Poftrntna platana v cetovtn! Uto LXVII^ ŠL 262 LJubljana, sobota 17. novembra 1934 Cena Din i.— UREDNIŠTVO CN UPRAVNI STVO LJUBLJANA, Knafljeva nllca it. 5 Telefon: «122. »128, 8124. 8125 in 8126 ixnaj» vs&M dan popoldne, imemft nedelje in praznike, — Inseratl do 80 pettt rrst a Din 2.-. do 100 vrst t Din 2.50. od 100 do SO0 vrst a Din 8,-. večji inseratl petit mts Din 4.- Popust po dogovoru, tnaeratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. Marsejski zločin pride pred Društvo narodov V soglasju z zavezniško Francijo, Malo antanto in Balkansko zvezo bo Jugoslavija zahtevala od Društva narodov temeljito razčiščen je marsejskega zločina Pariz, 17. novembra, r. Koraki, ki jih namerava jugoslovenska vlada v sporazumu z vsemi svojimi zavezniki, to je z Francijo, Malo antanto in Balkansko zvezo, storiti pri svetu Društva narodov v zadevi marsejskega zločina, so sedaj središče vsega zanimanja mednarodnih političnih in diplomatskih krogov. Sprva se je mislilo, da bodo razprave sveta Društva narodov v prvi vrsti posvečene samo vprašanju plebiscita v Posaarju, toda sedaj je stopil v ospredje marsejski zločin, za katerega zahteva Jugoslavija popolno razčišcenje, to je točno ugotovitev odgovornosti brez ozira na levo In desno ter uspešne sankcije, da se mednarodni teroristični akciji, podpirani od gotovih držav, ki streme po razbitju mirovnih pogodb, napravi enkrat za vselej konec flm se je prvič začelo govoriti o nameri Jugoslavije, da vprašanje marsej-skega atentata sproži pred Društvom narodov, so vsi trezni mednarodni krogi priznali, da je tak korak docela upravičen. Ugotovitev odgovornosti in izsleditev dejanskih in moralnih krivcev je najmanj, kar ima Jugoslavija pravico zahtevati za veliko žrtev, ki jo je doprinesla na oltar miru. Četudi nihče Jugoslaviji tega koraka ne more zameriti, pa so se z gotovih strani pojavile bojaz-zni, da bi razprava o tem vprašanju mogla škoditi akcijam, ki so na najboljšem potu k uspehu. Pri tem se je mislilo predvsem za akcijo za zbližanje med Francijo ln Italijo. Ako ravno francoski uradni krogi o tem doslej še niso dali ni kake oficijelne Izjave, se vendar lahko reče. da je Francija odločno na strani Jugoslavije in da more Jugoslavija računati na njego popolno in vsestransko podporo. Eden izmed najožjih sotradni-kov Lavala je sinoči izjavil jngo^l o venskim novinarjem v Parizu: Kdor je nasprotnik Male antante, je tudi nasprotnik Francije Tako v tem, kakor v vseh vprašanjih Srednje Evrope lahko zagotovim, da je politika Francije politika Mate antante. Kdor je nasprotnik Male antante, ta je tudi nasprotnik Francije. To je čisto in jasno in o tem ne sme in ne more nihče dvomiti. Kar se tiče jugoslovenske note, ki bo predložena svetu Društva narodov, lahko Jugoslavija računa na vso podporo Francije. Francija se v polni meri zaveda odgovornosti, ki pade na njo zaradi nesreče, ki je zadela Jugoslavijo. Tu ne gre samo za Jugoslavijo, temveč prav tako tudi za čast Francije. Razumemo neomajno željo Jugoslavije, da popolnoma razčisti izvor marsejskega zločina in smatramo, da se mora dati Jugoslaviji pravično zadoščenje. Francija bi edino ne želela, da bi to vprašanje izzvalo spore med Jugoslavijo in gotovimi njenimi sosedi, s katerimi bi mogla Jugoslavija vzpostaviti povoljne odnosa.je. V nekakšno nevtralnost Francije v tem vprašanju bi bilo brezmiselno verjeti in o tem tudi ne more biti govora. Francija je na strani Jugoslavije. Kako se bo to vprašanje razvilo pred Društvom narodov, se za sedaj še ne more reči ničesar zanesljivega. Zdi se pa med tem kot gotovo, da do podrobnega pretresa jngoslo-venske pritožbe ne bo došlo še v času tega zasedanja Društva narodov. Kakor je znano, po statutih Društva narodov se more dnevni red zasedanja sveta Društva narodov izpremeniti samo, če glasuje za to večina članov, če bo Jugoslavija zahtevala, naj se njena nota postavi takoj na dnevni red. bo to večino vsekakor dobila. V tem primeru bi se zadeva vzela v krajšo splošno razpravo, nakar bi se odgodila na januarsko zasedanje. Jugoslavija mora dobiti zadoščenje Komentarji francoskega tiska o koraku Jugoslaviji pri Društvu narodov Pariz, 17. novembra. AA. Zahtevo po ugotovitvi medna rodne odgovornosti za dramo v Marseilleu smatrajo listi za. povsem upravičeno, češ, da je treba v interesu splošnosti zahtevati razčišče-nje položaja. Glede na to piše »Figaro* med drugim: Vprašanje odgovornosti je treba v oeloti razčistiti., Društvo narodov nudi možnost mednarodne razprave, ki ni tako občutljiva, kakor bi bila direktna razprava. »Temps«, ki piše o mednarodni odgovornosti za atentat v Marseilteu, pravi med drugim, da je beograjska vlada pripravila spis o pripravah za marsejski zločin. Ta spis bo predložila svetu Društva narodov prihodnji teden. »Information« poroča o isti stvari na uvodnem mestu in pravi med drugim: Sedaj ni več dvoma, da bo Jugoslavija zahtevala od sveta Društva narodov v Ženevi, naj prouči pritožbe o madžarskem sodelovanju, ki so ga. kakor kaže, jugoslovenske oblasti že dognale. To je stvar, nadaljuje list, ki že sedaj razburja uradnike Društva narodov, ker se jim zdi, da bo povzročila neslogo v njihovi ustanovi. *Paris Soir« s svoje strani naglasa v uvodnem Članku, da bo Jugoslavija storila te korake s Prago in Bukarešto. Važno je, da bo šlo za vprašanje terorizma sploh. To vprašanje je važno tudi z mednarodnega stališča. Atentati zadnjih mesecev in preiskave o njih so pokazale, da gre za velike zločinske organizacije, ki so mogle nastopati brez vsake kazni in s potuho s tretje strani. Tako pretirano delovanje je treba v bodoče preprečiti. To je prva dolžnost Društva narodov. List pravi, da mora Društvo narodov intervenirati predvsem v jugoslovenskem primeru in nadaljuje. Jugoslovenska vlada in jugoslo venski narod sta ob priliki atentata, ki je zahteva7 življenje kralja Aleksandra, pokazala veliko potrpežljivosti in hladnokrvnosti. Zato zahtevata zdaj pravico. Popolnoma upravičena sta, če zahtevata pred sodiščem v Ženevi od velikih sil moralno zadoščenje. List računa s tem, da bo razprava o jugoslovenski spomenici živahna. Zanaša se tudi na modrost Beograda in pričakuje, da bo pravici v miru zadoščeno. Tudi drugi listi pišejo o ju gosi o venskem koraku v Ženevi in izraža:o želio, naj bi prizadeti ohranili hladnokrvnost. V Rumuniji čistijo Razčiščenje velike afere pri dobavi orožja BokareSta, 17. novembra AA. Radar poroča: Parlamentarna anketna komisij«, ki proučuje afero tovarne »Skoda« o pogodbah za dobavo orožja, sklenjenih leta 1°30. je vrela na znanje sklepe in ugotovitve svojega poročevalca. Poročevalec je ugotovil, da so s temi pogodbami oškodovali rum unsko državo tako pni izvajanju teh pogodb, kakor s cenami, ki so jih nedovoljeno povečali. V zadevo ie zanleten bivš minister voiske general Cihovski. k- je pogodbe podrvMl in ki bo zdai prišel n-red ki sanjsko sodišče po določbih o odgovornost m;n;strov V afero ie vpleten tud' b;vši f;-nančn' nrvn ster Popov:ći. ker je o v ral sodno preiskavo Tudi ta bo prišel pred kasa-cijsko sodišče. V afero sta vpletera tud: biv& poslane* Romu! Bok. in neki upokojeni polkovnik Obtožena sta. da sta protizakonito izkoriščaj a svoj vpliv. Zastopnik narodne kmečke stranke v tej anketn: komrsij-i bodo vložili protest proti tem ugotovitvam, češ da jih narekujejo politične strasti. Kriza belgijske vlade Bruselj, 17. novembra, r. Sestava nove belgijske vlad« je naletela na večje težko-če, kakor se j« prvotno pričakovalo. Te t-?koče so večinoma v osebnih vprašanjih, l^spar ie nameraval vzet; v svoj kabinet več osebnosto izven parlamenta, ni pa me] oči vi dno preveč srečne »oke. Kakor se 2ovon med drugim je kralj odklonil m-"iustrijca Jossarta. ki ga je nameraval Ja->P&t vzeti v svojo vlado Jaspar je naposled vrnil mandat. Finančne težave Bolgarije Sofija, 17. novembra. AA. Po sporazumu, ki so ga sklenili zastopniki bolgarske vlade 15. maja L 1. z lastniki obveznic bolgarskih državnih posojil, hi morala Bolgarska plačati letno okrog 320 milijonov levov za anuitete svojih državu h dolgov. Včeraj 15. novembra bi morala Bolgarska transferi ra ti 15 milijonov levov, kar pa bolgarska vlada ni storila, ker smatra, da sedaj ne more izpolniti svojih obvez napram lastnikom obveznic bolgarskih državnih posojil Predsednik vlade Kimon Georgijev je dal s tem v zver zastopnikom listov tole izjavo: Vlada je poslala lastnikom obveznic bolgarskih državnih posojil in finančnemu odboru Društva narodov izčrpno poročilo o finančnem in gospodarskem stanju države s poročilom, da ji sedaj ni mogoče plačati in transferrrati anuitet državnih posojih v znesku, kakor določa sporazum od 15 maja t. 1. Vlada je prosie. naj se določijo novi pogoji z novimi pogajanji. Lastniki naših obveznic se lahko pred tem pouče o stanju našega proračuna, če to žele. Delna kriza šnanske vlade Madrid, 17. novembra, r. Zunanji minister Samper in vojni minister Hidalgo sta včeraj popoldne podala ostavko. Vojno ministrstvo je začasno prevzel ministrsk5 predsednik Lerroux. ki je obenem poveril z vodstvom poslov zunanjega ministrstva mornariškega ministra Rochu. Nenadno vladno krizo je povzročil voditelj centru-maškega bloka Gil Robles. ki je na včerajšnji seji parlamenta očital zunanjemu ministru Samper j« in vojnemu ministru H dal-gu neodoustljivo slabost ter ju je ostro napadal, da nista stor'la nobenih protiukrepov proti komunistični uporni propagandi. Napake obeh ministrov. }e dojal Gil Robles, so večinoma povzročale, da je zadnji upor zavzel tak obseg. Angleži se bodo zavarovali pred napadi London. 17. novembra. AA. »Dailv Herald« poroča, da je vrhovni svet narodne obrambe britanskega imperija sklenil preseliti v zapadno Anglijo pomorsko tehnične zavode, ki se zdaj nahajajo v BooIwi-chu, ker bi bili po sodb- vojaških strokovnjakov tam, kjer so zdaj, v primeru vojne preveč izpostavljeni letalskim napadom z evropskega kontinenta. London, 17. novembra. AA. Vest današnjega »Dailv Heralda« v prenosu glavnega pomorskega tehničnega zavoda iz Woolwi-cha na zapadno-anglesko obalo, je povzročila mnoge komentarje v angleški javnosti. Uradn; krogi izjavljajo, da so ie dolgo smatrali kraj. kier so zdaj ti zavodi, da je s strateškega BtaftRSa neprimeren Vendar pa o premestitvi teh zavodov še ni nobene«« konkretnega sklepa. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO Podružnice: MARIBOR, Smetanova 441. — NOVO MESTO. L.juDljansiLa cesta, telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon »t. tft podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon ftt 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ltfublianl st_ 10 331. 40-dnevni pomen kralju Aleksandru Ljubljana. 17. novemba. Danes na 40. dan. odkar so nam zločinski streli v Marseilleu ugrabili našega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, je bil v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišića svečan pomen, ki so mu prisostvovali najodličnejši predstavniki državnih in civilnih oblasti in korporacij. Službo božjo je opravil prota Budimir, udeležili so se je pa med drugimi ban dr. Maru-šič, podban dr. Pirkmajer z mnogimi ban-skimi svetniki, komandant divizije general Cukavac s pomočnikom in celotnim oficir- skim zborom, župan dr. Puc in številni občinski svetniki, predstavniki vseh državnih uradov, zastopniki univerze, sodišča, pošte, železnice in policije. predstavniki saveza SKJ, med njimi prvi podstarosta br. Gangl. starosta ljubljanske župe dr. Pipenbacher. več senatorjev in poslancev, dvoma dama ga. Tavčarjeva ter razni drugi predstavniki, a polnoštevilno je bila zbrana rudi vsa tukajšnja pravoslavna cerkvena občina. Ob 10. je bila služba božja tudi v evan gelski cerkvi in so ji tudi prisostvovali razni predstavniki oblasti. Tudi Bolgarija in Grčija na potu zbližanja Ob priliki poseta bolgarskih intelektualcev je grški zunanji minister naglasi! velik pomen medsebojnega zbližanja na Balkanu Atene, 17. novembra. AA. Zunanji min;-ster Maximos je danes sprejel bolgarske izletnike, intelektualce in novinarje, ki so speLi v Atene. Pri tej pri 1 ki jih je pozdravil s temile besedami: Izredno sem sreč en, ker lahko pozdravim bolgarske intelektualce in jim lahko želim dobrodošlico v Grčiji. Grška vlada in grški narod si živo želita, naj bi se duhovne, po-Ktičn« in trgovinske zveze med obema državama okrepile in poglobile. Vaš prihod v Grčijo nas potrjuje v upanju, da je to tudi želja bolgarske javnosti. V istem smislu nadaljuje vlada, ki ji imam čast pripadati, odločno poKtiko sporazuma in m -ru. Zbližanje med Bolgarsko in Grč jo bo brez dvoma važen činitelj miru v vzhodni Evropi. Zato z velikim zadovoljstvom pozdravljamo duhovn: pokret, ki se razvija med obema državama. Prepričani smo. da bo ta pokret izdatno podprl delo naših vlad in s tem napredek obeh držav. Lojal- no sodelovanje njunih duhovnih delavcev bo rodilo dobre sadove medsebonjega spoznanja. Dovolilo jim bo, da se še bolj med seboj cenijo in spoštujejo. Zunanji minister Maximos se je nato poslovil od bolga-r skih gostov z besedami: »Na svidenj« v Sofiji!« Prosil jih je. naj pozdravijo zunanjega ministra Batalova. Bolgarske izletnike je pozdravil tud: predsednik vlade Tsaldaris, ki se je veselil tega. da vidi bolgarske intelektualce v Atenah, kjeT proučujejo sodobne grške razmere. Pristavil jim je, da bo v kratkem skupina grških intelektualcev obiskala Bolgarsko z istim ciljem. Medsebojno kulturno in trgovsko zbiranje, je naglašal Tsaldaris. bo pospešilo sporazum in mir na Balkanu. Tu-kajšnij tiskovni urad priredi bolgarskim gostom nocoj sprejem- Bolgari zapuste Atene v nedeljo zvečer. V tukajšnjih krogih trde, da je ta obisk samo zasebnega in dulovno-ga pomena. Poslanica angleškega kralja Ob zaključku parlamentarnega zasedanja je angleški kralj izrazil zadovoljstvo nad doseženimi uspehi London, 17. novembra. AA. Ob zaključku zasedanja parlamenta so prečitali poslanico Nj. Vel. kralja Jurija. V njej pravi Nj. Vel. kralj med drugim, da je umor bla-gopokojnega kralja Aleksandra in m nistra Louisa Barthouja obsodil z najglobljim so-žaljem in da je to dejanje sprejel ves svet z največja m ogorčenjem. Ta tragedija je zadela vse tiste pokrete, ki so skušali pomirati Evropo. V poslanici pravi nato Nj. Vel. kralj Jurij, da je s posebnim zadovoljstvom spremljaj neumorne napore svoje vlade, da vzpostavi kar moči prijateljske odnošaje s posameznimi državami. V gospodarskem delu omenja spomenica neugodne razmere za mednarodno trgovi- no, kar pa ni oviralo, da se je v VeKki Bn-taniji okrepila gospodarska delavnost, da je kupna moč prebivalstva narasla in da so se izboljšale tudi državne finance. Zato je vlada olajšala nekatera bremena. Število zaposlenih narašča. Kralj nato naglasa s posebnim veseljem, da angleška zunanja trgovna narašča, kar je posledica mnogih trgov nskih pogodb in boljSih stikov v notranjosti angleškega imperija. Nato izraža upanje, da bodo sedanja pomorska pogajanja v Londonu uspela, ker bi se s tem prihranili velika izdatki. Končno govori poslanica o obiskih kraljevih sinov v dominio nih. o novem zakonu uprave na Nov Fund-landiji in o resolucijah gornje zbornice o indskem vprašanju. Fotić odpotoval v ženevo Pariz, 17. novembra. AA. Jugoslovenski zastopnik v Društvu narodov Konstantin Fotić, ki je bil dva dni v Parizu, je snoči odpotoval v Ženevo. je globoko ganila. Vem, kaj je madžaratei narod storil v teh 15 letih, zato me navdaja z radostjo in z za dovolj svom, ko sem danes prejel prisrčne dokaze vašega prijateljstva in prijateljstva nemškega naroda. Novi načrti o Posaarju London, 17. novembra. AA Diplomatski urednik »Morningposte« poroča o novem načrtu glede Posaarja. Gre za status quo za prehodno dobo. nakar naj bi Posaarje pripadlo Nemčiji Načrt bodo zdaj predložili Društvu narodov. Sestavila ga je siku-pina nemških beguncev, med njimi princ Hubert Lovvenstein Po njegovem načrtu naj bi Posaarje, če se večina izreče za status quo, dobila ustavo in samostojno vlado pod pokroviteljstvom Društva narodov. Po petih letih pa naj se vrši plebiscit o povratku k Nemčiji. Princ Lowenstein je zdaj v Londonu, kjer skuša pridob i me-rodajne kroge za svoj načrt. Hitlerjeva čestitka Horthyjn Budimpešta, 17 novembra. A A. Madžarski dopisni urad poroča: Vodja rajha državni kancelar Hitler ie poslal regentu Hor-thvju tole brzojavko: Ob 15. obletnici, ko ste položili temeljni kamen za obnovo Madžarske prosim vašo elescelenco. da sprejmete moje prisrčne čestitke kakor tudi čest'tke nemškega naroda. Regent Horthv je odgovoril H;tlerju s tole brzojavko: Čestitka vaše ekscelenoe me Pomorska pogodba med Anglijo in Ameriko? VPashington. 