0 enakopravnosti učiteljic in učiteljev. Namea imam izpregovoriti par besed o pravicab, ki so aam občiaskira tržaškim učiteljicam prikrajšaae, o pravicah, ki se aam brez atemeljeaosti odrekajo. Kdo nam jih odteguje, kdoodreka! Nihče drugi aego uprava aaše šolske oblasti! Ia veadar so te prarice ničmaaj ko vnebovpijoče, ako se zamakaemo za treautek v sistem daadaaašnjosti, t velesilno orgaaizacijo napredka, oziroma v vsestransko pretresujoče vprašaaje, ki ima — liki čola — dva različao aazivljajoča se koaca: dolžaost — pravica, ali ki se — liki vihrajoč prapor — izraža z drema ekspresivaima baryama; trad — plačilo. Že samo razmotrivaaje o tem pojmu se aam predočuje najaaravaejše ia preprosto, da isti, kdor opravlja vestao svoje dolžaosti, sme z vso žilavostjo ia brez vsakega obostavljaaja podjarmiti svojemu delovanju ia početju podrejeae zahteve. Ali ravnotako samo ob sebi umevno bi nam pač moralo biti tudi prepričaaje, da nas v tem našem najaovejšem stremljeaju podpro 8 prožao pripravljeaostjo zlasti oai, ki jim smo po daha v Bajbližjem sorodstvu. Mislim na aaše tržaške torariše. Toda dvomim, da utegae izpasti tako. Zdi se mi celo, da se ae varam,ako bomo učiteljice primoraae trčiti ob odpor svojih — ob drugih prilikah sicer kavalir&kih — tovarišev. Zdi se mi, da bi se nevoljao zganili celo flegmatiki m ravaoduŠBeži, ako bi prevevalo dvoraao mestaega sveta ugodao reševaaje aaše žeaske ravaopravaosti v plačilaem gearu z aašimi tovariši. Do teh pesimistiških oddaškov me aavaja misel, ki me vodi za nekaj let aazaj. Takrat srao se namreč sestale vse tržaške mestne ačiteljiee, italijaaske ia bloveaske, ljudskošolske ia meščaaske, ter — sklieevaje se aa utemeljeae podatke — zahtevale eaakopravaost z možkimi glede pokojaiBe ia letae plače. Dotičae takratae eakete pa niso takozraae naše prvakiaje aajbrže niti povoljao zabelile s primerao začimbo, dragače bi slavai magistrat storil pač kaj več aego je. Našema izzivajofema toplemu objeaiu se je namreč odzval le shladaira pobožkaajem; aamesto peazije ia povišanja v baakovcih aas je potolažil le z odpravaiao v slučaju poroke. Tedaj sem bila jaz še v ačiteljskem razvoju ia se aisem aiti upala zgaaiti se, toda daaes povem odkrito, da bi mi bila Ijubša penasta aičla aego le pleheh milodarček. Veadar, o tem bodi vsaj za danes — puBctum! Hotela sem le povedati, da so se takratai Baši kolegi veselili tistega magistratskega maaevra z nami ter izjavili, da bi se bili protivili, ako bi se aaše želje rešile prikimajoče. Toda pristai kvas, za roljo katerega aarašča aaj pesimizem do tukajšajih učiteljev, je ta, da ko so se nedavao — aa pragu svoje šolske oblasti — oglasile Purlaake ter so njihove težflje prijekale do aašega ozeralja, sem v pomeaka z Bekim takajŠBJim tovarišem zapazila zaatao gubico nad aosom, ki mi je s hripavim sekuadiranjem par stavkov razločao dokazovala, da bi onega dae — ko bi slavai magistrat izkušal ugoditi aašeraa flaaacijalaera kopraenju — ae zagostolel ravao slavospevaega gaadiam na našo žeasko adreso. Ia veadar ne zahtevamo aič takega, kar utegae škodovati aašim ačiteljem bodisi na materialaosti bodisi aa ugledu. Saj aaš vzklik po enakopravaosti ne vsebuje škodoželjaega aazadajaštva,ki bi suailo na š e tovarise vono kad letaega