205. številka. Trst, v soboto 7. septembra 1901. Tečaj XXVI .SdlBoat fcaj» eakrmt 4aa. razun nedelj \m »mikov. ob 4. ari ivečer. Varojilia znaAt : ca celo leto ........ 34 kron u pol leta......... 12 ^ zm Četrt leta........ 4 „ ca *n mefiec...........3 kroni ,/očnino je plačevali naprej. Ha nar rof^e t>re* priložen«* naročnin« aDravm •• ->cira Po tobakamah » Trstu m prodajajo po-itaaeene Številke po 4 atotink '3 nvJ.f; 'Tfa Trsta pa po 8 su»tink (4 nvč.> Telefon Str. *70. Oflial računajo po vrstah v petitu. Za več* kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglaai it«i. ne računnjo po pogodbe Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Vsi dopifii naj se poSiljajo urednIAtva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglane sprejema npravnfStvo. Naročnino in oglas« je plačevali loco Trst. UrednifiiTu in tiskarna nt u uhajata v aliei Oarintia Stv. 12. I pr»TniStvo, In iprejemauje lnaeratoT v ulici Molia pic:oio Siv. 3, II. nadeli. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Načrti pa sanje Velitomce?. v. Ze zgoraj je postavil ali tak<5 si morati Nemčija pa Anglija pomagati, da ne zasede Rusija Sueškega vodotoka. Anglija bi utegnila Nemčiji odstopiti ostrov Kiprški (Cvpern), ker Anglija vendar ne more obdržati vsega. Za Nemčijo pa bi bil Kiper »neskončne vrednosti« in malodane poroštvo Egvpta za Anglijo nasproti Franciji ali Rusiji. Nemčija mora ubraniti, da bi Rusija »Ostzejsko« morje izpremenila v rusko notranje jezero, in da bi istočasno otvorila Nevo pa Vislo. Vso dolžino Visle mora dobiti Nemčija. Kakor na Donavi, mora Nemčija podvreči se manjšemu zlu, da odvrne veče zlo. No to ni še dovolj za Nemčijo. Ne Danskega, ne Skandinavije ne sme Rusija dobiti. Skandinavija mora biti sveta veliko-nemška zemlja nasproti Rusiji. Zato morajo Nemci obsojati, da se hoče Norveška ločiti od Švedskega; življenje Nemčije zahteva krepko Skandinavijo, da bo v potrebi pomagala kakor zaveznica Nemčiji«.1) Gledč na take velikonemške agresivne misli avtor obsoja Bismarcka, ki je propove-doval večno prijateljstvo z Rusijo in zagotovljal, da med Nemčijo pa Rusijo ni nikakih na-sprotstev. Ko je pisal Bvoje »spomine«, ni niti slutil, da se Nemčija utrdi v Kitaju, pa v Mali Aziji. Tu pa — pri vi Delffs — Nemci ostanejo po izreku: J v s u i s, j'v r e s t e. (Tu sem, tu ostanem). Odtod spravimo že sedaj Rusijo med dva ognja.-) Ali more misliti kdo —pripominja naš avtor — da bi mala kompaktna Mala Azija imela dovolj prostora za Nemčijo pa Rusijo ? Zal je našemu politiku, da ni Nemčija, po nasovetu genijalnega Moltke-ta, »uničila Rusije, dokler je bil še čas!« Leta 1871. ali vsaj I. 1881., po smrti Aleksandra II., daje bila prilika za to, da bi bila Nemčija razmerno lahko izvršila to; a pravi trenutek se je sramotno zamudil. No, pa tedanja Bismarckova napaka daje DeliFs-u vendar tolažbo, da jo Nemčija po- pravi tedaj, ko se Anglija pa Rusija zastran Indije, spopadeti na življenje in smrt.3) Potem da bo pravi tenutek, da Nemčija vdari po Rusiji. Med tem imajo Nemci dovolj časa, da se pripravijo za to. »Obdani so od 7 držav, katerih nobena noče Nemčiji zares dobro. Tako število sosedov pa treba po možnosti zmanjšati. Male države bodo le na dobičku, ako se uklonijo Nemčiji. Že Velikonemčija sama4) varuje Holandijo, Belgijo, Dansko, Švico pred — Rusijo. Zato pa naj bi te male sosedinje Velikonemčije odškodovale to poslednjo, kakor si bodi po dostojnosti. Tako misli Delffs. Velika država ima pravico do topografski bližnjih, legitimnih morskij pobrežij. Kaj je Danija ali Jutlandija druzega nego severni Šlezvig, in kaj je Nižezemsko druzega nego zapadna Frizija ? S kratka, take sosednje državice pohrusta Nemčija prej ali pozneje, iz lepa ali iz grda. Seveda pobere Nemčija tudi vse otoke, ki so v obližju in posesti teh državic. Politični pregled. V THSTU, dne 7. septembra 1901 Ferri v Trstu. (Zvršetek.) Preidemo k zaključnim opazkam. Je-li res potrebno, da se morajo slovenski delavci v Trstu ločiti od narodne stranke in skupljati se v posebno sooijalistično, nam sovražno stranko in naj si bi imela ta stranka tudi dobre in poštene namene?! Ne. Njih namen bi namen bi moral biti: boriti se proti izkoriščevalcem za lastno blagostanje! No, nima-li naša stranka tudi tega namena, se-li ona ne bori proti kapitalizmu in za moralno, intelektuelno in materijalno povzdigo našega naroda ? ! Ćemu samo našega naroda ?! Čemu samo našega in ne tudi druzega ? vpraševal bo zopet kdo zlobno. Naš odgovor je: drugi narodi imajo ne samo dovolj sredstev, da to sami opravijo brez naše pomoči, temveč imajo celo dovolj sredstev, da nas morejo poleg tega še zati rati! Vsak pameten človek in tudi če ni tako »učen« kakor nekateri »so-cijaliBtični« voditelji, bo umel, da bi bilo tako počenjanje potrata moči, kar pa je velik socijalistični greh. PODLISTEK. 6 Gospodje iz Trsta. Opisal Ivo Troftt. Jože Bezgovičar je začel, ne menč se nevarni prehod, z daljnogledom iskati open-ski obelisk in preštevati, koliko gostov za-jutrkuje danes poleg obeliska pred hotelom »obelisco«. Srečno so se skobacali mimo rdečih črk in preko najtežavnejega prehoda med skalovje nad cerkvico sv. Jeronima, ki jo je zares postavil takoj za robom, ker mu je bila pretežka. — Ehe, kaj, hal<5, prvi zajutreK, je velel dr. Kovc in položil svoje dolge kosti na kup posušene mrve kakor — kolce. — In drugi in tretji — je sekundiral Nande, ki je že resno otipaval po žepih svojega svršnika, da kaj vžitnega potegne na lepo božje jutro, dočim so drugi strastno srebali vodo, pomešano z vinom. Ker so se z eno samo kupico le počasi zvrstili, je Bezgovičar, *) Zopet se kaže tudi tu tisto načelo, katero v velikonemškem interesu zahteva močno Turčijo, Oger-sko in še druge -prijateljske" države Velikonemčije. Op. poroč. Ta misel prekinja gotovo tudi nemško diplomacijo, a tudi analogna misel, da