16 novembra, g. Po irradn* sporočilih je Anglija včeraj po svojem državnem tajniku Hullu predložila voditelju ameriške delegacije pri pomorski konferenci v Londonu Normanu Davisu predlog o sklenitvi angleško-ameriškega pomorskega dogovora v svrho preprečitve tekmovalnega oboroževanja med obema državama. Dogovor bi stopil v veljavo, ako bi Japonska pe nadalje vztrajala na svojem dosedanjem stališču glede pomorskega oboroževanja in ako bi preprečila sklenitev novega dogovora trojice o pomorskem oboroževanju. Hull bo predložil ta predlog predsedniku Rrvose-veltu. Mednarodna letalska razstava v Parizu Pariz, 16. novembra AA. Predsednik re. publike Lebran je danes otvoril 14 med narodno razstavo za letalstvo INOZEMSKE BORZE. Curih. 17. novembra. Pari« 20.2925. Lon Aon 15.39. Newyork 308.—. Bruselj 71-7*75 Milan 26.326. Madrid 42.06. Amsterdam 208.10. Berlin 123.70. Dunaj 67—, Praea 12.856, Varftava 68J0. Bnkar^a S.05. Stran 1. SLOVENSKI N AROIk dne 17. novembra 1934 ->tev 62 Kruh na polju in vrtu Naša država uvaža ie za težke milijone pridelkov, ki bi jih lahko vse pridelali doma in jih tudi izvažali Ljubljana, 17. novembra. Iz drugih držav nam oznanjajo, da je kriza jela popuščati, toda predvsem nas kmet. obrtnik in delavec tega Se prav nič ne čutijo, ker jim je vsak dan slabše in vedno obupnejše. časi so pač taki, da moramo pobrati vsako drobtinico, če hočemo obstati in dočakati boljših dni. S kmetom je prišlo že tako daleč, da soli in drugih za življenje najpotrebnejših predmetov ne more več kupovati Za denar, temveč nosi trgovcu jajca, kokoši in razno drobnarijo v aameno. Zato se vsi, ki se zavedajo pomena kmeta za državo in za vse stanove, trudijo. kako bi mu pomagali, ter zato kmetovalca v prvi vrsti navajajo k sadjarstvu, ki dandanes daje kmetu prav za prav edini dobiček in ga mu obeta tudi za bodočnost, poleg sadjarstva pa tudi k vrtnarstvu oziroma k pridelovanju takih rastlin na polju, ki jih doslej pri nas z malimi izjemami gojimo po vrtovih, lahko bi jih pa pridelovali tudi kmetje na njivah, da bi krili vsaj potrebe domačega trga in nam ne bi bilo treba več uvažati iz inozemstva. Kar se tiče uvoza sadja, zelenjave in cvetlic, nas inozemstvo mora smatrati za silno zaostale in tudi za nespametne in lene, saj imamo v naši prelepi državi tako ugodne lege, da bi vse to lahko celo eksporti rali. sedaj pa damo vsako leto predvsem Italiji težke milijone. Naša žlahtna jabolka slove že po vsej Evropi, vendar smo po podatkih državne statistike lani tudi im portir ali 10.000 kg jabolk. Malenkostna je sicer ta količina, vendar nam pa ni treba tudi teh kalifornijskih jabolk, ker imamo dosti boljših in okusnejših doma. Ta količina je pa tudi izjemna, saj smo druga leta dali za tuja jabolka povprečno po pičlega pol milijona in smo iz Trsta dobivali tudi naša jabolka za drag denar, ki smo jih prej poceni prodali italijanskemu trgovcu. Marelice, ki jih imamo v Jugoslaviji še tudi preveč, tudi se uvažamo in samo Ljubljana je lani porabila 100.000 kg italijanskih češenj, marelic, hrušk, zlasti pa breskev, vsa država pa lani samih italijanskih breskev nad 63.000 kg, kar je nad povprečno letno množino. Povečal se je pri nas poč tujski promet, ki zahteva vedno lepo in plemenito blago. Zato naše agilno Sadjarsko in vrtnarsko društvo predvsem propagira saditev žlahtnih breskev, ki sijajno uspevajo v vseh vinorodnih krajih Slovenije in celo tudi v Ljubljani. Naši vinogradi so pasivni, obenem imamo pa ogromno opuščenih vinogradov, ki bi nam donašali bogate dohodke, če bi jih zasadili z žlahtnim sadjem Celo grozdja, ki nima pri nas nobene cene, smo lani iz Italiji dobili 20.000 kg! Nasaditi moramo trte z lepim namiznim grozdjem, predvsem pa zgodnje vrste, saj smo se leto« prepričali, da celo v Ljubljani odlično uspeva plemenita tok a jak a trta »Biser iz Csabec, ki nam je Že koncem julija dala obilo krasnega deiikatnega grozdja. Italijanskega kostanja maroni smo druga leta uvažali po četrt milijona kil. lani pa že le samo nekaj nad 71.000 kg. vendar ga pa vsaj naši banovini v kratkem ne bo treba kupovati v Italiji, ker smo cepili toliko kostanja, da ga bomo kmalu imeli dosti, a precepiti moramo kolikor mogoče mnogo kostanja, saj ga bomo prav lahko prodali doma in v inozemstvu. O orehu smo že pred kratkim pisali, da se drevo navzlic nizkim cenam orehovega lesa in orehov obrestuje še vedno po 45rr. zato se bo pa naš kmet končno vendar spametoval, da bo orehe v največjih množinah nasadil povsod, kjer so uspevali doslej. Najbolj slepi smo pa menda pri lešnikih, kjer je pa tudi statistika prav interesantna, saj država pravi, da smo jih v lupinah v vso državo importi rali 1. 1933. le 556 kg. ljubljanski mestni doho-darstveni urad je pa lani dobil plačano trodarino za 5116 kg. Pri državni statistiki je te malenkostne množine kriv gotovo tiskarski škrat, saj statistika za druga leta navaja povprečno pičlih. 9000 kg. Lešnikov bi lahko gotovo brez truda nabrali dosti doma. saj se jih izplača brati, ker so bili n_ pr. lani ko so prav bogato obrodili, domači lesniki na debelo po 3.50 do 4 Din kilo, a uvoženi istrski lesniki se prodajajo na drobno po 30 Din, napolitanski so pa v Podpira j mo samo siromake Jesenice, 16. novembra. Zima se bliža % naglimi koraki. Z njo pa prihaja beda. v goste k onim, ki so ostali brez dela in zaslužka. Da se revščina vsaj nekoliko omili, se na Jesenicah skoraj vsako zimo pripravljajo razne nabiralne akcije, ki zlasti za božič in novo leto pomagajo najrevnejšim do obutve, perila ali živeža. Veliko dobrega je bilo na Jesenicah ▼ tem pogledu storjenega s strani šolskih vodstev, karitativnih društev in jeseniškega fantovskega kluba, ki so pripomogli otrokom revnih družin do obutve, obleke ali toplega perila.. Ker pa take akcije medsebojno niso v nobeni zvezi, se rado dogaja, da so nekateri deležni podpor ali daril pri vseh shčnih akcijah, drugi pa morda še bolj potrebni, pa ne dobe nikjer ničesar in morajo praznih rok oditi domov. Izkušnje nas oče, da ni vsak, ki najbolj moleduje in prosi — tudi v resnici največji siromak. Mnogo jih je, ki so večji reveži, kot tisti, ki so pogosto deležni podpor aH darov — a ne prosijo, ker jih je sram, temveč raje sami nosijo svojo bol in siromaštvo. Znan nam je primer, da je bil lani za božič obdarovan otrok, katerega oče zasluži na mesec preko 2000 Din, med .tem ko otroci brezposelnih staršev niso bili vsi obdarovani Dogaja se, da prejema mož, ki rma niso, zemljo, krave in prašiče nekje večjo mesečno podporo, kot oni siromak, ki nima ničesar. So ljudje, ki prejemajo ali prosijo za podpore, kljub temu, da imajo na mesec do 700 Din pokojnine, so pa tudi taki, ki prejemajo mesečno le 112 Din pokojnine, ali sploh ničesar, pa vendar nikjer ne moledujejo za podpore. Tako na škodo resnično bednih včasih dobivajo podpore ljudje, ki jih niso tako zelo potrebni Nekateri vedno vedo kje se kaj dobi. Prosjačijo bolj iz navade kot iz potrebe ter so bolj agresivni in vsiljivi. Niso redki primeri, da je tisti — ki je za reveže kaj dal — bolj potreben kot oni — ki to darOo prejel. r luščinah po 25 Din. žlahtne lešnike goje v Istri kot drevesca, ki bi jih pri nas lahko nasadil: ogromno število, zato naj pa drevesnice pripravijo dosti sadik žlahtnih lešnikov, da ne bodo zahtevale več po 25 Din za posamezen grmič. Tuji lesniki imajo torej skoraj isto ceno kot dalmatinski mandlji. ki jih trgovine prodajajo po 32 Din. tuje pa po 44 do 52 Din, kar je pač najprepfičljivejši dokaz, koliko bi nas kmet lahko zaslužil samb z lešniki. Rožičev, ki bi jih Dalmacija lahko pridelala na ostajanje, smo uvozili lani 100.000 kg, druga leta pa po 370.000 kg. a banan v vsej državi 200.000 kg, pomaranč smo pa samo v naše mesto lani dobili nad 100.000 kg. limon pa blizu 60.000 kg! Ali bi res ne mogli biti pri pomarančah : lri bananah malo bolj zmerni, ko naš kmet nima za sol pri naj-žlahtriejših jabolkih in hruškah? Tudi pomaranče in limene pridelujemo v južni Dalmaciji, vendar je pa treba nasade razširiti, da bomo imeli vsaj dosti limon, ki smo jih lani iz inozemstva dobili 5 mlijo-nov kil! Podobno, kakor s sadjem, je tudi z zelenjavo m cvetličarni. Lani smo samo v Ljubljano iz Italije dobili 171.000 kg graha, karfijole in solate in spk>h zelenjave, a za italijanske nageljne In drugo zimsko cvetje je naše mesto dobilo nad 70.000 Dtn trošarine/ Propaganda za kultiviranje nadel jnov v Dalmaciji je torej že dosedaj rodila prav znatne uspehe, ker je trošarina padla cd 120.000 Din na 70.000 Din, ker smo lani dobili le še 7 138 kg rožic čez mejo. Sedaj dobimo že prav mnogo nageljnov iz Splita od -slovenskih vrtnarjev, vendar bi jim pa morala priskočiti na pomoč država, da bi megli povečati svbja podjetja. Vse cvetje, ki pride v našo drŽavo iz Dalmacije, tudi ne zraste v Jugoslaviji, temveč se iznajdljive firme poslužujejo trika, da svoje blago dobivajo čez Split. Naročajte torej blago le pri zanesljivih slovenskih firmah da se ne bomo smešili pred tujci. Glede zelenjave moramo povdariti. -da bi tudi naši trnovski in krakovski vrtnarji lahko pridelovali več zgodnje zelenjave, če bi ne bili 'tako star0vei*ski pri pridelovanju in bi poslušali strokovnjake, ki jih leto za letem poučujejo, kaj naj store, da bodo lahko z uspehom konkurirali z inozemstvom. Naše lastnike vrtov in tudi kmete predvsem navajamo k pridelovanju špargljev, ki jih tudi še vedno uvažamo celo za privatno porabo, čeprav bi rade naše tovarne konzerv pokupfie vse, "kar bi pridelali. "Ljubljanska podružnica SVD je "s svojim vzornim špargljevim nasadom dosegla tudi na tem polju že prav lepe uspehe, da smo dobili že nekaj večjih nasadov, ki naj bi se pa razširili vsaj v ljubljanski okolici tudi na njive, saj se špargljevi nasadi ren-tirajo mnogo boljše, kakor katerikoli poljski pridelek. Tudi dobrega hrena so -pred vojno dosti dobili iz Prekmurja. sedaj ga pa ni mogoče dobiti več v vsej državi, .čeprav bi ga lahko tudi .še sedaj izvažali, in je kultura tudi popolnoma lahka. Prav mnogo pa uvažamo tudi raznih vrtnih rastlin, ki bi jih z večino lahko vzgojili' doma. čebulic "hijacint, tulipanov * Itd. smo lani dobili, v državo 9000 kg, prej pa povprečno po 12.600 kg. Kakor nam opisuje znani strokovnjak F. Vardjan v zadnjem ».Sadjarju in vrtnarju« bi tudi čebulice tulipano\ prav lahko pridelovali po Trnovem in Krakovem. a tudi na veliko na barju, kjer' je zemlja popolnoma primerna za take kulture. Vsaj za našo državo bi lahko vzgojili d-esti tulipanov, ki so najlepši pomladanski okras vrtov in parkov, zato naj pa vsaj naši prijatelji vrtov poskusijo s to enostavno kulturo, ki obeta prav lepe dobičke. V isti številki »S. i. V.« pa naš zaslužni in uspešni prepagator špargljev marona. breskev, lešnikov itd., nadzornik Josip štrekelj navaja naše vrtnarje, kako lahko po zimi, pozno jeseni in zgodaj pomladi pridelujejo žlahtne vijolice, ki doslej uvažamo prav vse. Ne prezirajmo drobtin, za kakršne smatramo dobro premišljene nasvete naših požrtvovalnih sadjarskih in vrtnarskih strokovnjakov, saj te drobtine za nas v resnici pomenijo mnogo dobrega in brez težav dosegljivega belega kruha. A. G. Da se takim z. o rabam pride v okom in da pride za revne ljudi nabrani denar v res potrebne roke. bi bilo dobro, da bi se šolska vodstva in predstavniki obč. socijaJ-nega odseka, karitativnih društev in kluba jeseniških fartov — medsebojno sporazumeli in da v bodoče vodijo evidenco, koga nameravajo za praznike obdarovati in da si spiske takih medsebojno izmenjajo. Tako se bedo bržkone odpravile zlorabe dobronamernih akcij. Vsak, v resnici potreben, bo lahko dobil nekaj, ne pa kot doslej, nekateri povsod nekaj — drugi nikjer nič. Ce se bodo v bodoče pravilno in pregledno obdarovali res samo potrebni otroci, bodo stranke, ki imajo socijalni čut, rade prispevale, če bodo vedele, da bodo s tem pomagalo tistim, ki jih najbolj tepe zla usoda. Občinske zadeve Studencev pri Mariboru Maribor, 16. novembra. V četrtek popoldne se je vršila občinska seja občine Studenci pri Mariboru. Predsednik občine g. KaJoh je uvodoma počastil z ganljivimi besedami spomin blagopokojnoga kralja Aleksandra I. Uedinitelja, nakar so občinski svetovalci stoje trikrat zaklicali »slava«! in trikratni živijo mlademu kralju Petru DT. Na dnevnem redu je bilo več aktualnih vprašanj, najvažnejše pa je bilo vprašanje priključitve občine Studenci k mestu. Predsednik g. KsJoh je pojasnil, da načelno ni proti inkorporaciji, pač pa se morata obe prizadeti občini v nekaterih točkah sporazumeti. Sicer pa so se vsi svetovalci izrekli, da so za skladno in prijateljsko rešitev tega perečega vprašanja. Nato je občinski svet soglasno sklenil, da zamenjajo imena nekaterih ulic z immi za občino zaslužnih mož. Tako so imenovali neko ulico Hrenovo ulico Poljansko ulico so preimenovali v Makarjevo, Bolfenkovo ulico v Kalohovo in Vrtno v Puanikovo ulico. Istotako so v Radvanju preimenovali dve ulici v Hostejevo' in Lorbekovo ulico. Izredno topio je sprejela javnost sklep občin- skega sveta, da bo občina organizirala za svoje področje po vzgledu Maribora tudi nekako pomožno akcijo za siromašne občane. Sevada bo ta poštovala le pozimi in bodo dobivali podporo le najpotrebnejši izmed revnih občanov Studencev. V ta namen bo organizirala občina nabiralno akcijo od hiše do hiše. S tem bo znatno razbremenjena tudi pomožna akcija mesta Maribora, kamor so se doslej zatekali siromaki sosednje občine. Po še nekaterih manj važnih intereih sklepih je predsednik g. Kaleh zaključil občinsko sejo. ! stavile nove luči zlasti na železniških prelazih, kjer jih pogrešamo. Kanalizacija se bo razširila predvsem na starem Viču in pa na nekaterih cestah v Rožni dolini. Glede prireditve božićnice revni mladini te bo sklenilo na sestanku vseh društev in organizacij viske občine, kakor je bilo lani. Podpore brezposelnim so se v redu vršile ter SO se viški brezposelni uporabili pri popravilih Večne poti pod Rožnikom. Vsi ti predlogi in sklepi so bili soglasno sprejeti, nakar je g. predsednik Mesec po nekaterih pojasnilih zaključil zborovanje. na Kralja Petra cest* Legitimacij« za rezervirane sedeie za abonma je treba dvig-o ti najkasneje do ponedeljka zvečer v knjigarni »Domovini«. Za gostovanje ljubljanske drame vlada v Celju in okolici veliko zanimanje. —C Dve predavanji. Na Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 19. t m. ob 20. g*, prof. Gustav Šilih o *NovJh poth roditeljske vzgoje«. V torek 20. t ni. ob 19. pa bo v Obrtnem domu brezplačno predavanj za mojstrske izpite. ~C SK Jugoslavija : SK Šoštanj. V nedeljo 16. t m ob 14-30 se bo pričela aa športnem iffriščo. SK Olimpa v Gaberju rri Celju drugorazredna prvenstvena nofo-metna tekma med SK Jugoslavijo jo. SK Šoštanjem. Sodil bo g. Veble. