mameča želja po krviprelitju, po maščevanju nad izdajskim sovražnikom, od katerega smo bili kot poizvedovalna patrulja od vseh strani obkoljeni, skozi katerega smo si morali, da se rešimo sramotnega ujetništva, z bajoneti izsiliti pot, ali pa častno umreti pod bodali razkačenih, maščevanja željnih sovražnikov, ki so padali vsled naše obupne brambe s strašnimi ranami na vse strani, a vsled prihajanja vedno novih je bilo naše stališče naravnost obupno. — Bližnjo višino, ki je nudila vse ugodnosti vojskovanja, ki je bila pa v sovražni posesti, smo hoteli, da si zasigu-ramo uspešno prodiranje, osvojiti, vsled tega smo morali biti natančno podučeni o sovražniku, da ga moremo od prave strani s primerno močjo napasti, ne da bi sami imeli občutnih izgub. — V ta namen je bila poslana poizvedovalna patrulja, sestavljena iz samih neustrašenih, smelih mož, ki so smrt prezirajoč se javili prostovoljno, da se izkažejo sposobne, vzdržati se v vsakem, še tako kritičnem položaju. Pod poveljstvom izbornega poveljnika odpotuje naša patrulja, previdno, uporabljajoč vse vojne zvijače, saj se ne gre le za naše življenje, temveč za usodo celih oddelkov, ki stavijo v nas svoje zaupanje, katerega smo se hoteli vrednega izkazati! Na misel mi pride roman »Beračeve skrivnosti« ter v njem opisano apaško zelazova-nje sovražnika, in ravnali smo se deloma po tej metodi. Od kamna do kamna počasi, a vztrajno naprej, ne zmeneč se za nad glavami brenčeče krogle, ki so se s čudnim šumom izgubljale, mogoče brez učinka nekje v daljavi. — Tako se priplazimo do z nizkim grmičevjem obraščenega griča, ki je bil od sovražnika zaseden. Do sedaj smo bili razviti v rojno črto, sedaj pošljemo dva moža T. A. in K. Ig. naprej. Odprtih oči in treznega, naglo razmotriva-jočega duha je bilo treba; na levi in desni sem slišal šepet tovarišev, ki so se za vsak slučaj priporočali Bogu, poslavljajoč sc v duhu morda od žene, matere, nemara od neveste, ki v tem trenutku sladko snivajoč pod milim domačim krovom pač ne slutijo nevarnosti, v kateri se nahajajo njihovi dragi.., Jih li bomo videli še kdaj? Če Vas ne vidimo več, dragi v domovini, vedite, da Vas nismo tukaj v največjem bojnem metežu pozabili, temveč misel na Vas nas je podžigala k vztrajnosti in nam dala moč, da smo izvedli marsikatera dejanja, ki bi bila sicer izostala! In tudi v tem trenutku izgovarjamo Vaša sladka imena! ... Žaromet razsvetli okolico, deset korakov spredaj se premakne vejica grma, skozi katerega gleda odprta cev sovražnikove puške, prednja moža planeta od strani na iznenadeno stražo, ki je bila takoj razoro-žena, vendar še toliko pri zavesti, da je klicala obupno na pomoč, dokler ji nismo na primeren način zamašili usta, vendar je pa bilo že prepozno: kot hijene so se vsuli Lahi iz skrivališč, katere smo v svetlobi žarometa natančno spoznali, ter se tako
Zima je prešla brez večjih podjetij, dasi seveda topovje ni počivalo. Lc začetkom februarja so se bili odločili bo-sensko-hercegovski lovci, da obiščejo enkrat italijanski strelski jarek. Tri večje patrulje se splazijo v gosti zimski megli do sovražnih postojank. Turco - alpini — tako imenujejo Italijani Bošnjake s fesom na glavi — imajo puško obešeno preko hrbta, na pasu vsakega moža visi šest do osem granat, v rokah se sveti dolgi nož — najljubše orožje teh drugače tako dobrodušnih, a v boju moža z možem divjebes-nih ljudi. Krušnik je napolnjen s patro-nami: kruha in menaže ob takih prilikah ne jemljo s seboj, to že dobe pri onih tam.
—	Patrulje se tedaj čisto tiho približajo italijanskim postojankam. Že stoje tik pred njimi, ko nenadoma potegne veter in raztrga sivo meglo; brez kritja, v solnčnem svitu stoje tu. Pa Italijani niso imeli časa izrabiti srečnega slučaja: ostro povelje — in z enim skokom so v sovražnem jarku. Ročne granate trgajo bersagliere. Vname se kratek, divji boj, v katerem ni ujetnikov, marveč samo mrtvi. Bosenski podlo-vec privede edinega preživelega Italijana
—	poročnika, katerega je bil obvladal v njegovi lastni skalni duplini.
In zopet je v tolminskem predmostju r.avladal mir, ki je trajal šest tednov — govorile so zooet zgolj granate. 17. marca
končno je prišel naš naoad. Z višin navale Bošnjaki, udero preko sovražnih jarkov in potisnejo Italijane dol do gorskega vznožja. Mali, nežni poročnik M. — v miru je sodnik v Zagrebu, sivo vojno suknjo mu dičijo vojaški zaslužni križec, zlata ter velika in mala srebrna hrabrostna svetinja — ognjeviti hrvatski poročnik udre s svojimi ljudmi skozi italijansko rezervno postojanko, plane v bližnjo vas in preseneti ondi sovražni štab pri večerji ter prisili /. neodoljivim argumentom pripravljenih ročnih granat celokupno častniško družbo, da se uda, nakar jo odvede k svojemu poveljniku. 16 častnikov, 544 mož, 2 inino-metalca, 5 strojnih pušk — to je bil plen sunka, nevštevši mrtvih, ki so na gosto ležali v osvojeni postojanki. A kar je še važnejše: sovražni jarki se takoj urede za brambo in naši jih obdrže kljub vsem lju-tim protinapadom.
Gore v tolminskem predmostju so do tal vse trdno v naših rokah, sovražnik, vržen s Sv. Marije, potisnjen tudi s kote 588, se vgnezdi na pobočjih zapadno, onstran doline ležečega Knlovratovega hrbta. S tem so bili boji za tolminsko pred-mostje zaenkrat odločeni, predmostje je bilo močnejše nego kdaj prej, tako močno, da jc mogla posadka meseca junija tvegati celo sunek v dolini, s katerim osvoji vas Štanjel, zapadno od Tolmina.
polastili njihovih, nas prevažnih skrivnosti. Sovražnik to upoštevajoč nam hoče zameti povratek. Mi smo se dobro zavedali položaja, v katerem smo sc nahajali: v ujetništvo priti ni prišlo nobenemu na misel, naše geslo je bilo: nazaj ter tako rešiti važno izsledbo, ali pa umreti, a plr-čati svojo smrt kolikor mogoče drago, kakor se spodobi Avstrijcu, osobilo še Slovencu. Kaj mi jc bilo v tistem hipu na misli, res ne vem, kakor ne ve menda nobeden tovarišev, vedeli smo le eno, da moramo sedaj udarili in roke so krčevito grabile po bodalih, ker puške vsled gnječe žc nismo mogli rabiti ... Na poziv: su lc mani! (roke kvišku) zasad' naš poveljnik, enoletni prost, desetnik I. Š, orožje v prsa najbližje stoječemu Lahu, da se takoj mrtev zgrudi in to je bil »apeb za nas: noži se nam v rokah zablišče, jeklo udarja na jeklo ter se krha v odbijanju. V trenutku, ko je padel prvi Lah, sc zgrudi naš poveljnik, izognivši se zvijačno na ta način na-merjenemu mu udarcu, a ostali naglo kot blisk poderemo vsak po enega na tla, skušajoč se umakniti za skalo ter si tako zavarovati hrbet. Lahi so za trenutek onemeli, a se potem z vso besnostjo zagnali z • avanti«-klicem na nas in zopet se je zasukal nož v naših rokah in polastila se nas je neka blaznost. Nikdar bi ne verjel, kaj je človek v takem položaju zmožen. Sovražna kri nam je škropila v obraze ter nam zalivala oči, roke so nam že začele omahovati in že smo bili na tem, da izgubimo zavest in v tem zares kritičnem trenutku se razpoči šrapnel nad našimi glavami, ki provzroči med Lahi veliko paniko, katero smo izrabili v svoj prid, ter jo srečno pobrisali proti svojim. Na podlagi naših poizvedb je potem naša stotnija napadla sovražnika, mu odvzela važno postojanko ter ujela dvakrat tako močno sovražno posadko. Naše delovanje je bilo torej že samo na sebi poplačano, a izostalo ni javno priznanje poveljnika. Mi > patru-1 isti v pa zapišemo javnosti svojo povest, proseč slavno uredništvo za priobčitev, da se otme pozabljivosti. Med sabo nabrani znesek pošljemo ob priložnosti iz bojišča slavnemu uredništvu za dobrodelne namene, pošiljajoč ponovno domoljubne pozdrave svojcem in bralcem lista.
XXX
Laška artiljerija in naši letalci.
Dne ... ob lepem jasnem vremenu se je vzdignilo naše letalo, da si ogleda italijansko bojno stališče. Polet v približni daljavi 3 km je trajal od 9. do 10% ure dopoldne. Laška artiljerija je otvorila topovski ogenj nanj, pa ni imela nobenega uspeha. Od vseh strani so streljali, tako da je bilo naše letalo v sredi belih šrapnelskih oblačkov. Cilj njihove artiljerije pa jo bil tak, da so kar po približno 1 km in še več prekratko ali v stran streljali. V te m času so oddali nanj nič. manj kot 527 šrapnelskih strelov. Ker so videli, da nič ne opravijo, so utihnili. Ko si je naš letalec dobro in natančno ogledal sovražno gibanje v našem okraju, se je oddaljil zopet srečno in se nepoškovodan vrnil na svoje pristanišče. Le zmiraj tako!
J. M—č.
Naši na Laškem.
V laških hribih smo. Bojev sedaj ravno nimamo posebnih; smo se malo ustavili, da malo sape ujamemo. »Pe-pino« nas pa. prav plašno pričakuje in gleda, kod jo bo rinil nazaj, kadar bo sila. Tistih par kanončkov, ki jili še ima, je tudi že povezal in ima konje vedno vprežene, da brž požene, kadar mu bo prevroče postalo.
Pred par tedni smo »forikali« po ravninici proti mestecu . . . Lah je streljal na vso moč, naš je pa tako moško in mirno rinil proti njemu, kakor da bi oni metal nanj bombone in piškote. Bilo je samo sedem lahko ranjenih, mačkovei so bili pa za par vagonov mu-nicije lažji.
Tako smo dospeli v mestece, kjer smo »zabrali« mnogo jedil. 28. maj bo ostal marsikakenvu Janezu živo v svo-minu. Bilo je res imenitno videti, ko je Janez moško sedel na kolaču sira in mirno obiral prešičevo stegno.
Za danes dovolj. Gromovite pozdrave vsem bralcem in bralkam »Slovenca«, posebno pa dobrepoljskim dekletom pošiljajo: Desetnik Anton Perko; poddesetnika Ivan Bernik in Alfonz Kastellc; četovodja Franc Kamučar; desetnik Vincene Benčina; Ivan Grab-ljevec; Josip Bradetič; Franc Bizjak.
Voioi stroški.
Za vojno so potrebne tri rc.j: denar, denar in zopet denar. Ta več stoletij znan izrek tudi v sedanji svetovni vojni ni izgubil svoje vrednosti in se ni izpremenil. izpremenile so se lc številke, ki nam prodočujejo višino vojnih stroškov. Te številke so se povspele na tako višino, ktere človeška doumljlvost ne more več obvladati, lajik jih sicer Dozna, ker se dan trn dan non.ivllaio,
toda o njih vrednosti nima pravega pojma. Za razumevanje mili j trdnega računa modernih vojnih stroškov bi la-jiku kvečjemu mogel služiti kot temelj spomin na vojno odškodnino iz francoske vojno 1. 1871, toda to svoto so štiri vojna posojila že daleko prekosila, čo pomislimo, da znašajo v Avstriji 13.288 milijonov, na Ogrskem 6177 milijonov, v Nemčiji pa celo nad 35 milijard (1 milijarda — 1000 milijonov). Kdor bi hotel dobiti pravo pojmovanje skupnih vojnih stroškov te svetovne vojne, mora biti pripravljen, da mu l*> treba raču-niti s takimi številčnimi vrednotami, ki se do sedaj še nikoli niso praktično uporabljale. Ali je sploh mogoče izra-čuniti vse izdatke, stroške in izgube, ktere trpijo posamezne vojskujoče se države? Ako se postavi pojem vojni strošek nu najširši temelj, je to nemogoče. Kdo bi mogel sedaj ali kdaj pozneje napraviti zanesljiv račun vseh uničenih gospodarskih vrednot, ki se pravzaprav morajo prišteti v postavko vojnih stroškov? Kdo bi mogel z gotovostjo ceniti izgubo človeškega kapitala na mrtvecih, na onih, ki so postali za. delo trajno nesposobni ali vsaj manj sposobni? Da se izognemo praznim domnevan njem in se opiramo le na gola dejstva, je treba to obširno polje precej omejiti: izpustiti je treba različne izgube posameznikov in družb, za temelj računov pa je postaviti le one izdatke, ki so jih posamezne države res plačale, ti pa so zopet direktni in indirektni. K indi« rektnim stroškom se med drugim prištevajo predujmi, zaveznikom, varstvenim ozemljem in kolonijam, državni nakup živil za civilno prebivalstvo; podpore svojcem vpoklicanih in beguncem, obrestovanje vojnih dolgov, izpa-dek dohodkov na carini, železnici in pošli, toda tudi ti indirektni stroški ne pridejo v poštev, ker manjkajo podatki nekaterih držav in jih ni mogoče ceniti, Od direktnih stroškov, ki se izdajajo za oboroževanje, prehrano in pi'cvoz čet za vzdrževanje in gradbo vojnih ladij in zračnih letal, je pa treba odšteti izdatke v mirnih časih, da se omogočijo pravi vojni stroški. Dr. Helffericli je v svojem govoru 16. marca letos v državnem zboru cenil skupni izdatek vseh vojskujočih se držav za čas od 1. avgusta 1914 do 31. marca 1916 na 160 milijard mark, in sicer 50 do 55 milijard za centralni državi, 100 do 105 milijard za sporazum. Ti njegovi podatki odgovarjajo tudi računu v angleškem časopisu »Economist«, v katerem se spora-zumovi stroški krijejo s Helfferichovi-i mi podatki, stroški centralnih držav pa presegajo za okroglo 11 in pol milijarde Helfferichove številke; vsekako pa. so Helfferichovi računi o našib. izdatkih pravilni, ker izvirajo iz zanesljivega vira, tako da lahko postavimo za temelj tega razmotrivanja vsoto 160 milijard. — 160 milijard! To je velikanska vsota v evropskem denarnem gospodarstvu, katere naš razum ne more pojmovati; predstavljati si jo moremo šele tedaj, če jo razkosamo v manjše dele. Tako znaša v 600 dni trajajoči vojni dnevni vojni strošek 266.6 milijonov mark, toda tudi ta vsota je za naše pojmovanje prevelika, scle vsota vojnih stroškov, kj znašajo vsako minuto 185.185.10 mark, se nahaja v za nas pojmljivih mejah. Da se plača ta, vojni strošek vsake minute, je treba tri vreče cekinov po 20 mark, ki skupaj tehtajo poldrugi cent. Trije močni možje bi morali biti, ki bi prenašali te vreče: dva bi nosila stroške četverosporazu-ma, jeden pa naše in nemške. Za prenos vseh 160 milijard vojnih stroškov pa bi bilo treba 2.548.785 mož, torej bi moral vsak prebivalec Kranjske dežele nesti petkrat in še Štajerci bi nam morali poslati na pomoč 3766 ljudi, če bi bil vsak v stanu nositi po 50 funtov, kajti 160 milijard v zlatu tehta 63.719 ton 633 kg. Če bi pu hoteli vojne stroške poslati po železnici, bi bilo treba 90 vlakov po 70 desettouskih voz in enega z 72 vagoni. Ako bi 8 milijard cekinov po 20 mark (t. j. 160 milijard mark4) položili enega poleg drugega v ravni črti, bi imeli zlato verigo dolgo 180.000 km, ki bi se dala 4 in polkrat oviti okoli zemlje. Ako bi bila s temi cekini tlakovana 8 m široka cesta, bi znašala njena dolžina 506 in Četrt kilometra, torej bi bila okroglo sedemkrat daljša, kakor cesta, iz Ljubljane v Novo mesto. To vse so pa samo primeri, kajti za 160 milijard mark ni mogoče nakovati cekinov. ker sploh toliko zlata ni na celem svetu. Vse zlato, kar se ga je izkopalo na celem svetu od odkritja Ameriko pa do leta 1908, je vredno lc malo nad 53 milijard. Pridelek zlata v letu 1915 se računa na izredno visoko številko 1.9 milijarde, torej znaša ves pridelek zadnjih sedem let kvečjemu 10 do 12 milijard. Cela vrednost vsega zlata na svetu bi ne pokrila niti polovice stroškov te svetovne vojne do 31. marca 1916.
vseh držav v sedanji vojni na 3,980.000 mož, v tej številki so vračunani tudi za trajno delo nesposobni in umrli vsled bol^jjfii. Torej stane uničenje enega člo-vefjj^ga življenja 40.201 marko. Oči-vidno pa se kaže tu le postranski učinek denarja. Vprašanje za ta denar kupljenih vrednosti bodo narodi mogli1 šele po sklepu miru rešiti. Eno pa se da Že sedaj z gotovostjo reči: Kakor so neizmerne vsote, s katerimi se računi v sedanji svetovni vojni, ravnotako jo tudi neizmerna možnost, s pomočjo teh vsot izvojevati napredek na številnih poljih človeškega delovanja, če bi bile kdaj za skupne cilje celokupnega človeštva na razpolago take vsote, kakor v tej svetovni vojni. Le globoka, ne-omajljiva zavest, da gre za obrambo domovine in narodno samoohrano, ki zahteva te velikanske stroške, vspod-buja milijone ljudi, ki požrtvovalno dajejo na razpolago vedno nova finančna sredstva v to, da se za nje vojna konča z zmago.