honorarja, v kateri s e sakamo dosedaj me ž e a s k e ; marveč se želimo pospeti za eao stepeflico višje, da sežemo svojim kolegom do rameB, ker jim itak že v tradu . . . segamo preko brade. Kako ae? Oai poučujejo v jeziku, račuBstvu, zgodoviai, risaflju ia t. d. No, ia rae ravBotako. — Da! Me smo baš toliko pragmatičfle ko aaši kolegi ia . . . ker spadamo k šibkemu, atrudljivemu ia žeaskemu spolu, zato imamo vrhu vsega vsak tedea še po tri ure roČBega dela, Pa ae le, daimamo isti trud, imamo tadi iste šole, isto učeaje pred svojimi služben i m i 1 e t i. Baš za voljo tega se aas ae sme paragonirati z dragimi uradaicarai — železaiškimi, sodiščnimi in poštnimi, ki imajo mnogo manjšo plačo ko BJih moški kolegi. Postopaaje njihovega kasirja je potemtakem docela opravičeao, pravilno ia umestBO. Točno ustaaavIjaaje eaakopravnosti je možno samo med takimi, ki si stoje na eaakem stališču razvoja in p om e a a. Izmed poštaih, železaiških ia aamestniških uradaiko? so aeki, ki so veči del svojega življeaa prebili v ačflih kajigah ifl ae posedujejo matare, marveč celo rigoroz. Tem veadar moramo privoščiti zaataejši zaslažek aego aspiraatiBjam in oficiantinjara, ki lahko že t osemaaj- stem letu z igračastim izpitom prestopijo udobai prag svojega urada. Me torej ne pretiravamo ia smemo z rairao vestjo zahtevati eaakopravaost, kervnjeBo dosego označujemo eaak trud in enako izšolanje v primeri ssvojirai kolegi. Me smo pač vse kaj dragega aego ob6 veaomer predse zroče maaipulantiaje iz zato jih smemo Badkriljevati tako, da se smemo postavljati svojim kolegom v očigled z baš oflim ciaizmom, ki ga me ategoemo zaslutiti v Bjihovi nejerolji. Eazjasaila sem, da Biso oai prav aič več od aas, ampak da celo maaj delajo, ako se domislim tistih treh urio v ročaetn delu. Ne umem tedaj, zakaj bi oai morali imeli večjo plačo ia večjo staaariao! Oemu ta melatrophia pravice? Ia zakaj veadar, po katerem paragrafu in postavaem zakoau, po čigavem povelja ia mišljeaju? Ako smo žeaske iaferiorao bitje, ki z as 1 u ž i manjšeprejemke.zakaj se pa nas obremenjuje z istim, oziroma večjim opravilom? — Kam se je vendar skrila zaželeaa dosledaost, da se usoja spačeaa nezmisel tako gospodovalno vladati s svojim žezlom. Toda to ravnaaje ae sme trajati še dolgo dalje; oao mora naposled itak izpasti iz las.tae osi kakor slehraa krivica. Slavai tržaŠki magiatrat veadar ne bo zaostajal za šolsko oblastjo, ki so ma podrejeae državae učiteljice, ter ne bo iskal i aadalje razloga, s katerim bi subjektiy.no ali objektivno omejil aaše najaovejše aačrte zakaj me imamo ista šolske leta, iste studije ko naši tovariši. Ia ako hrepenimo po aečem, činimo to le aa podlagi aepreklieaih pravic, ae da bi priobčevale svojst^v, s katerimi bi hotele soačiteljem škodovati. Sicer nam y opravičevaaje postavljajo aaši tovariši marsikaj iu med drugim neopravičeae podatke, t. j. da potrebujejo denar za tobak ia deaar za pijačo; da jim je obleka dražja od aaše, da morajo skrbeti za družiaieo oai, ki 80 poročeai. Navzlic temu hočem biti tako jezična in odgovoriti aa vse to s soglasujočimi vzporedaicami. Kar se tiče tožbe glede pijače, se tai vidi ravno tako neuteraeljena, kakor bi bila moja, ako bi aa aaslov šolskega odseka zapisala celo jato deziderijev. Povedala