TRGOVSK^UST Časopis za trgovino, industrije % Uredniško in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, r: Naročnina za ozemlje SHS: letno . — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno 15 D; za inozemsko: 210 D, za četrt leta ' v Ljubljani. LETO VII. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 23. avgusta 1924. Telefon št. 552. /EV. 100. Milan Dular, belgijski konzul: Belgijske finančne razmere. Sedaj, ko je kraljevina Belgija že skoro popolnoma vzpostavila svojo industrijo, je zanimivo vedeti, posebno če pomislimo na popolno plačilno nezmožnost Nemčije, da je finančna restavi-acija Belgije dosegla stanje iz leta 1914. Tozadevno nam govore spodaj navedene številke. Na davkih se je plačalo leta 1915. 383 milijonov belgijskih frankov, leta 1919. 566 milijonov, leta 1920. 1067 milijonov, leta 1923. 1505 milijonov, medtem ko bo plačanih v tekočem letu 2700 milijonov. Iz tega je razvidno, da bodo davčna vplačila v letu 1925 z novimi davki 3600 milijonov belgijskih frankov. Drugih državnih dohodkov je predvidenih za pol milijarde. Državni izdatki so znašali leta 1920. 9492 milijonov, leta 1924 pa so s6 zmanjšali na 5400 milijonov. V tej vsoti so obseženi prav vsi izdatki, treba je priračunati le še pol milijarde izdatkov na Capital Complo«. V izdatkih zavzemajo največje postavke za po vojni povzročeno škodo, kar znaša 1500 milijonov. Nacijonalni dolgovi so znašali 31. decembra, inozemske menice računane po dnevnem kurzu, 41.620 milijonov. Od tega časa je belgijski frank nekoliko padel. Navadno budžetarno leto 1924 se bo zaključilo z dobroimetjem 359 milijonov. Če k temu prištejemo še zneske, ki jih bo medtem skoro gotovo vplačala Nemčija, bo izdatek 700 milijonov, ki tvori stalne težave reparacij-skega budžeta, z lahkoto krit in ne bo potrebno pomagati si z najetjem posojil. V letu 1923. bodo vsi izdatki kriti z lastnimi dohodki, če bodo votirani novi davki. Nemška vplačila bi se mogla potem porabiti za odškodnino in za amortizacijo dolgov. Belgija bo svoje finance popravila in jih privedla na stopnjo iz leta 1914, kar je brezdvomno uspeh njene smotrene finančne politike. Gospodarski položaj Italije. Razume se, da moremo gospodarski položaj Italije v sedanjem trenutku premotrivati le v zvezi s svetovnim gospodarstvom in da prerokovanja že zato niso mogoča, ker bolj kot kdaj prej določa danes svetovna politika gospodarski položaj vsake dežele. Sedanja italijanska vlada je popolnoma na stališču zasebnega gospodarstva. Temeljno njeno načelo je, da vpliva na potek gospodarstva, kar le mogoče malo in pusti prosto roko zasebnemu gospodarstvu. Ne bomo sodili fašistovske politike, temveč bomo razvili samo najvažnejše osnovne črte te politike in sicer samo prav pomembne. Ena prvih naredb finančnega ministra Stefani je bila ta, da je odpravil od prejšnjih vlad nameravano in deloma tudi izvršeno premeno efektov lastnikov v efekte na imena. Že napovedba te premene je svojčas slabo vplivala na državne papirje. Sedaj so pa močni, so krizo že davno prestali in se gibljejo daleko nad kurzom francoskih državnih papirjev. Važne so naredbe vlade, da je pritegnila inozemski kapital v italijansko gospodarsko življenje. Na kongresu za inozemsko financiranje v Rimu so obširno poročali o fiskalnih olajšavah za inozemske kapitaliste. Zlasti pomembne so tudi odredbe proti dvojnemu obdavčenju kapitalista, doma in v Italiji. Tudi podružnice italijanskih bank v inozemstvu so proste dohodninskega davka, če v dotični državi že itak pobirajo davek, enak italijanski dohodarini. Vlada ima v načrtu tudi razdržav-Ijenje