И innaki jz Kranjske.
Neki praporščak piše:
Dne 9. t. m. je bil krvav boj, mesarsko klanje. Tako kratkega in tako vročega boja šc mi ne pomnimo. Na moj voj, ki jc imel zasedene zemlje približno 200 korakov, je prodiralo približno tri bataljone alpinov. Našim srce ni padlo v hlače. Ko smo vse Lahe pobili, se je stvar končala in stopil sem med mrtve. Videl sem z razbito glavo tam »sergente« — feldvebelna, ki je še krčevito držal spleten bič v roki, drugje »tenente« — poročnika, ki je ves prepri-dan, da njih »avanti« mora uspeti, prvi padel v našem strelnem jarku; stopim dalje in najdem poleg mrtvega nepri-jatelja polno r u s k e municije. Če so bili tudi Rusi med temi alpini, ne morem potrditi, ker ji mnisem preiskal legitimacij, a rusko municijo poznam prav dobro.
Da so bili Italijani ta dan strašno demoralizirani, ker so imeli izgube gorostasne, uspeha pa nobenega, sc lahko iz tega razlaga, ker so popoldne poslali ravno k moji strelski luknji enega kurata, enega »primotenente« — nad-poročnika in tri sanitejce, — ki sem jih previdno sprejel — da bi prosili za mir toliko časa, da pokopljejo svoje mrliče.
Življenje za domovino.
Spominska črtica o f Mirkotu Vider.
»O to božje solnce, kako te ljubim na teh golih, mrzlih hribih! Še kamenje in nizko borovje si nadene prijazen obraz, če ju poljubi žarko solnce! Kaj bi jaz ne bil vesel tega blagoslova?! Obeta se nam, da gremo vsolnčno, obljubljeno d e ž e 1 o .,,« To je uvod k zadnjemu pismu, ki je je pisal rezervni kadet Mirko Vider svoji sestrici. Proroška intuicija se mu je izpolnila. Videl je solnčno obljubljeno deželo v duhu, dan pozneje jo je videl v resnici.
Iz tega njegovega pisma odseva ves značaj mladega junaka: mehka, pesniško čuteča duša, zlato srce, — pri vsem tem pa popolen in cel junak.
Življenje njegovo je bilo posvečeno samo delu in molitvi. Bil je vzoren, odličen dijak, ki se ni učil samo tega, kar mu je velevala šola, nego proučeval je vse to, kar se mu je zdelo, da bo potreboval za življenje. Proučeval je znanstvene spise, bavil se s socialnim delom, med svojimi tovariši je razširjal prepričanje, da v treznosti slovenskega naroda leži njegova pri-hodnjost in moč za odpor proti zunanjim in notranjim sovražnikom. Pri tem pa ni pozabil, da je prazno delo brez blagoslova z nebes: bil je izvanredno, a nikdar vsiljivo pobožen kongreganist. S tiho notranjo molitvijo je dnevno delo začel, na enak način je dan zaključil. V družabnem oziru je bil tudi vzor dijaka, vzor mladeniča: zdel se je vsakomur kakor potoček, ki mirno teče po livadi in napaja bregove ter hoče s svojim blagoslovom doseči vse kar more.
Veliko je izgubila naša stranka, veliko njegovi tovariši in veliko njegovi stariši s to mlado dušo.
O junaški smrti mladega Mirkota Vider smo izvedeli sledeče: V postojankah je bil komaj par dni. Ko se je ločil od svojega brata Jožkota (ki je učitelj v Tržiču in sedaj tudi na fronti), je izražal trdno nado, da se še vidita — a kje?! V dno duše je bil prepričan, da se povrne v domovino zmagoslavno, deležen veselja in slave zmagovalcev. S čutom prepričanja je šel tudi v boj, ki je bil eden najbolj vročih, kar jih pozna polk, pri katerem je služil. Ko je dobil ukaz, da s svojim vodom napreduje, je zaklical: »Fantje, naprej, pogum, Italijani se že umikajo!« Komaj je izgovoril te besede, ga je zadela sovražna kroglja v vrat in kmalu je mirno zaspal smrtno spanje. Tovariši in pa moštvo, ki je bilo njemu podrejeno, so jokali ob njegovi smrti, Pod-
ložnikom je bil vedno dober; če je moral iz službenih ozirov kdaj biti strog, je to strogost skušal pozneje vedno na primeren način izravnati z dobroto, da ž njo dosega večjo udanost in pokornost.
Bitka, v kateri je padel Mirko Vider, je bila, kakor rečeno, ena izmed najbolj vročih dotičnega polka. Bojevali so se proti veliki premoči in vendar so odbili sovražni napad. Nič manj kot 500 mrtvih Italijanov je obležalo pred oddelkom, v katerem je služil Vider. Dnevno povelje je dan po smrti Vidrovi konstatiralo, da je bil to eden največjih in najbolj krvavih porazov italijanskih alpinov. Dve in pol kompanije so vrgle štiri italijanske bataljone nazaj. Polkovnik je pisal: »Dan 9, julija bo časten dan v vojni zgodovini regimenta, krasen spominski list za večne čase, ki bo pričal, kakšni so bili junaki drugega bataljona. Mrtvih junakov se hočemo spominjati v vedni ljubezni in neomejenem spoštovanju! V tuji zemlji naj počivajo v miru!«
Dalje istodnevno povelje imenuje Mirkota Vider kadetom v rezervi za njegov junaški nastop pred sovražnikom.
Pokopan je bil Mirko Vider dne 10. julija v skalnatem grobu. Ž njim skupaj sta bila pokopana še dva kadeta in en poročnik: skupaj so prišli v postojanke, skupaj so padli in skupaj so pokopani. Brat Jožko je Mirkotu zasadil na grob, ki leži 2000 metrov visoko v planinah, belih planink, modrega encijana in rdečega rododendra. Tako tudi cvetke na njegoven*. grobu pričajo, da počiva tam junak-Slovenec, ki je živel za vero (bela barva), dom (modra barva) in dal kri (rdeča barva) za cesarja.
Teh par spominskih vrstic končamo z besedami, ki jih je polkovnik Mirkota Vidra izrekel v tolažbo bratu Jožkotu: »Bil je pravi junak, kot tak je tudi umrl. Njegovo ime ostane vedno zapisano v zgodovini našega polka!«
Pismo iz Gorice.
Gorica, 25. julija 1916.
Zdi se, da postaja zadnje dni delovanje topništva pri Gorici vedno živeje. Gotovo so to le predpriprave za kake večje akcije. Ali pa bo morebiti na soški fronti mirneje nego drugod, kakor lani, ko sta bila avgust in september zelo pokojna.
V nedeljo 23. t. m. se je »zgubil« sovražni 15 centimeterski šrapnel v mesto. Razpočil je na vogalu ulice Sv. Klare in kosci so frčali do Travnika. K sreči ni imel naslednikov. Ponedeljek, 24., je tudi cel dan pokalo. Okrog 10. ure predpoldne je privozila težka granata v že od prej poškodovano hišo »Pri Luni« v Via Caserma. Povzročila je žrtve, menda 2 mrtva in več ranjenih. Proti večeru so padale na Rafut. Istotako so danes popoldne žvižgale laške granate preko mesta. Veliko jih je priletelo na državni kolodvor in tam okoli ter v bližino Šenpetra. Cel večer so se oglašale mine in pozno v noč so začele prasketati tudi puške.
Kar se tiče drugega življenja v napol praznem mestu je pač enolično in dolgočasno, Pa tisti, ki so tu, vkljub vsemu temu in vkljub nevarnostim, ne mislijo, da bi bilo morda kje drugje lepše in udobnejše. Vsak dan videvam nekega gospoda, ki je pred kratkim na lastni glavi poskusil, da ni preveč dobro živeti pod laškimi granatami. A niti zmislil se ni, da bi bežal izpod njih. Svojo rano je lepo celil in ostal nadalje tukaj. So res postali skoro čudni ti Goričani, nekako trmasti. Tisti, ki bi morda raje bili bolj v miru, ne morejo, a tisti, ki bi mogli, nočejo in ne marajo zapustiti tu svojih hiš in svoje lastnine, ali pa so tako navezani na ta božji kraj, da mislijo, da bi se jim zdelo življenje v mrzli tujini pretežko, Vsi pa čakajo samo eno, da bo Gorica zopet odrešena laškega »odreševanja«. Sedaj so se morali pač tudi največji iredentarji strezniti in spametovati, ko vidijo in čutijo, kake »dobrote« nam izkazujejo naši »reševatelji«.
Preživljanje mm vpoicancev.
Podpore za preživljanje in vojno posojilo. Nekatere posestnice, katerih možje so v vojni, so morale prodati živino za preskrbo vojaštva. Število živine se je s tem znižalo. Prejeti denar so pa kmetice v pa-triotični navdušenosti naložile v vojnem posojilu. Nadejale so se, da se bode s tem denarjem, oziroma z obrestmi, živina zopet nakupila, kadar se mož povrne z vojne	' - - '
Ker so sc razglasila imena tistih, ki so podpisali vojno posojilo, takih ni težko izslediti. Vsled tega se tistim, ki imajo kako vsoto naloženo v vojnem posojilu, prošnja za podporo odbije tudi v tem slučaju, ko ni nobene moške moči pri hiši. Ali je to prav?
»Ogroženo.« Ta izraz se bode udomačil pri prošnjah za državno podporo. Ljudstvu je bil izraz doslej neznan. Po nemško se reče »gefahrdet«, S tem se ho-
če povedati, da je nastopila nevarnost, da se bode družina vsled tega, ker je kdo odšel v vojno, težko preživila, ako ne dobi podpore. Pri nas se šteje med znake, da preživljanje ni ogroženo, med drugim tudi tole: Člani družine so zdravi in dela zmožni, doma je še en odraščen sin, žena zadnji čas ni napravila nobenega novega dolga, imajo pri hiši še nekaj jestvin itd. Upravno sodišče stoji na nekoliko drugačnem stališču ter je mnenja, da se s podporo nadomešča zaslužek, izgubljen vsled vpoklica.
Kaj je pa s prošnjami na deželno vlado? Marsikdo, ki mu je bila prošnja za podporo pri okrajni komisiji odklonjena, se pritoži na deželno vlado. S to pritožbo pa ni nič pomagano, kajti deželna vlada jo pošlje okrajnemu glavarstvu v nadaljno poslovanje brez vsake druge opazke. Odgovor se glasi: Odklonjeno iz razlogov prejšnje razsodbe, ako se v pritožbi ni navedel noben novi moment za ugoditev ter dostavek: »Proti temu ni pritožbe.« Sicer je pritožba pač še mogoča, in sicer na upravno sodišče, katerega pa Slovenci ne nadlegujejo radi, ker je daleč.
Kako visoka naj je podpora z ozirom na zaslužek vpokhcanca? Zaslužek, katerega je imel vpoklicanec, je meja, čez katero podpora ne gre. Pač se zadnji čas ozira tudi na to, koliko bi vpoklicanec sedaj zaslužil. Tu je pa dano preveč orosto po-
Prav bi bilo, ka bi sc izdale kake norme.
Invalidi in podpore. A.ko je kak vojak postal invalid, dobi preskrbnino od vojaškega oblastva (Versorgungsgebiihr), ki znaša okoli 63 K na mesec, ako je on za delo popolnoma nezmožen. Njegovi družini se pa zaradi tega podpora za preživljanje ne sme ustaviti, samo pri mesečnih izplačilih treba s potrdilom občinskega urada dokazati, da delanezim žnost invalida še traja. Ako je bil kdo ranjen in je izgubil polovico zmožnosti za delo (50%), dobi letne invalidne penzije 72 K in dokla-de za rane na leto 192 K. Znabiti jc njegova delozmožnost zmanjšana le za 33?S. Tudi v tem slučaju, dokler se bolj ne pozdravi, dobiva njegova družina, če je revna, proti zgoraj omenjenemu mesečnemu izkazu od županstva še naprej podporo za preživljanje.
Proslavljanje Baiiisiij v iialiji.
Usmrčenje bivšega tridentinskega -socialnodemokratičnega državnega poslanca dr. Battistija in odvetniškega koncipijenta F. Filzija iz Rovereta je povzročilo v Italiji gorostasne izbruhe sovraštva proti Avstriji. Obenem so prepadli v italijanski armadi. Kajti v njej je mnogo avstrijskih dezerterjev in veleizdajalcev, ki se po Battistijevem zgledu z orožjem v roki bore proti dedni domovini. Italijansko vrhovno poveljstvo je takoj po usmrčenju Battistija odredilo, da se vsi taki iredentisti nemudoma odstranijo iz prve črte italijanske armade.
Sicer se pa ni čuditi, če na Italijanskem proslavljajo avstrijske iredentis-tične veleizdajalce, ki so morali svojo nezvestobo plačati s smrtjo pod rabljevo rokoo, ko uživa ondi sloves narodnega mučenika navadni zločinec Ober-dank. Italijanska mesta že tekmujejo mecl seboj z imenovanjem ulic po Bat-tistiju in Filziju, da njuna imena ostaneta v spominu italijanskemu ljudstvu. Vsekakor pa jc malo čudno slišati, če knez Colonna kot župan rimskega mesta proslavlja socialnega demokrata, o katerem je vendar znano, da jo zaničeval vse one tradicije, ki so v časteh pri rimskih plemiških družinah. Toda sovraštvo do Avstrije, ki je skupno vsem strankam na italijanskem, slepi tudi take ljudi in jih dela krivične nasproti monarhiji.
Battisti ni bil kak zapeljan mladič, marveč dozorel, razborit in učen mož. Dobro je poznal dalekosežnost svojega početja. Poznal je bistvo avstrijsko države, ki je cesarstvo, v katerem zunanja politika in vojska nista stvar ljudstva, marveč izključno stvar vladarjeva. Poznal jo tudi avstrijske kazenske postave, ki vsak napad na to najvišjo avtoriteto pod najtežjo kaznijo prepovedujejo, Vse to Je bilo Battistiju ni Filziju, ko sta pred vojno zbežala v Italijo, ondi razvijala veleizdajalsko vojno propagando in končno kot častnika vstopila v sovražno armado, dobro znano. Kot moža sta morala sprejeti nase tudi vse posledice svojih činov. V mirnih časih je imel vsak avstrijski državljan dovolj prilike, povedati svoje mnenje o zunanji politiki. V vojnem času pa vlada strogo vojno pravo in kdor se pregreši proti njegovim določbam, mora nositi tudi vse poslcdicc neizprosnega zakona. Proslavljanje Battistija kot narodnega mučenika v garibaldistični Italiji nas pušča hladne. Za Avstrijce je Battisti velcizdajalcc, ki ga je doletela osoda, kakoršno jc zaslužil.