bo hotela pograbiti Avsto-Og ersko od Zapada in maloazijatskega vzhoda ! Op. poroč. ki je bil med vsemi najpotrpežljivejši, naštel 13 večih in manjših barkovljanskih ribiških čolnov. — Poglej, poglej, mu je del Jaka, če je že med njimi mojega strica »Margherita* s križastim jadrom, pa mi pozdravi strica. Jože je sicer prekimal molčć, umel pa ni — ne vem — strica ali Jaka. Kar se je prikazala iz-pod skalovja zmršena glava starega Vipavca, ki je tu kosil travo in prenočeval. Za njim je prišla po-pravljaje si obleko, že po vsem videzu sodč, njegova hčerhka — brhko dekle v cvetoči dobi. Starca je prijetno diruila domača govorica tako visoko pod božjim nebom in tako rano zjutraj. Veselo je voščil: Dobro jutro gospodje ! Ste pej zgodnji ! — Seveda ; prej smo vstali nego Vi, kakor kaže — ga je vzel v klešče dr. Kovc. Hm, pej ne bo Vaša za danes : jaz sem prej. — Saj smo Vas videli, da ste sc ravnokar izdrli iz boba. 3) Kaj pa, če ostane Rusija toliko modra, da sploh ne bode hotela zasezati Indije? Op. poroč. *) Ta trditev velja pa toliko bolj za male slovanske večinoma vpolitiki nesamostalne narode. To naj uvažujejo razni slovanski separatisti, oziroma nasprotniki Rusije. Op. poroč. — Pej tudi, ko bi ležal še sedaj, sem prej vstal nego Vi gospodje, kali kor Vas je. Tako je. Gospodje iz Trsta so se spogledali in molčali. Hčerka je hitela kuriti za zajutrek in je skrivaj pogledovala junaške ljudi, ki so bili tukaj kakor domači. — Nobeden od Vas, saj Vas vidim, gospodje, ni še tako star, kakor jaz, zato tudi ni nobeden prej vstal! Pej z Bogom gospodje ! — Ti, ta je vredna ves tisti tropi novec, kar ga je se ostalo, je ukrenil Grm. — Ne, polovico ! — je branil Nande. — No, dva štrbunkeljna pa res. — Jože, dve šilci odmeri možu, da ne bo hud. — E, ne bo ne, pri moj trikrat da ne bo, je pomagal vodnik, kateremu se je škoda zdelo žganja, vendar je na tihem hvalil Kov-čevo previdnost: to je res pameten gospod, saj se mu pozna še ns naočnikih ; škoda, da včasih govori tako nespametno, da se mu Kdor je na viharnem morju v nevarnosti, da se potopi, se bo prokleto ~nalo brigal za to, da morda koga na kopnem trebuh boli. Smo-li mi ali nismo v taki nevarnosti, od naj-večega našega kapitalista do zadnjega prole-tarca ?! Kapitalist si reši svojo pozicijo in proletarcu se zboljša položaj, le ako se tesno združena borita proti gospodujočemu narodu ali ako — izdata svoj narod! Na ta drugi način dosežeta svoj smoter morda veliko ko-modnejše ; le nekoliko perfidnosti je treba — pa gre. Treba jim je postaviti se le na nekoliko »vzvišenejše» stališče in ne brigati se za to, če gre vsled takega postopanja ves ostali narod k vragu, če se ves moralno in materijalno ugonobi — le da se godi njima dobro ! To je vse, če hočete, prav in lepo; le to hibo ima, da ne soglaša z idejami — socijalizma. Braniti svoje pravice in svoje splošne koristi, ne da bi pregrešili proti kardinalnim točkam zdravega socijalizma, možno je našim delavcem jedino lev naši stranki! Ako se združujejo naši delavci v takih strankah, kakor je tukajšnja socijaliBtična stranka, oslabljajo le naš boj proti laški kapitalistični stranki, ter podpirajo na ta način zatiranje sibkejega in zatiranje naše narodnosti! Z jedno besedo: b i-jejo socijalizmu v obraz! Povejte nam vendar, vi vsegavedni moderni učenjaki, za kaj se borita naša stranka in naše glasilo? More-li kdo na božjem svetu dokazati, da se je naša stranka borila kedaj za kaj druzega, nego za ves Bvoj narod, torej tudi za niže sloje ? ! More-li kedo oporekati temu, da sestaja naš narod po ogromni večini iz revnejših, zatiranih slojev ? ! In ako se borimo za ta skupni narod, se mari ne borimo v prvi vrsti za tiste revnejše sloje, iz katerih je po večini sestavljen ? ! Kje smo torej mi v nasprotju s socijalno idejo ? ! Niti če pridejo še stokrat veči sofisti, nego so voditelji lažisocijalistične stranke, ne morejo nam dokazati, da nismo mi socijalistična stranka v pravem pomenu te besede, ker se borimo na vsej črti proti kapitalistični, izskoriščevalni laški oligarhiji. Kdor ne pripoznava tega, ne pozna naših specijelnih primorskih razmer, in ako ne pozna naših razmer, naj se nikakor ne sili voditeljem katere koli primorske stranke ! Včerajšnji »Rdeči prapor« se posebno ogreva za Ferrijevo govorniško umetnost, njegov urednik je šel menda poslušat Ferrija govornika in ne Ferri-ja — socijalista! Sploh čuti ta mož — urednik »R. P.« —vsebi mnogo več umetniških zmožnosti, nego pa za trezno razmotrivanje socijalnega problema! Za-to pa bi bil mnogo več kori- človek mora smejati. Tako je prav. Ne vsega ! Nekaj mora ostati še za Vas, ali bolje : za — nas ! — Pej zahvalim, gospodje a-a-a ! Ta je pa kakor olje ! se je zdahnil starec po obeh štrbunkeljnih. — Nisi božji, če ni, je mrmral vodnik in stopal za njimi. — Kaj pa dekle ? Oče, ali nič ne pije Vaša — hm punica ? — Ne pije ne! Pej zahvalim, sta se oglasila hkrati oče in hči. Grm je pa nagloma zgrabil Jožetu žganje in šilo iz rok ter urno stopil k deklici in jej natočil, dasi se je branila pa je opiavilše slabeje nego prejšnji večer, ko je skupil samo za uho. Danes je moral za svojo sitnost odnesti pravcato klofuto, potem je še le krev-ljal za drugimi. Kdor išče, najde! Po znakih «Slov. plan. društva* so se pomikali, okrepčani, proti vrhu. Vsakdo je v polnih požirkih vžival krasni razgled na jug in zahod, le dr. Kovc je trdovratno silil za rob v grmovje. (Pride se.) etil človeštvu, ako l>i bil ostal j»ri svojem — kopitu. Opravičuje se, da nima dovolj prostora. da bi |K»dal poročilo o Ferrijevih govorih. Verujemo, verujemo, da nima prostora za re*ne stvari ; kam hi pa j>otem spravljal svoje psovke?! Ferri je znal nad 4 ure neprenehoma govoriti, ne da bi bil izustil nijedne psovke. Ubogi Ferri, on pač nikdar več ne doseže v »socijalizmu» naših Kristanov in družbe, ki so prepričani, da