državnih podjetij. Kakor pa ruska vlada programa združitve ni mogla izpeljati in je morala skleniti z resničnim položajem kompromis, se menda tudi merodajni gospodarski politiki Italije obotavljajo, da bi izpeljali program razdržavljenja. O železnicah že več mesecev ne govorijo več, in tako je vlada tudi rok za oddajo državnega telefonskega omrežja privatni industriji na novo podal j- Velik uspeh je imela vlada prav gotovo v proračunu, kakor je o tem »Trgovski list« že poročal. Zdi se, da ni več daleč čas, ko bodo^ dohodki enaki stroškom in bo kronični povojni deficit v državnem gospodarstvu izginil. Proračunsko leto 1922/23 se je zaključilo z deficitom 3.29 milijard lir,v deficit za 1923/24 so pa določili samo še na 2.6 milijard, pa je od teh določena poldruga milijarda za odškodnino vojne škode v Benečiji. Ugodni zaključek je deloma posledica varčevanja, deloma pa posledica zvišanih davkov. Varčevalna politika se posebno dobro pozna pri državnih železnicah: v proračunskem letu 1921/22 je znašal deficit državnih železnic 1200 milijonov lir, 1922/23 pa 906. Mornariški program je dvignil up nekaterih industrijskih panog, ki so dosedaj pod pritiskom gospodarske krize zelo trpele. Na izdatno delo ne računijo samo ladjedelnice v Liguriji in Benečiji,'temveč tudi težka industrija. Sicer se je pa ladjedelništvo dvignilo tudi s tem, da je zmeraj več prometa, in se položaj plovbnih podjetij sedaj vse bolj ugodno presoja, kakor se je pred nekaj meseci. Druge industrijske vrste so v splošnem normalno zaposlene, splošne so pa tožbe, da kupovalci slabo vplačujejo. V Italiji je torej isto kakor povsod drugje: srednji stan je zelo ubožal. Svilena industrija je imela takoj po japonskem potresu izborno konjunkturo, ki je pa sedaj že izginila. Bombaževe tovarne delajo z reduciranim obratom, pa upajo na zboljšanje, tudi z ozirom na trgovske pogodbe, sklenjene v zadnjih mesecih. Gomjeitalska elektrotehniška industrija trpi na tem, da se cene toka napram predvojnemu času niso dvignile v razmerju z razvrednotenjem denarja. Zelo dobra je industrija sladkorja, bo menda v doglednem času krila ves domači konsum; povsod tam, kjer uspeva sladkorna pesa, gradijo nove tovarne. Tudi kemična industrija pričakuje razširjenega odje-mališča. Dobra lanska žetev je omogočila Italiji veliko večjo neodvisnost od tujega uvoza kakor doslej; dobro je vplivalo ugodno vreme zadnjega leta; zelo veliko k uspehu je pa pripomogla tudi velika uporaba umetnih gnojil. ________________ Lestvica za dohodnino. I Leta 1914. je bil zakon o osebnih | davkih iz leta 1896. izpremenjen ter ; smo dobili tudi novo lestvico za do-i hodnino. > Davčni minimum je bil določen s ! 1600 K; to se pravi, plačevati je bilo Prijateljem „ Trgovskega lisia“ ! Trgovski list se ponovno obrača do svojih prijateljev s prošnjo, da ga širijo in podpirajo. Zvest svoji nalogi, stoji '-Trgovski list« vedno neustrašno na braniku interesov naše trgovine, industrije in obrti. Kritično motri vse novosti in spremembe, ki nam jih tako pogosto prinaša naša zakonodaja, informira in poučuje javnost, graja pa tudi brezobzirno vsak nedostatek, ki ovira razmah naše podjetnosti in normalni razvoj kupčijskih poslov. Spričo agilnosti in vztrajnosti lista se je doseglo marsikateri uspeh, kar mora priznati vsak, kdor zasleduje našo borbo za gospodarske interese. 