Primorske novice.
Odlikovanje po smrti za padlega junaka preč. g. Jožefa Fabijan, župnika pri Sv. Luciji, je prišlo te dni župnemu uradu pri Sv. Luciji. Pokojni je odlt-; kovan z vitežkim križcem cesarskđ-r avstrijskega Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca, « Posestna listina tega križca se v prestavi glasi: Št. 106i. 1916. Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski je blagovolil najmilostljivejše podeliti z Najvišjim odlokom z dne 6. marca 1916 v izvrševanju svojega poklica pred sovražnikom padlemu župniku Jožefu Fabijan pri Sv. Luciji, v priznanje junaškega in po-žrtvovalnostipolnega obnašanja, viteški križec Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca. Dunaj, dne 8. maja 1916. Od Njegovega c. in kr. Apostol. Veličanstva, Obersthofmei-steramt: (Podpis nečitljiv!) — Žalibog, da je nemila smrt prehitela njegovo dekoriranje, na katero bi bil lahko ponosen padli junak in katero bi mu bilo v veliko zadoščenje in priznanje za njegovo zvesto izvrševanje poklica.
Od Sv. Jakoba v Trstu nam pišejo: Že od nekdaj so imeli šentjakobski Slovenci navado, da so se ob nedeljah in praznikih zbirali na prostoru okoli cerkve, čeravno niso bili vsakokrat prijazno gledani in največkrat celo zasra-movani od ljudi, od katerih bi smeli za-sramovanja najmanj pričakovati. Ob nedeljah dopoldne so imeli besedo navadno možje, popoldne pa ženske z otroci. Vendar pa tako živo ni bilo nikdar, kakor nekaj časa sem, ko je v tamkajšnji cerkvi propovedoval mož, ki je odkrito pokazal dobro srce in ljubezen do slovenskega naroda, in ki je bil sam neustrašen avstrijski Slovenec, kakor se navadno sam izraža. Mož, ki ni pokaral strankarskega sovraštva proti nikomur, in ki jc povsod z govorom in dejanjem kazal ljubezen do slovenskega naroda, odhaja danes ali prihodnjo dni od nas v one kraje tamkaj v Istri, kjer ga bodo ravno tako ali pa še bolj potrebovali. O njem smemo danes lo toliko reči, da je navajal v Cerkvi poslušalce in poslušalke k ljubezni do naroda, domovine in Boga, da je na potu grajal toliko razvajeno posedanje in stanje ter bodril k delu, da jc v šoli učil in naročal otrokom, da zahajajo V kraje in družbe, kjer se uče svoj narod spoštovati, da je povsod pomagal revežem in bolnikom, kolikor je bilo v njegovi moči. Ne samo z besedo, ampak tudi z dejanjem je dajal vzgled, kako naj se obnaša dober Slovenec. Danes sicer ne moremo razmotrivati, kakšen sad bo obrodil trud č. g. Andreja Nart-nika, vendar upamo, da bomo lahko svoj čas vse povedali, kar je nam na srcu in kar nekaterim ne bodo prijetno. Č. g. Andrej Nartnik pa bode ostal v spominu posebno pri materah in otrocih, ki ga posebno ljubijo kot dobrega; propovednika. Marsikaterega oko sc bo ob prilikah veselih dogodkov za našo domovino zastonj oziralo v okno, kjer je nekdaj samozavestno plapolala naša ljubljena trobojnica in katere najgoreč-nejši zagovornik je bil ravno č. g. Andrej Nartnik.
Komen, 26. julija 1916. — Kmalu bode dovršeno stavbeno delo spomenikov na vojaških pokopališčih v Komnu« v Svetem in v Gorjanskem. Potem so bo izvršilo slovesno blagoslovljenje. Slednje bo izvršil apostolski vojni vikar škof E. Bjelik. — Septembra mese-ca sc bo tukaj postavil spomenik nadvojvodu Jožefu. Delo vrlo napreduje. Izklesan bode iz kraškega marmorja, katerega lomijo v »Cava romana« v Na-brežini. — Te dni se je od tukaj odpeljal na svoj službeni kraj —- na Voj-ščivo — na nogi ranjeni veleč. g. Karol Čigon, tamošnji vikar. — Bil je štiri mesece v tukajšnji vojaški bolnišnici. Ker mu je sedaj bolje, upamo, da kmalu: okreva. Radi tega se želi podati v morsko kopelj, da čimpreje okreva. — Ze-i limo mu zdravja, katerega je potreben po 47 letnem službovanju kot duhovnik v prilog svojih vernikov!
Goriški dijaki-begunci, ki se nahajajo v kom iktu za srednješolec z juga, prosijo knjige za pouk in zabavo, Blagovoljne pošilja t. ve sprejema' posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
Povozil je dne 24. julija železniški voz pri premikanju na postaji 1'odme« lcc delavca Ivana Kovačič iz BaČe št. 54. Nesrečnežu je kolo popolnoma odrezala levo roko in nogo. Prinesli so ga v bliž« njo vojaško bolnišnico v Klavžnh.
Zaplembo premoženja jc odredilo tr« žaško deželno sodišče proti 42Ietnenut Viktorju Fonda, pristojnemu v Piran^ v zadnjem času vojaški orožnik v Strassnldu, in proti tačas odsotnemu odvetniku dr. Rajmundu Luzzatto, rojen in pristojen v Gorico, židovske vere, ker sta osumljena l -dočina proti oboroženi moči družave*
Umrl je minuli teden v Puli črno-vojnik Miloš C j a č, posesnik pri Sv. M. M. Spodnji. Zapustil je vdovo s 4 otroki.
Delavstvo tobačne tvornice v Rovi-nju, ki je bilo lani odpuščeno, pa je ostalo doma, dobi tedensko podporo po največ 5 K. Podpora se bo izplačala od .junija -1915 ter znaša prvi obrok za posameznega delavca 225 K. V prihodnje se bo izplačevala podpora na vsake tri mesece. Izplačevanje prevzemo okrajna glavarstva. — Kdor prizadetih bi ne dobil podpore, pa meni, da ima pravico do nje, naj se obrne na vladnega komisarja v Rovinju.
Odlikovanje. Poštna upraviteljica Marija Perko v Rihenburgu pri Gorici je odlikovana za izredne zasluge za vojno botrstvo z veliko častno svetinjo.
Iz ujetništva na Ruskem je pisal po 20 mesecih Vladimir Plahuta iz B a t u j. Kot mrtvega so ga objokovali žena s sinčekom in stariši.
Na severnem bojišču je padel dne 6. julija in bil istotam pokopan Franc V e-t r i h iz Batuj. Bil je celo leto na bojišču, najprej na Rombonu, potem na Tirolskem in slednjič v Galiciji. Zadel ga je strel v glavo. Bil je Orel, spoštovan od vseh.
Olajšave na železnicah za dijake be-gunce. Po prizadevanju odbora za begunce z juga je železniško ministrstvo izdalo odlok (2. jul. 1916, št. 25.750—6a), v katerem izjavlja, da je pripravljeno dovoliti dijakom beguncem na Češkem, Morav-skem, Spodnjem in Zgornjem Avstrijskem, Štajersikem in Solnograškem brezplačno vožnjo na svojih lastnih ali po državi upravljanih železnicah, da morejo redno obiskovati šolo ali kak tečaj. Vožnja po železnici ne sme biti daljša nego 20 kmj brezplačna vožnja se dovoli samo za tretji razred. Prošnje je vlagati na pristojnem železniškem ravnateljstvu; priložiti je ubožno spričevalo politične ali varnostne oblasti in spričevalo šolskega ravnateljstva, da je prosilec ali učenec dotičnega zavoda, katero spričevalo mora potrditi tudi politična oblast, pod katere nadzorstvo spada dotični zavod. Brezplačni vozni list se izda za celo šolsko dobo, vendar pa ne več nego za eno koledarsko leto.
Vojska z Rosi.
Bitka pri Brodili.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. julija. Uradno se poroča:
Več ruskih napadov se je izjalovilo pri zgornjem Čarnem-Čeremošu.
Sovražnik je včeraj nadaljeval severno od Brodov cel dan svoje navale. Do poznega popoldneva ni mogel pridobiti niti koraka na prostoru; naše vrle čete so ga vedno in vedno zopet odbile. Šele zvečer se je posrečilo Rusom, da so s sunkom množic vdrli v naše postojanke vzhodno od ceste, ki vodi iz Lešniova v Brody. Naše čete so nadaljevale boj na južnem robu pri Brodih. Pri Pustomitih v Volinji so pregnali c. in kr. oddelki sovražnika iz neke prednje utrdbe.
Severovzhodno od Sviniuhov odvračamo krajni vlom Rusov s protisunkom.
Sovražnik je po odmoru štirih tednov sredi julija v Volinji zopet podvzel svojo ofenzivo. Ves njegov uspeh je danes v kratkih besedah ta, da je potisnil na naši strani 80 km široki kos bojne črte ne več kakor 15 km nazaj. Ta mali pridobitek na prostoru je plačal sovražnik z neprestano vrsto težkih napadov in s strašnimi žrtvami.
Namestnik' načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. julija. Veliki glavni stan:
Vojna skupina maršala p 1. H i n -denburga.
Položaj se splošno ni izpremeniL
Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega.
Rusi so ponovili z močnimi silami svoje napade; na bojno črto Skrobova— Vigoda vzhodno od Gorodišča so se zagnali od včeraj popoldne z dvema armad-nima zboroma šestkrat, a zaman; napade nadaljujejo. Večkrat so pluli nazaj napadalni valovi dveh divizij pri naših postojankah ščara, severozahodno od Liahovi-čev. Izgube sovražnika so zelo težke.
Vojna skupina generala pl. Lin-s i n g e n a.
Ruski napadi so pridobili najprej severovzhodno od Sviniuhov na prostoru; uvedli so se protinapadi.
Avstrijske čete so vrgle pri Pustomi-tih Ruse z naskokom iz predpostojanke nazaj.
Armada generala grofa pl.Botb-m e r j a.
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
" . % X X X	**
Boji pri Brodih se nadaljujejo. Naša severno od mesta stoječa bojna skupina se ie morala ponoči umakniti; sovražnik je
tudi tu zopet umel zbrati na odločilni točki znatno premoč in jo uveljaviti. Boji se nadaljujejo v pripravljenih postojankah južno od Brodov.
V Volinji je proti pri Svinijuhih v naše postojanke vdrlemu sovražniku protinapad v teku. Dalje proti severu pri Pustomitih smo vrgli sovražnika iz neke predpostojanke.
Naše prodiranje na prostoru severno od prelaza Prislop se včeraj ni nadlaje-valo, кет je bilo treba odbiti zelo silne protinapade na pomoč prihitelih ruskih rezerv.
Bitka pri Baranovičih, v katerih je sovražnik doslej zastavil približno 120.000 mož, je tudi včeraj ugodno potekla za čete generala Woyrscha.
RUSKA URADNA POROČILA.
25. julija popoldne. Zahodno bojišče. Naše brodovje na jezeru Niadziel je obstreljevalo ponoči sovražna bivališča na bregu jezera. Pri Skrobovi (22 km severovzhodno od Baranovičev) preiskajoče čete je odbil naš ogenj. V smeri proti Lucku pri Ščerinkih (35 km zahodno od Lučka) smo odbili napad sovražnika. Med včerajšnjim napadom na vas Haličany so se razvili novi cestni boji; tam smo zaplenili še dve strojni puški in ujeli 77 Nemcev in Avstrijcev. Ponoči 25. t. m. so vdrli hrabri polki generala Saharova skozi sovražne žične ograje na bregu Slonovke pri Lešniovu; bije se vroč boj.
25.	julija zvečer. Prehod naših čet čez Slonovko ob izlivu v reko S tir se razvija v sovražnem ognju brez odmora. Pri današnjem napadovanju smo ujeli 1000 mož in zaplenili 4 topove in 5 strojnih pušk, ki smo jih namerili na sovražnika,
26.	julija popoldne. Zahodno bojišče. Pri Kemmernu (8 km zahodno od Sloka) so napadli Nemci dvakrat po pripravi s topovi. Na nekaterih točkah so potisnili nazaj naše najsprednejše črte, a morali so se nato umakniti v našem osedotočenem ognju in popustiti pridobljeno ozemlje mrtvih in ranjencev. Severovzhodno od Baranovičev ljut topniški ogenj na obeh straneh. Cel dan so se vršili boji prednjih čet, naši so na nekaterih točkah nekoliko napredovali; šest sovražnih letal je vrglo 36 bomb na kolodvor Samirje (42 km severovzhodno od Baranovičev). Enajst sovražnih letal je vrglo 71 bomb na kolodvor Pogorjelci (22 km severovzhodno od Baranovičev). Pri vasi Vondi (2 km južnozahodno od Baranovičev) je prekoračila sovražna stotnija ponoči 25. t. m. po Ijutem topniškem ognju reko Ščaro in se je približala našim žičnim ograjam, a odbil jo je ogenj naše pehote in strojnih pušk;' pri reki smo potiskali sovražnika z velikimi izgubami vedno bolj nazaj; ujeli smo 63 častnikov in 4000 vojakov in zaplenili 5 topov, 6 strojnih pušk, 12 zabojev s strelivom in drugo vojno blago.
BITKA PRI BRODIH.
Vojni tiskovni stan, 28. julija. (Poročilo vojnih poročevalcev, potrjeno po vojnem tiskovnem stanu.) Pri Brodih divja nekaj dni velika bitka. Rusi so pri novi razvrstitvi vrgli velike vojne množice v prostor severno od železniške proge Bro-dy—Lvov, da izvedejo tam glavni sunek na našo bojno črto. V večdnevnih bojih, ki spadajo med najbesnejše bitke vseh bitk, ki so se bile v Galiciji, se je posrečilo našim četam, da so prestregle s strašnimi množicami ljudi z več strani izvajani poizkus prebiti našo bojno črto; naši so odbili neštete napade Rusov, ki so vedno in vedno napadali v globokih krdelih med Radzivilovom in Stirom, kljubovali so Rusom, ki so poizkušali, da se približajo Brodom z vzhoda. Včeraj in danes se je nahajalo težišče ruskih napadov v bojih severno od mesta pri cesti Lieš-niov—Brody, kjer so kljubovali avstrijski polki večkratni premoči; topništvo jih je izredno dobro učinkujoč podpiralo. Proti večeru so vodili Rusi zopet nove množice v boj, na eni točki se jim je posrečilo, da so vdrli v našo bojno črto. Vsled premoči sovražnika bi bilo nevarno, če bi bili še držali črto severno od Brodov. Vojno vodstvo je zato odredilo, naj se umakne naša bojna črta v tem odseku na južni rob Brodov.
Trdi boji so se tudi razvili na višinah na desnem bregu Črnega Čeremoša, kjer so se trudile ruske sile, da nam iztrgajo v zadnjih dneh priborjene dobitke tal; vsi njih poizkusi so ostali brez uspeha, dasi se tam radi dežja in megle v tem odseku ni dobro videlo, kar je otežkočilo opazovanje poizvedovalcem topništva.
Srečno so nastopale naše poizvedovalne čete na nekaterih točkah bojne črte pri Stripi in pri Koropiecu.
Besni boji so se razvili zahodno od Torčina.
Armadna skupina generala Woyrscha i* odbila pri Baranovičih veliko ruskih naskokov.
Frankobrod ob Meni. »Frankfurter Zeitung« poroča: Ofenziva armade Saharova, ki je dobila najvažnejša ojačenja, pravijo, da tri armadne zbore, traja dalje v splošni smeri proti Lvovu na obeh straneh Stira. Ko je ta armada 21. julija delo-
ma prekoračila spodnjo Lipo, se je zapletla južno od tam z našimi v trdnih postojankah se nahajajočimi četami v ljute boje. Na desnem bregu Stira nahajajoče se vzhodno krilo armade Saharova, ki prodira v južni smeri proti Berestečku, se vojskuje od 25, t. m. pri Slonovki, ki se izliva 10 kilometrov severnozahodno od Brodov v Stir. Rusom se je tam posrečilo, da so v mali širini udrli do v najsprednejše črte, boji tam se nadaljujejo. Tudi v Bukovino sta došla po zanesljivih poročilih dva nova ruska armadna zbora, da ojačita armado Lesičkega. Vpadalni poizkus Rusov ob dolini reke Prut na Ogrsko se je izjalovil v vseh točkah.
SLOVENSKI VOJAKI OB STRIPI.