se -< .cijalni problem M razpravlja z argumenti ampak s psovkami in da sov [»olemiki s svojim nasprotnikom najl»olji argumenti zo-|»et — psovke. Nam je Ferri ravno radi tega imponiral, ker ni rabil psovk; lažisocijalist' pa se ravno vsled tega nikakor ne morejo opreti zanj ! In prepričani smo, da bi ga naši s»*?ijalisti, ako bi hil hotel v Trstu poskusiti svoje delovanje, že davno — izključili ! Ferri je >i'*er omenjal, kako seje zlomila moč fevdalnega in duhovniškega gos[>odstva in je izražal roda ter ugled države ne najdeta posebnih braniteljev v naši avstrijski diplomaciji. Je pač stara pesem, ki ostaja večno nova. Atentat na predsednika Mac Kin-leya Sinoči se smo prinesli brzojavko, ki nam javlja, kako samozavestno je predsednik Zje-dinjenih držav severoameriških v panameri-kanski razstavi v Buttalo govoril o bodočnosti Amerike in o načrtih, kako je treba delovati za povzdigo gospodarskega osamo-svojenja ameriških držav. Danes došle nam brzojavke pa nam zo|>et pričajo, kako minljivo je na svetu vse: Mic Kinlev leži sedaj že na smrtni postelji in Bog ve, da-li je še med živimi ?! Skoro neposredno nekoliko ur j»otem se je zločinska roka hotela proslaviti s tem, da je skušala uničiti jedno vladarsko glavo. V panameriški razstavi v Buffalo, kamor je prišel, kakor smo že včeraj poročali, na otvoritev tudi Mac Kinlev, je včeraj nenadoma pristopil k istemu lepo oblečen nad tem svoje zadoščenje, a vse to brez psovk človek, ga prijel za roko in ustrelil vanj na fevdalce, duhovnike in vero kakor tako. dvakrat zaporedoma. Jedna kroglja se mu je Govoril je tudi o d o 1 ž n i ljubezni do zarila na d r u z i h narodnosti, ni pa o b 8 o- I Prvo so jal naeijonalne ideje same. Ferri obsoja narodni šovinizem, ne obsoja pa Iju-Ijezni do lastnega naroda , medtem ko menijo naši lažisocijalisti, da je negiranje vsake na«"*ijonalne aspiracije kardinalni znak socijalizma ! Dezelnozborske volitve v Galiciji. Velika zmaga |x»ljskega plemstva v kmečkih občinah v Galiciji odločila je tudi že sestavo t>odočega deželnega zl»ora, ker mandati v vele(H«estvu jej itak že izključno pripadajo in bo imela, tudi ako ne zmaga v mestih jeden nje kandidat — kar pa se gotovo ne zgodi — nad dvetretjinsko večino. Dosedaj ni si šati se o nikakih izgredih, kar bi pričalo, da so se volitve izvršile mirno in v redu! Iz tega pa seveda še ni smeti sklepati nikakor, da je izid volitev izraz ljudske volje. Nasprotno je na ta način dokazano, da levo stran prs, mu že izdrli. druga pa v trebuh. Kani se dozdevati smrtui. Predsednika so prenesli v bolniško barako v razstavi. Pozneje je prišel zopet k zavesti, Napadalca so ulovili, a do sedaj še niso mogli konstatirati njeg >ve identitete. Tržaške vesti. Osebna vest. Prevzvišeni vladika tržaški, msgr. Šterk, je dospel včeraj popoludne po južni železnici iz Rogatca v naše mesto. Njegovo stanje se se ni povsem zboljšalo. Socijalni demokrati in »Narodni doni«. Tržaški socijalni »demokratje« so si ustanovili z italijanskimi skupen dom. Similis simili gaudet — bi rekel Latinec. Na ta preznačilen korak slovenskih socijalnih demokratov naj bi odgovorili narodni delavci s tem, da nam pomagajo čim prej poljska vladna stranka na volilce izvršuje že oživotvoriti prekoristni »Narodni dom* v tako nasilje, da je postalo ljudstvo povsem apatično do vsega, kakor se to dogaja tudi med nemadjarskimi narodi na Ogerskem. Poljska vladna stranka ima vso moč v svojih rokah, vsa javna oblastva so zapose-dena po njenih privržencih in celo namestnik je jeden ujenih voditeljev. Ni čudo [>otem, da ljudski glas ne more priti do veljave, posebno če {»omislim/ , da se, izvzemši našo Istro, v nobeni drugi avstrijski deželi ne korigirajo volitve na tak način, kakor v Galiciji. Dunajska Židinja »N. F. Presse« bi hote1 a tudi iz teh volitev kovati zlato za svoj centralizem. Najprej je židovsko liberalna stranka ustvarila v Avstriji take razmere, da je skoraj popolnoma nemogoče pravo parlamentarno življenje na podlagi politične in narodne ji dna kopra vnosti, potem pa nam glavno glasilo iste stranke prihaja z morali- Trstu. Radi in z veseljem priznavamo sicer, da so bili delavci prvi, ki so pristopili društvu »Narodni dom« in da so dosedaj razmerno največ žrtvovali zanj, a vedno jih je še mnogo mnogo, ki se ne zavedajo, da bo nam pomagano vsem, ako bomo imeli enkrat gotovo svojo trdnjavo v Trstu. Opozarjamo, da je urad »Narodnega doma« in polit, društva »Edinost« v prostorih »Delavskega podpornega društva«, ulica Molino piccolo 1, L odprt od 5—7. ure zvečer ob delavnikih, a v nedeljo od 8 —10. ure dopoludne. In — humaniteta i l Iz ulice Solitario smo prejeli: Bilo je včeraj, dne 6. septembra ob 6. uri zjutraj .... Ne, popred Vam moramo povedati, da je od nekdaj, kar pomnimo, v navadi, da na oglu ulic Solitario in Maurizio — kakor se godi tudi na mnogih ziranjeni in z zgražanjem nad takimi odno- drugih oglih mesta — naše okoličanke, Kra- ševke ali Brežanke prodajejo zjutraj svoje pridelke. To je gotovo udobnost zanje, ali tucli — za nas !! In morda za nas še bolj ! Naše žene bi jih ne mogle pogrešati, saj jih vsako jutro kar nestrpno pričakujejo! Da ni teh ^aji, piše iz teh odnošajev najlepše spričevalo onim, ki so jih v resnici zakrivili ter reklamira iz teh od noša je v za svrrjo stranko, to Btaro ne|H>l>oljšljivo gresnico, pravo do gospodarstva. Kadi greha naj bi se grešniku dajala — nagrada. Katoliški shod vOlomncu. V Olo- mucu se bo vršil velik katoliški shod. Ker pa nemški obč. zastop ni hotel dovoliti koridorja v semenišču, se je obrnil načelnik odbora za ! ta shod s pritožbo na namestništvo. Vsled te pritožbe je prišla na lice mesta uradna ko- I smiliti tudi trdemu kamenu v nemem zidu! Iz njenega jadikovanja je bilo tudi posneti, da je nedolgo temu porodila!! Vila je roki: kaj ponesem danes svojim otročičem ?! A nadzornik je govoril