0 tem priznanju priča tudi dejstvo, da si pridobiva list vedno več prijateljev, da je število naročnikov v zadnjem času vidno rastlo. To je najlepši dokaz, da smo na pravi poti. Ker je v vseh gospodarsko važnih vprašanjih enoten nastop gospodarskih krogov neobhodno potreben, bi moral biti vsak zavedni trgovec, industrijalec in obrtnik naročnik »Trgovskega lista«. Čim večje bo število naročnikov, tem močnejši, tem vplivnejši bo glas lista in tem sigumejši bo uspeh njegovih akcij. Zato naj bi osobito oni, ki že poznajo delo lista, agitirali med svojimi stanovskimi tovariši, pridobivali jih za list, da se bo slišal glas gospodarskih krogov vsepovsod in da pridejo njihovi interesi do čim večjega izraza. Težka gospodarska kriza, pomanjkanje denarja, stalne spremembe v zakonodaji, ki povzročajo pravno negotovost, vse to prav znatno ovira razmah naše podjetnosti in Trgovski list« čakajo še težke in odgovorne naloge, ki jih bo mogel uspešno izpolniti samo pri izdatni podpori s strani vseh naših gospodarskih krogov. Zato naj si vsak trgovec, industrijalec in obrtnik, ki do danes še ni bil naročnik lista, list takoj naroči, kdor pa je že naročnik, naj pridobi listu vsaj enega novega naročnika. Kdor podpira list, podpira tako interese celokupnega narodnega gospodarstva, kakor tudi interese svojega lastnega podjetja! „Trgouski lisf“. dohodnino šele tedaj, če je imel kdo dohodka na leto več kot 1600 K. Lestvico podamo tu za dohodke do 8400 K. Pripomnimo, da je bilo pred vojsko le malo davkoplačevalcev tako srečnih, da bi bili imeli dohodka več kot 8400 K na leto. Prvotna lestvica. Dohodek Davek: kron kron Nad 1600 do 1700 13.60 » 1700 do 1800 15.20 » 1800 do 1900 17.— 1900 do 2000 18.70 > • 2000 do 2200 20.40 2200 do 2400 24.40 » 2400 do 2600 28.50 2600 do 2800 32.60 » 2800 do 3000 36.70 » 3000 do 3200 40.80 » 3200 do 3400 44.90 "» 3400 do 3600 49.— » 3600 do 4000 55.10 4000 do 4400 69.50 » 4400 do 4800 79.50 > 4800 do 5200 90.— » 5200 do 5600 100.50 5600 do 6000 112.50 » 6000 do 6600 127.— » 6600 do 7200 145.50 » 7200 do 7800 164.— 7800 do 8400 184.50 Valutarne izpremembe zadnjih 10 let so povzročile nad 60 kratno povišanje vrednosti. Za 1 dolar je plačati sedaj nad 60 krat toliko, kakor v predvojnem času. Ako bi se vsa plačila in vse terjatve mogle upoštevati s 60-kratnim predvojnim zneskom, bi bilo konec vse sedanje mizerije: vsak bi dobil toliko, kakor je dobival v predvojnem času in plačal bi tudi samo toliko. Tudi državi bi ne bilo treba nakladati nobenih novih davkov, ne pribitkov, ne doklad. Vsak bi plačal pravzaprav samo oni davek, kakor ga je plačeval v vredvojnem času, za to bi dobival pa sorazmerno tudi iste dohodke kakor prej. Lestvica za dohodnino bi izgledala z ozirom na 60 kratno valutarno povišanje tako-le: Dohodek Davek: kron kron Nad 96.000 do 102.000 816 » 102.000 do 108.000 912 » 108.000 do 114.000 1020 > 114.000 do 120.000 1122 120.000 do 132.000 1224 » 132.000 do 144.000 1464 > 144.000 do 156.000 1710 156.000 do 168.000 1956 » 168.000 do 180.000 2202 » 180.000 do 192.000 2448 192.000 do 204.000 2694 204.000 do 216.000 2940 216.000 do 228.000 3306 » 228.000 do 240.000 3678 240.000 do 264.000 4170 > 264.000 do 288.000 4770 > 288.000 do 312.000 5400 Volnia Trikotaža Ljubljanski velesejem Paviljon H 220-221 Gaspari & Faninger Maribor Dohodek: Davek: kron kron » 312.000 do 336.000 6030 336.000 do 360.000 6750 » 360.000 do 396.000 7620 396.000 do 432.000 8730 » 432.000 do 468.000 9840 468.000 do 504.000 11070 Ta druga lestvica je ista kakor prva; dohodek in davek sta pa povišana oba 60 kratno. Eksistenčni minimum 1600 K bi moral znašati torej 96.000 K. Davkoplačevalec, ki ima dohodka naleto sedaj 96.000 K, je enak predvojnemu davkoplačevalcu z dohodkom 1600 K. Kakor je bil pred vojsko oproščen dohodnine vsak, čigar dohodek ni presegal na leto 1600 K, tako bi