Piše se nam: Tu ob Strypi v Galiciji nas je mnogo slovenskih fantov in mož, ki kljubujemo Rusom. Mi dragonci smo Rusom že marsikatero posvetili. Naše strojne puške so jih na tisoče pokosile. Rusi predobro vedo, da se s slovenskimi dragonci ni igrati. Mi trdno držimo nam izročene postojanke. — J, Lesjak, desetnik; Jožes Čepelnik, J. Devetak, Fr. Rihtarič,
ZAUPANJE GENERALA PL. LINSIN-GENA.
Frankobrod, 28. julija. (Po »Frankfurter Zeitung<.) Poročevalec lista »New York Times« poroča, da je izjavil njegovemu poročevalcu general pl. Linsingen: »Sainoobsebi umljivo je, če zberejo Rusi na ozki bojni črti vse, kar morejo spraviti skupaj; če delajo ravno tako, kot Angleži na zahodni bojni črti, kjer so na ozkem mestu nagromadili 17 divizij, da bodo začasno dtisnili na eni ali drugi točki našo bojno črto, dokler ne bomo pritegnili svojih rezerv in ž njimi prestregli njih sunek. Ne verujem, da bi se kdaj Rusom posrečilo, da bodo končno prebili našo bojno črto.
RADKO DIMITRIJEV O DOBI VOJSKE.
Kodanj, 27. julija. General Radko Dimitrijev, ki se na čelu neke armade zopet vojskuje na bojni črti pri Tarnopolu, je rekel vojnemu poročevalcu lista »Novoe Vremja«, da se bo Rusija z osrednjima velesilama toliko časa vojskovala, dokler ne bo zopet priborila 16 gubernij, ki jih je izgubila.
NEPREMAGLJIVA HINDENBURGOVA BOJNA ČRTA.
Geni, 28. julija. Petrograjski poročevalec lista »Tribuna javlja, da je poizkušala severna ruska armada pod Kuropat-kinom prebiti Hindenburgove postojanke. V ta namen so zbrali Rusi 1000 topov, da z njimi pripravijo napad. Hindenburg vodi osebno obrambo; nastopal je s krvavimi protinapadi, ki so stali Ruse težke žrtve. Rusom se ni posrečilo, da bi bili prebili nemško bojno črto.
STORMERJEVA IZJAVA.
Petrograd, 28. julija. (K. u.) Po povrat-ku iz glavnega stana je podal zunanji minister in predsednik ministrskega sveta Stiirmer naslednjo izjavo: Vsled želje carja prevzemam vodstvo zunanjega ministrstva med strašno vojsko, ker so vsi napori in misli ruskega naroda naperjene na poraz trdovratnega sovražnika. Vsa naša čustva mora voditi le en mogočen klic:
Vojska do končne zmage!
Ne dvomim, da bo meni zaupan urad, storil vse, kar je od njega odvisno, da trdno in jasno kakor se spodobi za veliko Rusijo, zasleduje to pot. Trenotno se ne bom dotaknil nobenega posameznega vprašanja, tudi ne slovanskega vprašanja kljub njegovi važnosti. Sedaj ni časa govoriti, marveč delati.
V diplomatičnem svetu sem jaz novinec, ali vprašanja zunanje politike so mi bila vedno pri srcu. Že kot dijak sem posvetil vso svojo pozornost temu, kar je pri srcu vseh Rusov.
JAPONSKA DOBAVI RUSIJI NOVO STRELIVO.
Curih, 27. julija. Švicarski listi poročajo, da sta sklenili ruska in japonska vlada novo pogodbo o dobavi streliva v znesku 45 milijonov, ki se bo dobavilo do aprila 1917. DR. LEO PREDSEDNIK V KRAKOVEM.
Krakov, 28. julija. (Kor. ur.) Na današnji seji mestnega sveta je bil državni poslanec dr, Leo zopet izvoljen za mestnega predsednika.
PROZORNA ANGLEŠKA HINAVščINA GLEDE NA POMOČ POLJSKI.
Berlin, 28. julija. (Kor. ur.) Wolffov urad javlja: Na poziv predsednika Združenih držav vsem vojskujočim se vladam, da bi se dosegel sporazum glede na pomožno delo Poljski, je viscomte Grey pravkar odgovoril. Njegova izjava ni nič drugega, kakor poizkus, da bi po Nemčiji in Avstriji zasedeno ozemlje pridružili izstradalnemu načinu, ki ga je angleška vlada proti določilom mednarodnega prava razglasila glede na Nemčijo. Če hoče odvaliti viscomte Grey na Nemčijo posledice, ki jih ima ta strašen načrt za prebivalstvo zasedenih ozemelj, je to angleška hinavščina, ki se odlikuje s posebno prozornostjo.
IZ RUSIJE ZOPET DOšEL NOV TRANSPORT ZAMENJANIH INVALIDOV.
Dunaj, 29. julija. (Kor. ur.) Na dunajski vzhodni kolodvor se je pripeljal včeraj zopet velik transport zamenjanih invalidov iz Rusije; med 143 vojaki je bilo 70 Avstrijcev. Pri sprejemu na vzhodnem kolodvoru so bili navzoči nadvojvoda Karol Šefan in zastopniki civilnih in vojaških oblasti.
MANJ IZGNANCEV V SIBIRIJO.
Kodanj, 28, julija. »Berlingske Tiden« de« poroča iz Petrograda: Ministrski predsednik Stiirmer je izdelal zakonski načrt, da beračev, potepuhov in radi političnih in verskih prestopkov ne bodo več izgai njali.
Napad nemSKih letalcev no rusko letalno posia:o Lifiava.
Berlin, 28. julija. (Kor, ur.) WolffoV! urad javlja:
Neka skupina naših letal je 27. t. m, iznova dvakrat napadla rusko letalno postajo Libava na Zerelu, in sicer zgodaj zjutraj in zvečer. Kljub močni obrambi smo dosegli dobre uspehe proti postaji in dognali z gotovostjo, da smo zadeli in zažgali lope; ena hiša letalne postaje je pogorela.
Ostro nopelcsl med švedsko in Rusijo.
Berlin, 28. julija. »Neue Hamburger Ztg.« poroča iz Stockholma: Dopusti za armado in mornarico so preklicani. Ministrstvo pripravlja novo protestno noto Rusiji.
Stockholm, 28. julija. (Kor. ur.) Poostritev švedsko - ruskega spora je sedaj dejstvo, Poučene osebnosti pravijo soglasno, da Švedska dela podobne odredbe kakor Holandska, in hoče pokazati, da je Švedska pripravljena za vse slučaje. Če bodo te odredbe končno dobile drugačne oblike, danes ni mogoče reči.
Vojske z Italijo.
Močan topovski ooenl pri Poneveggiu. Novi uspem nil pomorsklSi letalcev.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. junija. Uradno se poroča:
Na celi bojni črti ni bilo večjih bojev.
V kotlini Laghi je privedla neka patrulja enega častnika in 27 ujetih mož.
Pri Paneveggio je nadaljeval sovražnik ogenj s topovi; napredovanje slabejših sovražnih oddelkov je že naš ogenj ubranil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
Dunaj, 28. junija. Uradno se poroča: Naše skupine morskih letal so metale dne 27. t. m. zjutraj z uspehom težke, lahke in zažigalne bombe na kolodvore, na vojaške naprave in na tvornice v Otranto, Mola, Bari, Ciovinazzo in v Molietta, Posebno učinkujoče so zadele naše bombe kolodvorska poslopja, tvornice in palačo guvernerja, kjer so provzročile hude požare. Naše skupine so se vrnile nepoškodovane, dasi so jih besno obstreljevali in so jih napadla obrambna letala.
Poveljstvo mornarice.
Italijansko uradno poročilo.
26. julija. V Val Lagarina in v odseku Borcola je presenetilo naše topništvo z dobrim uspehom sovražna krdela, ko so korakala. Na bojni črti Po-sina-Astico smo odbili ponoči na 25. julija dva krepka napada sovražnika na vrh Cimone. Nadaljujemo čiščenje od sovražnika v brezpotni šumi, ki se razteza od Cimone proti Donezza.
Na planoti Asiago ojačujejo naše četo postojanke, ki so jih pridobile. V malih bojih je izgubil sovražnik približno 30 ujetnikov. V Val Travignolo so metali naši letalci bombe na zbirališča vozov in na skladišča v Belamonte. V Kanuji je obstreljevalo naše topništvo krdela tovorne živine in vozila na cesti Kreuzberg. Sovražnik je vrgel nekaj granat v kraje zgornjega dela doline Degano; med prebivalstvom so bile žrtve. Na bojni črti pri Soči nobenega posebnega dogodka. Sovražnik uporablja vedno bolj eksplozivne krogle.
»Ponesrečeni napad s plinom« ob Soči.
Lugano, 28. julija. Kokor znano, je italijansko vojno vodstvo pred kratkim objavilo zavito poročilo o »popolnoma ponesrečenem in brezuspešnem napadu s plinom:-, katerega so Avstrijci 23. junija uprizorili na neki točki kraške bojne črte. To poročilo popolnoma pobije opis nekega udeleženca v turinski »Stampi« z dne 22. t. m. na prvem mestu, ki se začenja z besedami: »Dne 29. junija so nas Avstrijci zadušili s strupenimi plini. Mnogo, mnogo naših je padlo. Presenečen in decimiran je zapustil moi polk svoje postojanke.«
Ugonobljeni Cadorna.
Lugano, 28. julija. Italijanski listi ogorčeno poročajo, da je nekaj časa ^em nemogoče, da bi brezžičnim potom razširjevali Cadornova poročila, ker nemške brezžične brzojavke vse druge preglasujejo. Nemška postaja je tako mogočna, da če tudi ne izločuje žarkov, ki jih izpuščajo iz stolpa Eiffel, popolnoma izločuje žarke italijanske postaje.
»Ponesrečen napad s plinom« pri Soči.
Lugano, 27. julija. Znano je, da je objavilo italijansko vojno vodstvo nedavno trakulji podoben opis »popolnoma ponesrečenega in neučinkujočega napada s plinom«, ki so ga podvzeli Avstrijci 29. junija na nekem mestu bojne črte na Krasu. V posebno luč postavlja ta opis pol dvanajstorice objavljenih osmrtnic častnikov, ki so postali žrtve napada s plinom; resničnost uradne italijanske trditve pa še bolj zmaja poročilo udeleženca, ki ga je objavila turinska »Stampa« in ki se prične takole: Dne 29. junija so nas dušili Avstrijci s strupenimi plini; veliko, veliko naših je padlo. Presenečen in zmanjšan je izpraznil moj polk svojo postojanko.
Nov poveljnik na Tirolskem.
Na mesto generala Dankla je imenovan za deželnobrambnega poveljnika na Tirolskem general pehote Jožef Roth pl. Limanova, ki je dobil svoje plemstvo za svoja junaštva lanskega poletja v Galiciji.
Hrvati vsikdar junaki.
Prof. Lovrič piše »Našemu Jedin-stvu«:
30. junija je Italijan z močnimi silami naskočil naše postojanke pri C. Tu so Ca-dornovi otroci naleteli na hrvatske mišice, Naši Hrvati iz Banovine so sprejeli vero-lomnega zaveznika z znanim hrvatskim junaštvom, ga odbili in mu zadali strašne izgube.
Zares, kjer je na straži deca hrvatske majke, ondi more človek mirno spati. Od navadnega vojaka pa do najvišjega generala se vsak divi izrednemu hrvatskemu junaštvu. Ko se je po odbitem sovražnem napadu z zanosom govorilo o Hrvatih, je naš general potegnil iz žepa svoj dnevnik in nam rekel: Imel sem nekaj časa kot brigadir pod svojim poveljstvom en hrvatski bataljon, in glej, tega in-tega dne so vzeli to postojanko, tega in tega dne zaplenili 20, tega 10 težkih topov itd. In tako je slavni general z dokumenti v roki pletel vence slave junaškim sinovom hrvatske majke.
Ko so nedavno naši BanovcI do grda zmlatili Italijane, jim je nekdo izmed njih zaklical: »Vi Hrvati ste najsmrdljivejši izmed vseh Slovanov!« Visoko moralo Hrvatov; njihovo neomajno ljubav do oboža-vanega vladarja in mile domovine — imenuje tisti, ki je pogazil poštenje — smrad! (Sucidi Croati.) V italijanskem slovarju niti ni več drugega izraza za moralni pojm poštenja.
Te dni smo našli še tri italijanske tope, ki so jih bili Lahi spretno skrili. Znano je, da smo o priliki zadnje ofenzive zaplenili Italijanom veliko število težkih topov. Da jim jih sedaj manjka, to, hvala Bogu, sedaj opažamo in čutimo.
Iz naših uradnih poročil vam je znano, da smo zaradi skrajšanja fronte opustili nekaj sprednjih postojank. Vse to se je zgodilo, ne da bi bili Italijani ujeli le enega moža. Cadorna je pa poročal, da metodično napreduje. Med tem je dospel do naših postojank in že čuti po kosteh našo dobro mu znano metodo.
Še nekaj: Italijani imajo lakozvano »četo mrtvih«, kajti kamor stopi ta četa, ondi kraljuje neki poraz in smrt. Naši pa naravnost iščejo prilike, da se pogledajo s to četo iz oči v oči. In res je prilika nedavno nanesla in naši so to četo tako zbili, da je bila v popolnem smislu — četa mrtvih.
Lahonsko hujskanje proti Švici.
Curih. »Popolo d' Italia« je pričel liujskati proti Švici; švicarskemu zveznemu svetu očita, da podpira tajno osrednji velesili in da izvaža veliko mesa v Avstrijo.
Odstop italijanskega finančnega ml-nistra.
Baselj, 28. julija. »Bascler Nach-richten« javljajo iz Milana: Časopisje trdi, da bo odstopil italijanski finančni minister Meda.
Italijani žele konca vojske.
Curih, 28. julija. Neki tukajšnji list objavlja obvestila nekega švicarskega trgovca, ki se je pravkar vrnil iz Italije. Gibanje proti nadaljevanju nepoljudnc vojske se je zadnji čas pomnožilo. Navdušenje, ki ga dejansko ni, vlada le le umetno dola; vohunstvo in cenzura prekašata v Italiji Rusijo. Poveljnike zelo močno menjajo. Čitajo sicer okrašena Cadornova poročila, verujejo pa vojakom, ki prihajajo z bojne črte. Ves svet se zanima le za eno vprašanje: kdaj se bo končala vojska? Ljudje so že popolnoma siti vojske.
Boji oo zobodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. jujija. Veliki glavni stan:
Sunek neke nemške patrulje nam je pridobil 30 ujetnikov (med njimi 3 častnike) in dve strojni puški. Severno od Somme do največje moči pomnoženemu angleškemu ognju so sledili popoldne mečni napadi, ki so se popolnoma zrušili pred našimi postojankami pri Pozieres, dalje večkrat pri gozdu Foureaux in južno od tam; ljuti bližnji boji so se razvili v Longueval in pri gozdu Delville; a tudi tu se ne more ponašati sovražnik z nobenimi uspehi.
Južno od Somme js došlo med živahnim nadaljevanjem streljanja s topovi na obeh straneh le pri Soyecourt do sunkov sovražnih čet, ki so bile oborožene z ročnimi granatami; napade smo odbili.
Uspela niso podjetja Francozov vzhodno od Moze proti utrdbi Thiaumont.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
27. julija ob 3. uri popoldne. Južno od Somme so Francozi nekoliko napredovali zahodno od Estrees. Pri dohodih v Soye-court se je precej živahno streljalo s puškami. Nemci so napadli zvečer severno od Aisne po Ijutem ognju s topovi prednji kot v hosti pri Ville au Bois; napad se je zrušil v ognju strojnih pušk. V Champagni so sledili obstreljevanju na postojanke zahodno od Prosnes ob 10. uri zvečer močni napadi Nemcev na 1200 metrov široki bojni črti; ustavil jih je naš zapiralni ogenj, nekateri deli so vdrli v prednje kose strelskih jarkov; protinapad jih je zopet vrgel iz njih. Na bojni črti pri Verdunu se je zopet oživel v gotovi moči topniški boj ponoči v gdseku višine 304 in pri Fleury in La Lauffe, Francozi so dosegli s pomočjo ročnih granat uspehe zahodno od Thiaumont.
27. julija ob 11. uri ponoči. Običajni ogenj s topovi na večjem delu bojne črte. Ljuti ogenj s topovi na desnem bregu Moze, posebno v odsekih Fleury, v gozdu Fumin in v Chenois.