žnjo osorno in jo neprestano tikal. To vse je pripovedovala žena sama. Je li se predpisi tako glase ? ! Inspektor je slednjič izročil ženo jed-nemu stražniku, da jo odvede k tržnemu komisarju na lesni trg! In naročal je posebno, da se mu je žena zoper-stavljala, da se je vrgla na tla in da bližnji stanovalci tožijo, da so jim te kmetice v nadlego. To poslednje odločno ni res; Če pa bi bilo res, da se mu je žena zoperstavljala, potem se moramo le čuditi, kako jo je izročil tržnemu komisarju, ker — da-si nismo juristi-penalisti — sodimo, da zoperstavljanje policijskim organom involvira dejanje, radi katerega treba odgovarjati ali na policijski oblasti sami, ali na sodišču — nikdar pa ne pred tržnim komisarjem. Odveli so torej ženo k tržnemu komisarju, ki jej je vrhu vsega, kar se jej je zgodilo, naložil — še kronico globe. Čitatelji, sodite! Mi ne le da nismo nasprotni javnim organom, ampak pri poznavamo ! izrecno pofebo njihovo. Menimo pa, da javni redar tudi tedaj, ko mora vršiti svojo težko, i resno in često jako neprijetno nalogo, ne ; sme popolnoma pozabljati na to, kar z ihteva ! človeški čut — humaniteta ! (Dotična žena bi nam ustregla, ako bi prišla v naše uredništvo, da izvemo natančnejših podatkov in njeno identiteto. Op. ured.) Vsaki dan kaj novega. Z Opčin nam pišejo: Vprašanje varstva na polju postaja vedno bolj pereče, ker so delavci na železnici — sestavljeni iz raznih krajev — postali prava nevarnost za naše pridelke. Te dni je [HJsestnik Janez Škrlavaj-Starešinov zalotil štiri take poštenjake, ko so mu kradli na polju. Mari mislite, da je njegov prihod kaj imponiral tatovom ? Kaj še ! R o g a 1 i so se gospodarju. Na to je omenjeni posestnik — pošten mož, še nikdar kaznovan, — zaprosil gospoda namestništvenega poverjenika za okolico, dra. Fabrizzija, za orožni-ški list. In da-si je mož nekaznovan, poštenjak, -in ni torej ničesar, ki bi govorilo za odklonitev take prošnje, je odgovoril gospod komisar, da za poljsko varstvo principijelno — ne dovoljuje orožnega lista. Naga in suha resnica je torej taka-le: čuvajev nam nočejo dati, orožja nam ne dovoljujejo in gospoda tatovi se lahko veseli. Nadaljnega komentarja ne treba ! Pred 78 leti! v rokah imamo mal kažipot tržaškega mesta od leta 1823. V tem kažipotu, v katerem ni niti tretjina današnjih ulic, nahajamo devet ulic s sledečimi imeni : Brainech, Britz, Covag, Gruzolich, Jazbizza, Jeppa, Materizza, Majoliche in Tigor !! Dalje : Montuzza in Portizza ! (Po naše: Brajnek, Bric, Kovač, Gruzolic, Jazbica, Jepa, Materica, Majolike in Tigor!) Danes obstoji pod ; J ta gornjim pravopisom le-še Tigor — druge so I>e ° ^ ' j že vse oropali z nadejo, da utajč pravo lice nekdanjega prvotnega Trsta!! Med zagatami prijazni Lonjer, kjer povodom tamošnje veselice domačega društva telovadci nastopijo tudi s telovadbo na orodju. Ponavljali bodo vaje iz Devina, ki so se izvajale na tekmovalni telovadbi na letošnjem IV. vsesokol-skem sestanku v Pragi. Dobro je še mnogim v spominu, kako dobro ao v prejšnjih letih izleti »Sokola« v tržaško okolico delovali v narodnem pogledu. Nadejamo se, da bo naše občinstvo prihodnjo nedeljo dne 15. t. m. mnogoštevilno spremljalo naše »Sokole« v narodni Lonjer ! Vpisovanje ndeneev na deški štiri-razrednici družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu. Kakor je bilo že javljeno, bo šolsko vodstvo vsprejemalo učence dne 14. t. m. od 8. do 10. zjutraj. Učenci, ki vstopijo v prvo na naš zavod, morajo priti z roditelji in prinesti seboj krstni list, spričevali o cepljenju koz in da so zdravi na očeh. Ker so šolski prostori omejeni, naj se stariši požurijo, da ne pridejo prepozno. Šolsko vodstvo. Ciganke. Čudno je, da se še vedno nahajajo ljudje in celo gospoda — seveda večinoma le ženskega spola —, ki slepo verjamejo ciganskim prerokovanjem. Predvčerajšnjim popoludne prišli ste v stanovanje Marije iS. na borznem trgu štv. 5 ciganki, 27-letna Albina in 23-letna Ana Kuriš, ter se ponudili gospej, da jej boste prorokovali bodočnost. Gospa se je dala pregovoriti in ciganki ste jo znali s svojim lažnjivim prorokovanjem, podprtim z raznimi coprnijatni, ki sta jih ciganki uganjali z mrliškimi kostmi, kockami, nahasanim mrtvim čukom in drugimi pripomočki, tako prestrašiti — češ, da jo dolete vsakovrstne nesreče, — da jima je gospa dala denarja in nekaj zlatenine, v skupni vrednosti nad 20 kron, in s prošnjo, naj jej skušati s copernijo odvrniti te nesreče. Ko ste ciganki opravili svoj posel, ste odšli, a se včeraj zjutraj zopet povrnili, misleči, da boste imeli zopet tako izvrstno trgatev. Slučajno pa je bil doma poleg gospe tudi njen soprog, ki je dal sleparski ciganki aretirati. Drobne vesti. Ogenj. Sinoči je gorela neka hiša v ulici Solitario št. 20. Došli gasilci so z velikim trudom pogasili ogenj. Hiša je bila zavarovana. Tatvini. Ivanka de Job, stanujoča v ulico Sv. Marco št. 17, ovadila je včeraj na policijo, da so jej včeraj zjutraj neznani uzmo-viči ukradli uekoliko perila, vrednega vsega skupaj 4 K. Arcangelo Danielis, stanujoči v ulici Ca-serma št. 11 je prijavil na inspektoratu, da so mu ukradli srebrno uro z verižico iz metala, vredna skupno 14 K. Strašna nesreča. Včeraj popoludne se je v Lloydovem arzenalu dogodila grozna nesreča. Na novem parniku »Tirolo«, ki je v delu je 46detni delavec Nikolaj Laka ni 6, stanujoči v ulici Malcanton št. 12, padel 15 m globočine, in je ostal mrtev na mestu. Poklicana komisija je izpraševala delavce in vzela vse na zapisnik. Mrtveca so prenesli v ka- prodajalk, morale bi naše žene na oddaljene (zaprte ulice) sti v kažipotu še: Oldraga in trge po vse in za viso ceno, kar nam ome- ■ Gruzolic, ksterih danes ni več — med živimi, njene prodajalke prinašajo takorekoč pod nos Med 1619 tadanjimi hišnimi lastniki nahajamo in za nižo ceno! Naj le pride, kdor hoče, poizvedovat med nas in gotovo bo