moral biti prost dohodnine tudi sedaj vsak, ki nima na leto dohodka nad 96.000 K. Sedanjih 96.000 K je namreč komaj toliko, kakor predvojnih zlatih kron. Država pa zahteva dohodnino sedaj že od vseh onih, ki imajo dohodek nad 20.000 K. Predvojni eksistenčni minimum 1600 K je znižala torej na 333 K! Dohodnino mora plačati, teoretično vzeto, torej vsak hlapec, vsak pastir, celo vsak prosjak. Pa naj bi bilo! Če bi se davek odmerjal za te sloje prebivalstva z istim najnižjim odstotkom, kakor se je odmerjal pred vojsko! Državi pa ni bilo dovolj, da je pritegnila k dohodnini tudi najnižje sloje državljanov; povišala je obenem občutljivo tudi davčni odstotek; prvič .s tem, da je uvedla k dohodnini tudi pribitke in invalidski davek, drugič pa posebno še s tem, da je obdržala prvotno progresivno lestvico ncizpre-menjeno. Srbija in Črna gora ne poznata dohodnine. Pri nas se plačuje ta davek poleg ostalih davkov še posebej, in sicer sedaj v 600 do 900 kratnem predvojnem znesku! To se pravi, davkoplačevalec, ki je imel leta 1914 n. pr. 2000 K dohodka in je plačal takrat dohodnine 18 K 70 v, plačuje sedaj od ekvivalentnega dohodka 120.000 K na dohodnini 18.947 K, torej 900 krat toliko kot pred vojno. Dohodek ima samo 60 krat tolik, j plačati mora pa 900 krat toliko! Neodpustna napaka naše finančne uprave je ta, da je pustila davčno lestvico pri dohodnini kljub vsem prošnjam še vedno neizpremenieno in ni upoštevala prav nič valutarnih razmer, pač pa je na dohodnino naložila invalidski davek in 30% ni izredni pribitek. Na dohodke od 96.000 do 504.000 kron, ki odgovarjajo prevojnim dohodkom od 1600 do 8400 kron, bi se smelo zahtevati samo 60 krat toliko davka, kolikor se ga je plačevalo pred vojno od ekvivalentnih manjših dohodkov. Leta 1916 pa se je uvedel na dohodnino vojni pribitek, leta 1922 invalidski davek, leta 1923 še posebni 30% ni pribitek; vrh vsega tega pa se je obdržala vsa progresivnost prvotne lestvice, ki je bila določena v višjih postavkah samo za izredno velikanske dohodke predvojnih milijonarjev! Ta lestvica izgleda sedaj za do-. »DRAVA«, LESNA INDUSTRIJSKA DELNIŠKA DRUŽBA, MARIBOR. Posebno pozornost vzbujajo v paviljonu E (v pokritih in polpokritih prostorih) prvovrstni izdelki »Drave«, d. d., Maribor (upognjeno pohištvo, hladilne naprave, jermenice, zaboji). »Drava«, lesna industrijska delniška družba v Mariboru, ki se je leta 1921. razvila iz družbe z o. z. v delniško obliko, je v teku 5 let svojega obstanka zavzela zelo važno mesto v krogih lesne industrije Slovenije. Takoj od prvih po-četkov svojega delovanja je pričela z velikopoteznim proizvajanjem in trgovanjem z lesom ter, prehajajoč v teku časa k čimdalje dovršenejšemu obdelovanju lesa, dosegla do danes nad vse razveseljivo stopnjo razvoja. Na svojem sedežu v Mariboru je na hodnino (vštevši vojni pribitek, invalidski davek in izredni 30%ni pribitek tako-le: Dohodek: Davek: kron kron Nad 96.000 do 100.000 13.008 » 100.000 do 104.000 14.299 » 104.000 do 108.000 14.961 » 108.000 do 112.000 15.623 » 112.000 do 116.000 16.285 » 116.000 do 120.000 16.947 » 120.000 do 124.000 18.329 » 124.000 do 128.000 18.991 » 128.000 do 132.000 19.653 » 132.000 do 136.000 20.315 » 136.000 do 140.000 20.977 » 140.000 do 144.000 22.651 » 144.000 do 148.000 24.148 148.000 do 152.000 24.845 » 152.000 do 156.000 25.542 » 156.000 do 160.000 26.239 160.000 do 164.000 26.935 » 164.000 do 168.000 27.632 » 168.000 do 172.000 28.329 » 172.000 do 176.000 29.026 » 176.000 do 180.000 31.283 » 180.000 do 184.000 31.979 » 184.000 do 188.000 32.676 » 188.000 do 192.000 33.373 » 192.000 do 