Letalci. Dopoldne so metala tri sovražna letala bombe na Grepy en y Valois; tri ženske so bile ob tej priliki ranjene, ena deklica je pa bila ubita.
Francozom primanjkuje vojakov.
Genf, 28. julija. (Kor. ur.) Vse kaže, da primanjkuje francoski armadi občutno vojakov. Leta 1915. so znižali stanje bataljonov od 1000 na 800 mož; zadnje čase so pa razpustili pri vsej pehoti in pri lovcih pri vsakem bataljonu eno stotnijo; vojake razpuščenih stotnij so pa pridelili drugim stotnijam, da so jih izpopolnili. Boje se pač, da bi vojaške novince letnika 1917 že zdaj poslali na bojno črto, da bi vzravnali ž njimi nastale izgube, ki so znašale, kakor pravijo, pri Verdunu vsaj 350.000 mož, pri Somme 50.000 mož za Francoze, medtem ko so tam izgubili Angleži vsaj 150.000 mož.
Krvni davek francoske zbornice.
Genf, 27. julija. Pred kratkim v bojih pri Somme padli vojvoda Rohan je zastopal v zbornici volilce iz Ploermela. Na bojišču je padlo v sedanji vojski že deset francoskih poslancev in sicer Rohan, Pi-erre Goujon, Pavel Proust, Nortier, Ro-land Chevillon, Chaigne, Andre Thome in Driant; padel je tudi senator letalec dr. Reymond. Vseh devet parlamentarcev je odrinilo prostovoljno na vojsko.
Izgube Angležev.
London, 27. julija. (K. u.) »Daily Chronicle« pišejo: Naši uspehi so nas stali boje, ki so trajali štiri dni; boril se je mož z možem; naše izgube niso mogle biti majhne.
Nobenega vzroka za optimizem.
Rotterdam, 28. julija. »Times« pišejo: Zaenkrat nimamo nobenega povoda za optimizem. Dnevne izgube so zelo velike. Kar nas napravlja trde in resne, je spoznanje, da ni druge poti kot neprestani krvavi navali proti premočnim postojankam sovražnika.
Gozdni požar pri Bordeaus.
Pariz, 28. julija. (Kor. ur.) »Matin« poroča: V državnih gozdih blizu Bor-cleaux, kjer se nahaja tabor zamorcev vojakov, jc izbruhnil požar, ki sc jc tako razširil, da so morali poklicati posadko na pomoč; 60 ha gozda gori.
Grey grozi z odstopom.
Baselj, 28. julija. »Daily Chronicle« poroča, da se je angleški zunanji minister lorcl Grey odločil, da ostopi ako bi odstopil minfstr. predsednik Asquith.
Velika nesreča v angleški ladjedelnici.
Haag, 28. julija. V angleški ladjedelnici Vikkers se je pred kratkim pripetila velika nesreča. Kakor se poroča iz Londona je na bojni križarki razreda »Tiger«, ki so jo od bitke pri Skagerra-ku popravljali, eksplodiral kotel, vsled česar ie križarka skoro nonolnoma uni-
čena. Trije visoki uradniki admiralite-te so bili pri tem ubiti.
Velika bojna ladja ali »mala pomožna križarka«?
London, 28. julija. Uradno: Neka brzojavka, ki je došla iz Berlina v Amsterdam, trdi, da je nemški podmorski čoln 20, julija na višini Orlmeyskih otokov s torpedi napadel neko angleško veliko bojno ladjo in jo dvakrat zadel.
Britska admiraliteta »izjavlja« temu nasproti, da je resnica sledeča: Neka mala križarka je bila omenjenega dne na višini severne Škotske od nekega sovražnega podmorskega čolna napadena, pa ne zadeta. (Nezadeta mala pomožna križarka in dvakrat zadeta velika bojna ladja sta očividno dve različni ladji; angleška admiraliteta samoobsebi umevno govori le o prvi, nemško vojno vodstvo pa o drugi.)
Nemški torpedni rušilci ustavili v Kat-
tegattu dva angleška parnika.
Helsingborg, 28. julija. (Kor. ur.) »Helsingborg Posten« javlja: V Katte-gattu sta bila opoldne ustavljena dva velika angleška parnika; eden je, kot se zdi, oseben parnik. Vozila sta se ob 3. uri 50 minut popoldne južno od N61-le; spremljali so jih trije nemški torpedni rušilci.
Smrtna obsodba radi napada na nemški podmorski čoln.
Berlin. Dne 27. julija je razpravljalo v Briigge vojno sodišče mornarice proti kapitanu Charles Fryatt, ki je bil ujet na angleškem po Nemcih zaplenjenem parniku »Briisse.l«. Obtoženca so obsodili na smrt, ker jc poizkušal 28. marca 1915 potopiti nemški U čoln 33; kapitana so 27. julija popoldne ustrelili.
Nemške pomožne križarke proti oboroženim angleškim parnikom.
Berlin, 28. julija. (K. u.) Dne 27. julija ob 1. uri zjutraj je zaplenila neka nemška pomožna križarka 15 morskih milj južnozahodno od Avendal po kratkem boju oboroženi angleški parnik »Eskimo«; zaplenjeni parnik so privedli v nemško pristanišče.
Anglija odjenjuje holandskim ribičem.
London, 28. julija. (Kor. ur.) Rruter poroča, da Anglija ne misli ustaviti celega holandskega ribarenja in tudi ne omejiti uvoz rib za holandsko potrebo. Pogajanja z ribiči so v teku in upajo na skorajšnjo rešitev.
Nov civilni lord angleške admiralitete.
London, 28. julija. (Kor. ur.) Lord Lyt-ton je imenovan za civilnega lorda admiralitete na mesto vojvoda Devonshire.
XXX
Irsko vprašanje.
London, 28. julija. (Kor. ur.) Nacionalist Dillon jc napovedal, da bo predlagal v spodnji zbornici, naj vlada nujno izjavi, kako misli vladati Irsko med vojsko.
London, 28. julija. (Kor. ur.) »Times« javljajo, da je ugled vlade nedvomno oslabljen, ker so sc izjalovila pogajanja o irskem vprašanju, odstopil sićer ne bo noben minister, a parlamentarno stališče vlade se bo občutno iz-premenilo, ker groze nacionalisti, da bodo nastopili proti njej. Sodi se, da bo cela nacionalistična stranka najbrže trajno prestopila v opozicijo.
Roger Casement ne bo pomiloščen.
Rotterdam, 28. julija. Več angleških listov trdi, da kralj lorda Roger Casement ne bo pomilostil.
Berlin, 28. julija, »Daily Chronicle« piše, usmrtitev Casementa se mora izvršiti javno. Ker postava iz leta 1868. prepoveduje javne usmrtitve, ki so samo za morilce, bi se moral za Casementa vpeljati nov zakon, če bo res usmrčen.
Dogodki do Balkona.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. julija. Veliki glavni stan:
Manjši boji so se izbojevali severozahodno in severno od Vodene na pred-zemljišču bolgarskih postojank; izgube sovražnika so bile velike.
Vrhovno vojno vodstvo,
Venizelos.
Stockholm, 28. julija. Dopisniku »Petersburger Borsenzeitung« je izjavil Venizelos: »Kraljeva politika jc postala poguba dežele. Če pridem zopet jaz na vlado, bo Grška v 24 urah marširala z entento«.
Srbija in Grška.
Pariš, 28. julija. »Matin« poroča iz Aten, da jc srbski poslanik v Atenah od Rhallisa zahteval gotove olajšave za preskrbo srbske armade, kar je minister obljubil.
Nov spor med Italijo in Srbijo.
Dunaj, 28. julija. »Information« poroča od diplomatične strani, da ie vkora-
kanje srbskega bataljona v južnoalbansko Korico zelo značilen znak za napetost med Italijo in Srbijo. V mestu je tudi kot ofici-jelen srbski zastopnik član srbskega poslaništva v Atenah. Korica je eno najvažnejših mest v južni Albaniji in zasedenje bi občutno žalilo italijan'ske aspiracije, če Srbi obdržijo to važno točko.
Rimske zanimivosti o srbskem kraljeviču.
Budimpešta, 27. julija. »Acht-Uhr-Blatt« poroča iz Lugana: Poroča se, da je srbski kraljevič v Rimu tako razkošno živel, da so se ga začeli izogibati italijanski častniki. Italijanski dvor mu je namignil, naj odpotuje, nakar se je podal v Davos.
Rumunija pređ odločitvijo.
Rumunija in Bolgarija.
Bukarešt, 27. julija. »Nationalul« poroča, da je bolgarska vlada ukazala vsem rumunskim podanikom, ki stanujejo v razdalji 20 km od donavskega brega, da odidejo bolj globoko v notranjost dežele.
Sofija, 28. julija. Vse bolgarsko časopisje razun napoluradnih »Narodni Prava« pišejo uvodnike o političnem položaju v Rumimiji. Vedno se vprašujejo, ali bo Rumunija kmalu posegla v boj.
Sofija, 28. julija. Dogodke presojajo tu popolnoma mirno. Rusofilske agitacije v Rumuniji sicer ne precenjujejo, toda obenem izjavljajo, da Bolgarija gre mirno vsakemu preobratu nasproti.
Bukarešt, 28. julija. Bolgarski poslanik Radev, ki je imel včeraj daljši razgovor z zunanjim ministrom, je izjavil nekemu časnikarju: Položaj presojam z največjim optimizmom in sploh ne vidim take prikazni, da bi se bilo bati izpremembe političnega položaja.
Ruska armada preko Rumunije proti Bolgariji.
Bukarešt, 28. julija. Neki rumunsko« ogrski list poroča iz poučenega vira, da so Rusi res zbrali v južni Besarabiji ekspe-dicijsko armado proti Bolgariji. Armada ima veliko artiljerije. Rusi bodo s pomočjo diplomacije poskušali, da preko Rumunije ali po Donavi napadejo Bolgarijo.
Rumunska vlada?
Razna poročila.
Kolin, 28. julija. »Kolnische Zeitung« poroča iz Bukarešta: Temelj Bratianujeve politike je še vedno vojni položaj. Rumunija še danes ne vidi, ali je zmaga entente gotova. Bratianu še vedno čaka z odločitvijo. Brezmejna besnost njegovih nasprotnikov priča še najbolj jasno, da je Bratianu še vedno močnejši. Sedaj se obračajo na kralja, katerega hočejo pridobiti s slabo prikrito grožnjo. Konservativci pobijajo vsa stremljenja, ki so za vojno na strani entente in pravijo, da bi taka odločitev odločila tudi to, ali Rumunija ostane samostojna država ali ne.
Berlin, 28. julija. »Berliner Tagebl.rf ima iz Bukarešta: Čeprav še vedno vozijo strelivo iz Rusije in krožijo govorice o ru-munski mobilizaciji, vendar tudi za nadalje prenagljeni dogodki niso verjetni. Vladni krogi so še vedno mnenja, da bo vojna še dolga in tega mnenja je tudi krona. — Kralj pravi, da se položaj v splošnem ni posebno izpremenil in v pritisku, s katerim Rusija s pomočjo Francije, Anglije in Italije dela za pridruženje Rumunije, vid' krona bolj slabost te skupine.
Lugano, 28. julija. V ministrskem svetu je Sonnino izjavil, da se Rumunija vedno bolj bliža ententi, da pa bo vojno začela šele tedaj, ko bodo Rusi na vzhodu, na zahodu pa Francozi dosegli večje uspehe.
Kronski svet bo odločil.
Budimpešta, 28. julija. »Budapestef 8-Uhr-Blatt« poroča iz Bukarešta: »Sc-ara« poroča, da je kralj Konstantin po svoji vrnitvi iz Sinaje naročil Bratianu-ju, da naj skliče kronski svet, ki naj odloči o rumunski zunanji politiki. Kakor sc sliši bodo povabljene vse rumun-ske stranke.
Bukarešt, 28. julija. Bratianu in zunanji minister sta bila v skupni avdijenci pri kralju. Nato se je vršil večurni ministrski svet, ki je obravnaval samo to, kako naj postopa Rumunija, če bi v južni Besarabiji zbrana velika ruska ekspedicijska armada začela uresničevati take vojaške cilje, ki bi težko zadeli izpolnjevanje rumunske nevtralnosti.
Nevaren angleški predlog.
London, 28. julija. (Kor. ur.) Reu-ter: Državni tajnik Grey je odgovoril na poziv ameriškega veleposlanika vsem vojskujočim sc vladam glede na sporazum o pomočnem delu: Anglija želi enkrat za vselej, da sc uredi celo vprašanje o uvozu živil v po sovražniku zasedena ozemlja in stavi sledeči končni predlog: Če prepustita nemška in avstrijska vlada civilnemu prebivalstvu v po njih zasedenem ozemlju ves pridelek zemlje, živ inventar, vsa živila
in vse zaloge krme in gnojil; če dopuste v ta ozemlja nevtralce, ki jih bo izbral predsednik Združenih držav in če dobe obsežno pooblastilo, da lahko razdeljujejo živila med prebivalstvo in, če je to potrebno in mogoče; v lastnem ozemlju naliajajočo se preobilico zalog prepeljejo v drugo ozemlje, kjer jih manjka in če hoče prevzeti predsednik Združenih držav izbiro nevtralnih uradnikov, bo angleška vlada s svoje strani jim dovolila vsako pomoč, ki je v njeni moči in lio dopustila v ta ozemlja uvažavati vsa živila in pomožna sredstva, ki so potrebna, da jih uvozijo; da se izpopolne zaloge, ki se nahajajo v deželi, da se more prebivalstvo zadostno preživeti; tega se bo Anglija držala, dokler se bo jamčilo, da se njeni sovražniki vestno drže dogovora. Ce se odkloni ta ponudba, in če bi nemška in avstrijska vlada ne odgovorili, prodno se prične žetev v zasedenih ozemljih in bi svojega natančnega stališča ne podali uradno glede na podporno akcijo, bo prevalila na nje angleška vlatfa odgovornost in zahtevala od njih za vsako vsled nezadostnega preživljenja izgubljeno življenja civilista tako zadostilo, kakršno more izsiliti orožje sporazuma ali javno mnenje nevtralnega sveta. Jasno je, da če se ta predlog uspešno izvede, se ne sme izgubljati čas. Nova žetev bo v kratkem pospravljena. Če naj načrt kaj pomaga prebivalsvu zasedenih ozemelj; morajo uspeh žetve nadzorovati nevtralci, predno jo bodo porabili za podanike Nemčije in Avstrije.
Dnevne novice.
-f- Naročnino so razun slovenskih povišali vsi zunanji nemški in drugi časopisi, ker v sedanjih razmerah pač ne morejo pokrivati neznosnih bremen, povzročenih vslecl splošne draginje. Pri »Slovencu« nismo doslej še prav nič zvišali naročnine, prosimo pa svoje cen j. naročnike, ki jih to zadene, vsaj toliko obzirnosti, da bo uprava prejela c e 1 znesek, ki je določen za polletno ali četrtletno dobo.
-	- Deželni glavar dr. šustersie bo prihodnji teden od 31. t. m. do 5. avgu-£ia iz uracla odsoten, ker mora v nujnih deželnih zadevah na Dunaj.
—	Časopisi za vojake se morajo frankovati in se torej ne morejo p o-š.i 1 j a t i časopisi poštnine prost o ne v bolnice in ne na fronto. To se je že večkrat omenjalo, toda nekateri zasebniki še vedno pošiljajo časopise vojakom brez znamk. Taka pošiljatev ne pride naslovniku v roko ampak upravi .časopisa nazaj.
+ Kjer stojijo Slovenci, tam ni sovražnega prodiranja. Č. g. vojni kurat Alojzij Rezman piše profesorju g. dr. Medvedu dne 9. julija: Danes imamo zopet miren dan in zato se zopet oglašam. Predvsem hvala ti lepa za kartico ob godu. Jaz sem hvala Bogu zdrav in osebno ne pogrešam ničesar. Slučaj je nanesel, da smo v neposredni bližini trije tvoji učenci iz tega leta: Rilitarič kot živinozdravnik, Turnšek kot poročnik in moja malenkost kot kurat. Naši možje in mladeniči so zlato! Zajemajoč iz globokega vira sv. vere so močni v prenašanju težav, hrabri v boju, vdani v smrtni uri. Kjer stojijo Slovenci, tam ni sovražnega prodiranja! Dne 29. junija smo izgubili junaka Dalmatinca, stotnika Kisvarday. Mogoče si ga poznal. Čižek zdrav in blizu mene. Iskrene pozdrave.