čul po-vsodi, da so nam večkrat omenjene prodajalke v pravo dobroto in da je neprijatelj misija, ki je konstatirala, da je na koridorju ljudstva oni, ki jih proganja in šikanira. prostora za 2000 oseb in je bilo na to ex commissione dano dovoljenje za priredbo shoda. Zavod SV. Jeronima. Danes ni posebnih vesti, ker je stvar pendentna na sodišču. Pač pa je razprava po listih nepre-tržno živahna. Da so vsi laški listi, izvzemši vetikanska glasila, na strani brigantov, se umeje ob sebi. A tudi naše dunajsko liberalno časopisje, v kolikor je moremo zasledovati, je vse na strani rimskih psevdodal-matincev. Seveda, njihovo sovražtvo do Slovanov je toliko, da se ne morejo postaviti na njegovo stran, tudi če s tem ubijajo ugled lastne domovine, nje suverenitet« in najjasneje pravo. Ker pa je javna tajna, da so krogi, v katerih ima naš minister za vnanje stvari, grof Goluchowski, svoje zaupni ke, v tesnih zvezah z vsemi večimi dunajskimi liberalnimi listi, nas obhaja slutnja, da ti listi izražajo mnenje, ki vlada v Krogu zaupnikov grofa Goluckowskega. Slutnja nam pravi torej, da v tej resni aferi sveto in kruto užaljeno pravo jednega celega lojalnega na- Toliko, da bo uekoliko uvoda! Bilo je torej včeraj, dne 6. t. m., zjutraj ob 6. uri, ko je dosel na ogel rečenih ulic policijski inspektor iz ulice Androna tlel Moro. Med kmeticami je bila tudi neka žena, ki je prodajala mleko. Nadzornik je baje opominjal to ženo, naj se odstrani. A revica, došla morda uro, dve ali tri ure daleč, bi bila rada — to je menda vendar lahko umeti — prodala. kar je prinesla seboj, ker so siromašni otročiči — kakor je povedala pozneje — doma lačni čakali, da jim prinese — kruha! Kdor ne more umeti ali uvaže vati tega momenta, ta gotovo se ni iskal po leksikonu razlaganja o pojmu — liuma-nitete! Torej žena ni kar zbezljala. To je bilo policijskemu nadzorniku v povod, da jej je razmetal vrče z mlekom in jo potisnil na tla. Potem jo je, s pomočjo jednega redarja, tiral 3a policijsko postajo. To eskorto je spremlj lo mnogo oseb, ki so ogorčeno vskli-kale marsikaj, kar ni glasilo bas pohvalno za postopanje gospoda nadzornika. Na postaji je žena tako britko jokala, da se je morala Nagla smrt. Včeraj je umrl nagle smrti 40 letni mehanik .Jakob Mulič iz Kja-dina. Došlemu zdravniku ni preostajalo dru-zega, nego da je konstatiral nas to p i vso smrt. Dražbe premičnin. V poned., dne 9. septem. ob 10. uri prodpoludne se bodo vsled naredlie tu k. c. kr. okrajnega sodišča za ci- 311 popolnoma slovanskih priimkov in skoro drugih toliko je bilo solastnikov ! Mestna občina je imela v onem času 52 svoj'h hiš. Kjoza ali Chiozza, ki je prišel iz Italije kakor vilne stvari vršile sledeče draži,e premičnin : Greta 292, hišna oprava; Bazovca 131, ulica Molino a 78 leti tedaj v ulični pometač, je imel pred že 26 hiš! Največ hiš je pa bilo že židovskih rokah ! Židje so ostali Židje, kakor so bili ! Zal, da je izginilo vse ono, ki je bilo še naše pred 78 leti! Vse, sem rekel, toda to ne odgovarja resnici, kajti imena nekdanjih Slovencev so ostala, dasi popačena ! To nam bodi šola, kako se ne sme delati, ako nočemo, da izgine tudi to, kar imamo danes ! »Rdeči Prapor« nam na vse naše stvarne članke o socijalizmu odgovarja (kakor ni bilo drugače pričakovati) b kopo naj-sočnejih psovk. V kolikor nam bo dovoljevala dostojnost, se hočemo v prihodnjih številkah nekoliko pobaviti a tem farroznim lističem. Seveda bolj od gori doli, ker v blato nočemo niti za — umazanim prapor-jem. Torej prihodnji teden. To bo — zabave ! Na prijazno povabilo naših narodnjakov iz Lonje'ja, da bi »Tržaški Sokol« zletel enkrat tudi k njim, je — kakor čujemo — to društvo sklenilo odzvati se temu častnemu pozivu ter napravi dne 14. t. m. mal izlet v krava; ulica Solitario 3 vento 1, oprema v zalogi, tehtnica, železna blagajna; ulica Caserma 14, hišna oprava. Vremenski vesmlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 16.7, ob 2. uri popoludn* 25.— C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 755.4. — Danes plima ob 7.05 predp. in ob 5.40 pop.; oseka ob 11.54 predpoludne in ob —.— popoludne. Vabilo na posvetovanje. Podpisani vabi vse častite ude »Delalskega konsumnega društva« pr; sv. Jakobu na posvetovanje, katero bo v soboto, dne 14. t. m. ob 8. uji zvečer v prostorih istega društva v ulici Concordia št. 1 A. M i h a H r v a t i n. Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija na Greti se je nabralo v pušici »Konsumnega društva« v Rojanu 11 kron 24 st. »Trgovsko izobraževalno društvo* v Trstu. »Plesni odsek« tega društva vabi vse člene, znance, gospice in prijatelje plesa na otvorjenja plesnih vaj te sezone, ki se prično jutri v nedeljo dne 8. septembra. Vaje bodo rajale od 41 ; do t*1/; ure zv^čer in se bodo vršile vsako nedeljo v prostorih velike dvorane »Slovanske čitalnice«, ulica S. Francesco štv. 2, I. nads. Vstopnina za neČlene 40 nvČ., gospice proste. Zavod sv. Nikolaja priredi dne 15. t. m. na vrt« Ciril-Metodijeve šole svojo vrtno veselico. Vsa tukajšnja društva imela so svoje veselice, le zavod sv. Nikolaja se je od dne do dne umikal ter dajal prednost in prepuščal prostor drugim društvom. Sedaj pa, ob zaključku letne sezone, oglasiti se mora tudi naš zavod, tla bo vedelo si. občinstvo, da tudi on še živi. Opozarjamo na to ve«elif*o vsa društva, s prošnjo, naj u valujejo, da zavod sv. .Xiko- gospe Josipine udove Iskra v Jelša nah. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in pre-gledovalcev računov ter razprava o sklepnem in proračunu. 4. Volitev pregledovalcev zadružnih računov, o. Splošna naznanila in predlogi. 6. Srečkanje na dobitke različnega orodja in »emena. Srečkanja »e more udeležiti le oni, kdor je vplačal letne doneske osebno ali po odposlancu. Tik preti zborovanjem se ne bodo v^prejemali novi udje. Materija, dne 5. septembra 1901. Odbor. X Bralno društvo v Vel. Zabijah bo imelo svoj občni zbor jutri ob 3. uri popoludne z nastopnim dnevnim redom: 1.) Poročilo tajnikovo. 