196.000 34.070 » 196.000 do 200.000 34.767 200.000 do 210.000 34.166 210.000 do 220.000 41.082 » 220.000 do 230.000 45.438 » 230.000 do 240.000 47.354 » 240.000 do 250.000 49.271 » 250.000 do 260.000 51.187 »t. 260.000 do 270.000 53.103 > 270.000 do 280.000 55.019 > 280.000 do 290.000 56.935 > 290.000 do 300.000 58.852 » 300.000 do 310.000 61.809 » 310.000 do 320.000 64.020 » 320.000 do 330.000 66.231 » 330.000 do 340.000 68.442 » 340.000 do 350.000 70.653 > 350.000 do 360.000 72.864 360.000 do 370.000 75.075 370.000 do 380.000 77.286 » 380.000 do 390.000 79.497 » 390.000 do 400.000 81.708 » 400.000 do 410.000 83.919 » 410.000 do 420.000 86.130 » 420.000 do 430.000 88.341 430.000 od 440.000 90.552 410.000 do 450.000 92.763 » 450.000 do 460.000 94.974 » 460.000 do 470.000 97.185 > 470.000 do 480.000 99.396 > 480.000 do 490.000 101.607 » 490.000 do 500.000 103.818 » 500.000 do 510.000 106.029 Ako primerjamo to tretjo lestvico z drugo, vidimo velikanski razloček. Zahtevati bi se smel samo oni davek, ki je naveden v drugi lestvici, zahteva se pa oni, ki je naveden v tretji. Ker so se dohodki povišali samo 60-krat-no, se sme zahtevati tudi davek samo v 60-kratnem znesku, ne pa s 600 do 900kratnim zneskom! Eksistenčni minimum se mora zvišati torej na 96.000 K, to je na 24.000 dinarjev in ne na 5000 Din, kakor ga določa finančni zakon. Davčno lestvico pa je omiliti tako, da bo predvojni davek zvišan popolnoma sorazmerno z dohodkom, torej tako, kakor kaže druga lestvica! Država bo dobila na dohodnini še vedno 60 krat toliko, kolikor bi ga bila dobila pred vojno. izredno ugodnem mestu ob Dravi, kjer pristajajo splavi, uredila veliko parno žago, opremljeno z vsemi modernimi sredstvi, kakor umetno sušilnico itd., ter se nahaja sredi obsežnega, 70.000 m* velikega lesnega skladišča, po katerem je napeljana cela mreža industrijskih tirov; eden slednjih vodi neposredno na obalo Drave, oddaljeno komaj par sto korakov. Poleg žage si je družba tekom časa uredila celo vrsto obratov za razue lesne izdelke. Od teh je omeniti predvsem veliko strojno stavbeno mizarsko delavnico za izdelovanje stavbeno-mizarskih oprem, kakor oken, vrat, stopnic pri novih stavbah, dalje poseben oddelek za hladilnice in druge aparate umetno-hladilne stroke, izdelovanje jermeni« (Riemenscheiben) iz lesa, in končno obrat za izdelovanje zabojev, kateri slednji omogoča kar intezivnejšo izrabo izrezanega lesa, dočim popolnoma ne-porabni odpadki služijo za kurjavo pogonskega stroja, ki deloma neposredno in deloma potom električnih motorjev goni vse te obrate, lokomobile s 120 HP. V Zbelovem, mali vasici, oddaljeni 5 km od postaje Poljčane ter ležeči ob progi Poljčane—Konjice, ima družba izborno vpeljano in lepo urejeno tovarno upognjenega pohištva, -v kateri zaposluje 180 domačih in v stroki dobro izvež-banih delavcev ter izdeluje do 200 komadov stolov dnevno poleg primernega števila drugega pohištva. Izdelek tovarne je dobro vpeljan v tu- in inozemstvu ter po svoji kvaliteti splošno priznan, o čemer priča dejstvo, da si je tovarna pridobila celo vrsto stalnih dobrih neposrednih odjemalcev v raznih prekomorskih deželah. Družba ima razne gozdne eksploatacije zlasti v Pohorju ter zaposluje v vseh svojih obratih 7 polnojarmenikov -in 1 cepilui jarmenik. S pomočjo teh eksploatacij ima družba vedno na razpolago blago za dobave iz kupčij v izvozu ali tudi za javne dobave v tuzemstvu, dočim imajo njeni lesno-industrijski obrati vedno na razpolago neizčrpen rezervoar sirovine v lastni režiji. S smotrenim delom in trudom si je »Drava« pridobila glas in uvaževanje ne