Kaj bi radi? Dunajski svobodomiselni poslanci so se posvetovali o ustanovitvi nemške enotne stranke. Poslanca Ofner iu Ilock sta zahtevala v programu nove stranke kot prvo točko svobodno šolo in razporoko.
Politično vodstvo v Avstriji si morejo v Avstriji Nemci priboriti le mirnim potom, če morejo doumeti pravi smisel cesarjevih besed: »Z združenimi močmi«, tako pravi v »Information« konservativni član gosposke zbornice.
+ Nove ministrske odredbe. Dunaj, 29. julija. (Kor. ur.) »Wiener Ztg.« objavlja ministrsko odredbo glede na promet s semeni, dalje o izrednih do-kladah na diete, na popotnine in dnev-nine državnih uslužbencev vsled po vojski nastalih izrednih razmer, in končno ministrsko odredbo, ki podaljša veljavnost odredbe ministrstva z 23. sept. 1915. glede na zaplenjen je kovin Jo 31. decembra 1916.
+ General-avditor Fattinger vpo-kojen. Dunaj, 28. julija. (Kor. ur.) Korespondenca Wilhclm poroča: Gencral-avditor Kari Fattinger, namestnik generalnega vojaškega pravdnika, jc bil vsled svoje prošnje superarbitriran kot za službo nesposoben in vpokojen. Ob tej prililf mu je bil podeljen komturni križ Franc Jožefovcga reda. Pridobil si je nosebno velike zasluge povodom
ustanovitve in izvedbe novega vojaškega kazenskega reda.
+ Vojnoskrbni urad c. kr ministrstva za notranje zadeve je poveril Katoliški Bukvami prodajo oHcijjelmh predmetov voj-neskrbnega urada in ji poveril naslov •Službena poslovalnica vojnoskrbnega urada v c. kr. ministrstvu notranjih zadev za I.jubljano». Ker gre ves dobiček v dobrodelne namene in bo služil invalidom, vdovam in sirotam in je zavod sploh ustanovljen le zato, da celi rane, ki jih povzroča Vojska, je nakup teh predmetov, ki služijo tudi praktič. potrebam blago in v obče koristno delo. Dosedaj se ti predmeti na Kranjskem sploh niso dobivali, od 26. julija dalje pa so na razpolago v Katoliški Bukvami, ki je otvorila za to poseben oddelek in odločila posebno izložbeno okno. Na vseh predmetih je označba vojnoskrbnega urada križ, v ozadju cesarski orel na zlatem polju. Dobi se n, pr. pismeni papir in vizitke z zavitki v mapah ali kasetah, svinčniki, držala, pivnik, penkala svinčniki, tobačnice, mape za šolske zvezke, denarnice, žepna jedala s kozarcem, različna vojnoskrbna znamenja za pripenjati svetinje, knjige s podobami za otroke, album za zbiranje razglednic, dalje knjižice: Unsere Kriegskcst, Kleines Kochbuch, Flottenvereins-Kalender, Neue Wappen, Heerfiihrer-Album, Fremdw6rterbuchlein, moleki itd., srečke itd.itd. Podpirajte to velekorist.no napravo!
Gospodarska zveza z Nemčijo. Norddeutsche Allg. Zeitung- poroča, da so prišli zastopniki avstrijske in ogrske vlade v Berlin. Državni tajnik dr. Helffe-rich jili je povabil na zajutrek, Dvadnevni temeljiti razgovori so vnovič potrdili popolno soglasje glede bodoče smeri.
-j- Podpora duhovščini. Odposlanstvu krščanskih socialcev je ministrski predsednik grof Stiirgkh rekel, da je prazen strah, da bi dovoljeni 3 milijoni bili samo enkratna podpora. Ta pavšalni znesek je treba zvišati in bo stopil v zvezo s strokovnimi ministri. Tudi minister za nauk in bogočastje je v splošnem dal podoben odgovor.
—	»Vojska jim diši«. Proti Stein-mann-Bucherju, ki je pisal o splošnem nemškem, apetitu po večkratni in tudi trajni vojni piše nacionalno liberalna »Magdeburgischc. Zeitung«, da velika večina, nemškega naroda odklanja vsako skupnost s takimi nazori. Stein-mann-Bucherjevo pisanje je pravcata blasfemija (žaljenje Boga). Ta mož je tudi urednik glasila osrednje zveze nemških industrijeev. Ta je sedaj izjavila, da je Steinmann pred vojno ree urejeval njeno glasilo, sedaj pa urejuje glasilo »vojnega odbora nemške industrije«, ki se strogo vzdrži vsake politike. Steinmannova izvajanja so zgolj zasebno mnenje in se osrednja zveza nemških industrijeev ne krije ž njimi.
—	Nov denar. Iz Budimpešte se poroča, da bodo 3. avgusta prišli v promet novi železni 20 vinarski novci. Istočasno bodo umaknjeni iz prometa nikelnasti 20 vinarski novci.
»Hrvatski biografijski riječnik« bo pričela izdajati z denarno podporo generalnega majorja Marka pl. Czerliena »Jugoslovanska akademija znah;3ti in umetnosti;; v Zagrebu. Obsegal no ži-votopise vseh tistih, ki so v obsegu hrvatskih dežela od najstarejših časov pa do danes malo ali pa veliko sodelovali v narodnem razvoju. Tu bodo tudi ži-votopisi tistih Hrvatov, ki so delovali v tujini, ali pa tujcev ki so delovali v okrilju hrvatskega naroda. Po programu akademije hi bil ta besednjak dokončan v rokopisu 1. 1919, a 1. 1920 bi izšel tiskan »Hrvatski biografijski rječ-nik«, ki bi obsegal 80 tiskanih pol.
-j- Pravica Slovencem na Ogrskem, »Novine«, pobožen, družbeni, pismeni list za vogrske Slovence^, pišejo: »Črensovska notarošija se je spraznila. Bivši notariuš g. Graššanovič Anton, kak smo poročali, si je zvolo pokoj. Szekely Emil, dolnjelen-davski okrajni glavar je zdaj objavio razpis na to službo. Najveselejše v tom razpisi je sledeči pogoj: Konkurent more popolnoma znati slovenščino. To je pravica, tak more biti. Ne je ljudstvo za sliižbenika, nego sliižbenik je za ljudstvo. Zato pa more znati njegov materni jezik, ka de znao ž njim, kak razpis nadale pravi, občevati. Kda se z polnov zahvalnostjov pri-gnemo za te razpis pred našim okrajnim glavarom, ga ponižno prosimo, naj za žan-dare i finance v slovenski kraj tiidi samo takse da poslati, štero znajo slovenski. Splošni blagor ljudstva i lak cele domovine zahteva to pravično odredbo.«
Pozdrav slovenskih domobrancev. Slovenski domobranci pošiljajo iskrene pozdrave vsem čitateljem »Slovenca«, vsem znancem in prijateljem, ženam, nevestam in dekletom, posebno pa prečastiti slovenski duhovščini, priporočujoč se ji v molitev in zahvaljujoč se ji za vse mnogo-brojne izraze sočutja; iskren pozdrav celi ljubi slovenski domovini! Plevnik Jurij iz Košence pri Planini; desetnik Turk Jožef; četovodja Omerza Ivan; Kolmanič Jakob, Rihtarovce: Bratkovič Matija, Narički vrh
pri Kapeli; Dobovičnik Štefan, Doberna pri Celju; Železnik Jurij, Čermožiše-Žeta-le; Krupačnik Janez, Kokarje v Savinjski dolini; Kocbek Ignacij, Sv. Ana na Krem-bergu; Arzenšck Anton, Sv, Primož pri Sv. Jurju ob j. ž.; Bos,tič Karol, Loka pri Zidanem mostu; Trpin Anton, Kapla pri . Polani; Golob Janez, Nasova pri Radgoni;-Ocepek Jurij, Griže pri Celju; Mešič Vin-cenc, Braslovče; Ojstrič Jurij, Loče pri Polčanah; Jelen Vincenc, Galicija pri Žalcu; poddesetnik Šavperl Ivan, Bistrica pri Rušah; Pecko Rok, Šmarje pri Jelšah; Čer-vič Alojzij, Slamnjak pri Ljutomeru; Pur Avguštin, Ribnica na Pohorju; poddesetnik Kodclja Janez, Vipava; Mesarec Franc, Sv. Martin pri Vurbergu; desetnik Lačen Jan., Desnjak pri Ljutomeru; Šket Anton, Nezbiše pri Slatini; Stergar Anton, Bučka gorica; Cilenšek Franc, Braslovče; Stro-janšek Janez, Braslovče; Borovnik Alojzij, Novacerkev; Zamuda Viktor, Sv. Jurij ob Šč.; Borovinšek Ivan, Podsreda; Miklavc Gregor, Ribnica na Pohorju; Šporn Vilče, Braslovče; Goropevšek Anton, Sv. Jurij ob Taboru; Šauper Avgust, Lenbah pri Mariboru; Širec Mihael, Čermožiše-Žetale; Podržavnik Mihael, Remšnik pri Maren-bergu; Lepej Jožef, Makole; Moškon Franc, Kamnica pri Mariboru; Kobale Alojzij, Stanovsko-Polčane; Šunko Alojzij, Sp. Radovna pri Mariboru; enol. prostovoljec deset. Štibler Ivan, Sv. Anton na Pohorju; Štolc Janez, Sp. Hudinja pri Ptuju; desetnik Žnidar Martin iz Sladke gore in Brečko Jožef iz Pisec pri Brežicah.
—	Poročil se je v Gradcu g. Franc Košir, bančni uradnik in nadporočnik v rezervi, z gdč. Klementino Ravnikar, hčerko višjega deželnega sodnega svetnika Aleksandra Ravnikar. Poročal ju je preč. g. vojni superior Jaklič.
Padel je v bojih za . četovodja 26. dom. pp, Anton Verdnik.
—	Zgorel je dveletni sinček posestni-ce Marije Rogl v Zg. Beli, ko je bil te dni ob košnji sam doma.
—	Padel je na severnem bojišču 3. julija dopoldne zadet v glavo abiturient 1914/15. kn. škof. zavoda sv. Stanislava Frančišek R o d e iz Žič pri Rovih. Dobremu mladeniču večni mir! Mnogo je z njim izgubila zgledna družina in izobraževalno društvo na Rovih.
—	Mojstrana. Oddelek c. kr. črn. žel. varst. polstotnije Mojstrana je priredil v nedeljo dne 23. julija v hotelu »Triglav« izvrstno obiskano dobrodelno veselico na korist »soškemu skladu«. Počastilo je nas razven številnega domačega prebivalstva tudi veliko gostov iz Jesenic, Kranjske gore in drugod. Opazili smo poleg g. polkovnika dva generalštabna majorja, in več drugih častnikov. Izmed civilnega občinstva so nas počastili med drugim tudi g. \Vinzig, ravnatelj cementne tovarne, preč. g, duh. svetnik župnik Aljaž, ravnatelj Hoffman z več uradniki tovarne kranjske ind. družbe na Jesenicah in drugo odlično občinstvo. Da je veselica materijelno tako sijajno izpadla (čez 1200 K čistih prejemkov) se moramo pred vsem zahvaliti g. nadperečniku dr. P., tukajšnjemu poveljniku c. kr. žel. varst. polstotnije, ki je z neumorno agitacijo mnogo pripomogel k tako številni udeležbi, g. ravnatelju Win-zigu, ki je prirediteljem dal osobje in ma-terijal na razpolago ter jim s tem prihranil mnogo stroškov, pa tudi sam zelo veliko žrtvoval, in drugim častitim gostom, ki so z obilnimi in izdatnimi preplačili pripomogli k lepemu gmotnemu uspehu. Zahvaljujemo se prav srčno hotelirju g. Ra-biču in drugemu požrtvovalnemu domačemu prebivalstvu, ki je darovalo čez 200 lepih dobitkov ter radovoljno dalo na razpolago les, plahte, zastave itd. Naša posebna zahvala pa bodi vrlim mojstranskim pevkam kakor tudi gospicama učiteljicama z Dovjega, gospici z Belce ter gospej in gospicam, ki so sodelovale pri igri. prodaji cvetk in srečk .Čast jim!
»Cetinjske Ncvine«. S Cetinja se poroča, da bo izšla prva številka uradnega lista generalnega guvernementa za Črno goro dne 18, avgusta v proslavo cesarjevega rojstnega dne v hrvatskem, albanskem, nemškem in madžarskem jeziku.
Poljski klub ima danes plenarno zborovanje na Dunaju.
Mrtvega so našli v nekem jarku na Koroškem jezuitskega patra Fink, ki se je pred enim letom ondi ponesrečil.
—	Umrl ie v Gradcu g. Ant, Stojn-šek, bivši kovaški mojster, gostilničar in posestnik.
—	V ruskem ujetništvu je umrl, kakor piše neki vojni ujetnik, »strokovni učitelj sadjarstva na Grmu«.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Rušah posestnik Dragotin Švigelj, doma na Činžatu. — Padel je na bojišču Franc Rezek, poslovodja soc. dem. konsumne-ga društva v Tržiču.
Ljiijflnske novice.
lj Preselitev orožništva v Ljubljani.
Deželno o:~>:.' o poveljstvo št. 12 se s 1. avgustom preseli z vsemi svojimi uradi
z Rimske ceste št, 10, 18 in 20 na Bleiwei-sovo cesto št. 1 in 3.
lj Zagrebški nadškof dr. Ante Bauef
se je podal v četrtek skupno s Škofom dr, Dionizijem Njaradi iz Križevcev v Ljubljano na Obisk knezoškofa dr. Antona Bon. Jegliča. Tako poroča »Agramer Tagblatt«.
lj Slovesno praznovanje sv, Jakoba v mestni župni cerkvi sv. Jakoba dne 30, julija se vrši v tem-le redu: Zjutraj ob V26. govor (govori č. g. Adolf Simonič) in maša z blagoslovom. Ob 9. uri govor (govori č. g. A. Šavli) in slovesna peta sv, maša; pela se bo W. Hor&kova maša. Popoldne ob 2. govor (č. g. dr. Josip Jerše) in slovesne litanije vseh svetnikov. Zvečer ob 5. govor (č. gosp. c. in kr. vojni kurat Janko Cegnar) in slovesne pete litanije Matere božje.
lj Druga patriotična zbirka volne in kavčuka. Vojnoskrbstveni urad v c -in kr. vojnem ministrstvu na Dunaju je z dopisom z dne 18. julija 1916 pod št. 8774 vzel od tu odposlano II. zbirko volne in kavčuka na znanje in pooblastil mestni magistrat, naj izrazi v njegovem imenu za posebno ugodni uspeh te zbirke vsem, pri njej na ta ali oni način prizadetim osebam, njegovo najtoplejšo in n a j i s k r e -nejšo zahvalo. Hkrati je sporočil, da se bo nabiranje nadaljevalo, vsled česar bodo darila tudi zanaprej dobro došla. To sc daje javno na znanje z dostavkom, da bo mestni magistrat clarove sprejemal na osrednji stražnici.
lj Umrl jc 26. t. m. v garnizijski bolnici nadlovec 20. lov. baona Ivan Cenčič. Ranjen jc bil 25. marca 1915 v glavo na ruskem bojišču. Operiran 29. maja in 22. t. m. Pogreb se je vršil v petek iz dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Počivaj v miru-
Goscodarsivo.
—	Govedo ia teleta, ki se zakrijejo v sili, to je če se kaka žival ponesreči ter jo je treba vsled tega zaklati, prevzema »Kranjko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani«, Živina, ki se zakolje v sili na deželi, naj se da takoj pregledati po živinskem pregledniku tamošnjega kraja ter nr.j se brez odloga obvesti zaupnik »Kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine«, ki mu ie poverjen dotični kraj. Zaupnik bo prevzel zaklano žival ter jo poslal brez odloga v Ljubljano, da se porabi za vojno kuhinjo. Lastnik v sili zaklane živali bo prejel pošteno kupnino ter, ne bo v nobenem oziru prikrajšan. Kupnino bo izplačevalo »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani«. To-rej lastniki ponesrečene živine pozor!
—	Voli za delo in vprego in plemenske krave je telice. »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani« zamenja večje število krasnih mladih volov, ki so pripravni za vprego in poljsko deloj za starejše klavne vole. Kranjsko deželno mesto ima na razpolago tudi večjo množino lepih, plemenskih brejih krav ter jih' radevolje zamenja za debele (pitane) krave, ki so za pleme nesposobne.. Lastniki klavnih volov in neplemenskih krav naj se oglase nemudoma radi zamene v pisarni. »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani, Turjaški trg 1, in sicer med 10. in 12, uro dopoldne.