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 23. t m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. KOLEDAR. Danes: Sobota, 17. novembra katoličani: Grogor, Ljubavti Jutri: Nedelja, 18. novemfora katoličani: Odon. Oliva. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Bitka. Kino Ideal Princesa Nadja Kino Dvor: Zapad krvavi. Kin0 Siska: Mlada srca, mlada ljubezen (fteKa) premiera. šentjakobako gledališče: Rokovnjacl ob 20.15, Mestni dom. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: Bitka. Kino Ideal: Princesa Nadja. Kino Dvor: Zapad krvavi. ZKD: »Prebujene strasti« ob 11. dopoldne v kinu Matici. Kino Siska: Mlađa Brca, mlada ljubezen (fteka) premiera. Občni zbor Narodne prot »tuberku Ni M lig« ob 10. v dvorani OTJOT). Hae-k (Zmgrob) : Primorje ob 14.20 na igrišču Primorja. šentjakobako gledališče: Rokovnjaci ob 20.15. Mestni dom. Hermee : Ilirija ob 14,30 na iirriMu Hermesa. DEŽURNE LEKARNE. Danes ia jutri: Mr. dr. Pioooli. Tvreova cesta 6, Hočevar, Ceiovška ceata SentjakobCani«, ki so seveda z j vseh vetrov Ljubljane zbrani, znajo pri« ; dobiti jn obdržati krog svojih gledalcev, J ki tudi zahajajo k predstavam in še druge pripeljejo s seboj. Ker sem pač ^Rokovnjače« videl že tolikokrat, da jih znam skoro na izust, sem stopil za kulise in tam v prijetnem razgovoru in opazovanju pričakujem — konca J »Rokovnjačev« ... Za tiste, ki so vedno v dvorani, je oder-j ski avet nekaj novega, nekaj, česar še ne vedo. zato tudi pravijo odru -odeeke, ki po. 1 menjajo svete. Da. da svet zase! Pa še kakšen, prav-j Ijični junaki, čarovnice, starci in mladina, j heroji, naivke, komične starke, mladi, lepi I ljubimci in hinavci, vse se meša in sprehaja tam zadaj za kulisami. To pot so hodili za kulisami in pred njimi v pretežni večini samo rokovnjači, I' grdi, bradati, odurni in maščevalni. Res, bili so pregrdi, takih v resnici Jurčič ni videl, taki niso bili! Kaj hočemo: teater! Tam za >kupelhorizontom« je bilo vse j živo! Rokovnjačev cape so visele poleg »civilnih oblek*, tri mokre, potne srajce J Blaža Mozola so se sušile, tako se je raz-• vnel! Ob stenah kulise, vse narobe, tu drevo, klopca, kjer si Šepetajo izvoljenci iskrene besede presrčne ljubezni... Pa še Krjavljeva koča, del Raba iz »Studentov«, fotelji in klopi, pa vse znese, no in nakopičeno. Tak je teatrski svet! In ko potem vse to vidiš na odru, iepo osvetljeno se ti zdi kot da si v salonib, na hribih ali pa ob morju. . . še v garderobo grem — tam bom ostal do konca, si mislim . . Na odru so ravno pripravljali sceno iz rokovnjaškega tabora. 2e igrajo Po stopnicah Bučar 3 harmoniko, čisto majhno, čudovit instrument, skoro bi zakasnil, opaše*- si jo in že so zaigrali. Nona pa je zapela . .. Skozi špranjo sem gledal na taborišče in videl čudovite reči! Brihtni so bili ti naši prapradedi, ki so se šjli rokovnjače. »fejst« dekleta so imeli s seboj in veselo so prepevali ... Naenkrat so prinesli v garderoko mizo, late in take reči za bojni hrup, strel in sprožilo se je . . Huje ni moglo biti na ! veliki petek ko deca boga straši — vse so ! polomili, Blaž se je smejal, da je bilo ve-' selje. Boječ pa udrihal, da je bilo joj in ; ko mu je h koncu ostal samo še del palice v rokah, je imel tudi on dovolj. Res, bdi je j »bojni hrup. .« Sploh je v tisti sobi, kjer se spreminja, jo ljudje in značaji — zanimivo! Oni, ki ima kar po dve vlogi v eni igri, mora paziti, da kaj ne »zmeša«, tako v tekstu kot v garderobi Tako smo videli dr. Burgerja na koncu kot Vernazza, pa nas ni nič motilo, tako se je preobrazil. Po steni zrcala stoli ob mizah in šminke povsod, tu gre vse >en groš«, štri-hanje vse opere, pa nastanejo drugi ljudje. In z bencinom so si priklicali zopet svoje ! prave obraze nazaj — ali pa so bili popre-je v njih! Mnogi so bili tako »pristni«, da si jih težko predstavljaš v civilu. Vmes žvenket srebra, blagajna je polna, in groza, ko ima vsakdo taško v na. ročju — se zadovoljno smehlja ... I, kako se ne bi! Se s Polonco govorim, v zadregi vije plave kite v rokah, ko govoriva o njeni igri .. . Režiser je povsod — v garderobi, za odrom, tudi inspicijant, ki je tudi igral, s knjigo v roki in išče Polonco, na oder z njo in bil sem sam.. . Mojster Groga z okvrvaljeno ruto za zastorom čaka svoje iztočnice, ko so oni, ki so že opravili, že v civilu. Pa kaj sem še zvedel: tajnost — mhm . . Meško zopet nekaj piše, kar se bo igralo in zase ima sijajno ulogo . . Naj mi oprosti, če sem kaj izblebetal ... H koncu gre vse je veselo, ko zastor pade in aplavz krona uspeh. Torej — na svidenje pri »Sokolu«, smo si dejali ko smo se razšli — žal, nisem utegnil, čeravno bi bil rad še kako urico v prijetni družbi naših šentjakobčanov. Pa drugič! Mogoče to soboto, ko bodo zopet igrali »Rokovnjače«. R K. Iz Celja —c Počastitev blagopokojne^ kralja in dr. G. Žerjava. Celjski mestni svet ie na svoji seii v petek zvečer soglasno oklenil preimenovati najlepši trg v CeAju, t. j-Krekov trg v Trg kralja Aleksandra, naj-prometnejšo ulico, t j. Aleksandrovo ulico v Ulico dr. Gresorja Žerjava, Ljubljansko cesto v Krekovo cesto. Gosposko uii-co pa v Kočevarievo ulico. Mestni svet ie nadalje >klenii zgraditi v Celju Zavetišče kralja Aleksandra Uedinitelja, da s tem počast spomin blagopokojnega velikega kralja. Mestni svet želi, da bi odbor za postavitev spomenika kralio Aleksandru L v Celju sodeloval pri akciji za- zgraditev zavetišča. —c Iz bodnostnega sklada dravske banovine ie prejela mestna občina zopet 12 < tisoč dinarjev. Ta znesek bo porabila za mezde pri regulacij potoka Sušnice, ki ie že zelo napredovala. —c V odbor za Obrtno razstavo v Celju, ki bo prhodTiie leto, sta bila kot zastopnika mestne občine izvoliena obč. od. gs. dr. Dragotžn Vrečko in Josip Kramar —-c Ljubljanska drama bo otvorila novo sezono Mestnega giedališca v Ceijii v torek 20. t. m. ob 20. z vprzoritvijo Strind-bergove »Velike noči«. Vstppnice se dobi-io v oredprodaji v knjigami »Domovini« tev 262 »SLOVENSKI N A R O Dc, 4ne IT. aow*m 19S4 Stran 100 let tvrdke An t. Krisper častitljiv praznik skoraj ie 200 let stare ljubljanske trgovske hiie Ljubljana. 17. novembra. NTa važni glavni prometni črti med Adri-jct in E>onavo ležeča Ljubljana je bila skozi stoletja cvetoče trgrn-sko središče in je zato rudi razumljivo, da se je tu naselilo več trgovcev iz sosednih dežela in prišlo do bogastva to ugleda. Tako se je tudi Marija Angelo Atborghetti, ki ie bil poleg Valvasorjev. Zoisov in več drugih rudi iz Ber-gama, okrog 17V) naselil v našem me^tu in ustanovi] trgovino, a L 1758. ie po poroki z Marijo Elizabeto Auracher.jevo postal lastnik hiše št. 35 na sedanjem Mestnem trgu. Njegov sin Jožef je 1. 1790 prevzel očetovo trgovino in hišo. bil pa ni samo spreten m dober trgovec z daleč na okrog razširjenimi kupčijami s specenio in mešanim blagom ter lastnik uglednega korrrsTiskega in soediciiskega podjetja, temveč ie igral tudi v javnem živfjenju našega mesta vodilno Hogo, saj i« bil municipalen svetnik in od mesta delegiran član deželnega stanovskega zastopa, prisednik menične-ga razsodišča to stotnik meščanske garde. Za časa francoske vlade se je vedno izkazal za žetega pristaja Napoleona, o čemer pnčajo zlasti razna, zadma leta objavljena deta o tej dobi. Njegova hči Jože fin a se je 19. junija 1%TŽ rvvrrvč.ila z Anionom Krisperjein. Anton Krfapar, ti je srari A!ber*rh*»ttijevi finmi pred 100 leti dal svoje ime Leta ISfrV r Slovenski Bistrici rojeni Anton Knsper je bil sm tamošniega učitelja normalne šole. ki je odgovarjala današnji ^sdrjicn. Leta IR34. torej pred sto leti. je Anton od svoiega šele 1. 1820 umrlega tasta prevzel redaj že 80 let staro trgovino na oglu Mestnega trga in sedanje Stritarjeve ulice, ki jo še «edaj mnogi imenujejo - r»o starem £r»italska ulica Po njegovi smrti 1. 18hY3 sta mu sledila n Tegova dva sinova, in sicer je prevzel leta roieni Jožef oddelek za kolonijalno blago in harve, njegov brat Valentin pa galanterijo m drobno blago. Ta se je pa kmalu posvetil študijam papirne industrije in kemne v Draždanfh ter je končno ustanovil tovarno papirja v Radečah, ki jo še danes vodi njegov srn Anton kot direktor. Ko je tako izstopil Valentin, je Jožef sper združb oba oddelka trgovine v svojih rokah. Mož je bil nenavadno sposoben trgovec, da se je njegova tvrdka Ant. Krisper r njegovo podjetnostjo m delavnostjo povzpela do prav širokega razmaha. Posebne zasluge si je pridobi! za vso deželo s pospeševanjem izvoza izdelkov naše domače obrti in hišne industrije, kakor z izvozom glavnikov, krtač in podkovnih žebljev, zlasti pa z izvozom slamnikov in zobotrebcev, ki jim je odprl pot po vsem svetu. Na svo-iem posestvu v Zgornji Šiški je ustanovil tovarno za glavnike, ki jo je pa spet opustil, nato je pa pričel tovarno lesenih čev-[jaraktfa žbic, ki jih je izvažal celo v Ale-kse*idrijo, Smimo in po vsej Le van ti. S trgovsko dalekovidnostjo se je udeleževal pri ustanovitvi mnogih industrijskih in finanč- nih podjetij, predvsem pa pri papirnici v Vevčah, pri Trboveljski premogokopni družbi, pri Litijskem svinčenem rudniku, pri Ljubljanski eskomptni banki i dr., obenem je bil pa v upravnem svetu Trgovske delniške družbe na Reki in rudarske družbe Litija. Dne S. avgusta 1887 je njegovo plodonosno delovanje pretrgala smrt. Njegova naslednika sta bila sinova Jožef in 1. l*o4 roieni A**n. Prvi je povečal že pod očetom cvetočo kolonijalno trgovino tako. da je vedno naraščajoči promet z vagoni 1. 1°07 dal povod k ustanovitvi T. ljubljanskih iavnih skladišč, drugi brat Ivan je pa razvil oddelek za drobno blago v specialno trgovino z igračami in galanterijo, ki bi bila v ponos vsakega velemesta. Ko sta brata 1. 1913 trgovino razdelila, sta jo vodila dalje pod imenom »Ant. Knsperat in »Ant Krisper Colonisle*. L. 1^1 S je Jožef Krisper svojo trgovino prodal A. Lillegu, temu ie pa 1. ln50 sledil Josip Verlič, ki mu ie uspelo, da jo je še izpopolnil. Današnn šef g. Erik Krisper vodi od leta 1023 firmo popolnoma v smislu tradicije svojih prednikov, ki ji je vedno bilo temeljno načelo najstrožja solidnost in rednost, obenem pa neumorno stremi, kako bi ustrezajoč zahtevam modernega časa odprl Erik KrlaPer, sedanji šef tvrtke Ant. Krisper trgovini nova pota ter jo postavil še na širšo podlago, in je tako med drugim leta lcx27> ustanovil tudi tovarno čevljev. V posebno čast pa si šteje tvrdka Ant. KrispeT, da njeno trgovino večkrat počasti s svojim visokim obiskom tudi Nj. Vel. kraljica Marija in drugi člani kraljevskega doma Tako lahko gleda firma Ant Krisper ponosno na dopolnjeno stoletje marljivega in uspešnega delovanja, ki ni bilo posvečeno le lastnemu, temveč v prav veliki meri tudi splošnemu hlagru, zlasti pa tudi človekoljubnemu, socialnemu in humanitarnemu delu. ki je doseglo svoj vrhunec, ko je tvrdka Ant. Krisper pri nakupu Golnika plačala polovico kupne vsote. O tradicionalnem socialnem čutu stare hiše pa priča vsa leta uslužhenstvo. ki pri hiši ali ostari ali si pa z v hiši pridobljenim znanjem in izkušnjam ter tudi z njeno podporo osa-m»svcji Tako je iz ogromnega kroga Ant Kr:sperjevih sotrudnikov izšlo tudi prav vel-ko število uglednih mož. ki mnogi še danes kot trgovci in podjetniki delujejo v korist domovine Pozabiti tudi ne smemo, da je že skoraj 1^0 let stara tvrdka. ki je le ob ženitvj izpremenila svoje ime. tudi vso to dolgo dobo neprestano do danes v isti hiši. In tako je na solidnih temeljih zgrajena in po skoraj 2 stoletjih preizkušenih načelih poštenost: delujoča firma postala eden na:važnejših faktorjev našega gospodarskega ž>vljen.:a, kar je rudi najzanesljivejše in najtrdnejše jamstvo, da bo tudi v novem stoletju lahko pokazala na enake uspehe, kakor doslej. Nove poštne znamke Kralja naj bi upodabljal le pravi umetnik Lfcibl jajia, 17. novembra. Ootovo je znamenje patriotizma, če streme tudi preprosti državljani za tem, da bi taSe v Jugoslaviji tudi malenkosti vodno lepše in boljše, zato je pa tudi prav hvalevredno, če se zavzemamo za to, da bi bile lepše tudi naše poštne znamke, saj po njih lahko ves svet ceni našo estetsko kulturo in višino naše grafične tehnike. Menda se še prav noben časopis v državi ni tolikokrat in tako resno oglasil o tej zadevi, kakor naš list. ki je ie večkrat prav utemeljeno to odločno opozarjal, da moramo dohiti lepše in boljše reproducirane poštne znamke, ker smo imeh* Že tudi take. da so nam pred vsem svetom delale sramoto. Z najverVjim veseljem smo tudi prvi reproducirali osnutke za letalske znamke, ki so bfli res lepo delo slovenskih grafikov umetnikov, tem bolj smo biti pa Ža?oetni, ko so znamke izšle in smo morali konstatirati, da niamke po krivdi slabe reprodukcije silno daleč zaostajajo za osnutki. Kakšne ha morale biti naše poštne znamke, smo pa tudi pokazali z objavo kolkov Jadranske straže, ki je njih osnutke in tisk preskrbela naša Delniška tiskarna tako dovršeno, da so znamke všeč tudi najstrožjemu strokovnjaku v estetiki in filateliji, predvsem pa seveda zbiralcem znamk, ki s svojim sportom s težkimi milijoni prav izdatno podpirajo proračune najrazličnejših držav. Oslo najmogočnejše države se zavedajo te podpore in dobre kupčije ter zato na vse načine špekulirajo z znamkami, pri tem pa v prvi vrsti gledajo na to, da izdajajo tim lepše in prikupnejše znamke v najfinejših reprodukcijah, da so filatelistom všeč in jih zato več pokupijo Čeprav imamo v Jugoslaviji slovite umetnike in tudi reprodukcijsko stroko na zavidljivi višrni, vendar Jugoslavija rta žalost še ni med državami ki bi mogla delati dobre kupčije z znamkami zaradi njih lepote. Da se zavzemajo za lepe znamke je patri otična dolžnost t ud j filatelist ičnih organizacij in zato je prav pohvalno, da se je končno tudi slovensko filateKstično društvu pričelo zavedati te svoje dolžnosti, vendar je pa pri tem morda šlo malo predaleč. Zavzemanje za lepe znamke je seveda stvar estetov in fUateiističnih organi, zaci j. a osnutki za znamke so stvar umetnikov, čeprav bi se seveda marsikdo rad postavil, če bi čital ves svet njegovo ime na vsaki poštni znamki. Tako smo zadnje dni videli v ljubljanskih, listih osnutke za znamke s portretom kralj«, Petra. IL, ki ga je odlično narisal naš umetnik akad. slikar Božidar Jak*c in *m* zato tudi pravi- co, da je njegovo ima na «n*™v« Na glede na to, če je portret kralja Petra IX pravilno izrezan iz Jakčevega originala, in učinkovito komponiran in okvirjen, in drugih takih vprašani, ki so stvar umetnikov, aa osnutkom na prvi pogled pozna, da so delo diletanta prav povprečnega okusa, ki je poleg Jakčevega imena s trudom ti*»hv*j tudi svoje čestito ime za <5e bi ta original v resnici reproducirali, bi po svetu marsikdo misliL da je akad. slikar Božidar Jakac risbo le vrezal v jeklo ali napravil samo okvir in napise, dobri portret pa smatral za delo trudi na znamki podpisanega m za lepe znamke navdušenega, filatelista. Ker je pa to Jakč>va zadeva, se ne bomo več spuščali v njo. Aeprav bi bil projektant znamke obe. vlogi lahko ločni po navadi grafikov z latinskiini kraticami >inv, del., fec.