2. Poročilo laja je med jx»menljivejimi in velevažnimi društvi v Trstu, ker skrbi za moralno stanje | blagajnikovo. 4. Razni predlogi, naših od nikogar upoštevanih in branjenih slovenskih služkinj. Za zabavo se bo skrbelo ; tu bo godba, ]>etje, deklamacija in naša narodna pošta. Vsi torej drugo nedeljo na vrt Ciril-Metodijeve šole pri sv. Jakobu ! Povodom veselice »Slovanskega pevskega društva« dne 1. sept. darovali so sledeča p. n. eosjK>da : Delkot 1 K 50 st., dr. Ćikovič 1 st., Krže 1 K 5S0 st., Luksic <0 st., N. N. 60 st., N. N. *»0 st., N. N. 60 st., Hrovatin 5<» st., Turk 50 st., Pegan 50 *mrti- ^okojmk je bil odličen slovenski pi-st., Barkovljanski ribič 50 st., Perušek 50 satelJ* zve8t rodoljub in blaga duša. Mir st., Pretner 50 st., N. N. 50 st., N. N. 50 duši njegovi! st. Rože 50 st., Kalan 50 st., Vraljec 50 st.. Književnost in umetnost. »Slovenka«. 1'sebina 8. številke je Bledeča : Žensko vprašanje v istrskem deželnem zboru. Ivanka. Trst. — Žensie v Rusiji. Božidar Tvorcev. Kaluga. — Važna iz-izjava o ženski izomiki. Uredništvo. — Pravica do življenja. Zofka Kveder. Praga. — Nocturno. Demeter. Celje. — O detomorih. Nada. Trst. —Je-ii Karol Veliki — svetnik? Leda. Trst. — Kresni spomin. Zoraua. — Politična in javna prava žen. Dr. M. S. Po-ličevič. — Pesem. Demeter. Celje. — Nove knjige. — Beležke. Gospodarstvo. X Prvi vipavski kmetijski shod, združen s sadno in z grozdno razstavo priredč podpisana društva dne 15. septembra 1901. Vesti iz Kranjske- * »Slovenski list« pred porotniki. Piedvčerajnjim se je vršila pred porotniki v Ljubljani razprava proti odgovornemu uredniku »Slovenskega lista«. Tožnik je bil dr. Tavčar. Urednik je bil spoznan K 50 krivim in ga je sodišče obsodilo v tri tedne zapora in v povrnitev pravdnih stroškov. * Odprt g j o b. Trebanjski rojak, g. dr. Ignacij Klemenčič, redni profesor fizike na vseučilišču v Inomostu, je umrl nagle nejemu preiskavanju. Predsednik je dobro prestal operacijo, toda o vspehu ni možno š« nič gotovega reči. Vendar pa njegovo stanje dopušča nado, da ozdravi. BUFFALO 6. ob 10. uri 40 min. (B.) Ob tej uri izdani buletin pravi, da se ranjenec ugodno okreplja. Temperatura 100.4, žila 124, sopenje 24. Vojiia v južni Afriki. LONDON 7. (B) »Times« javlja iz Pretorije včerajšnjega dne, da so v Johan-nesburgu zaprli več oseb, kar je v zvezi z aretovanjem dra. Krause v Londonu. Francozko-turški spor. CARIGRAD 7. (B) Pravni prisednik turške vlade Hakki Bev je šel danes na francozko poslaništvo, da bi govoril s posla -niškim svetovalcem Bapstom, ki pa ni bil navzoč. Hakki Bev je pustil na poslaništvu v Kosov-1 daljšo pismeno prijavo, ki f-icer ne obsega nikake ponudbe, ki pa vendar razlaga po- * Redkost. »Slovenskemu Narodu« pišejo: V vasi Jablanica pri Ilirski Bistrici porodila je žena Krnela mrtvega otroka, ka-, teri je imel 2 glavi, 4 roke in 3 noge, otrok je drugače normalno razvit in ima lepe črne laske. Uredništvo pa pristavlja previdno: Za resničnost tega poročila ne prevzamemo jam- sicer jako za- Zitko 50 st., Skedelj 50 8t., Pahor 50 st., Prelog 50 st., N. N. 50 st., N. N. 40 stot., Bone 40 st., Geržina 40 st., N. N. 40 st., BlažiČ 40 st., N. N. 40 st., N. N. 40 st., N. N. 30 st., N. N. 20 st., N. N. 20 st., N. N. 2O st., Prelc Stef. 20 st., Blažič Josip X) st., N. N. 20 st., N. N. 20 st., N. N. 20 stva> dasi Je naš dopisnik st., Ramor 10 st., E. P. 10 st., Merkuža nesljiv. 10 stot. - Najsrčneja jim zahvala od Od bora »Slov. pevskega društva«. Ciril-Metodljev dar gg. Josip Mrevlja, veleposestnik v Dorenl»ergu 5 K, Andrej Cink. župeupravitelj v Pomjauu 2 K., Ražem Hr. nabral ob zvršetku rudarske veselice v Bazovici 2 K 66 st. Skupaj ... 9 K 66 st. zadnjič izkazanih 656 .. 69 „ Vse skupaj . 666 K 35 st. N. B. Kdor se še misli oglasiti s Ciril-Metodijevim darom, naj to stori čirapreje, da nam l»o možno v teku t. m. zaključiti račun Ciril-Metodijevega daru. Vesti iz Štajerske. — Pred porotniki v Mariboru se bo moral dne 12. septembra braniti prefekt Anton Korošec, ker ga je bivši odgovorni ured- prične v nedeljo dne 15. septembra ob 10. nik »Slovenskega Gospodarja«, — tudi mno- uri zjutraj. Razstava se odtvori po shodu in gokateremu tržaškemu Slovencu dragi pri- bo odprta tri dni. 1 j a h pri Rihenbergu. Na shodu se bodo razpravljala najbolj trebo, da turška vlada pregleda račune obeh pereča vprašanja gledd našega sedpnjega go- upnikov. Turška da skuša še vedno, da bi se spodarstva, vzlasti ona, ki se tičejo najvaž- direktno sporazumela z upnikoma, uejših naših strok, namreč vinarstva in sadjarstva. Določi se, v kateri sraeri naj vipavski kmetovalci delujejo v bodoče, da dobijo kolikor-mogoče bogatih, dragocenih a jedno-vnstnih pridelkov, in kako naj se organizujejo, da bodo te pridelke gotovo in drago prodali. Razstava bo kazala svetu, kaj pridelujemo v naši deželi, a pokaže tudi, kaj bi lahko pridelovali. V dosego tega namena, —~~~~————-———^^ :;*fj: ::je „Gospodarsko mM' m Kontoveln sestavljena iz nepristranskih veščakov določila bo razstavJjalcem denarne in druge uigrade od 50 do 10 kron. Kdor hoče razstaviti, oglasi naj se pri prvo podpisanem društvu do 12. septembra. Na razstavi se bodo razkazovala tudi različna opravila, ki so našim gospodarjem bodi neznana ali pa jih slabo opravljajo, kakor n. pr. : kako se ima pravilno napravljati belo in kako črno vino, kako je ravnati s kletarsko posodo, kako Be sadje zapakuje, suši in shranjuje, kako se napravlja sadni mošt itd. itd. Shod, katerega se lahko vsakdo udeleži, Tržaški Sokol vabi na plesne vaje, katere bo prirejal začenši z nedeljo, dne 8. septembra t. 1. v društveni telovadnici (ulica Coroneo štev. 15.) Začetek ob 5. uri popoludne: zdar ! Odbor. sprejme krčmarja nastop 