—	Preprecenje klanja še porabnih konj. C. kr. poljedelsko ministrstvo je doznalo, da se v konjskih mesnicah pobijajo ozir. v takih obrtovališčih razpe-čavajo čestokrat konj i, ki bi bili če že ne za, vojne namene, pač pa za službo v zaledju zlasti za obdelovanje polia še popolnoma sposobni. V sedanjem pomanjkanju vprežne živine najdejo primerno porabo tudi konji slabejše kakovosti, vzlic temu pa se posreči konjskim mesarjem, da pregovore lastnike še porabnih konj, da jim jih proclado za klanje, kar je tem lažje, ker se celo za take konje plačujejo razmeroma visoke cene. Politične oblasti imajo nalog paziti na take kupčije, ki so na kvar celokupnega gospodarstva. Pred prodajo takih konj se s^ari.
—	Prepovedana kupčija z žitom in so« čivjem, S § 1. cesarske naredbe z dne 11. junija 1916, drž. zak., št. 176, na korist dr-žavj odrejena zaplcnitev žita in sočivja ima med drugim tudi za posledico, da se zaplenjeno blago ne sme prodajati. Zaplenjene predmete sme kupovati izključno samo vojni žitnoprometni urad. Prosta in poljubna kupčija z zaplenjenimi predmeti je tedaj nedopustna in kazniva. Izjema velja po predzadnjem odstavku § 1. navedene naredbe izvzeta koruza ter sočivje, v kolikor služi kot žele n j a d. Ti predmeti se lahko torej prodajajo in kupujejo. Ker pa zlasti na kmetih še vedno prevladuje mnenje, da je tudi to pot v posebnih slučajih dovoljena prosta kupčija z zaplenjenim žitom, oziroma z za p 1 e n j e n i m sočivjem, se javno objavlja, da je prosto razpolaganje z zaplenjenim žitom in sočivjem brez izjeme prepovedano in da se vsak tozadeven prestonek kaznuie v smislu kazenskih
župansivo ©OCIR©	naznanja, da jc mnogoletni
član občinskega odbora in občinski svetovalec, gospod
posestnik in trgovec, načelnik „Hranilnice in posojilnice
cestni odbornik itd.
okrajni
dne 26. t. m. ob 5. uri popoldan po kratki mučni bolezni v 6S. letu starosti v Bogu preminul.
Bodi blagemu in zaslužnemu možu trajen spomin.
1778
V neizmerni težki boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam jc naš ljubljeni nadvse blagi, nepozabni sin in brat
padel dne 22 junija, zadet od sovražne laško kroglje v glavo, in Jc v cvetoči mladosti 19. letu izročil svojo plemenito dušo Vsegamogočiiemu. Ni mu bilo dano še enkrat videti svojih domačih, ki jih je tako neizmerno ljubil. Padel je kot junak za domovino.
Bodi mu lahka tuja žemljica!
Kolovrat, 27. julija 1916.
Žalujoča rodbina Strmljanova.
Kraj;)! šolski svet na Uolnav! pri Kropi naznanja, daje umrla gospodična
učiteljica-voditeljica
dne 27. julija zjutraj ob 1. uri po mučni bolezni previdena s svetimi tolažili, Pogreb bode v sobolo, dne 29. t. m. ob 10 uri dopoldne. Blagi vzgojiteljici časten spomin!
Dobrava, dne 28. julija 1916.
posestnik in trgovec
Pogreb bo v ponedeljek dne 31. julija 1910 ob9. uri dopoldne v Črnučah.
Skrbnega očeta priporočamo v molitev in blag spomin!
Črnuče, dne 29. julija 1916. Žalujoči ostali.

hajajo na svojem popolnem stanju. Potrdili niso stotisočero mož z ozirom na vzdrževanje gospodarskega življenja, če bo sila, jih bodo pozvali pod orožje. Naši sovražniki naj tudi premišljujejo dejstvo, da v težkih bojih zadnjih tednov niso niti enkrat pošiljali čete z vzhodne na zahodno bojno črto ali obratno.
Scheidemann o vojnih ciljih.
V Frankobrodu je govoril znani socialist Scheidemann o vojnih ciljih. Zborovanje je bilo mirno šele tedaj, ko so postavili pred vrata posl. Vogtherra od socialistične delovne skupine. Nato je Scheidemann rekel: Čim daljša je vojna, tem hujše občutimo njeno breme, toda največja nesreča bi bila, če bi Nemčija sklenila mir za vsako ceno. Scheidemann je svaril pred generalnim štrajkom, ker bi vse upornike vtaknili v vojaško suknjo. Želje po miru ni lahko izpolniti. Nemška socialna demokracija bi se niti s svojimi somišljeniki po tujih deželah ne mogla spraviti. Stranka seveda odklanja aneksije in zahteva prost razgovor o vojnih ciljih.
Švica naj nastopi za mir.
Bern, 28. julija. (Kor. ur.) »Berner Intelligenz-Blatt« piše, da je švicarski zvezni svet dolžan aktivno delati za mir. Vsled izredno težkega položaja mora poskušati vse, da reši deželo. Pomagati moramo, da bo konec svetovne vojne in sovraštva. Tako delo je tudi v smislu švicarske domače naloge.
Kdor ml preskrbi
obstoječe iz 2 sob in kuhinje za takoj ali pozneje, dobi 20 K nagrade pri Viktorju v So-teskl št. 10, Ljubljana.
Zalivala.
Podpisani se iz srca zahvaljujeva za dokaze ljubezni in sočutja in bolezni in smrti najine nepozabne, predobre sestre
Posebno se zahvaljujeva preča-stiti duhovščini, zlasti velečast. gospodu dekanu .za veliko postrežlji-vost, in vesm blagim gosperii, prijateljem in znancem, ki so izkazali ljubi rajnki zadnjo čast. Priporočava jo še dalje v molitev!
Braslovče, 24. julija 1916.
Justina Psrnaušsk roj. Sluga, Bna Sluga.
U 178/10
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. sodišče v Višnjigori je razpravljalo danes v navzočnosti opravitelja državnega pravdništva Jankota Skerbinec, obtoženca Janeza Zajca o obtožbi, katero je dvignil javni obtožitelj zoper Janeza Zaje zaradi prestopka draženja, in je po predlogu obtožitelja, da naj se obtoženec kaznuje, razsodila tako:
Obtoženec Janez Zaje, po domačo Podržaj, 69 let star, udovljen posestnik v Žalni, št. 9, nekaznovan je kriv, da je pri nakupu neobhodno potrebnih reči, namreč prosa za kupče-valca Gabrijela Erzin iz Ljubljane, od hiše do hiše prekašal s ponudbo prej običajne cene, znašajoče okrog 7 K, s tem, da je začetkom maja 1910 na Peščeniku ponujal za proso 25 K za 1 mernik in dne 25. maja 1910 na Plešivci po 28 K za t mernik, da bi si zagotovil nabavo blaga.
S tem je zakrivil prestopek po g 15 št. 1 ces. nar, od 7. avg. 1915 št. 228 d. z. in se obsodi po § 15 St. 1 cit. ces. nar. z uporabo S 206 k. z. za 6 dni v zapor ter na 100 K denarne kazni, oziroma v slučaju noiztirljivosti za na-daljmh 10 dnt v zapor in po § 389 k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov.
Vehovar, m, p.
Naravna
najbogatejši alkalični (natrou litijev) kislec na češkem. — izborna dietetična namizna pijača. O vrednosti „Bilinska" izvolite vprašati hišnega zdravnika.
določil že navedene cesarske naredbe. Vsak slučaj take nedopustne kupčije je nemudoma naznaniti pristojni oblasti.
— Uporni prešičorejci. »Information« piše: Ogrski prešičorejci in pitalci so začeli iz jeze nad uvedbo najvišjih cen nove vrste štrajk, ki je najbolj udaril dunajski svinjski trg, a ga zelo čuti tudi Budimpešta. Od 25. julija se je izprtje Dunaja po ogrskih prešičorejcih že tako poostrilo, da je bilo ta dan prignanih na dunajski trg samo 238 prešičev, torej dvajsetinka množine v boljših časih. To je čisto nezaslišano, nečloveško postopanje, pa tudi nepa-triotično in zelo pripravno, da uspešno podpre iztradevalni sistem entente. Obe vladi bosta pač kmalu izgubili potrpljenje in se v varstvo glavnih mest odločili za resne korake proti dobičkaželjnim preši-čerejcem. V skrajnem slučaju se bo potom naredb na Dunaju in v Budimpešti odredila enostavno rekvizicija, kar tudi na Nemškem že nameravajo. Grda kršitev patriotičnih dolžnosti je to, ako ogrski prešičorejci iz gole dobičkaželjnosti v tako resnem času občutno otežujejo prehrano prebivalstva in na ta način tako rekoč pomagajo sovražniku. Merodajni činitelji so se vedno z največjo dobrohotnostjo ozirali na želje in koristi ogrskih prešičorejcev. Tega pa mora biti konec, ako se na tako ciničen način ogrožava dobrobit prebivalstva, ki že itak ječi pod vojnimi težavami. Upati je, da se bo napad prešičorejcev na obe velemesti kmalu energično zavrnil,
Kako dobro pripravimo zajčje meso. V slovenski knjižici, ki jo v kratkem izda Katoliška bukvama o reji domačih zajcev, najdemo poleg strogo strokovnih navodil za rejce tudi nekaj receptov za pravilno in dobro porabo zajčjega mesa v kuhinji. Tu navedemo dva najvažnejša recepta. 1. Zajčja juha. Zajca se zreže na 4—6 kosov in s preklano glavo, srcem, pljuči in jetri vred v mrzli vodi pristavi. Preden zavre, se pridene nekoliko peter-šilja, zelene, 1 čebula in 1 lavorov list. Soliti po potrebi. Zakuha se riž ali drobno narezana zelenjad (korenjče, grah, šparglji, kolerabice, posamezno ali pomešano). Z ozirom na starost živali naj se kuha meso poldrugo do poltretje ure. — 2. Pečenka. Hrbet in stegna se osoli in peče v vroči masti. Med pečenjem je meso treba polivati z juho ali vrelo vodo (spočetka), pozneje s svinjsko mastjo ali pa pečenko večkrat obračati. Gotova pečenka se da s sokom vred na mizo, prida pa se posebej kislični pirć ali pa se sok odcedi in se iz istega in raznih zelišč ali iz gob napravi istoimenska polivka. — Cena novi knjižici bo 80 vin. V nemškem jeziku je knjižica že izšla v zalogi Katoliške bukvarne.
Torčiia v vojski.
Turško uradno poročilo. Carigrad, 28. jul. Iz glavnega stana se poroča:
Iraška bojna črta: V odseku Fela-hie nobenega boja. V odseku Evfrat so zaplenili naši vojaki pri Korni nekaj z živežem naloženih sovražnih ladij, kjer je bilo od posadke 9 Angležev ubitih in 4 ranjeni.
Perzijska bojna črta: Nobenega novega poročila,
Kavkaška bojna črta: Na desnem krilu je sovražnih poslal \,eč poizvedovalnih oddelkov naprej, ki so pa bili prepodeni. V središču in na levem krilu nobenega dogodka posebne važnosti. Dne 26. t, m. je metalo angleško letalo bombe nad Haifo in okolico. Poškodovanih je nekaj otrok in žensk.
Egipčanska bojna črta: V okolici Katije so se vršili za nas ugodni patruljni boji.
Perzijski ultimat Turčiji? Milan. »Corriere della sera« poroča iz Washingtona: Ameriški konzuli poročajo, da je Perzija zahtevala od Turčije, da takoj umakne svoje čete iz Perzije. Ker je nota odločna, je pravi ultimat. Če se Turčija ne uda, napove Perzija vojno. (Kakor znano, imata že nekaj časa Perzijo v rokah Rusija in Anglija. Op, ur.)
Rožno poročila.
»Deutschland« že odplula.
Genf, 28. jul. Pariška izdaja »New-York Heralda« prinaša poročilo, ki pa drugod še ni potrjeno, da je »Deutschland« zapustila pristanišče in da je najbrže odplula.
Nemčiji ne primanjkuje vojakov.
Berlin, 28. julija. (Kor. ur.) »Vossische Ztg.« izjavlja z ozirom na uradne podatke, da nc dela Nemčiji nadomestilo vojakov nobeno težave; to izjavlja glede na naše sovražnike, ki trde, da ne bodo mogli Nemci trajno izpopolnjevati Vrzeli in da jim bo zmanjkalo ljudi in rblaga glede na neprestani boj na treh fali štirih bojnih črtah. Nemško vojno
(odstvo še niti ne potrebuje letnikov 898. in 1899. Nadomestni bataljoni in abori voiaških novincev se trajno na-
Črni seznami radi volitev!
Amsterdam, 26. julija. »Times« poročajo: Vladi Združenih držav je zelo neprijetno, ker so ravno zdaj objavili črni seznam ameriških tvrdk. Uradnim krogom je bilo znano, da tak seznam obstoja, ugovarjati mu niso nameravali; a ker so ga razglasili pred volilnim bojem, je prišel Wiison nekoliko v zadrego, vsled česar je protestiral.
Danski kralj padel v vodo.
Kotianj, 28. julija. (Kor. ur.) Ko se je vozil kralj pri gradu Marselisborg pri Aarhus sam v malem čolnu z jadri, je veter prekucnil čoln. Kralj se je rešil v neki čoln, ki so ga ljudje, ki so priplavali kralju pa pomoč, potiskali toliko časa, da je priplul kralj na suho; od tam se je odpeljal nato z motornim čolnom v grad. Kralju ni nezgoda nič škodovala, dasi se je nahajal dolgo v vodi.

Za globoko sočustvovanje, tolažbo in molitev ob nenadni smrti našega ljubljenca
izreka svojo prisrčno zahvalo V Ljubljani, dne 29. julija 1910.
žalujoča rodbina

Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrl danes dne 29. julija po dolgi in mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti v 65. letu starosti, naš dobri oče, gospod
Шш П Mi!
Nobonoga pomanjkanja pozimi z zelenjavo: IzSla je knjižica Sušenje v gospodinjstvu ali nauk o shranjevanju zelenjave in sa> dja za zimo. Naroča so pri izdajatolju B RAČIČU v Zagorju ob Savi. Cena 30 vin
Ljudsko bolezen označuje »Avstrijsko društvo za negovanje zob«, gnjilobo zob, katere resnost še ni dovolj znana v Svojih posledicah, kakor: motenje delovanja želodca in čreves, slabokrvnost, splošna telesna slabost, v nevarnost spravlja že itak ogroženo otroško telo po nalezljivih boleznih v njegovem razvoju. Usta otrok potrebujejo že v šoloobvezni dobi skrbnega negovanja. Pri tej priliki opozarjamo na skoro že 30 let dobro znano zobno kremo »K a 1 o -do nt«, katera varuje zobe po vsakdanji rabi obolenja.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Giuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Zahvala
Vsem sorodnikom in znancem se najtopleje zahvaljujemo za izkazano sočutje mej boleznijo, za v obili meri izkazano čast ob pogrebu in za darovane cvetice naši ne-pozabljeni materi gospej
Ani Ravnikar.
V Ljubljani, 28. julija 1916.
Žalujoči otroci.
.............................i.................umi......nun.............................................................
j Ženitna ponudba.
Mladenič star 27 let, vojaščine oproščen, ka- ] j pitallst in obrtnik v lepem večjem prometnem kraju. | 1 na deželi, se želi seznaniti v svrho ženitve z go- \ i spodimo v starosti IS —27 let, ki ima primerno \ \ večjo doto ali posestvo, ter ima prakso r gospo- \ I dlnjstvu, šivanju in če mogoče tudi v trgovini. — { Resne ponudbe, naj se pošiljajo po štev. 1731. | I ,Za srečo grem 110\ — Upravništvo Slovenca, j Ljubljana.
1731 I
?„„,„„„„.....................................I....................................um..........o
Hiša naprodaj
Enonadstropna zidana hiša z dvoje stanovanji in 2 podstrešnima sobama z velikim zelenjadnim vrtom v nekem trgu na Spod. štajerskem blizu železnice (5 min.) se ceno proda. V hiši se labko otvori tudi pekarija. — Vprašanja na: Lujizo Рауег, Celje Štajersko.