< ob signaturah- Naaa znana strokovnjaka za dekorativno umetnost in graziko ing. ar h. Onu-taen in ing arh Ser*jnik, ki sta napravila tudi originale za kolke JS in drugih organizacij ter tudi za banovino in bila tudi odlikovana za državne poštne znamke, sta tudi mislila na nove poštne znamke in pri svojih osnutkih, ki ju objavljamo, zaradi prej v drugih listih objavljenih osnutkov tudi vporahila ono Jakčevo risbo kralja Petra TJ., ki je za znamko najprimernejša. Seveda sta oba poklicna in v te j nalogi izkušena umetnika predvsem porabila pravilen izraz originala in ga tudi pravilno komponirala v efekten okvir. Poštne znamke imajo namreč svoj stil. ki jih prav značilno in izrazito loči od takšnih, zaščitnih, reklamnih in drugih znamk, zato je pa treba ta stil tudi upoštevati, kar se jima je tudi posrečilo prav odlično. Tudi navdušenje ima svoje meje, a poseganje v tuje stroke je vedno stvar takta, imenujemo ga pa šusmarstvo in se proti njemu vse stroke upravičeno bore z vsemi Kilami. Ker smo že pri kraljevih slikah, moramo tudi omeniti, da so v črnih dnevih žalovanja prišle na dan take slike pokojnega viteškega kralja U edini tel ja, da bd zaradi neumestnostne izvedbe že davno morale biti zaplenjene Zato je vsa javnost, sprejela z zadovoljstvom in odobravanjem prepoved, da brez odobrenja dvornega maršalata ni dovoljeno zalagati in razširjevati kraljevih slik. Ta cenzura je bila v resnici že skrajno potrebna, saj smo tudi v Ljubljani videli nekaj takih naivnih fantazij in zmazkov, ki so sicer pričale o patriotskem navdušenju avtorjev, za reprodukcijo in za javnost pa niso nikakor, zato je pa. tudi prav. da taki šušmarski in otročji >umo-tvori< tako naglo izginili iz izložbenih oken Torej, mnogo manj domišljavoeti in mnogo \»eč spoštovanja pred kraljem, ki ga ima pravico z največ.*"* spoštljivostjo in resnobo vpodabljati le pravi umetnik! A. G. Oba pogrešana turista Jezeršek in Cerničeva sta se ubila pod iskanje po planinah irtva Brano — Težavno ifc, 17. novembra. Usoda pogrešanih planincev Jožeta Jezerska m Eme Čemičeve je zdaj pojasnjena. Včeraj so našli oba mlada planinca mrtva na vegkam plaza pod turistovsko potio. ki vodi s Kamniškega sedla na logarski Ohirešelj. 0 žalostni najdbi so iindie že zvedeli po jutranjih časopisih, vendar pa se je v prvo poročilo v zmed. in naglic vrinilo več netočnosti. Prvo porodilo je prišlo v Kamnik včeraj prot: večeru. Oskrbnik iz Kamniške Bistrice >e r<"> telefonu sporoči] v 'Kamnik, kar sta mu na htro povedala oba člana ekspe-d cije, ki *ta našla ponesrečena pianJnia. Sele zvečer ob 21. je prišel v Kamnik 3an ekspediciie Peter Erjavšek, ki je na tajništvu SPD podal natančno poročilo. Iz tega rosnemamo naslednje podrobnosti: Kamniška podružnica SPD je včeraj odposlala v Kamniške planine tri ekspedicije, ki so mele nalogo v rasnih smereh preiskati pot, po kateri sta nameravala it oba mlada planinca. Sipo Kol man in Franc Ul-čar iz Kamnika sta krenila preko Konia in Presedlaja na Korošico, da pregledata, če planinca nista morda ostala kje okrog Ke-rošce ali pa se ponesrečita na Konj«. Do danes zjutraj se še nista javila, čeprav sta imela namen priti nazad že snoči. Morda sta šla s Korošice na Planjavo in bosta r riši a na Sedlo. Druga ekspedicija. Tone Efiavšek in Tone Trobevšok sta šla čez Gamsov slcret pol Grirrtovec in na Cojzevo kočo na Ko-krško sedlo, odkoder bosta danes zjutraj krenila čez Kalce na Verik; zvok in na Krvavec. Treri« ekspedicija, v kateri sta bila brata Peter in Lojze Erjavšek, pa ie do-'bfla naloffo, da pregleda vsa pota okrog Sedla, proti Brani, Planjavi in Okrešlju-Ekspedicije so bite že v kočljivem rx>k>ža-ju in popolnj negotovosti, če bodo sploh mogle na pot Včeraj ie bilo čez dan še prav ugodno vreme, zvečer pa je nastal vihar in liki je kakor iz škafa. Ker se ie proti jutru zjasnilo, sta se brata Peter in Lojze Erjavšek takoj odpravila na Sedlo. Nista pa šla po znani turistovski poti, ker po njej so medtem že hodili tnrristi, pa niso opazili nobene sledi za pogrešanima turistoma. Krenila sta čez takozvane Zmavčarje na Kotltče, k: leže med Brano in Tursko goro. Od Kotličev sta nameravala po pot: na Sedk), vendar pa sta raie ubrala naravnost po plazu navzdol na tnristovsko pot ki vodi s Kamniškega sedla na Okrešeij. Pot je bila strašna. Planne so bile sicer brez oblakov, tako da sta »mela dober razgled, vendar pa sta jima delala veliko oviro veter ji debel sneg. ki je še ponoči zapade*! v planinah. Ponekod sta gazila do pasu, potem ra sta spet prišla na popolnoma aie-denelo pot Oba sta ©Sa dobro opremljena, da sta si sicer s težavo, vendar pa uspešno pomagala preko poledenele skorje. Po plazu sta prišla na okreselisko feuristovslco pot, po kateri sta šla, kakor i ma je bilo naročeno, najprej na Kamniško sedlo, da tam pregledata okolico in odkrijeta kak sled za pogrešanima tirnstoma. K3jab vestnemu iskanje pa nista odkrla nobenega znaka, ki bi kazal, da sta se turista tod mudila. Vest da sta našla na Sedm nahrbtnike, ie nastala po nesporaznmljenju na telefonu. Vse stopinje okrog koče ie že zdavnaj za medel sneg ;n jih pokrila poledica. Reševalca sta šla nato proti Okretš'iu in se ločila. Peter je krenil na levo proti Planjavi z namenom, da bo Šel v Logarsko dolino in prenoči! pri Piskemikn, Lojze pa ie nameraval prenočrti v Kocbekov: koči na Okre-šljn. Ko ie Loize rrisel do znane stene, to' ji pravijo »Beštianac is kjer ie pot zava- rovana z železno vrvjo, ie opazil prece: globoko pod seboi. baš tam kier je končala snežna plast in se je pričela Vor*«^ t4ast reščeneja grušča, obriae dveh trupel ki sta ležaH vzporedno drug poleg drugega. Takrat je bilo točno pol 13. Brž Je poklical Petra, in ofca sta se spustia po strmem plazu do trupel pogrešan in turistov. Kakor zatrjujeta reševalca, sta trupli ležal; kakih 150 do 300 metrov pod p^t-jo pri znan: steni, do katere ie s Sedla navzdo1 poleti komaj četrt ure! Reševalca sta se pribTžala obema smrtno ponesrečenima turistoma jn sta ugotovila, da sta res Jože Jezerše* in Etna Cer-ničeva. Mlada turistka j« teza ha na hrbtu z glavo obrnjeno navzgor prod steni, Jezeršek pa Je ležal v obratni smeri Oba nesrečna turista ie pokrivala tanka pfast leda, trupli pa sta ležali v snegu, tako da reševalca nista mogla videti, aH Imata na sebi nahrbtnike ali ne. Pustila sta trupi; ležati, kakor sta in našla in sta šla nazaj na Sedlo, da prideta še pred nočjo v Bistrico. Na poti v doUoo sta srečala kamnrška »SkalaŠac Karla Bi-ška in Pavla Kemperla, kj sta bila namenjena na Sedlo, da pomagata pri iskaniu. Prenočila sta na Sediu in bosta danes pomagala pri spravljanju trupel v dolino. Kako in kdaj sta se ponesrečila Jezeršek in Cerničeva, ie zaenkrat še zagonetka. Reševalca domnevata, da sta Sla na Brano, pa iima je na strmem rlazu spodrsnilo, ker nista imela derez. Morda ie spodrsnilo samo enemu, da je padel na trdo ledeno skorjo Jn se pričel valiti navzdol, drugi pa mu ie skočil na p^moč in ga je pri tem doletela ista usoda. To potrjuje tudi dejstvo, da so in naiti komaj meter narazen. Oba sta srečno prida z Velike planine preko Konja, Presediaia in Planjave na Sedlo, kjer sta prenočila. Toda kje? Koča ie zaprta in tudi zimske sobe nima. Morda v zatžju koče na prostem ali pa spodaj v pastirski koči? Zaenkrat še ni nobenega dokaza za to domnevo. Ali ra sta šla kar na Okrešeij in se ponesrečila na poledeneli potL Ko sta Sla z Velike planine v nedeljo, 28. oktobra zjutraj, k bik) še lepo vreme :tj tudi v ponedeljek še niso ob.uk; in megla ovrali poti. Morda pa sta se ponesrečila na poti na Okrešeij iti sta zdirčala po plazu pred skalno steno. Doletela ju ie ista usoda, kakor pred let: Aiberta Makuca, ki je na Grintovcu zdrčal po poledeneli strmini in se kthro skrajnemu naporu ni mogel ustaviti. Tudi ta dva sta se valila navzdol in sta podlegla v naporu, da se ustavita. Trupli ponesrečenih miadib turistov bodo danes pranesH v Logarsko dolino do Piskernika. Nemogoče je namreč spraviti ju na Sedlo -n odtod v dolino Kamniške Bistrice, Prenos v Logarsko dolino pa ni tako težaven, ker je pot okrog Okrešlia še brez snega, na Sedki pa >e poledenela in skrajno opasna. Podružnica SPD v Kamniku je delegirala za prenos S članov rese va-kte ekspediciie pod vodstvom bratov ErjavSkov. Krjub temu, da smo po 19 dnevih, odkar pogrešajo oba turista, bih že vsi trdno prepričani, da nsta več pri zirvljeniu, je vest, da so ju našli mrtva, napravile povsod globok vtis in iskreno sočustvovanje z nesrečnima družinama Jezerškovo in Cerni-čevo. ki sta izgubil", ljubljenega sina, oz -roma hčerko. Ljtrb4joda ugrabiia dobro in pridno hčerko Emo Sicer sta bili ooe rodbini pripravljeni na katastrofo, saj je minilo včeraj ravno 20 dni odkar so mlada turista pogrešal:, toda skneo upanja so vendar imeli. In včeraj je še ta zadnja iskrica ugasnila. Iz Kamnika je prišla žalostna vest. da so našli oba pogrešanca mrtva... Jože Jezeršek Pokorni Jože Jezeršek. ki ga objokuie-io starši, oče Leopold in mati Ana. sestra Anica, sop^aga prof. Krnpivnika. sestra M> ci in brat Lenpold. ki živita v Ameriki, in sestra Alojzna. :e bil rojen 23. ianuaria 1910. v Ljubljani. Izučil se je za avtome-hamka, pred osmimi leti je pa stoptf k mornarici, ker Je služil na podmornic: »Smeli«. Pr den. trezen, smpučen. ie napredoval do č'na podnaTedn^ka. Nedavno je dal mornarici s težk;m srcem -lovo in se vrn:l v LjuTVjano, kier je pri banski upravi nar ra vil izpit za strojn.ka in je rud dobil službo strojevodje v Sremsk? M t novici-katero b< moral nastop'ti s 1. decembrom. Traz'čna smrt Je n:emu :n brdko prza-dehm Svojcem prekrižala vse račune. Pokoli Jože ki ga fc imel v^ak rad, kdor ga ie poznal, je bj tudi velik Vrni*-telj planin. Ko se ie nedavno na Brani seznani! z Emo, le doma navdušen pripovedo-vai, da i© našel ljubeznivo in smparJčno partnerico, ki je tudi izvrstna turistka- Seveda ni revež slutil, da ju bo skupna ljubezen do planih združila tudi v smrti. Ema cerničeva O pokojni Ermci smo p saJi ie v četrtek. Mladenka, ki za njo tugujeta oče Jože in mati Frančiška ter Šest bratov m sester, je bila rojena !eta 1913. v Ljubljanu Bna ie krepko razvito dekle, vedno vesela doma in v družbi. Prijatelji n znano so jo vedno radi imeli, saj je biia polna življenja in strastna liu/biteljica planiti in bistre Save. Zato jo bodo vsi težko pogrešal . a najhm-št udarec rameni pač njena fragična smrt za svojce, ki danes vsi neuteSeno plakaio. V Četrtkovem poročim smo pomotoma omenili, da je nje oče Jože čevijar. Časi so težki :n zaradi tega je v«akdo primoran, da si pomaga kakor pač gre. G. CerniČ pa ni Čevljar, temveč si je doma samo popravka i čevlje. * V Kamn:k sta že snoči odpotovala oba Emina brata, Stanko in Jože, da zadnjič vv-dita l.;uo4jeno sestrico in uredita vse potrebno za eventue-Jni prevoz v Ljubljano, Pra\ tako ie odše. zaradi pokornega ležeta v Kamnit prof. Kropivnik. SPORT — Hermee : Ilirija v nedeljo na itmaon Herme«a ob 14.30. Ob 13.15 predtekma Hermes »B« : Reka Na mestu za nedeljo dne 18. t. m. določene prvenet-vrne tetem* Hermes Rapid Maribor, ki je bi^a podsavetrn preložena, je Herme* Izrabil prosti tenmin za odiirranje prijateljske tekme g komb. moštvom Ilirije in renomirano enajstorico »Reke« za Dfedtekmo 1 »B* moštvom. Herm* >. ki je zadnjo nedeljo v borbi proti mariborski Svobo.i: pokazal spet svojo odlično borbo, hoče pred svojimi nadaljnjimi nastopi v prvenstveni borbi še dokončno preizkusiti svoje mo*tvo, da bo tako lahko fit in % novimi nadaoni v nadaljnje borbe za prvenstvo TAT*. Tako bo v nedeljo proti renomirani enajstorlci Ilirije prerzkuc' nn^tvo f deloma novi formaciji in t novimi akvizarljami. V predtekmi nastopi B moštvo Hermesu proti izvrstni ena.tetcrlel Reke. katere moštvo je prav zadnji čas v odlični formi. Tckm ee vršita ob vsakem vremenu ter je retapnfna k istima propagandno n:xka to je po 3, 5 in S Din. — SK Svoboda, Ljubljana. V nedeljo 18. t. m. ob 9..10 naj bodo na Primorja: Mare (Cerne), Skapin, Dra,pek, Suš. nik. Dovgan, ^tan čuk. Selan. tnsterttG Brajer, Kotom*c, Luznar. Zup^- -11, Erlih. — Prvo moštvo mora biti točno ob 12.15 na igrrišču Prin Igrra s, prvenstvo" tekma z SK Sloga. Javijo naj se: Gorouc-. (Zupet), Ks- :\ar. Habiht T Hablht II. Zemljak. Prrrh "~*abnlk. Petrič. .Tan61*a-Jak#e. - mar. Redlteljsko sln*bo Imajo: popoldne od 12.13 dalje: Tur*!*, P----an Ltraiar. Stranski sodnik: Snfci(k. — 0?-"Trifl. kdor Jo Tms. i>i lufsc * e***j DANES ob 4., 7.15 in 9.15 MiHBsUhi največjega pomorskega veletibna V glavnih vlogan: Anabella, Inkišinov, Ch. Dopolnilo najnovejši Paramountov zvočni tednik. Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ure. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Telefon 21-24 LA BATAILLE Svetovna kritika soglasno izjavlja, da je to najboljše filmsko ve-ledelo največje umetnosti, katerega se ne gleda, ampak preživlja. DNEVNE VESTI — Pravilnik o obveznem zdravniškem pregledu. Minister socijalne politike in narodnega zdravja je izdal navodilo glede poslovanja po zakonu o zatiranju spolnih bolezni in pravilniku o izpolnjevanju tega zakona. Zdravniki v javni službi ne morejo pregledovati bolnikov v svojih privatnih ordinacijah. Potrdila za sprejem v bolnico lahko izdajajo vse ustanove in zdravniki, ki imajo pravico do javnega pregleda. Zavarovalne ustanove lahko izdajajo taka potrdila samo svojim članom Državne ali samoupravne ustanove, sreski in občinski zdravniki lahko izdajajo potrdila vsem ljudem ne glede na premoženjsko stanje s tem. da pregledajo siromašne brezplačno, druge pa proti določeni taksi. Za pregled plačajo premožnejši: za klinični pregled in zdravniško izpričevalo 20 Din, za mikroskopski pregled 5, za serološki 10, za potrdilo pride kolek za 20 Din in 5 Din za prošnjo, da se potrdilo izda. O plačilu takse se izda potrdilo. Privatnim zdravnikom se plača za klinični pregled in zdravniško izpričevalo 60 Din, za mikroskopski in se-roicški pregled pa toliko, kolikor znaša tsksa laboratorija, kjer je bil dotični pre-: lan. če pregledujejo ljudi zdravniki sami, ne more presegati skupna taksa 100 Din. Siromašni ljudje imajo brezplačen pregled, če predlože ubcžna izpričevala. — Izpiti mladih g°zdar»kih inžcnjerjev. Na teritoriju brodske imovinske občine v ?:arih hrastovih gozdovih Trizlovi, Radi-ševu in Rastovu so polagali v sredo in četrtek mladi inženjerji iz vse države državni praktični izpit, ki se polaga po najmanj g -h letih službe. Za izpit se je prijavilo 33 gozdarskh inženjerjev. Z uspehom je položilo izpit 21 inženjerjev. Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno, skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Diplomski ispit za mženjerja kemije ie položil včeraj z odliko na visoki tehnični in montanierični Šoli v Gradcu g- Erik Schueter, avn znanega trgovca e. Sehu-9terja na Mestnem tnru. Čestitamo! — Letos so diplomirali na višji Ped. šoli v Zagrebu: Aleksič Terezija. G^rišek Marija, .Tamšek Svoj., Kobilica Rulolf Kotnik Fr., Rus Alojzija, Verdir Stan., Zamer France, Rom Viktor ta ŽLgon Liud. mila. — čestitamo! — Iz Službenega 11 »ta. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 93 z dne 17. t. m objavlja uredbo o prepovedi ustanavljanja trgovinskih obratov velikega obsega, popravek o uredbi o zaščiti kmetov, pravilnik za izvrševanje uredbe o zaščiti kmetov, dopolnitev v pravilniku za hranilno in čekovno službo pri poštah in v navodilih za poslovanje s Poštno hranilnico, pojasnilo o finansiranju mestnih po-glavarstev za čas od 1. januarja do 1. aprila 1935, izpremembo v pravilniku o organizaciji, notranjem delu in vzdrževanju službe v državnih bolnicah, dopolnitev pravilnika za izdajanje ostankov zastav in depozitov Petrograjske zastavne banke in Ruske državne banke, objave banske upra^ ve o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 in razne objave iz »Službenih Novin« Moderna pripovedka 1001 noči! Princesa Nad ja Najlepša ljubavna romanca. V glavni vlogi Claudette Colbert in Fridric March. Predstave danes ob 4., 7. in 9.15 un. jutri pa bo 3., 5., 7. in 9.15 zvečer ob najnižji vstopnini 4.50. 6.50, 10 Din ZVOČNI KINO IDEAL — Pripravljalni odbor droštva za zaščito interesov vlagate/feT bivše poštne hranilnice na Dunaju, naznanja vsem vlagateljem in imejitejjem tekočih računov, ki so ae gornjem odboru prijavili, da je naša poštna hranilnica že stavila predlog ministrskemu svetu, da reši vprašanje izplačila. Odbor bo začel sedaj akcijo, da rešitev zadeve pospeši in da doseže čim usodnejši kurz. Oni, ki so leta 1923/29 svoje terjatve pri poStni hranilnici prijavili, pa se doslej podpisanemu odboru še niso javili, naj se črrnpreie prijavijo, da bo moglo društvo me-rodajnkn dokazati, kako velik ie interes prizadeti na skorajšnii in ugodni rešitvi tega vprašanja. Prijave sprejema za pripravljalni odbor še nadalje društvo žandarmenskih upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani- — Kapitaliziranje čistega d°no8a. Ape-lacijsko sodišče v Ljubljani je za cenitve navedene v § 19. min. naredbe z dne 26. julija 1897 št 175 d. a., ki se bodo vršile v letu 1935 določilo, da je kapitalizovati čisti donos po obrestni meri 4%. _\ra»ja pire v Sarajevu. Na potovanju po večjih meatm Jijgosiavije prispe proti koncu novembra v Sarajevo naš šahovski mojster Vasja Pire, ki bo odigral s sarajevskimi šahisti simultanko. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo nestalno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 22, v Sarajevu in Skoplju 20, v Splitu 19, v Mariboru 14, v Rogaški Slatini in Zagrebu 13, v Ljubljani 12.04. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759. 4, temperatura je znašala 7.2 Trajno kodranje zelo poceni! Cenjene dame in gospode obveščam, da sem GLOBOKO ZNIŽAL cene za trajno kodranje, in sicer najvišja cena Din 60.—. Moj salon je odprt tudi ob nedeljah. FRANJO MAUSER, brivec v kopališču OUZD 66/T — -mrt ljubljanskega carinika v Zagrebu. V Zagrebu je umrl v ponedeljek carinik glavne carinarnice v Ljubljani Re. lja S i m i č. Pred letom je zbolel, pozneje je prestal težko operacijo, pa mu ni prinesla zaželjenega zdravja. Pokojni je bil doma iz Sarajeva. Bil je ziv.ičajen mož, vesele narave, med svojimi tovariši splošno priljubljen. Bodi mu lahka zemlja! — Nov grob. Danes je umrla v Ljubljani gospa Marija Kopač, stara 74 let Pogreb bo v ponedeljek ob 16. s Celovške ceste 14. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem isk--<- sožalje! Danes senzacijonalni film divjega zapada RANDOLF SOOTT ZAPAD KRVAVI Senzacija nad senzacijo ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. in 9., uri, jutri pa ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina 4.50 in 6.50 Din —lj N°vinaraki koncert. Tudi letos priredi ljubljanska ;>ekcija JNTJ na narodni praznik 1. decembra koncert, ki bo obsegal prvenstveno slovens'co narodno pesem. No. vinarski koncerti so se pri nas že tako udomačili, da si proslav narodnega praznika brez njih ne moremo misliti. Tudi letos nastopijo na novinarskem koncertu naše naj odličnejša koncertne moči Zaradi narodnega žalovanja za blagopokojnim kraljem mučenikom odpade letos družabna priredite\T po novinarskem koncertu. —lj Lepe povečane slike novega *tmi-čarSkega dOma pri Sv. Duhu nad Višnjo goro so razstavljene v izložbenih oknih Tiskovne zadruge v Selenburgovi ulici, tvrd-ke Kette na Aleksandrovi cesti in tvrdke K. Soss na Mescem trgu. Dom je fotografiral in povečal slike fotograf v Stični-ko-lodvor g. Janko Erjavec. Take dom sam. kakor tudi njegova okolica nam kažeta, da bodo že letos smučališča okrog Sv. Duha največja privlačnost naših smučarjev, posebno veseli bodo novega smučarskega doma in lepo urejenih smučališč v tem lepem delu Dolenjske tudi smučarji začetniki, saj si težko mislimo lepšo priliko naučiti se smučat, kakor jo imamo baš po valovitih gričih in značilnih kraških dolinicah na obeh straneh Višnje gore. Prvotno je bilo sklenjeno, da bo smučarski dom >Polževo« otvor jen 16. decembra. Iz tehničnih in drugih razlogov je bila pa svečana otvoritev preložena na prve dni januarja 1935. —lj Svoj veliki dan so imeli včeraj zopet poklicni berači, razen onih. ki beračijo vsak dan. Petkovski berači imajo svoje rajone in ^stranke«, ker je pa tudi v tem pogledu huda konkurenca, si lasti eden rajon po več beračev Vsakdanji berači se ne razburjajo nad konkurenco, poklicni ljubljanski malharji so pa vprav besni, če jim hodi kdo v zelje. Zato začno obirati stranke na vse zgodaj, da bi drug dragega prehiteli. Včeraj sta se srečala poklicna berača v selenburgovi ulici. Eden je izstopil iz lokala, drusri je nameraval vstopiti. Pa sta obstala drus pred drugim ter se merila rz oči v oči. kot da si nameravata napovedati dvoboj. Ko sta pa pokazala tako dovolj prezira drag nad dragim, sta odšla vsak k sebi, a rz protesta nI hotel Iti prvi v lokal, kjer je že bil drugi, ta pa prav tako ne tja, kjer je že pritiskal na kljuke prvi. —lj »Rokovnjače«. Jurčič-Govekarjevo ljudsko igro s petjem, ponavljajo v šentjakobskem gledališču danes in jutri zvečer ob 20.15. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. moški in otroški zbor Pevske točke je uglaebil Viktor Parma. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma raspro i a ne in je odšlo pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji, ki bo od danes dalje od 10. do 12. in od 16. do 17. ter eno uro pred predstavo. —lj Slovensko planinako društvo, osrednji odbor r Ljubljani, se je preselilo v nove društvene prostore v r*alačo »Viktorijo-' na Aleksandrovi cesti v visoko pritličje, levo nad »Daj-Damoau. —Ij Sokolsko društvo stopanja vas priredi danes ob 19.30 spominsko predavanje v Sokolskem domu. Vabimo vse pripadnike društva in ostalo nacionalno javnost. Vstop prost. —lj Hud pes. V Žitnik ovi ulici v Rožn dolini se sprehaja in vlada vsako noč hud pes. češče tudi napada pešce Razumem^ ljubezen do iivali nekaterih gospoaarjev hudih psov, vendar pa mislimo, da bi naj imeli mirni pešci vseeno prednost na cestah, psi bi pa naj kazali svojo oblast na dvoriščih. Dosle. še ni bilo zavarovalnic, ki bi izplačevale zavarovalnine žr*vam hudih psov. Gospodar hudega psa se moti. če misli, da sme biti njeeov pes neomejen gospodar ulice, čeprav je tuldog. —tj Uprava Hubadove žuPe JPS vab' vsa ljubljanska pevska društva, da se v največjem številu udeleže važne skupne pevske vaje nedeljo 18. t. m. ob 10. uri dopoldne v telovadnici državne realke (Vegova ulica) žalni krf>cert bo v pet^k 23 t. m. v frančiškanski cerkvi ob 20 uri Ker je čas kratek zato je udeležba obv»*na za vse ljubljanske meške in mešane zbor^ Uprava. —lj V frančiškanski cerkvi se bo vršil v petek dne 23. t. m ob 20. ur: zvečer žalni koncert Hubadove pevske župe. Xa koncertu nastopijo soiisti: Tinka Dolenčeva (sopranV Friderik Lur'a (bas* In Cvetko švigelj (bariton), dalje sodelujejo na r"'nh P. Ačko, z.h-on ' e žalne skladbe 13 Izvajajo združeni ljubljanski mešani zbor: pod vodstvom zborovodje g Venturinija Spored je zelD pester, zanimiv in nekatere skladbe bomo imeli to pot nrvie nrilik-o slišati na javnem žalnem koncertu Nizka vstopnina n* 3 do 10 Din omogoči vstop vsakomur Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. —lj G. dr. Ciril Cirman, zobozdravnik iz Ljubljane, je 12- novembra na rontgero-loškem zavo'n obče državne bolnice v Peo-gradu položil izpit za specijalista roti tehnologije. —lj Prebujene strasti. Film ki je na sporedu ZKD. se danes ne bo predvajal, pač pa jutri ob 11. Ta film je dosegel povsod uspehe in odobravanje. T« dclr. lahko smatramo za najnovejši film, namenjev mladini in vzgojiteljem, v prvi vrsi< pa staršem. 2e štirinajstletne izkušnje pričajo o tem, da A R B O RIN najuspešnejše sredstvo za jesensko in zimsko zatiranje sadnih zajedavcev. Zahtevajte vedno le originalni Arborin. znamko, ki je zakonito zaščitena proizvajalcu: »CHEMOTECHNA« družba z o. LJubljana, Mestni trg 10. —lj Jenkov plesni zavod v Kazini ima drevi »Plesno vežbo«. Vsako nedeljo ob V*4 »popoldanski tečaj«. V ponedeljek ob 20. prične »novi začetniški tečaj. Informacije in posebne ure dnevno. —lj Združenje krojaeev. krojačic in sorodnih obrtov ? Ljubljani vabi svoie člane, da v čim večjem številu razstavijo svoje izdelke na razstavi, ki se bo vršila ob priliki obrtniškega tedna.Prostor ie brezplačen. Zglasiti se ie najkasneje do 23. trn. v pisarni združenje _li Damske nogavice, volnene, -.vila nor in svila volna ter otroške trpežne, ima tvrdka Milo? K a r n i c n i k Stari trg 8 17 Trebnjega — Zgradarina. Vsi davčni zavezanci plačevanju davka od zgradb se pozivajo, da nemudoma najkasneje do konca tega meseca vlože predpisane prijave za odmero zeradarine za leto 1935. Tiskovine se proti nabavni ceni dobe pri občini, ki prijave tudi sprejema in jih odpremlia davčni upravi. Ta važna davčna obiava zadeva vse. ki posedujejo zgradbe in se pečaio s katerokoli obrtjo ali oa, ki oddajaio stanovanjske dele v najem drugim strankam. Le izključno kmetovalcem ni treba vlagat! priiav. — Zasledovan kolesar. Pred dnevi ie bilo ukradene kolo Ostanku Janezu iz Malega Vidma in Mikliču Aloiziju iz Velike Loke Obeh tatvin koles ie osumljen Zavrl Leopold iz Moravske gore. ki je kljub temu. da so ga takoj zasledovali, pobegnil neznano kam. Za njim noizveduieio varnostna oblast va. _ Mojstrski »spit za mesarsko obrt ]e položila preteklo sredo v mestni klavnici v Ljubljani tukajšnja domačinka ga. Dana Osolnik iz Novega mesta Za izpit je vladalo izredno zanimanje ne samo med me-sarii iz Trebnjega in Novega mesta, temveč radi med mesarji v Ljubljani, ki so v veh-kem številu prisostvovali izpitu. Tega zanimanja pa ni povzročil samo redek dogodek, da ženska polaga mesarski izpit temveč tudi deljena oziroma nasprotujoča si mnenja gotovih oseb o njeni sposobnosti in zmožnosti. Zato iskreno čestitamo ge. Dani Oso mi k k uspehu in to tembolj, ker ie pre vladovalo splošno naziranje, da ne bo mogla položiti izpita. — Radi terie... Bratje France. Jože in Alojzi i Mulh iz Krušnega vrha so vasovali v eoeednji vasi Gor. Selce, kjer so terice trle lan. Vasovanje pa ni bilo všeč domačim fantom, med katerimi je poleg ljubosumnja vladalo še staro fantovsko sovraštvo, ki ne zastari. Sklenili so osvetiti se nič hudega slutečim vasovalcem- Počakali so jih ob I povratku v gozdu v zasedi in jih napadli j s koli. Bratoma Jože in Alojziju se re pred I napadalci posrečilo pobegniti, med tem ko jih je France izkupil za vse tri Pretepli so ga po vsem životu in mu prizadejali tudi rano na glavi. Napadalci se bodo zagovarjali pred sodiščem. - Lep« je v goricah, posebno ir*eni. ko zori grozd je. O tem ie bil prepričan tndi neki fant, ki je ponoči pridno odnašal grozdje iz vinograda g. Josipa Zupančiča v Gradišču. Zasačen in izročen sodišču ie prejel 14 dni pogojno. Pred leti ie skrivnostno izeinila iz zidanice omenjenega vinogradnika tudi lepa lovska dvocevka. Za storilcem so 2 leti zaman poizvedovali. Sedaj pa se ?e puška našla in pride zadevn zopet pred sodišče. — O kmečki zaščiti, o enem današnjih najvažnejših vprašani bo govoril 25. trn-po prvi maši v Prosvetnem domu tukajšnji notar g. Fran Mastnak Na predavanje opozarjamo posebno kmete-dolžnike. ki bodo b tem predavanjem v glavnem in v poljudnih besedah informirani o določbah zakona in vsem, kar ie 9 kmečko zaščito v zvezi. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V S IS KI — Telefon 33-87. Premiera češkega filma, odlikovanega na letošnji svetovni filmski razstavi v Benetkah MLADA SRCA, MLADA LJUBEZEN (REKA) Drama iz življenja mladih ljudi. V glavnih vlogah: Vaša Jalovec, Jarmila Berankova. Predstave: v soboto ob 5., 7., 9.; v nedeljo ob 3., 5., 7., 9.; v ponedeljek ob 5., 7. in 9. V dopolnilo: nov Param oun to v zvočni tednik. Rezervirajte si vstopnice! Tel. 38-87. Pride! Marlen Dietrich! Pride: CARICA VSEH RUSOV Iz Stične — Ponarejeni kovanci. 2e nekaj dni preiskpie jt-ajšnja žandarmerija, *1 kod izvirajo ponarejeni dvajsetdinarski novci. Neki fant ga ie hotel zamenjati v neki 20-stilni. kjer so ga spoznali za ponarejenega ;:i prijavili zadevo žandarmeriii- Iz Kranja — Ponovitev žaloigre »Vest«. Gledališki oder Narodne čitalnice ponovi jutri zvečer ob po' 21. žalogro »Vest«, ki je ob orvi vprzortv zelo lepo uspela. — Izredni občni zbor SPD v Kranju bo v torek 37. novem-:ra ob 20. v restavracijskih prostorh Narodnega doma. Na dnevnem redu ie vprašanje Šmaretne gore. Iz šksfjs Loke — Znat: osebne izpremembe v učiteljskem zboru škofjeloškega okraja. V zadnjem času so nastopile v dč:*.<. \;skem zbi> ru škofjeloškega okraja, ki šteje 70 učnih moči, znatne Izpremembe. Odse"H so se šolska upraviteljica v Gaibrku ga An i reja Grumova v Brezovico, čo'.ski upravitelj v Martinjvrhn z. Ivan Tctne v Kresnice pri Litiji, šolski upravitt lj Selcih g Ivan Miho! . ister ?ožaju v Pr« 1 'je pri Kranju i- učiteljica . Selcih gdč. Milka Vrtačnikora v Gabrje pri Novem mestu V šolski okraj pa so prišli: od Sv. Jošta na^i 'rhnlko gg Jan*--? In Marija Kerkoč. ki sta prevzela &» na Gabrku, nadalje Kr-žan Ivan v Staro Oselico, Lampič Ivan v Sovo'ienj, učite""1 An* T"-;7Tnr>n v Selca, učitelj Boris Agrež v Babnico. šolski upravitelj Mar*' Kubrrič v Zabrri. \n-tonija Bem v Zali lotg. Poučujejo Še: Ber-toncelj Julijana v škofji Loki, Vilfan Marija v Žabnici, 'Ivanka Novine v Sori. Marija Hafner v "Rete^ah. dočim sta pri sresk' :zpostavi v škofji Loki Pevc Bogdana in Hafner Marink vse le začn :o. — Seja širšega odbora, sreskegn pod-oibora JNS za škofje'.' >k jkraj bo v po nedelj R 19. t. m. ob 8 v mestni , ■ svetova1; ' L Poročali bodo: ^rcl?ednik. tajnik, krajevni odbori in narodni poslanec g. Iv.;n Lončar. Na dnevnem redu so tudi -»redlo-g in BhxČ£jnost: raspravljale pa se bo nadalje tudi o nekaterih notranje orsramizač-aih zafievah. zaradi česar je polnoštevilna udeležba nujna dolžnost. — Starše mešeansko-šolske mladine vabimo, -a se uo\ e>že mtri ob 9.30 prvega rednega letnega občnega zbora Zajednice loma in meščanske šole, ki bo v risalnici nove šole. V današnj'h časih jf bolj kot 'rvriajkoli potrebno, da so starši v stalnih stikih s šolo. ki jim vzgaja in poučuje njihovo mladino za poklice v poznejšem življenju. Na zboru bodo poročali vsi funkcL kmarji zajednice, po volitvah pa bo prcat razgovor staršev z nastavnik! šole glede uspehov in vedenja učencev Pre i otvorit- vijo bo kratka komemoracija za blagv kojnim kraljem AJokaandrom L Zedinit« ijean. — Sokol In SK Sora. Poročali smo Zt da Je i* gotovih načelnih pogledov društvena uprava škofjeloškega Sokola zabran' 1 svojemu članstvu vsako sodelovanje športnimi klubi v mestu, dokler ee ne vzp. stavijo t,ni odnosaji. ki jamčijo, da v sodV lovanju s športnimi klubi ne bo nič takes;i kar bi bilo načelno spodtakljive nara\-Razgovori med Sokolom in SK Soro. ki y bila s tem stališčem Sokola pr!