samo v krogih lesne industrije naše države, temveč sploh v industriji kot taki. V svojih obratih in eksploatacijah zaposluje danes okoli 300 delavcev in uradnikov. Zdrava temeljna konstrukcija, srečna izbera njenih specijalnih izdelkov, katerim je zagotovljeno trajno povpraševanje, izpolnjeni ugodni predpogoji glede surovine, delovnih moči ter prometnih zvez, odpirajo družbi tudi za bodočnost naj lepše izglede za nadaljno uspevanje in na še večji razmah. TVRDKA VATRA- AKUMULATOR IZ MARIBORA. Tvrdka Vatra-akumulator iz Maribora razstavlja letos prvič na ljublj. velesejmu. Podjetje je v domačih rokah ter proizvaja v svoji lastni delavnici po priznanih receptih prenosne akumulatorje vseh vrst: starter- in radio-baterije, baterije za razsvetljavo avtomobilov, elemente v poskusne tehniške in laboratorijske svrhe ter ročne svetiljke; v popravilo sprejema stare baterije. V svoji delavnici ima tudi nabijalno postajo, kar je velike važnosti za avtomobilski promet. S svojimi solidnimi proizvodi se brez vsega lahko kosa s tujimi izdelki te branže v vsakem oziru, tako glede izdelave, kakovosti kakor tudi glede konkurenčne cene. Opozarjamo v prvi vrsti atomobili-ste, elektrotehnike in radioamaterje na to domače podjetje. TEA IMPORT, družba z o. z. v Ljubljani. Tvrdka‘se je ustanovila leta 1921. in se peča z uvozom indijskih in kitajskih čajev, sestavlja iz istih čajne mešanice, le-te paketira in jih odda trgovcu v razprodajo. Iz malega počet-ka je zaslovela imenovana tvrdka kmalu po celi naši državi, to pa zbog tega, ker se točno drži svojega principa, dobavljati le prvovrstne čaje, sestavljati iz istih čajne mešanice, na podlagi svoje strokovnjaške izvedenosti ter paketirati le-te v svoje originalne zavitke z zaščitno znamko »Buddha«. Imenovana se tudi strogo drži svojega načela, dobaviti konsu-mentu »dobro blago po zmernih cenah«, in kakor čujemo iz vseh vrst odjemalcev, nudi se pod to znamko kvalitativno boljše blago za nižjo ceno in smo vsled tega od zunanjih dobaviteljev v tem predmetu popolnoma neodvisni. Ker je podjetje domače in na domačih tleh ter se je v dosedanjem času izkazalo kot solidno in re-elno, priporočati bi bilo posebno trgovcem, da se takega domačega podjetja čimbolj oklenejo, posebno, ker je slehernemu zadovoljnost zasigu-rana. »ADRIA«. Tvrdka »Adria« Filip Šibenik, Ljubljana, katera si je s svojo znano solidnostjo in njenimi po celi državi vpeljanimi izdelki pridobila velik ugled, ima razstavljene svoje izdelke v jako lepo urejeni koji št. 39 v paviljonu »E«. h >• Imenovana tvrdka ima v svoji koji razstavljen tudi čaj v zavitkih znamke »Colombo Ceylon Tea« kakor tudi Kakako VAN KASTER, kateri si ie vsled svoje nedosegljivosti osvojil že' skoro vse naše gospodinje in se splošno povsod zahteva. V koji se nahaja tudi lično izdelan originalni holandski mlin na veter, katerega je vredno pogledati. Tvrdka deli tudi poskusne vzorce, da se vsak lahko tudi prepriča o izborni kakovosti. Velika potica, katera je tudi razstavljena pa jamči za nedosegljivo I^a-kovost davno preiskušenega »Adria« praška za pecivo in vaniljinega sladkorja. INDUS D. D. ZA INDUSTRIJO USNJA. Ena največjili in najpomembnejših domačih tvrdk je tovarna Indus d. d. za industrijo usnja in usjatih izdelkov v Ljubljani, katera s je osnovala leta 1920 iz znamenite tvrdke Carl Pollak, javna trg. družba.. Tvrdka Indus obstoji iz treh tovarn, in sicer: Tovarna za usnje, čevlje, jermena in konfekcijsko blago v Ljubljani; Tovarna za podplate in usnje za jermena, dalje za lesene kolobarje za čevlj. cveke (Pflockholz) v Kranju; Tovarna za zgornje usnje in