Zanesljiva, starejša
pestunja
z letnimi izpričevali se išče k dvema otrokoma. Vpraša naj se na Poljanski cesti št. .18, IL nadstr.	1769
Kupi se star pa dobro ohranjen
dlvan -ш
Ponudbe sprejema uprava Slovenca pod šifro „Divan".	1739
Frsđš\ ss
v Nunski ulici štev. 3, I. nadstropje
Z avgustom se odda meblo-vana ali pa tudi nemeblovana solidnemu samostojnemu gospodu v lepem zračnem kraju v Ljubljani. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo Slov. pod šifro „Mir" 1756
Ema Globočnik-W: nteihalter naznanja slav. občinstvu, da je z današnjim dnem otvorila
vsakovrstnih ročnih del. Istotam se dobijo tudi različne idrijske čipke. Vsak dan od 2—7. ure zvečer. Ljubljana Woliova ul. l/II.
I
JL
se kupi v Linbljani v sredini mes a v frekven-;iranf ulici, od 40—Г.0 <100 K. Ponudbe z pogoji do 6, avg. na upravo lista pod »Hiša v Ljubljani«,
Poštena in pridna
se sprejme v modni trgovini P. šlerlt, Ljubljana
Siart trg 18. — Pismeno ponudbe do 15. 8. t. 1.
ШШт Slevenslio ЏШ ie
zmožna slov. in nem. stenografije, sposobna strojepisja, s strokovno trgovsko izobrazbo tšco službe kontoristinjo v tovarni ali trgovini. Gospodje rcflektantje naj blagovolijo nasloviti svoja vprašanja na upravo lista pod štev. »72«.
Proda so nov pisalni stroj
Poizvo se pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani. Frauca-Jožefa c. št. 3 od 5, do 6. ure t.ou.
na sedežu sodnega dvora
se odda oventuelno sprejme
odvetniški kandidat,
če mogoče s substitucljsko pravico.
Ponudbe na upravništvo pod 1762
Zopet sem tu
in pošiljam, dokler je kaj zaloge, 1 zavoj cefirja, kanafasa, satena, batista, blaga za dame itd. 20 m za K 44'— ali 40 m
za 86 K poštnine prosto. Dolgost ln vrsto blaga lahko vsak sam navedo.
Razpošilja stara in slovita tvrdka Jaroslav Marek, tkalnica in razpošiljalnica v Bistri pri Novem mestu ob Metavi Češko.	1775
Pozneje blaga ne bo dobiti.
Na prodaj je lepa
1705
Лж
z vel. sadnim vrtom in vinogradom na solnčni legi tik postaje. Iliša popolnoma nova po novejšem sistemu. V njej gostilna in prostor za prodajalno. Krita z eternitom. Cena 26.000 kron. Več se poizve in ogleda pri Fr. Vrčonu. podžupan, Dobravlje st. 28, p. Sv. Križ pri Ajdov-ščinl. Prodaja Fr. Oblak, Puštal, p. Škofjaloka.
i
1687
cene
imajo sedaj mešane
katere kupuje v vsaki množini edina tvrdka
Pražakova u!. 4.
— izvrstni štajerski ima v zalogi Ivan Ogrin, Laverca pri Ljubljani.
Proda se iz proste roke ЈШ
z dobro vpeljano gostilno in mesarijo poleg farne cerkve na deželi. Naslov pove uprava tega lista pod štev. 1716.
Sedemnajstletna
želi v svrho znanja nemščine stopiti v službo h kaki nemški obiteljl brezplačno, zmožna šivanja in drugih del. Oglasi pod Brezplačno 1732.
Poštena in pridna popolnoma izvežbanci
mm ________
m
' .....
stara 40 let si iščo primerne službe v kakem župnišču. — Pisma se prosijo na naslov: M. K. Prevoje 42, Lukovica pri Domžalah.
z arond>rnnim zemljiščem 8i/2 oralov v 'epi S okolici, se proda. Vprašanja na administracijo tega lega lista pod »ViLA«.......1G44
Vsakovrstne
1414
Branike
priporoča gospodom trgovcom in slavnemu občinstvu
FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobn pošta Domžale pri Ljubljani.
zajamčeno 28% In 36 °/0 maščobe v originalnih zabojih a 50 kg, po nizkih cenah razpošilja, dokler zaloga tvrdka A. KUŠLAN, Ljubljana, Karlovska cesta št. 15.
Išče se
občinski tajnik.
slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen. Plača letnih 1200 K in 16 K mesečne stanarine. Nastop službe takoj.
Županstvo občine Jelšane, Istra,
dne 24. julija 1916,
Josip Stemberger
upravitelj.
Prvo kranjsko podjetje za umetno
na steklo
ШтШ Ašnolsi
Ljubljana
Dnnalska cesta štev. 13 pri „Fipvcu"
se priporoča slav. cerkvenim pred-tojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov stnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za stekla stvo v iiguialni in navadni omamentiki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okviiov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
Hava!
Kava v kockah že zmleta s sladkorjem; 1 kocka se potrebuje za pol ltr. kave Navodilo se glasi: 1 kocko pet minut kuhati v pol ltr. vode, in najboljša sladka kava je gotova.
Samo en posusi Na tisočo prlporočiln.h pisem na razpolago. _ En poštni zavoj 5 kg stane samo K 25. _ Pošilja proti povzotju ali predplačilu zastopnik tovarno
Iv. Urek, Ljubljana 4,
Mestni trg 13.
Ha prodaj Je v Skofjft Loki
uečja hiSa
z velikim sadnim Id zelenjadnim vrtom.
Pojasnila daje
Dr. Fr. Jerala, odvetnik 1683 v Skofjg Loki.
! Mehaniki in trgovci s kolesi !
zahtevajte moj najnovejši engros- cenik o kolesih, pnevmatiki in fhiVa, ^ cenejši izvoz
A. WEISSBERG,
Dunaj
II., Untere Donaustrasse 23/15. oddelek L Slovensko dopisovanje.
m epidemijah in vseh
je odlično zabra-njevalno sredstvo
Zaloge v Ljubljani pri gg. Ant. Sara-bon, Julius Elbert, P. Lassnik.
-toplice zdravijo-, ppofin,
(Hrvatska)	____ _
Poročilo in	РеМШО,
iscfoiss.
prospekt od direkcije gratis.
1069
„Kmetska pnsoplniea na VrSmiki" išče uradnika za II. mesto pri svojem zavodu. Plača po dogovoru. Nastop takoj, eventuelno pozneje. Ponudniki naj vlože svoje prošnje opremljene s spričevali, ter naj se izrazijo glede svojih zahtev.
Ravnatelfstvo.
p
a sg a
PB
RS
n
RS П
Gduetnil; in l^azen^i zegcucmi^
Н\Шт Fettiejj-Franl&eim
nazasnjci, de ctueri 5 1. augu^tem 5uo]o
m
'f.đ №
m
m, m
ftaj
K3
RS
5arn©
u Ljabijesni, ^edna ulico šteu, 11, pruo nadstropje, (ge^cučeuo bi|o).
H RS U RS U RS
H RS
KI
U RS U RS
H rj a
RS H RS Ki RS
B
RS
Ustanovljeno 1. 1893.
Ustanovljeno 1.1893. V
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega, csscss Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2, 15 ali 221/2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Drnštveno lastno premoženje znaša čez 600.900 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 16.493 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za 6,432.270 kron.
Načelstvo:
Prođseduik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani I. podpredsednik:	11. podpredsednik:
Bogurail Remec, ravnatelj slov. trg. šole Earol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani, v Ljubljani.
Člani: Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. rao. oficijal v Ljubljani; Anton Kialj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani; Dr. Mornar Alojzij, <{iinn. vero-učitelj v Ljubljani; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papož, odvetnik v Ljubljani; Ivan Sušnik, stolni knnonik v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schiveitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovju v Ljubljani: Fran Verbic, c kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, katehet v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, c. kr. prolesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čadcž, katehet v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. fin rač. oHciial v Ljubljani. Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. revideut in posestnik v Ljubljani.
S 1
'i :
"ЧИЦ
11З ВМЈМЖЛК) ms
EJSMEE '* •■•■nnrT».Tw -.T-T". r. • vTT**fi;'' .<•

„k. «C JB Лj". . 'i' -. IMMMMMMMM^MM^^nillgM
№ puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
И2Г ttsr
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim Škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim Škodam t 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove In enako; 0 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4 zvonove proti prelomu; 5. eprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge fj kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor H tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in ndnine, ki so znašale 1. 1912. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron h 17 vin. Tedaj čimvečjo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbo in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh {arah na-stavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.	1439
j јмишшвшшишимиивмистта^
r
Г1е puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
взшиввводока
wr
>!!■■ J» .Ml.11,ИМШ1Л1ИИ
1431
5ПП	Ijf Vam plačam, ako Va-
HSI и ШШУ	šib kurjih očes, bra-
UU ilm&r У-Ш dnvic in trde kože, tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi Oio.CSIC O IHTI Cena lončku z jam-flld-DdllSCim« stvenim pismom K 1-50, 3 lončki K 4— G lončkov K 5-50, 6 lončkov K 5*50. Stotine zabvalnic in prunalnic. Potenje nog in rok odpravi lta-prašek. Cena K 150, 3 škatlje K 3-50. Кетепу Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/844 Ogrsko.
ima graščina Lovrečan, pošta Zavr-če. Štajersk»,in sicer: 100 hI starega vina. letnikov 1911, 1914, in .400 lil letnika 1915 (Furkenberger) liter po 1 K 60 h do 2 K. Interesentje naj se javijo pismeno ali osebno na gornji naslov ali upravo lista pod št. 1716.
Suhe gobe, vinslii kamen, med, vosek, kumno in janež ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina
Isto tako tudi vsako množino raznovrstnih praznih sodov ln vreč.
irau::iiiiniiiiniiiiiiil!lililliilllilililliilililliiil!illlliliiiiiilliiiiiiimraniiai
najboljše kakovosti se dobi v sodčkih od 56 litrov naprej po primerno nizki ceni pri
ES. Rosner&CJ.
v LJubljani.
C. in kr. dvornf založniki
tovarna kemičnih barv, lakov in firnežev
Resljeva cesta 1
Marijin trg 1
priporočajo vse vrste oljnatih, suhih, emajlnih in iasadnih barv, pristnega kranjskega firneža, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, karbolineja, čopičev, steklarskega kleja in vseh drugih
v to stroko spadajočih predmetov.
Ceniki na razpolago.
ШШ
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ- in rentne, nezg. in jamstvena zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nszgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življetiskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj konccm
leta 11Л4............................K 173,490.838*—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232-66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za M0jjSI0 ХаЈШЗОаИЈЕ, nai se v lastno korist obrue do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12.
1439
Najcenejše
v a
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in pročastiti duhovščini
Josip Vidmar, tovarna dežnikov, Ljubljana,
Pred Škofijo 19. Prešernova nlica 4.
Popravila točno iri ceno.
ora^e
viilaševalBc glasovirjev In trgovec glasili I
Ljubljana, Wollova ulica št. 12.
Zaloga ter izposojevalnica glasovirjev, pianin in harmonijev. Ugodna za-mena in desetletno jamstvo. Špcc.elni zavod za vglaševanjc ter popravila vseh glasbil. Vglasevaiec v »Glasbeni malici« ter v vseh slovenskih zavodih.
svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lornlejsklmi lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rasi brade, in že po kratki dobi dajo lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti.
Lonček po 4, 6 in £0 kron.
Po pošti so pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice kamor jo naslavljati vsa naročila
1443
Ana Csillag, I, Kotiimarlc! 11.
Ustanovljeno v letu 1842.
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena «n stavbena pleskarja
B, Miklošičeva ceste
Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx~emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega laneoega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-
ljive (Kronstsinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne siikarfe.	1132
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake Ц Za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete Jj	slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
Telefon št. it
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana,
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima poleg mašnili vin tudi izvrstnega namiznega belega vina večjo zalogo po 135 kron hekto loco klet, in dober ф ^^	po 150 K. Kdor
"fi^S 113 "&Ч ff1 želi kupiti več-1 1М111У jo množino, naj
pride pokušati
v Vipavo. — Načelstvo.
Brez; zvišanja сзп ratil velike zaloge!
Britev, zelo lina kakovost, takoj vpo-rabna, K 3'-, 4'—, 5' 6'-. Brivski aparat v eleg. nikeln. e.uiiu s 4 rezerv, rezili K 6'— in K 8'80, v fini kaseti z zrcalom, čopičem itd. s ti la rezili K 7'50 in K 12■-. Najbolj. I. spoclal. Jamstv. rezila, tucat K 3-G0, I. solin, lasestrlžnlk z dvema premikali!, glavnikoma K 7*50 Pošilja se po povzetju. PoSiljatvc na vojno pošto proti vposlatvi zneska in K 1 — za poštnino. Specialna tvrdka za soliltSko je- t kleno blago	f
A. WEISBERG, Dunal II.	(,
Untero Donaustrasse 23/S, odd. IV. Katalogi in engrcsceniki za trgovce zastonj. Zastopniki se iščejo. Slovensko do-pisovanie.
K 1-20	K 120
Kompletna
preclfisl^ari ja
Šablona s 16 monogrami, primerna za namizne prte, serviete, žepne robce in vseh vrst perilo se dobiva pri
TOMI JRC5ER
Ljubljana Židovska ulica 5. Ljubljana K 1'20	K 1'20
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
Iztorno so Je obneslo za vojake v vojaki in •ploh za vsakega kot najboljie
bol obiažajoče mazanje
pri prehlajenju, renm&tizmu, gthtu, tnfiuencl, prsni, rratni in bolesti v hrbta
Dr. EUehter-Ja
Prodaja jih z navodilom po 2 K par:
Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. R. Hočevar, leUarua, Vrhnika; J. Koschir („Pri Orlu), Kamnik.
ima v zalogi sledeča krmila:
Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— In zmlete & K 87-— za 100 kg brez vreč.
Rapsove tropine v ploščah po 76 K brez vreč a, loo kg.
Olupke sladkorne pese v balah ln vrečah po 50 kg a. K 63-— za 100 kg brez vreč.
Sladkorno krvno kla|o po 51— K za 100 kg
z vrečama vred.
Felleđelcl! Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, јесшеп, domačo in nemško deteljo, grašico In semensko koruzo za zeleno krmo.
Kmetovalci! Preskrbite si od Gospodarske zveze kcinita, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superiosfat, mešana
gnojila, zlasti 14% žlindro, ki se dobi v papirnatih vrei-ah po 50 kg za K 10'— i 100 kg z vrečo vred Naročniki naj dostavljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K & 100 kg z vrečo vred.
Odslei prodala knjižico ,,Živinorejci In vojna" Katoliška Bukvama.
Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-ugodne;ših cenah koruzne storže, ajdove, prosene in druge pleve.
Poljedelske stroje, motorje, mlatiinlce itd.
naročajte le pri Gospodarski Zvezi.
-Ufflffi HI, oompos. Sidro-Pain-Expeller.
8teklentc» kron — 80, 140, 2 —. «
Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Richter-la lekarni „Pri zlatem 1етп\
Praga, 1., Elizabet na cesta &.	VJr
Dnevno raepoSilJnnJe.
zakonito zajamčene
Nadomestilo ca
гилаглпн.сг
stiskalnice za grozdje hi sadje
prvovrstni izdelek.
Ilšdr. stiskalnice za grozdje in sadje,
Neprekosne!
Mlini za grozdje in sadje. Naprave za kletarne.
tovarna poljedeljskili strojev
Dunajj II. TaSiorstr. 71.
Specialni oddelek za izdelavo stiskalnic za mošt in vino
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd,
Cenik št. 938 zastonj. D®fT Zastopniki se iščejo,
'Ч&^^сГ graver in izdelovatelj ^*®*3®^ kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Dvomi trg št. 1,
Ceniki franko. 553 Ceniki iranko.
eno
i njeno
(gumlfasti plašč! an zračne cevi)
v vsaki množini in najvišji ceni
F\. ^ Z. S({abern&
specljalna trgovina s kolesi in deli
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet)
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
W A a. ife-rf 1 l ,SS Ж I T i i. "iS*? ^ss^ ML**/ M M
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. V sredini mesta imam tudi več dobro se obrestujočih hiš. Več se izve na označenem mestu.
Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000'—. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
Izdaja konzorcij rSlovenca
Pisk: »Katoliške Tiskarne«
Odgovorni urednik: Jnfof Gostiučar. državni noslanec,