-r -ta. se vodijo že del j časa. toda do zaključkov ie vedno nI prišlo, ker so si mnenja v nekate rih točkah deljena O zadevi je ponovn« ra-zpravljal Sokol včeraj na seji uprav« Starjeti i so bili definitivni sklepi. — Vodstvo okrajnega sodišča v škofji Loki je prevzel z včerajšnjim dnem g Franjo Ustar, ki je prfapei k nam iz Laske ga. Novemu predstojniku sodišča želimo v naši sredini vse najboljše! Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Sobota 17 novembra- Bratje Karamazovi. Izven- Znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja 18 novembra ob 11 uri: Snegul-ciea Otroška predstava. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 15. uri: Hlapci Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20 uri: Glembaievi- Izven Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek 19 novembra: zaprto. Torek 20 novembra: Velika noč. Goatov*- nje drame v Celju. Prvič v letošnji sezoni se igrajo Dostojevskega ^Bratje Karamazovi« v soboto 17. t m. kot predstava izven abonmaja po znižanih cenah. Dramatizacija je Ciril Debevčeva Z njo ^e podal umetniške dragoceno idejno zanimivo delo. Vprizoritev. ki jo je dal igralski ansambel in re*isei. pa zasluži, da zavzame v repertoarju gledališča mesto, kakršno gre najuspelejšim komadom Uspeh je pokazal, da zna občinstvo ceniti velikega Dostojevskega Nedelja v Uublj^^kl drami. Ob 11 uri dopoldne matineja otroške predstave »Snegulčice«. priljubljene pravljice. Nova inscenacija in rezlja, ki je obogatila dejanje z zabavnimi domislekl. ki 30 izzvali mnogo zabave in smeha Režija prof. O. g—tova Ob 15. uri se ponove Cankarjevi >Hlapci<. reprezentativna drama slovenske literature v Debevčevi režiji, ki predstavlja kolektiven uspeh dramskega ansambla Ob 20 uri se igra Krležina drama »Glembajevi« v osveženi režiji dr. Gavelle Gospa Nablocka g. Levar in g. Kralj štejejo svoje kreacije med nesporno najboljše pretečenih sez/>n; prav tako se odlikuje ves ostali ansambel v odgovarjajočih vlogah. OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 17. novembra: Hovaaščina. Red t>. Nedelja. IS. novembra: Mignon Premio-a. Izven. Ponedeljek 19 novembra: zaprto. Torek 20 novembra: Rigoletto Red A Drevl se poje Mu*<>r£«*kega »Hovan-ščina« za red B. Deio, ki se odlikuje po elementarni zasnovi muzike, ki jo je genialno komponira! umetnik Musorgski. Zasedba premierska: Doritej — BeteUo, Ho. vanski — Rus, Andrej — Gostič, Marta — Golo bova. Premiera Toma*ove opere Mignon,< se vrši v nedeljo ob 20. uri kot prelistava izven abonmaja Tomasova melodljozaa opera je popularna p- arijah: »Li posnai bajni kraj kjer oranže sveto . >Ve ptice lastavice. .«. in Filinino arijo, je pestra v ritmu in muzikalnem označenji:. kjer obe. ta postati izredno zanimiva po izvajanju sodelujočih: ge. Gjungjenac kot Mignon. gdč. Zupevčeve kot Filine, ge ipanove kot Friderika, ter gg Banovca — Vilhelma in Betetta kot Lotharija Dirigent: tfeffal režiser: Golovin. Sloviti priljubljeni francoski tono ris t Andrč Burdino gostuje drugič 23 t m v operi kot don Josč Ta partija spada med one umetnine kjer dosega pevec-gost z najmanjšimi sredstvi dramatične i^re naj-večje učinke. Občinstvo opozarjamo da naj ne zamudi poslednje prilike, ki se mu nudi, da spozna na odru tega širom BvTOpfikfll odrov znanega umetnika. Vat F v predprodaji pri dnevni blagajni Izključeno. — Ah vas ni sram, Marička. da se poljubljate z moškim na ulici. .Ta/ bi od sramu zgorela. — Jaz se pa tega ne boim. gospa, ker je moj fant gasilec. Dobro ve. — Zakaj pa ne piješ? — Ker moram biti previde 1 Ce pijem preveč alkohola, se mi vlije kri iz nosa. — To mi je dobro znano, :ud: ori meni se zaki>uči vedno z bunkami r- i- . - i j.*»?5»j*.""»T?t"'* '■ Občan* L,'.r>;ir.i t Tožnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical nenadoma v boljše življenje našo ljubo soprogo in teto, gospo danes, dne 17. novembra, v 75. letu starosti, previđeno s tolažili sv vere. Pogreb bo v ponedeljek, dne 19. novembra ob 4. uri popoldne v. hiše žalosti, Celovška cesta št. 14, na pokopališče k Sv. Križu LJubljana, dne 17. novembra 1934. Žalujoči ostali. * ftoifilrf 262 »SLOVENSKI NAROD«. <*ne 17. novembra 1934 Stran 5. Letalo z avtomatičnim pilotom Avtomatično pilotiranje pride v poStev xa polete na veliko daljavo, v oblakih, megli in temni noči V Pragi so videli letalski strokovnjaki v četrtek angleška športno letalo »Puss-Moth«, znano tudi pod imenom »avtomatični pilot«. Avtomatično pilotiranje pride v poštev v prvi vrsti na poletih na velik daljave in na poletih v oblakih, v megli ali temni noči. Prvič se je avtomatični pilot sijajno ob-nesel lani na rekordnem poletu Angležev Gayforda in Nicholettsa iz Londona v Južno Afriko. Letalca sta morala leteti več ur v gosti megli in v oblakih z znatno obteženim letalom in v kritičnem času ju je prav dobro nado-mestoval avtomatični pilot. Njuno letalo tipa »Fairev«, težko z vso obremenitvijo 1770 kg, je imelo motor Napi er Lion s 530 UP. Znano je, da je imel tudi slavni ameriški letalec Willey Post s seboj avtomatičnega pilota na svojem rekordnem poletu okrog zemlje. Tudi nekaj letal na nedavni največji letalski tekmi Lon-don-Avstralija je bilo opremljenih z avtomatičnim pilotom, med drugim najmodernejše prometno letalo Douglas DC 2, ki ie priletelo v Melbourne kot drugo. Avtomatične pilote so dobite zadnje čase tudi nekatere ameriške letalske družbe na svojoii dolgih zrač-mii progah. MiseJ avtomatičnega vzdrževanja ravnotežja letala v zraku je tako stara, kakor letalstvo samo. Že prvi konstruktorji so skušali dati svojim letalom znatno lastno stabilnost, kmalu so se pa prepričali, da se da z letalom velike stabilnosti letati samo v lepem in mirnem vremenu, dočim se v nemirnem zraku tako letalo ne da obvladati. Ce primerjamo druga prometna sredstva z letalom, vidimo, da zahteva samo letalo upravljanje okrog treh osi. Prometna sredstva, ki se premikajo na kolesih, ne zahtevajo upravljanja okrog nobene osi. Avtomobil je treba obdržati samo v smeri ceste. Pri motociklu pride še vzdrževanje okrog dolžinske osi. Ladja, ki se vodi zopet samo smerno, ima z letalom skupno svobodo gi- Vegeterijanec tekmuje z mesarjem Dva madžarska tekača, od katerih je eden vegetarijanec, drugi pa mesar in zagovornik mesne hrane, sta krenila v nedeljo iz Budimpešte v Rim. Proga je dolga 1500 km. Prvi je Antonin Lovas, star že nad 50 let, znani tekač MAC, drugi pa 261etni mesar Ernest Matura, ki je nedavno z uspehom ab-solviral vztrajnostni tek z Dunaja v Budimpešto. Oba hočeta s tekom iz Budimpešte v Rim dokazati, da je njuna prehrana pravilna in da ohrani telo v stanju, potrebnem za tako velik napor. Predsednik mesarske zadruge v Budimpešti je izročil pred odhodom Maturi Mussoliniiu namenjen album, Lovašu pa dolgo salamo z napisom: »Spreobrni se U Prvi dan sta pretekla 60 km v osmih urah. V Stuhlweissen-burgu ju je pričakovala velika množica. Priredili so jima na Čast svečan banket, na katerem je pa jedel Lovas samo sočivje. Tekača spremljajo avtomobili z oblekami, osvežilnimi napitki in zakusko. Madžarsko mejo sta prekoračila v torek pri St. Gotthardu. Strelovod in strela Vprašanje se glasi: Ali odvrača strelovod strelo, ali pa samo prepreči njene pogubne posledice? Američan Mau-rice Denis-Papin razpravlja o tem v brošuri »Kako odvrniti nevarnost strele in elektrike«. Najprej je treba povedati, da strela ni povsod enako nevarna. Geogologija je v tem pogledu važen činitelj, kajti strela redko udari v prevodna tla. Pogosteje udari v izo-laSrti granit, apnenec ali naplavljene okamenine. Blisk je električna iskra, preskakujoča med dvema armaturama velikega kondenzatorja — oblaka in zemlje — med katerima je zrak kot izolačna plast. V izolačni zemlji se nabira mnogo več električnega naboja, kakor v prevodni zemlji in v Alpah, kjer so tla izolačna. ljudje prav dobro banja v poljubni smeri in s tem nujno z-druženo navigacijo. Pilot mora pa poleg navigacije paziti še na to, da ohrani letalo v ravnotežju okrog navpične in vodoravne osi, kar ga zlasti na poletu v megli in v oblakih zelo utruja. Za povečanje varnosti in s tem tudi za večjo racionalnost v zračnem prometu bo treba v bližnji bodočnosti poskrbeti, da se od pilota ne bo zahtevalo težje delo, kakor od kapitana par-nika. Avtoinatfčni pilot v letalu pa še ne pomeni, da je postal pilot odveč, temveč nasprotno, s tem postane pilot pravi kapitan svojega letala, ker ima proste roke za važnejše naloge, kakor je ohranitev letala v pravi legi poleta. Avtomatično pilotiranje omogoča pilotu, da se posveti zlasti navigaciji, določanju kraja, zbiranju meteoroloških poročil potom radia, merjenju višine, smeri in sili vetra itd. To delo zahteva pri poletih na velike daljave ter v megli, oblakih ali ponoči vetik duševni napor. Avtomatični pilot v letalu pomeni tudi, da bodo lahko stari in izkušeni piloti dolgo opravljali svojo letalsko službo ki da bodo torej njihove izkušnje v večji meri prišle do veljave, kakor doslej. Avtomatično pilotiranje letala je zahtevalo seveda mnogo dragih poskusov in preizkušenj. Za stabilizacijo rabijo giroskope, ki delujejo pri izpremembi lege letala na servomotorje, potom katerih se spravi letalo z neposrednim vplivom na krmilo zopet v prejšnje ravnotežje. Giroskopi služijo trudi zato, da pilotu neprestano kažejo lego letala, ki jo od časa do časa kontrolira. Razen starta in spuščanja na tla, vzdržuje avtomatični pilot letalo v vodoravnem poletu, sam se dviga ali pada, ter dela tudi ostre zavoje v zraku. Avtomatični pilot ne vzdržuje samo gotove lege letala, temveč skrbi tudi za potrebno hitrost in varen polet Če pilot med poletom naenkrat zapre plin, začne letalo samo počasi poševno leteti, čez nekaj Časa pa leti zopet s hitrostjo, s katero je prej letelo vodoravno, tako da tudi v tem primeru ne izgubi na hitrosti. Nasprotno, če med poševnim poletom pilot zopet odpre plin, ne ostane letalo v legi poševnega poleta, da dobi zopet potrebno hitrost ali da bi prekoračilo najvišjo dopustno hitrost, temveč se počasi zopet izravna, dokler ne doseže zopet one hitrosti, na katero je bil postavljen avtomatični pilot. Avtomatični pilot se da poljubno pognati ali ustaviti, pri njegovem delovanju na poedina krmila lahko pilot poljubno sam poseže v pilotiranje, ker z lahkoto prekosi robotove sile. Preciznost delovanja avtomatičnega pilota na poedina krmila se da regulirati po lastnosti letala, kakor odgovarja ta ali oni tip letala na gotove posebnosti krmil in kakršno je pač vreme. Doslej rabljeni avtomatični piloti so bodisi tipa »Bojkov« (Nemčija), »Srrrithc (Anglija) ali »Sperrv« (Amerika). Avtomatični pilot tehta 35—40 kg. slutijo, kje so nevarni kraji, kajti z elektrizacijo zraka in s tem nastajajočega ozona se razvija na dotičnih krajih značilen duh. Po Denis-Papinu lahko v splošnem rečemo, da udari strela navadno na meji med prevodnim in izolačnim terenom. S" kraji, kamor udari strela večkrat in zopet drugi, kamor udari bolj redko. Smotrenost strelovoda je sporna. Površno postavljen strelovod je prej nevaren, nego koristen. Dober strelovod lahko sicer deluje preventivno, namreč tako, da izžareva iz njegove konice zemeljska elektrika, s katero se neutralizira elektrika oblakov, da bi pa privlačevala strelo ni brezpogojna resnica. Zaščiteno območje je poleg tega majhno. Zato je dobro dopolniti strelovod s tako zvano Farada-yevo mrežo, ki varuje domove tako pred strelo, kakor tudi pred reakcijskim pritiskom po streli. Dom na solnčni pogon Sovjetski inženjerji hodijo svoja pota, po katerih upajo prehiteti tehnični napredek zapadne Evrope. Zdaj so se lotili prastarega problema, kako vpre-Čd v delo solnčno energijo. V srednji Aziji, kjer je idealno podnebje za take poskuse, so dosegli presenetljive uspehe. V helio tehniške m zavodu v Samar-kandu imajo sušilnico na solnčne žarke, v kateri se posuši sadje in sočivje . nekaj urah. V Taškentu imajo pa skoraj ves dom na solnčni pogon. Somcna energija tam kuha, segreva vodo in jo poganja v rezervoar na strehi. Rusi si toliko obetajo od teh metod, da hočejo zgraditi na obali Aralskega morja ali pa ob reki Amu-Darja veliko solnčar-no, ki naj bi proizvajala 30.000 kw. Nalašč za soknčarno izdelana črpalka naj bi v desetih urah načrpala 4,000.000 litrov vode. Sicer pa za solnce to ni nobeno posebno delo, saj so v solnčnih žarkih ogromne množine energije. Solnčna energija, ki jo nam pošilja vir vsega življenja na zemljo, je tisočkrat večja od energije, ki jo proizvaja v istem času vsa Amerika iz premoga, olja in vode. Vprašanje je seveda, kako ujeti solnčno energijo. To pa ni enostavno. Z eno najboljših metod, namreč z ono Wilsia in Bovlea, ujamemo komaj en do dva odstotka solnčne energije in malo je verjetno, da bi je prestregli Rusi več. Smrt izzove na dvoboj Znana ameriška letalka Amali-e Earhartova, največji ponos ameriškega letalstva, je izjavila, da se pripravlja na polet iz San Francisca v fionolulu. Za ta polet je razpisana nagrada 10 tisoč dolarjev in Earhartova bi jo rada dobila. Med letalci je vzbudil njen sklep razumljivo zanimanje, pa tudi presenečenje, saj gre za najnevarnejši polet, kar jih je kdaj tvegala ženska. Hono-lulu je oddaljen od San Francisca nad 3000 km. Že marsikateri letalec, ki je hotel preleteti to pot, je plačal svoj pogum z glavo. Kdor se odloči za ta polet, izziva baje smrt na dvoboj. Ce bi se namreč moralo letalo spustiti na vodo, bi letalec ne ušel morskim volkovom, ki jih tu kar mrgoli. Toda Earhartova ima za seboj že več drznih poletov, dvakrat je že preletela ocean od zapada proti vzhodu. Prvič je letela čez ocean leta 192S. Takrat so leteli z njo trije letalcu pač je pa drugič sama pilotirala in posrečilo se ji je doseči tri rekorde. Bila je prva ženska, ki je preletela ocean, prvi človek sploh, ki je napravil to pot dvakrat v življenju, in končno je preletela to dolgo progo v 11 urah in 30 minutah. Zato ni čuda, da se tako srečna letalka ne boji nove nevarnosti, saj je prepričana, da ji bo usoda zopet naklonjena. Tovorni avto zavozil v voz Stična 16. novembra V četrtek popoldne je peljala Kastelče-va žena (Koritarjeva) iz Gorenjega Brezovega pri Višnfi gori bolnega otroka k ba-novinskemu zdravniku dr. Fedranu po državni cesti od Višnje gore proti Stični. Kakih 50 metrov pred gostilno Alojzija IV" tokarja v Spodnji Dragi je privozil v največji brzini po levi strani ceste tovorni avtomobil štev. 2-007 in zavozil z veliko silo v voz KastelČeve. Sunek je bil tako silen, da ie koni z veliko rano v prsih takoj poginil, a Kaetelčevi in otroku se ni nič zgodilo. Pretrpela te velik strah, ko je videla, v kakšni nevarnosti ie bila z bolnim otrokom. Prijavila je takoj nezgodo žandarmerij-eki stanici v Stični, na kar ie odšel na krai nesreče komandir stanice g. Križari a -nič in ugotovil po pričah in svežih sledovih krivdo šoferia tovornega avtomobila Stev. 2-607. Posestnik Kastelic iz Gorenjega Brezovega trpi na poginulem mladem konju škodo okrog Din 3.000.