bi seveda lahko tudi jaz, da srebam rada chartreai ia rozolij ter da se prav rada oblizajem s pomočjo kriraskih ia japoaskih boaboačkov. Pa kakor trde aaši kolegi, da strastao radi kadijo ia vohajo tobak, se smemo pač tudi me ovaditi, da aam izredao ugajajo mamIjivo dišeče bosaaske smodčice. Ia pa! Marsikatera tržaška učiteljica — kakor ceaijo aaši kolegi tobak ia cigarete — ceaijo kako drugo aazvadico, ki se ae da prebaviti brez srebraega cveaka. Da so moške obleke dražje? Da, dražje so, zato pa istočasno tem trajaejše. A kako je z aami v tem položaju? Hm! Dočim zadostujeta moškim le dye opravi, moramo skrbeti ženske najraaaj za štiri obleke vsakoletao, zlasti ker aiso aaše ačilaice zakopaae v hribih, marveč moramo paziti aa elegaaco ia čedaost celo ob delavaikih. Le zadaja tofika, s katero si prizadevajo moški izpodviaiti tarčo aaših zahtev, se mi vidi uvaževaaja vredaa. Ia še ta le deloma. Tovariši trde, da se poročijo ia aastopijo naknadoo pred aepozaaae izdatke ia si torej vsaj s syojo prijetno plačico odstraajajo družiaske skrbi. Hm! Lahko bi jim vzklikaile: Saj je čas, da za aekaj skrbite, drugače vas vaša plačica utegae aapraviti še preobjestae. Saj aimate aavade — kakor večiaa vaših slabše plačeaih tovarišic — podpirati ostarelih. ia oaemoglih roditeljev ali pa vzeti v svojo oskrbo izšolaaje ali vsaj oblačeaje ia obutev svojih mlajših bratcev ia sestric! Zakaj, ako je kaj takib — svojim koleginjam v tem sličaih — je gotovo tako malo, da ae zasluži zaradi njih priviltjgija pred samostojao žeasko vsa moška četa. Toda jaz aočem iskati dlake v jajcu, da bi z njo ščegetala razburljive živce svojih tovarišev, marveč hočem celo ayažeyati gori omenjeao zadajo točko. Mislim aaaireč, aaj slavai magiatrat eelo poviša mesečao plačo ysem oaim tovarišem, ko dospo do spozaaaja, da ne mogo živeti brez žeaske, toda istodobao naj aas postavi aa isto prijazao stališče, aa katerem sede že sedaj aaši ačitelji; zavrti aaj nas v kolo, v katerem udarja takt ia tempo po izpolajenib dolžaostih in prebitem truda. Eoakopravaost moramo doseči, ker spada le-ta k aašim pravicam, moraaio, ker oaa ni le kaprica uašega službeaega deloraaja, marreč gloriola, ki nas mora obsenčiti, da bomo delovale z vefjo vaemo, da se potrudimo z jačjim zaaosom, saj bi nas vzpodbujala že misel na doseženo zadoščeaje. Eaakopravaost s svojimi kolegi zahtevamo, ker aam gre. Ia zato, ker Bam gre, hočemo stopiti na isto tehtflico, aa kateri tičijo že obj sami, da se z BJimi dobrovolJBO zazibljemo y sladkizavesti natoli pogrešajočo eBakopravBost. A aa dobrosrčaosti aaših tovarišev Bočem dalje razmišljati, da bi nam te skrorane želje ne privoščili, maryeč gojili Bapram nam aeprijazBO zavist. Ne, Bočem jih ve& sumfličiti kakega odpora, marveč hoSem rajša upati na njih plemenitost in kolegialaost. Trdno se orgaaizujejo Baše italijanske tovarišice, ia ker čujem, da jim italijaaski mestai svetovalci gredo po večini aa roko, upam, da se tudi naši sloveaski poslaaci zavzamejo za aas, kadar se bo y municipijski dvoraai razpravljalo o tera vprašaaju. Zakaj ako aam slarai magistrat poreri eaakopravflost vsaj v mesečai p 1 a 6 i, Be naredi s tem prav zaprar aikake žrtve, ampak podeli le del oflih pravic, ki aam gredo! Marica Gregoričeva.