za degras na Vrhniki, j Tvrdka zaposluje redno 700 delavcev, 50. uradnikov in mojstrov ter razpolaga čez 800 parnih in vodnih sil. Izdeluje se tedensko 3000 kož in dnevno 2000 parov čevljev in 500 metrov gonilnih jermenov. Izvoz se vrši v vse evropske dežele. Centrala tvrdke se nahaja v Ljubljani, Sv. Petra cesta 68, telefon št. 528. Tvrdka Indus proizvaja v svojih tovarnah sledeče blago: I. V industriji usnja: A. Vegetabilno (čreslostrojeno usnje): 1. kraviue, rjave, črne in chagrin ter za mehove in strehe, 2. kipsi, 3. teletine, 4. ovčine in -kozine a) mazaue, rjave in črne, b) barvane, za mobilje, tapeciranje in konfekcijo, 5. vac-chettes a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne, b) za izdelavo nogometnih žog, c) za izdelavo razne usnjate konfekcije, 6. svinjine (specialiteta): a) za fino jahalno opremo, barvane ali naravne, b) za kovčege, c) za mobilje in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, porte-feuilles in knjigoveštvo), 7. podplati * a) trovloženi iirastostrojeni podplati, b) vache, 8. crouponi za izdelavo trans-misijskih jermenov a) specialno strojeni (angleški sistem), b) hrastostrojeni. B. Chrom-usnje: 1. box-calf, črno in barvano, 2. chevreaux, 3. chevrette, 4. chrom-usnje za izdelavo nogometnih žog, 5. chrom-usnje za izdelavo jermenov. C. Galun-usnje za izdelovanje vezilnib in šivalnih jermenčkov. D. Lak-usnje: I. box-calf, 2. chevreaux. II. V industriji usnjatih izdelkov: A. Čevljarski izdelki: 1. čevlji za štra-pac, 2. čevlji za rudnike, 3. čevlji za šport in nogomet, 4. čevlji po vojaškem vzorcu, 5. sandale. 6. Konfekcija transmisijskih gonilnih jermenov: 1. specialni stroj, 2. hrastov stroj, 3. chrom-stroj, 4. jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov, 5. jermeni za predilnice (Schlag-riemen). C. Galanterijska konfekcija: ^ 1. dokolenice (gamaše), 2. nogometne žoge, 3. taške za akte, 4. portefeuilles, 5. portemonnaies, 6. taške vsake vrste in iz raznovrstnega usnja, dalje leseni kolobarji za čevlje, cveke (Pflockholz in fini Degras. Indus ima razstavljene svoje proizvode na Ljubljanskem velesejmu v lastnem paviljonu. (Glavni vhod, tretji paviljon, desno). ADRIA vanilin sladkor ADRIA pecivni prašek t Paviljon E 39 Razstava in sprejemanje naročil. Iz Ljubljanskega velesejma. Josip Podbregar, višji revident drž. žel. v p. Železniške blagovne tarife s posebnim ozirom na našo trgovino in industrijo. Razen teh zadev je imel imenovani komite tudi nalogo, da izdela in uredi takozvane Kartele«, to je vravnanje in fiksiranje prometa v relacijah, v katerih je bilo na razpolago dvoje ali več potov različnih železniških uprav, torej v relacijah, v katerih so si različne železniške uprave med seboj konkurirale. Da se bo bistvo teh železniških kartelov, katere se pa ne sme zamenjati n. pr. s petrolejskimi in drugimi enakimi karteli, razumelo, naj navedem praktičen slučaj, kam more dovesti medsebojna konkurenca železnice. V 70. in 80. letih preteklega stoletja, ko se je največ železniških prog gradilo, je stopila ta konkurenca najbolj na dan, zlasti na Angleškem in v Ameriki. Tako je n. pr. na Angleškem, recimo od Londona do Birminghama, obstojala železniška proga, ki je prav dobro delala in bila visoko aktivna, kakor še dandanes. Naravno, da je bil tako osobni, kakor tudi blagovni promet z Londonom jako živahen, kar je donašalo železniški družbi ogromne dobičke. Sedaj pa pride druga družba, katera je imela že druge železniške proge v obratu in ki je bila prvi družbi za njene velike dobičke nevoščljiva, in zgradi konkurenčno progo iz Londona v Birmingham, ki pa je