28. oktobra t. I. jatelj — Janša Avgust izdal, da je bil avktor nekega inkriminiranega članka. Isti more biti poročen in njegova žena dobra kuharica, glasbe zmožni imajo prednost/ Natančnejše pove upravništvo tega lista. Svoj k svojim! Zaloga obuvala v ulici Riborgo štev. 2. Pozor okoličani in tukajšnji Slovenci ! V mojej zalogi vdobite na izbor najcenejše in okusno izdelano obuvalo. Sprejemam tudi naročbe po meri. Vipavski kmetovalci: Vsi stanovi čio- Za mnogobrojne naročbe se toplo priveske družbe se gibajo in napredujejo. Ali Vstopnina znaša 20 stotink. Blagaj ništvo. Vesti iz ostale Primorske. X Nevarno je obolel v Gorici g. dr. Josip Pavlica. X T r e b u h si je prerezal v strahu pred ječo 75-letni Martin Sorli iz Podmelca. Imel je iti v ječo, pa je šel raje v smrt. )>< Društvo »Sokol« za V o I o -sko-Opatijo je ustanovljeno. Samo z Voloskega se je priglasilo 25 izvršujočih členov, Iz dna srca kličemo novemu bratskemu društvu : Na zdar ! X Številke govore! Na šoli družbe sv. Cirila in Metodija v Opatiji in Voloskem se je upisalo 155 otrok. In to brez vsake agitacije. V obe laški šoli pa 64 otrok. Mimo tega se je na šoli Rajčica v Opatiji vpisalo 52 naših otrok. Skupno torej 207. Imamo torej razmerje 2U7 : Te številke govore o krivičnosti istih, ki za italijanske otroke snujejo šole, skrb za veliko število otrok iz večine prebivalstva pa prepuščajo družbi sv. Cirila in M todija. X 1 * Doline nam pišejo : Glede na notico, priobčeno v »Edinosti« št. 202 o i 4. septembra liHil pod zaglavjem »Ponižno vprašanje«, moram pojasniti g. »Metli«, da, če v označeni notici navedena trditev velja o vseh drugih županstvih, o dolinskem ne velja, ker ol>činski urad v I).dini na vse strani dopisuje le slovenski, rabi izključno slovenske tiskanice in izdaje vedno le samo slovenske domovnice, tiskane v ti -ekarni »Edinosti«. Toliko v razjašnenje. — gld. 10. Razpošilja na povzetje odpravna tvrdka, S. W. Ldffler, Krakovo. Poštno prodalo 18. Kar ne ugaja denar nazaj. BUFFALO 6. (B.) Po atentatu je sku- & se je posrečilo, da so ga spravili iz razstave v zapore. BUFFALO 6. (B). Napadalec se ime- ^ , . ,.,.,.»> nuje Friderik Nieman. Tu je bival nekoliko nežnih rok. Celo mu je veliko jn široko, ! , „ . .... . . . 1 tednov, irnznaje se anarhista in je poljskega tor vsa glava, ki ni v razmerju z njegovim .... n , ... „., , pokoljenja. Frva kroglja je prouzročila le Aleksander Levi Miiizii & & Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. t r s t veka utis, kakor da bi bil bolan. Celo in nos mu izgledata kakor da se mu potita. Ullar pravi, da je princ Cun kakor nesrečna opica, ki se »laje nositi sem in tja po svetu. Žensko gibanje v Japonski. Iz Japonske prihajajo zanimive vesti o ženskem gibanju. Nedavno so v Tokinu odprli vseučilišče za ženske, ki ima mnogo slušateljic, a japonske bogatašice je podpirajo s podporami, zakladi itd. V mestu Nagam se je ustanovilo društvo žensk, ki so se obvezale, da stopijo v zakon le z moralnim in neomadeževanim možem, a v Tokinu se je zopet zasnoval poseben odbor, ki naj izvede reformo nepraktične nošnje, ki jo imajo Japonke. Je lahko rano v mesu, druga pa je obtičala bržkone v želodcu. Stanje ranjenega je raz-merno ugodno. Napadalec je v 28. letu svoje dobe. BUFFALO 6. (B). Malo pred 7. uro so izreki' zdravniki, da sti rani sicer zelo resni, da pa niste radi tega absolutno smrtni. Krogle v spodnjem delu telesa našli, vendar so rano zašili. Nieman je ustrelil skozi žepno ruto, v katero je skril orožje. Redarji in druge osebe so le s težavo ukrotili morilca. Obraz mu je bil razpraskan in krvav. BUFFALO 6. Ob 8. uri 15. min. zvečer. (B). Zdravniki so izdali poročilo, iz katerega izhaja, da je spodnje telo prestreljeno. Krogla je udrla v želodec ter ga predrla. Želodec so Bkrbno zašili se svilo. Nadaljne poti krogle niso mogli pogoditi vzlic najskrb- TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa, i Piazza Rosario št. 2 vogal I (šolsko poslopje) | Via Limitanea in Via Riborgo št. 21 , -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- j vršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. j Gene brez konkurence. ( IL0STE07AMJ CENIK ZASTOJiJ IH FRAMKO \ Predmeti postavio se na parobrod j ali železnico franko. £ elikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne U U U cene. M M M VILJEM DALLA T0RHE v Trstu, trg Giovanni 5. t Palača Diana.) ■ Koje pohiitvo donese srečo. ■ Trsov ina z izeotovljeiiimi oblekami. Qo|oriril PoDte della Fabbrm it. 2, vogal oaiarmi. U1 Torrente. Podružnica Piazza Pozzc del Mare >tev. 1, druga podružnica _Alla citta d i Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Pnste nuove 3 (Brunerjeva hisai. Zalogi izgotovljenih oblek za moške in dečke in *irer: obleke za moške od gl tf.50 do 24. za dečke od gl. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8, suknene hlače od gld i m do 4. volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. i> do 16 Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 do od platna ali satena v raznih barvah od gld 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od mole-kina lalodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Konniuu od gld. 1.30 do 2. ljetna po»»ebnoHt: črtane močne sraj.e za delavce gld. 1.20. Velika zaloga nnovij za moške no meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovija t največjo točnontjo v slučaju potrebe v 24 urah. Pozor stariši! Snažno zakrpani čevlji prihranijo nove, kar popravlja prav točno in po nižki ceni vratar hiše 6t_ 3. na trjju S. Giovanni, tik lekarna Leitenburg. Nova čevljarnica Pran Benčiča v Trstu, ulica Giulia št, 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, žeimke in otroke. Blago kakor: podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročito po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvali. 