—. Iz policijske kronike Ljubljana, 17. novembra. On ima 35 let, ona pa 36. Nikakor se nista razumela v zakonu in zato sta se ločila. Njemu je tako življenje presedalo, pa se je zagledal vneko dekle Jn iskal pri nji utehe. Pred kratkim je bil spet na obisku pri svojem dekletu. Njegova ločena boljša polovica menda ni bila nič kaj zadovoljna z moževim početjem in je prišla pred njegovo stanovanje. Najprej je metala v okna stanovanja kamenje, ker pa se ni nihče oglasil, je prijela železno palJco in raizbila vse šipe na oknih, med njimi tudi veliko izložbeno, visoko ISO in široko 120 cm. Skozi razbita okna je nato zlezla v stanovanje jn odnesla več parov čevljev — njen mož ie namreč čevljarski mojster — v vrednosti Okoli 1200 Din. Okradeni mož je zadevo prijavil policiji, ki ie maščeva'no ženo aretirala. Sprva je sicer dejanje taj la, naposled je pa vse priznala. Ukradene čevlje je policija vrnila čevljarju, ženo, katere jeza se je že ohladila, pa so po primernem pouku izpustili. * Neki banovinski uradnik iz Sarajeva je prišel poslovno v Ljubljano. Kakor vsak tujec, je seveda tudi on obbkal kavarno »Nebotičnik«. Mračilo se je že, ko jo je mahal proti kavarni. Pred palačo ie zagledal lepo 2lVetno Marico, navezal z njo razgovor in io povabil v kavarno, da v višjih sferah razpravljata o lepotah in veselju našega mesta. Po prisrčnem pomenku jo je povabil v svoje stanovanje. Zaradi utrujenosti je po sladki noč; zaspal, ko pa se je zjutraj prebudil, ni bilo Marice več, v njegovem žepu pa ie tudi zmanjkal lOodinar-ski bankovec. Mož se je sicer jezil, a ko je dva dni pozneje spet zagledal Marico, k> ie ponovno ogo\oril in znova povabil k seb. Ljubezen ga je tako utrudila, da ni zapazil kdaj je Marica neopaženo odšla 'n mu vzela za spomin 450 Din. Zadeva se mu je zdela vendarle malo preveč draga in je ta dogodek prijavi! policiji. Marico *p kmalu prijeli in ii izprašal! vest. Delo ie trdo. pa si ga je kolar Fcancelj malo privoščit. Preveč ga le bilo in je Francelj izgubil zavest. Ko se je prebudil, je presenečen opazil, da mu je iz beležnice v notranjem žepu telovnika !zg nilo 500 dinarjev, a iz hlačnega žepa pa dva kovanca po 50 Din. Megleno Se je spominjal > kom je prejšnji večer popiva!, vendar je policij zadostovalo in je še isti dan izsledila njegovega prijaznega p vskega tovariša. Res so pri njem našli denar. Francelj se je ra zaklel, da nc bo nikol več pi! do nezavesti. Živilski trg Ljubljana. 17. novembra Letos, ko imamo tako dolgo toplo jesen, je tudi na trgu izredno dolgo in mnogo najrazličnejših dobrot, da odhajajo gospodinje z njega težko obložene. Čeprav morajo meščani jesti vsak dan, ne glede na vreme, se na trgu zelo pozna, če je nekoliko lepše vreme, ko si upa mnogo več gospodinj na trg. Kaj kuhajo sicer, je njihova skrivnost. Toda ob sobotah se navadno ne morejo ozirati niti na vreme, kajti nedelja je samo enkrat v tednu, ko meščani vedno praznujejo po tradiciji ob čim bolj obloženih mizah. Glasovi o krizi ne vplivajo tako mogočno na meščansko kuhinjo, zlasti ne ob nedeljah, kot bi marsikdo mislil. Ker zdaj mesarji ne prodajajo mesa tudi ob nedeljah, je vedno huda gneča pri stojnicah ob sobotah. Pri govejem mesu varčujejo mnogi meščani, saj jih največ kupuje ceneno govedino, toda motil bi se. kdor bi mislil da zaradi tega gospodinje ne kupujejo posebno perutnine. Toda tudi danes je bil na perutninskem trgu živahen promet. Založen je bil še skoraj bolj kot prejšnjo soboto, ko smo bili pred Martinom. Prodajali so tudi še gosi. Izredno mnogo je bilo piščancev, ki pa niso bili zaradi tega nič cenejši Tudi jajc je bilo precej več kot navadno ob tržnih dneh. Prodajali so jih tudi Bosanci, precej poceni, po 1.25 Din par. Domača jajca so bila tudi nekaj cenejša ter so se gospodinje lahko založile s precej lepimi po 75 par komad. Zelenjadni trg je bil tako dobro založen, da lahko govorimo celo o navalu. Izredno mnogo je bilo zelenjave, največ en-divije, ki bi je ljudje radi spravili v denar čim več, preden zapade sneg. Zato so jo tudi prodajali zelo poceni, tu m tam celo na merice, ki so tako velike kot pladnji. po dinarju. Prav tako hočejo prodati čim prej cvetačo, ki ne traja tako dolgo kot salata, ko je že zrela. Že po dinarju lahko dobiš lep komad. Jabolk je bilo danes nekoliko manj. Gospodinje so posegale precej po najcenejših, ki so po 2 do 2.50 Din kg. Gob je bilo še vedno toliko kot prejšnje dni in prodajali so jih po nespremenjenih cenah. Na Sv. Petra nasip kmetje danes niso pripeljali mnogo krompirja, pač zaradi nezanesljivega vremena, vendar so ga ponujali šo vedno po 75 par kg. La bataille" »r Ljubljana, 17. novembra. Drevi v kinu Matici spet dobimo film, ki ga spremlja največji sloves iz inozemstva, saj predoca višek igralske umetnosti in najbogatejše filmske opreme. Vsebina je skoraj točno posneta po svetovno slavnem romanu Clauda Farrera in nam z najraz-košnejšimi barvami in najnežnejšimi odtenki pretresljivo slika nam še vedno zagonetno čustvovanje japonskega naroda. V kratkem odmoru med dvema pomorskima bitkama se križata pota usode angleškega mornariškega atašeja in mlade soproge poveljnika japonskega ladjevja. Zaljubita se in med njima stoji poveljnik, strasten oficir in fanatičen patriot, ki mu je služba domovini visoko nad problemi lastnega življenja in je vedno pripravljen domovini žrtvovati vse, svojo karijero, svojo srečo in samega sebe. V pojenjajo-čem viharju bitke in oh zmagoslavju se dogaja tragična usoda treh oseb. Oblika filma je grandiozna in več prizorov gre v gigantsko, drugi pa s svojo subtilnostjo segajo spet v vizionarno. Film je vsestranska umetnina! Že znana resna lepotica Annabella igra markizo Yorisako, kakor rojena japonska umetnica tajinstveno, hladno in vdano ter z nepopisno nežno ljubeznijo, da se nam bo globoko vtisnila v spomin. Velik je tudi slavni Charles Boyer v vlogi njenega moža, ki je tudi popoln Japonec, da je že njegova maska umetnost, nikdar pa ne predoča Japoncev, kakršne vidimo v pan-optikih in na plakatih. Redko je kak igralec znal izraziti tako presunljivo svoje uničenje in bolest ter krutost, ki pa ni nečloveška. Markiz Yorisaka žrtvuje svojo nad vse ljubljeno ženo in sebe za domovino, da izve tajnost sovražnika. Slike so vzorne, da se bodo tudi naši fotografski amaterji spet mnogo naučili, obenem nam pa predočajo Japonsko in grandioznost pomorske bitke z vseh strani, kakor jih še nismo videli v drugem filmu. Film res zasluži sloves, ki ga uživa po vsem svetu. Tragična usoda ugledne družine škofja Loka, 17. novemibra Ni tega par let, ko so polagali k večnemu počitku krojaškega mojstra h Karlov-ške ulice g. Franca Gašperšiča in že je kruta usoda iznova posegla z vso tragiko v to družino. Včeraj dopoldne ob 10.30 so pokopali na ljubljanskem pokopališču ubo. g"m otročičem še ljubo mamico go. Antonijo Gašperšičevo, ki jo je dolgotrajna !n mučna bolezni pobrala v najlepši življe >j-ski -šobi. staro 37 let. Tako je ostalo pete, ro otrocičev ' ' z rudnikov. Usoda Gaš»per-šičeve družine je glboko dimila vse prebivalstvo, saj zalezuje omenjeno družino že dolga leta sem sama nesreča. Za časa očetove bolezni so morali prodati hišo, potem pa je pobrala smrt skrbnega družinskega poglavarja, in na materinih ramenih je ob-vlsela vsa skrb za števMno mlado družino Pokojnica je dela!a od jutra do noči, nekaj si je prislužila s šivanjem in pranjem, dokler ni pod težo usode omagala in s! nakopala bolezen. Dva dni pred smrtjo je šla iskat Tva ljubega zdravja v Ljubljano, toda prepozno . nadla je n -v v ob; :n ve&neg t od ~itka. Ona uživa svoj mir, toda otro-čiči . . .? Dobr? 'jud^e. priskočite na po-r»r>* " ^ITVAJMO JUGOSLAVIJO Iz Poljčan — Boč Jeseni. Priljubljena izletna gora Roč ima tudi v tem času. ko je drugod planinska sezona že minila, zlasti ob nedeljah še vtdno svoje čestilce. Potebno radi jo mahnejo do Sv Miklavža, ki leži nekako v višini šmarne gore, in do kamor je iz Poljčan pičio uro hoda. Planinska restavracija tam je vedno, tudi čez zimo. odprta in ti tamolnji oskrbnik vselej prav rad postreže z vsem. česar si poželiš. Posebno ve Mko ljudi je bilo rgoraj na Martinovo nedeljo. Ta dan je bila v starodavni cerkvici sv. Miklavža tudi maša. Pozneje se je vse zbralo v planinski restavraciji, ki jo bila skoraj premajhna, da bi sprejela vse goste in so nekateri bolj vroči posedli celo zunaj. Sai pa je bil tudi prav lep popoldan. V jesenskem času je najprikladnejša pot na Roč čez Miklavžev kamen, kjer imaš skozi £olo drevje dolgo časa lep razgled po Dravinjski dolini tja do sivega Pohorja. — Iz prosvetnega udejstvovanja Sokoia. Danes teden se je osnoval pri tukajšnjem Sokolu samostojen dramatski odsek, ki bo posvetil vse svoje sile izključno napredku amaterskega odra. Za predsednika tega novega odseka je bil izvoljen br. Žen, za tajnika br. SI. Krajne, za blagajnika br. Mal-ner. za oskrbnika odra br. Ritonja, za nadzornika br. štefancioza in Detiček ter za arhivarja br. Kovic. Otvoritev letošnje sezone bo 2. decembra z igro Scampolo (Mucek) ki jo pripravlja br. Ritonja. Želimo novemu odseku v njegovem stremljenju čim lepših uspehov. — Nov groo. Umrl je na Stanovskem 63-letni upokojeni železničar g. Franc Kosca. Pokopali so ga v Poljčanah. Naj v miru počiva! — Občni zbor. Tukajšnja strelska družina vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 18. t. m. ob pol 4. popoldne v soli v Peklu. Radio Nedelja 18. oorembra 7.00: Telovadba (Puetišek Pra^o. Resna glasba na ploščah. SaiO: Poročila. 8.15: Klavir, štiri ročno, (gdmi daplja in Mučna) S.45: Plošče. 900: Versko predavanje (p. Valerian Učak). 945: Prenos i* traniMŠkainske cerkve. 9.4o: Plošče. 10.00 O delavskih zbornicah (predsednik Delav. zbornice Lojze Sedej). 10.20: Plošče. 10.4O: Resne samospeve pote adč- Nuša Kristanova 1140—13.00: Prenos iz Zagreba: 40 dnevnica za blag. Vit. kraljem Aleksandrom 1. Ujediniteljem, govori 12 profesorjev zagrebške univerze in poje zbor »Mladost Balkan t 16.00: 0 perutninarvtvu (Ing. Wenko Bori«) 16.20: >Pri Hrastovih« — drama (Meško). 20.00: Nac. ura: Narodna Odbrana- 20.2f>: Jedilni list, program za ponedeljek. 20..10: Orgelski koncert prof. Schuschniizga ix Celovca. 21.30: Cas. poročila 2XJo9l Radijski koncert. Ponedeljek 19. novembra 12.15: Plošče 12.50: Poročila. 1H-00: Cas plošče. 18.00: Zaroke in poroka Slavoncev (Hubert Marjanovi ć). 18.20: Plošče. 18.40: Slovenščina (dr. Kolarič). 19-10: Nar. ura: Nasa narodna prosveta. 19.:C3: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magaina). 19.55: Jedimi list. program za torek. 20.00: Prenos opere it ZacTeba V odmoru: Cas m poročila. Torek 20. novembra 114)0: Šolska ura: O mladinski uLasbi (prof. E. Adamič). 12.15: Plošče. 12.50: Poročila. 13.0O: Cas, plošče. 18.00: Gospodin iaka ura: Poročilo o med nar. kongresu v Berlinu za gospod, pouk (ga. Zemljanova) 18.20: Otroška ura: (gdč. Manea Romanova) 18-40: Nemščina (dr. Kolarič). 19 10: Radijski koncert. 19.50: Jedilni list, program trn sredo- 20.00: Nac. ura: Fran Miklošič (»pisal rektor univerze g. Ramovš) ,nn»nos v Zagreb in Beoerad. 20.30: Prenos ■ Zagreba- Pevski zbor >Lisin*kv 2240: Qpf, poročila, radio orkester. Sreda 21. novembra 12.15: Plošče. 12-50: Poročila. 1300: Cas, plošče. 18.00: Plošče. 18.20: Bukarešti, vzhodni Pariš (Zdenko Aljanfeič) 18.40: Pogovor s poslušalci (prof Prezelj). 19-10: Nac. ura: Miljutin Bojić. 18.35: Plošče. 19.50: Jedilni list, programa za četrtek. 20.00: Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice. 21-30: Narodne žadostinke ▼ ženskem tereetu. 22.00: Cas. poročila, radijski orkester. Četrtek 22. novembra 12.15: Plošče. 12.50: Poročila. 1B.00: Cas, plošče. 1800: Smuška ura ljubli. zarn-skosportnega podsaveza. 18.30: Radijski orkester. 1900: Srbohrvaščina (dr. Ruipelj)-19.30: Nac. ura: Naša moderna poezija. 19 55: Jedilni list, program za petek. 2000: Pravna ura (dr. Vladimir Knaifljič). 20.20: ^Zvezde kličejo« - slušna iera od Fr. Hern-felda. 21.50: Cas, poročila, radijski orkester Petek 23. novembra 11.00: Šolska ura: Ljubliansko polie — pokrajinska oddaja (izvaja osnovno-šolska mladina Sv. Peter pri Ljubljani). 1215: Plošče. 12.50: Poročila. 13.00: Cas, plošče. 18.00: Literarna ura (Ljudevit Mrael). 18.20: Radijski orkester. 18-40: Sokol: Pomen in uspeh naših letošniih zletov (prod. Jos. Jeras). 19.00: Radijski orkester. 19.50: Jedilni list. program za soboto. 20.00: Nac ura: dr- Makeimilian Vrbovec in grob neznanega vojaka (dr. Ferdo &išić) prenos iz Zagreba. 20.30: Plošče. 21.00: Maudolinisti-Čni kvartet >Erika<. 21.40: Cas. ooroofU-22.00: Radijski orkester. Sobota 24. novembra 12.15: Plošče. 12.50: Poročala. 13.00: Ca« plošče. 18.00: Klasična in moderna diplomacija (Ruda Jučec). 18.20: Radijski orkester. 18-50: Francoščina. 19.20: Radijaki orkester. 19.50 Jedilni list, program za nedeljo. 20.00 Zunanii politični pregled (dr. Jug). 20.20: Nac. ura: Davorin Jenko in Stepen Mitrov Ljubiša, prenos v Zagreb in Beograd. Uvodno besedo govori dr. Franc Kimovec. Jenkove skladbe izvaja radijski orkester. 21.00: Radijski orkester. 214JO: Cas. poročila, radijski orkester. Njune želje. Mož: *Rad bi zopet enkrat jedel tako dobro pečenko in salato, kakršno je znala pripravljati moja mati.« 2ena: »Jaz bi pa rada nosila take obleke in klobuke. kakršr*e mi jih >e kupoval moj oče.