'Laloira vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak Vetturini ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh sogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe. ogledala, žime \ za patno, razne tapecarije itd. L>aje tudi na obrok. Grand Hotel-Restaurant Obelisk OPĆINA == Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. zz= Vallkanakl vrt in veranda. — Krasen razgled WV Izvrstna kuhinja [j Plzensko in Kulmbaško pivo. dobro perskrbljena vsaki čas. || Specijaliteta: Kraški teran. KEGLJIŠČE. — LAWN-TENNIS. — KROGUIŠĆE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE. --I Telefon štr. 657. \ -- OD nedeljah to prazniti* t lepem vremenu vozne zveze od restavracije „Central Pilsen" na Općino. Vaj smerne j Ae cene. "VB Točno postrežbo vodita lastnlka-ravnatelja osebno. Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BERRETTINI „JCota restavracija Centrale pilsen", (Irst Via Torrente 10) z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji. O O Kegljišče. -O "O Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba. Y\ccoli */ 1 .vv BI ig. gosp. Gabrijel Piccoli dvorni založnik Nj- Svetosti papeža l^eona XIII v Ljubljani. Podpisani si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je doposlana mi tinktura za želodec rabila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih. GRADEC, dne 2. februvarja 18f»7. Bolnišnica usmiljenih bratov Provincijal : F. Emanuel Leitner. višji zdravnik. Blag. gosp. Gabrijel Piccoli Ljubljana. Že mnogo časa svetujem vsem onim, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v črevesih, da uporabljajo Ya>o izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal a prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem Momjan na- vadne }>o 41/g "/o in vloge na Con to - eorrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih j zavodov brez iz£iil>e obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo aH zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevan j t koče m računu jk> dojfovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež jm» 3UO kron jh» 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.3t>6. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od '6—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih cd 9—12. dopoludne. VeliKa zalota imn Map. Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Pri poroča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo. Cene stalne brez posajanja. Ha IVAN SCH1NDLER Dunaj, m. Erdbergstraaae štev. 12. razpošilja eratis In franko kataloge v slo-vensko-italijanskem jeziku zveckakor 40« slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drugod. Za reelno postrežbo se garantira. Ugodni plačilni pogoji.^ Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDIER ce8. kralj, privilegiran lastnik Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12. Tržaška posojilnica in hranilnica iezisrroTana lađrnza z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po o1*"/«. lia nienjico po B°/0 na zastave po 51,0/,,. Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in oč 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—t popoludne. Postno branilnični račun 816.004. Podpisana priporoča svojo novo u s t a n o v 1 j en o postavno koncesijo 11 i-.11 no posredovalnico za službe. Posredovalnica se nahaja na Lip-skem trgu (Piazza Lipsia) št. 4 in prevzema posredovanja na službe vseh vrst. Priporoča se udana Josipina Jančič. Razsežno jamstvo Lud o vik Borovnik tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk. Boro vi je (Ferlach) Koroško priporoča svoje najboljše in zanesljive puške vseh zistemo ln kalibrov. Znamenite in ojstrostrelue puške za ftibre, risanice, lovske kratke pučke in dvo-cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala, najsolidnejše puškansko ročno delo ter dobro preskušano. Komade,, ići ne ugajajo, sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri n a j s o 1 i d n e j Š e m delu. o o o o o o zmerne cene. ° ° ° ° ° ° Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brez-plačno in franko Gene zmerne. Enega dijaka sprejme na stan in hrano neka narodna družina v ulici del Torrošt. 2, IV. 11, Domači sin stopi letos v T V. gimnazijski razred. Pozor! Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnib aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst. (Nasproti ,.I*ola Chiozza.") Kirurgieni instrumenti, ortoped idn i aparati modrci, umetne roke in nog-e, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogoviee. Bospenzori, elektrolerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike kxxxxxxxkkxxxxxx GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano druitvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hlM. predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljivih snovij. <3>S> Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, 6e tudi ni član društva in se obrestujejo po 4 V/o, ne ee ot^hijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice 6 °/0 in na vknjižbe po o °/o Urad U je vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. M leta 1900. Kron 1,263.563 Postno-hran. račnn itr. 837.315. Častim si nazuajati slav. občinstvu, da je moja prodajalnica vedno preskrbjena manifakturnim: blagom vsake vrste in po cenah, da se ne bojim nikake konkurence vsaki dan dohaja novo biago. V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem,- F. Dobanschek, trgovec z manufakturnim blagom.. Via Barriera vecchia 27 v Trstu- Se govori Slovenski ! PODJETJE ZIM0L0 - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisama: Corso 41 Telefon št. 141 Zaloga: nI. Istituto 15 Telofon št. 145 Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in L, II., III. IV. razreda; prevezi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato-črni, srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-p brthmdoneevreg. i