« Nov slog. — Moj blagainflk dela čisto v novem slogu. — V kakšnem pa? — Pobegnil mi je sicer z blagajno, toda ženo mi je postil doma. Stran 6. »SLOVENSKI NAROD« dne 17. novembra 1834 SGnvnc&t 4/ fre/e^o ccc/Ja — Zares? Kaj pa je njen mož? — Tega ti žal ne morem povedati. Nikoli ga nisem v'del, niti nisva s Pen-ninijevo govorila o njem. Minchen je slišal, kako Ellery hitro hodi po spalnici. Bil je miren in zopet je sedel. — Ali poznaš Kneisla? — se je za-čul Eilervjev glas. — Zeio malo. To ti je pravi krt. Vse življenje precepi v svojem laboratoriju. — A1j je bil v prijateljskem razmerju z Abigail Doornovo? — Misiim, da je po Janneyevem posredovanju nekajkrat govoril z njo. Prepričan sem pa, da je posebno dobro ni poznal. — Kaj pa Edith Dimningova? Ali sta še vedno prijatelja z Gargantuo? — Ali misliš s tem Hendrika Door-na? To je čudno vprašanje, Ellerv. — Minchen se je zasmejal. — Lahko za-tisoem oči in si mislim to mlado in trgovsko navdahnjeno dekle v naročju našega prijatelja Hendrika, — ne. ;ega res ne morem. — Tam se torej ne da nič storiti, kaj? — Ce iščeš kakšno zvezo med tema dvema, se ti je zmešalo. — No. saj vendar poznaš nemški pregovor. — se je zasmejal Ellerv, stoječ že oblečen na pragu: Želodec je mojster vseh umetnosti! še klobuk, suknjo in palico, pa poideva. Stopala sta po Broadwayu in govorila o vsakdanjih stvareh. Elleryja ni več mikalo govoriti o umoru Abigail Doornove. — Gromska strela! —- se je ustavil naenkrat Ellery. — Hotel sem vstopiti v knjigarno in vzeti naročeno knjigo O dunajskih kriminalističnih metodah. Pozabil sem pa kakor na svojo smrt, da sern obljubil priti po njo danes dopoldne. Koliko je ura? Minchen je pogledal na zapestno uro. — Točno deset. — Ali si namenjen naravnost v bolnico? — Da. Ce se ločiva tu, najamem avtotaksi. — Dobro, John. Cez pol ure pridem za teboj v bolnico. Ti boš itak rabil do nje čertrt ure. Na svidenje! Ločila sta se. Ellery je hitro zavil v široko ulico. Minchen je pa poklical avtotaksi..Vstopil je. Avto je zavil za vogal in krenil proti vzhodu. XX. PRIGODA IZGUBLJENEGA ČLOVEKA — Je že tu! Domači telegraf policijskega depar-temenra se ni bil še nikoli tako izka- zal, kakor v sredo zjutraj kmalu po pol desetih, ko se je pojavil na Centre Streetu mož šibke sloke postave v temni obleki. Nervozno je hitel mimo policijske centrale in se oziral na vse hišne številke, kakor bi ne vedel, v katero hišo je namenjen. Ko je prispel do hiše števiika 127, se je plaho ozrl na desetnadstropno poslopje, kjer je bil urad distnktnega prokuratorja. Porlv-nal si je ovratnik svoje črne suknje in zavil v mračno poslopje. Bil je zagonetni Swanson, ki ga policija nikakor ni mogla izslediti. Vest o tem je bliskovito prodrla v vse kotičke in špranje Centre Streeta. Od šepeiajočega pisarja v pisarni di-striktn-ega prokuratorja je šla v staro sivo poslopje kazenskega sodišča, odkoder je švignila čez »most vzdihlja-jev« v newyorško kaznilnico Tomos. Vsak jetniški paznik, vsak detektiv v policijski centrali, vsak redar v službi, sploh vsakdo, mudeč se v bližini, je vedel to že pet minui po:ern, ko je Swarfson izstopil iz dvigala v četrtem nadstropju poslopja številka 127 in izginil v spremstvu dveh detektivov v privatni pisarni distriktnega prokuratorja Sampsona. " Cez deset minut, ob 9.45, je Swan-son že sedel sredi napeto onaznjočih ga obrazov. Okrog njega so sedeli distriktni pro-ku-rator in njegov asistent Timotej Cro-nin, več nižjih uradnikov, smehljajoči se inspektor Oueen, ki je bU prišel izredno hitro, seržant Velie. molčeč in mrk kakor vedno, ter policijski komisar, ki je sedel ob sirani in molče vse opazoval. Do tega trenutka je bil izpregovoril priške samo enkrat. Z globokim baritonom, ki je bil v čudnem nasprotju z njegovim slabotnim telesom, je izjavil: Jaz sem Thomas Swanson. Distriktni prokurator se je vljudno priklonil in namignil Swansonu, naj sede. Swanson je mirno sedel in se ozrl po zboru svojih inkvizitor je v. Imel je motne oči in temine obrvi, redke svetle lase in gladko obrit obraz brez izrazitih potez. — Gospod Swanson. čemu ste prišli danes sem? Swanson je napravil presenečen obraz. — Mislil sem, da me hočete videti — Ah, vi ste čitali novine? — je vprašal Sampson hitro. PriŠ^ec se ie nasmehnil. — Seveda sem jih. — Lahko vam tudi takoj vse pojasnim. Toda — najprej, gospodje,— vem, da me vsi nezaupljivo gledate, ker se nisem prijavil prej, čeprav so bUi listi polni vesti, da me iščete. — Radi slišimo, da se tega zavedate. — Sampson ga je hladno pogledal. — Marsikaj nam morate pojasom. Mesto je potrošilo za vas že mnogo denarja. Kakšno opravičilo imate? — Nimam posebnega opravičila, gospod! Imej sem velike sitnosti m še jih imam. Ta zadeva je zame malone tragedija. Verjemite mi, da sem imel tehten razlog, zakaj se nisem javil prej. Sicer pa tudi nisem verjel, da bi mogel biti doktor Janney resno zapleten v umor gospe Doornove. V novinah ni bilo nobenega dokaza za to. — S tem pa še vedno ni povedano, zakaj ste se tako dolgo skrivali, — je pripomnil Sampson. — Vem, vem, — Swanson se je zagledal v preprogo. — Res sem v zadregi. Da ne gre za aretacijo doktorja Janneva zaradi umora, ki ga ni zagrešil, bi se Še ne bil javil. Ne morem pa dovoliti, da bi ga aretirali, ko je vendar čisto nedolžen. — Ali ste bili v sobi doktorja Janneva v bolnici v ponedeljek dopoldne med 1030 in 10.45? — je vprašal in-snektor Oueen. — Da! To, kar pravi doktor Jan-ney, je vse res. Prišel sem izposodit si od njeffa nekaj denarja Ves čas sva bila v nji, niti za trenutek je nisva zapustila. — Hm, — Sampson ga je vprašujoče pogledal. — Tako enostavna stvar, gospod, in vendar ste nas pustili iskati vas po vsem svetu, da bi spravili iz vas navadno pričevanje. — Zakaj vas Jarmey ščiti in pred kom? — je vprašal naenkrat inspektor. Swanson je v zadregi sklenil roke. — Vidim, da ne morem več tajiti. Gospodje, to se da povedati kratko. Jaz sploh nisem Thomas Swanson. temveč Thomas Jannev. sin doktorja Janneya. To je bila zapletena zgodba. Thomas Janney je bil nezakonski sin doktorja Francisa Janneva. Kirurg je bil vdovec brez otrok, ko se je drugič oženil. Njegova druga žena je bila Thoma-sova mati in Thomasu je bilo dve leti, ko ga je Janney legalno adoptiral in mu dal svoje ime. Cez osem let je Thomasova mati umrla. Po Thomasovem pripovedovanju so od mladih nog vzorno skrbeli zanj in ga vzorno vzgajali. Postal naj bi bil drugi doktor Janney — kirurg. Poslali so ga na univerzo Johna Hopking^sa. Mož. ki ga je vsa newyorška policija dva dni in dve noči zaman iskala, je s tihim in plahim glasom priipovedo-val, kako lahkomiselno in nehvaležno je zlorabil zaupanje svojega slavnega adoptivnega očeta. — Takrat sem znal vse, — je šepetal, — študiral sem zelo dobro, bil sem skoraj prvi v vsem letniku, toda pijančeval sem, živel razuzdano in zapravil sproti vse, kar mi je dal oče. Potrebno delo To cesto na Cesti na Rožnik bi bilo treba razširiti predvsem Iz prometnih razlogov in zaradi javne varnosti LJubljana, ir». novembra. Cesto na RcŽnik je treba prištevati k glavnim cestam ki vežejo Ljubljano z okolico, čeprav na nji ni posebno živahnega prometa. Kljub temu ji pa ne pripisujejo večjega pomena kot stranskim ulicam na periferiji Sicer jo posipa vajo od časa do časa poleti skrope, pa tudi razsvetljavo ima precej dobro. Treba bd bilo le, da bi jo nekoliko raz_ Sirili pod gozde m. ki sega tik do nje Ako bi bila Cesta na Rožnik le navadna spre. ha jalna pot, bi bilo vse v redu ter bi btlo cestišče dovolj široko tudi ra tiste nase pešce, ki niso skromni na cestah. Toda tu je tudi avtomobilski premet. Drevje in grmovje raste do ceste, da je — čeprav neznaten — ovinek nepregleden in razen tega je tu cesta tako ozka, da se vozova težko srečata. Četudi se ljudje umikajo na travnik. Med drevjem sta napeljana električni in telefonski vod ter je nevarnost, da sneg potrga žice. Veje segajo čez cesto in ker je tudi na drugi --tram več velikih dreves, pada sneg v kepah na pot, ki je navadno blatna. Obločnice so skrite med vejevjem in čeprav so montirane na vsakem drugem drogu, razsvetljava ni zadostna. Grmovje, ki sega do poti, je idealno za napadalce, ki so že češče poskušali srečo pri ženskah ter jim trgali torbice iz rok. ženske ne upajo ponoči tam mimo in kaj značilno je, da češče prosijo za spremstvo tudi neznane moške. Cesto bi torej bilo treba razširiti tam predvsem iz prometnih razlogov in zaradi javne varnosti Ne gre pa morda za kaj nemogočega saj bi bili stroški malenkost, ni, kajti iztrebiti je treba nekaj grmovja in podreti nekatera drevesa Cesto bi naj razširili do 2 m da bi pridobili širino za hodnik in da b* bilo tudi voziSče dovolj ši_ roko. Navidez se morda zdi razširjenje neizvedljivo, ker je poleg na levi zasebni svet in mehak teren, na desni je pa hrib. Toda lahko bd naredili majhno zaseko v hrib, če hi podrli nekaj dreves in morda bd ne bilo treba niti opornega zidu ob zase. ki, ker bi s koreninami preprežena zemlja sama vzdržala. Nadaljevanje Ceste na Rožnik je Večna pot, ki je pa spada le malo pod Ljubljano; drugi del, ki je pod občino Vič, so precej dobro uredili lani. SIcer niso odpravili klancev, ki so zlasti tako nenavadni pod rozniškim hribom, nekakšne krtine, kjer bd naj cestišče kratkem al o znižali, da bi dobila cesta enakomeren padec. Vendar so vsaj razširili vozišče na ovinkih in ga znižali ob strelišču. Večna pot je torej kolikor toliko prilagođena prometnem zahte. vam, zato pač smemo pričakovati, da bo mestna občina poskrbela za ureditev Ceste na Rožnik pri mitnici pod gozdom. Ce se že ne ozirajo na pešce, bi se naj vsaj nt* interese voznega prometa. Cesta na Rožnik v začetku in naprej od gozda vsaj en hodnik, le pod gozdom, kjer bi bil naj- potrebnejši, ga nI pomisliti je treba, da je na tej cesti zelo živahen osebni promet in da bd že zaradi tega morali nekaj ukreniti. Cesto bi morali tudi primerno razširiti na križišču Svetčeve ulice, kjer je zelo oster ovinek, cesta je pa zožena na nekaj metrov. Tam je tudi stikališče poti, ki drži v Tivoli skoz: gozd. Da še ni bilo tu prometnih nesreč je pripisovati pač naključju in k sreči vozni promet ni živahen ves dan. ampak le po nekaj dni. Upamo vsaj. da bodo kmalu iztrebili grmovje tik ob cesti in podrli drevje. Ko bo izsekana gošča bodo lahko hitro opravili zemeljska dela in Cesta na Rožnik bo vsaj po svoji širini mestna ter kolikor toliko primerna za vozni promet 2z Ptuja — Radio motnje. Uprava ptujske poste je že svoječasno prijavila mestnemu poglavarstvu da povzročajo neznosne radijske motnje s svojim pogonom nehlokirani električni aparati ter je zaradi tega zaprosila v smislu § 5 zakona o pošti telegrafu in telefonu za pomoč pri zatiranju teh motenj. Na podlagi te pritožbe je bilo razglašeno javno, da morajo lastniki raznih električnih naprav v roku 14 dni iste blokirati in s tem odstraniti vse motnje. Vse lastnike takih električnih naprav se je tudi opozorilo na kazenske posledice ter obenem pozvala lastnike radijskih aparatov, da prijavijo motil ce pošti. — Ker neki skriti motile! še vedno motijo radijske aparate na najhujši način, naj tem velja ta poziv, da takoj ustavijo svojo brezvestno početje m zaščitijo svoje naprave! Poštna uprava bo zato vsako prijavo odpravila na pristojno mesto ter se bo proti krivcem postopalo z vso rigoroznostjo. — Občni zbor »*rei*ke> družine v Ptuju bo v nedeljo 25 .t m. ob 10. uri dopoldne v spodnji dvorani Narodnega doma. Vabljeni vsi člani in prijatelji! — Dobrota Je «ir»ta. Pred meseci je posodil posestnikov sin Kelc Franc iz TI bol cev večji znesek svojemu znancu S. J., posestniku v Strejancih Ko se je S. te dni mudil na obisku pri Kelčevih, je vprašal Kelc. kdaj bo vrnil izposojeni denar. S. se pa je tako razburil, da je vzel nož in hotel navaliti na Kelca. Med njih pa je stopila njegova mati. katero je S. pretepel in jo ranil z nožem tako močno, da so jo morali prepeljati v bolnico. Pri zdravniku. — Vaša žena sploh ni bolna, temveč ima samo fiksno idejo, da je. Zato ji predpišem nekaj kar tako. — Prav, gospod doktor, samo prosim vas, da mi pošljete račun tudi kar tako. muči! > 75 Otvarjamo zimsko športno se zono 1934/1935 Vse potrebščine za smučanje in zimsko alpinisti ko Vam nudi ŠPORTNA TRGOVINA A L P I N A LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 7 ZAMT KVAJTE CENIK Šivalni stroji od Din 1600 naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. 2^-"' » Dvokolesa od Din 950 - naprej. >Sachs< motorji od Din 5000.- Ceniki franko! naprej — pri Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška c 4. SLAMIĆEVA PODRUŽNICA OTVORJENA Napoleonov trg (nasproti tvrdke J e 1 a č i n) Telefon štev. 39-75. Vse vrste svežega in p reka-jenega mesa. Mesni izdelki. Štajerska perutnina. Divjačina. KVALITETNO BLAGO! NAJNIŽJE DNEVNE CENE! MALI OGLASI V vseh malih oglasiti reljs Oeseda 50 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za nali >glas Din 5.—, davek Din 2.— Mali oglasi se piaCujejc takoj pri naročilu, lahko tudi v znam Kah — Za pismene odgovore glede malic oglasov je treba orli ožiti znamko — Popustov za male oglase oe priznamo VSEM brezobvezen ogled premičnin. Kersnikova 7, PRILIKA, poleg Slamiča 3335 PECI NA 2AGOVTNO izdeluje Jakelj, Bled. KOVAŠKO ORODJE proda Mlakar, Salek, p. Velenje AJPNENI PRAH več vagonov proda Apnenica, Dobrepolje. Trenchoati usnjeni »uRrijtči ito aajbotj. aaJcup prt PRESRERJU, LJUBLJANA Sv Petra c PRODAM LAHKO KOČIJO, voz samec, vozne sani, ter masivno tehtnico za tisoč kg — v zelo dobrem stanju. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 3351 _ SPALNICE- moderne, iz orenove Korenine, pleskane, in Kuhinjske uprave ter drugo pohištvo dobite naj ceneje pri Andlovte. Ljubljana Pomenskega ulica 34 61/T SLUŽBE MLADO VAJENKO čvrsto, ki ima dober glaa sprejme potujoča familijarna glasba. Postopek dober, začetna plača 300 Din in vsa oskrba. Prednost ima ona, ki igra Lila Hitrec, Novi Sad. Kara. djcrdjeva 10. FRIZERKO popolnoma perfektno v že. lezni in vodni onduladji — za takoj ali po dogovoru išče salon Brnjes, Suiak. ČEVLJAR. POMOČNIKA sprejmem, ki bi znal vsa dela. Hrana in stanovanje v hiši. Pibernik Franc, čevljar. Metlika. 3332 TRGOVSKI POMOČNIK dobi s 1. ali 15 januarjem službo pri Rozmanu, Slovenjgra-dec D0PIS0WJE BOLJŠA GOSPA samostojna dobra gospodinja, z lastnim, moderno opremljenim stanovanjem želi v skupno gospodinjstvo samo z boljšim, iad 40 let starim značajnim in solidnim uradnikom s sigurno in dobro službo. — Resne ponudbe s polnim naslovom na upravo >Slov. Naroda« pod >Značaj 3360«. SOLIDNEGA GOSPODA srednjih let in srčne kulture — Iscem za izprehode in izlete. — Ločeni računi. Obširna pisma prosim pod Šifro >Ne navadni ljudje 3353« na upravo »Slov. Naroda«. NlPKIiKNNl POZOR! Naprodaj je več his. med katerimi se nahajata dve dobri goetinl naprodaj je tudi več vinskih sodov in odda se v najem lepa vinska klet in zraven se proda več stavbnih parcel ob Dunajski cesti. — Več pove kopališče Jezica pri Ljubljani. 3325 »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje ir olamne cud) pre-;grane ter popravlja m dgla Suje strokovr jasko najceneje NAZNANILO! Cenjenim damam m goepolom vljudno sporočam, da sem jene za postrežbo v obeh oddelkih znižaj za 20 % - Cesatni salon NA VIN SER. Ljubljana, Aelenburgova ulica. 60/T Pristni Dobrinjski teran •e toči le v gostilni DRAGA GU&TTN, Kapiteljska ulica 8, Ljubljana (pri pegleznu > SSI 1 Obleke, zimske sukme modernega kroja po meri in vsa druga krojaška dela — Izdeluje po zmernih cenah J. JELOVSEK, modno kroja«tvo LJUBLJANA, Kongresni trg stev. 8 cLA&lL za volane i različnih guba. SPECIELNI EN TEL oblek, volan šalov L L a AŽURIRANJE, entel vlozko\ m čipk. PREDTISKANJE VEZENJE MONOGRAMOV. zaves oerila Hitro fino tn poceni izvrs Matek & Mikeš, Ujublfe" poleg hotela *trt«f~fs Makufaturai Dani* p r o d r rava »Slovenskega Naroda" Ljublfafta tCnairli^v« stev. « ISMŽlia Mi smo cenejši Vsem državnim in samoupravnim uslužbencem s pridobljeno pravico do penzije, podeljujemo do 15.000 DIN POSOJILA brez porokov, proti mesečnemu odplačilu na 5 let. Zahtevajte brezplačne prospekte.1 Meščan- j ska delniška hranilnica. Daru- | var Osnovana L 1903. 3344 Nase preproge vseh vrst. tekači, tkanine za pohištvo, store i. t. d. vas bodo prepričale, da imamo boljšo kvaliteto za nižjo ceno. „ČILIM4 ^ASAZA VKBOTlCNiKA o POZOR! MetllSka črnina 1 Din 8.-cviček i > 10.- burgundec 1 > 12.- ter vse ostalo blago — radi izselitve prodajam po zelo znižanih cenah. BUFFET IN TRGOVINA nasproti banske palače 335» Plošče . gramofone zp: šojam c, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo »ELEKTROTON« Tavčarjeva uL S. KOLINE icakor tudi prvovrstno portu« galko in cviček, črnino ter vsa -»stala vina letošnjega pridelka nudi po zmernih cenah — restavracija Rebec, Tyr#eva ee-*ta «. 71. 3364 Urejuje Josip Zunao*1*- — Z* »Narodno M*kam<>- -an lesertek Z* »P*s t