bila, naravno, daljša od prve. To pa to drugo družbo ni nič oviralo. Zgornja gradnja je bila veliko bolj primitivno zgrajena, kakor ona prve proge in ravno tako spodnja gradnja in gradnja objektov (mostov, predorov itd.). Tudi signalne in varnostne naprave so bile zelo primitivne, personala se je nastavilo kolikor mogoče malo in se je isti izrabljal preko njegovih moči itd. Tako je bil investirani kapital enak onemu prve proge, ali pa mogoče še nižji, vkljub daljši progi. In sedaj se je lahko začel konkurenčni boj. Prvo, kar je napravila druga družba, je bilo, da je nastavila osobne in blagovne tarife za 10 do 20% nižji, kakor so bili oni prve proge. Razen tega je pospešila hitrost svojih vlakov, posebno osebnih, tako, da so rabili isti vkljub daljši progi isti čas za prevoz ali še celo manj, kakor vlaki prve proge. Da se je štedilo pri premogu, so se kotli lokomotiv pregrevali, da je imela para večjo napetost (več atmosfer pritiska), kakor bi bilo to po konstrukciji lokomotiv dopustno. Razen tega se je posluževala družba tudi kričečih reklam, kar bi se nam danes zdelo nepojmljivo. Tako je bila n. pr. vsaka deseta vo- (Nodaljevanje.l zovnica brezplačna in vsaki stoti potnik je dobil še po vrhu darilo. Da se je tudi časopisje podkupovalo, je naravno. Vsa dopustna in nedopustna sredstva so bila dobra, da se ubije konkurenta. Posledica tega je bila, da je morala prva družba svoje tarife znižati, in sicer, če le mogoče, še pod tarife druge družbe. Pospešila je tudi ona svoje vlake, izdajala še več brezplačnih vozovnic, delila še več in še večjih nagrad, podkupila še več časopisja itd. Druga družba je na to odgovorila s tem, da je zopet pospešila svoje vlake, vozila en dan na mesec potnike in blago popolnoma zastonj, delila potnikom v vlaku brezplačno okrepčila, cigarete, smodke, časopise, knjige itd. In tako je šel ta brezumni konkurenčni boj z vsemi sredstvi kričeče reklame naprej — boj kapitala proti kapitalu —, dokler ni en kapital opešal in poginil. Država pa je to početje mimo gledala, dokler ni prišlo — do katastrof. Vsled pregrevanja pare je počil kotel lokomotive, kar je zahtevalo toliko in toliko žrtev (mrtvih ali več ali manj ranjenih). Vsled slabega materi jala se je pod pritiskom vlaka porušil most, vlak se je prevrnil v reko, in zopet je bilo toliko in toliko žrtev. Vsled slabe in nedostatne gornje gradnje je skočil vlak s tira, zdrčal po nasipu, se prevrnil in pokopal pod svojimi razvalinami zopet mno-gobrojne žrtve. Radi nezadostnih signalnih in varnostnih naprav sta trčila dva vlaka, in zopet so bile žrtve. Sedaj šele se je država zganila in napravila konec taki brezvestni in naravnost zločinski konkurenci. Naravno je imela vsled tega predvojna Anglija kakor tudi Amerika percentualno največ železniških nesreč izmed vseh kulturnih držav. Ti pojavi pa so napotili skoro vse evropske države, da so onemogočile potom ugovorov tako nezdravo in skrajno nevarno konkurenco. Ti ugovori se imenujejo »železniški kartel«. S temi karteli se je vravnalo konkurenčno razmerje posameznih železnic mq,d seboj, i. s. na sledeči način: V vseh relacijah, v katerih sta bili na razpolago dve različni poti ali več potov različnih železniških uprav, se je proglasilo vsako daljšo pot napram najkrajši poti za »konkurence zmožno«, ako ni bila za več kakor 26% daljša od najkrajše. Da bodo cenjeni čitatelji to prav razumeli, naj navedem en konkreten slučaj (glej naslednjo skico!): Ljubljana juž. kol. Zidani most Zagreb jul kol. drž. kol. Leskovec Draganiči Državna železnica Južna železnica Skakavac Dugaresa Zvečaj -LiCSKUVCC Lijuuijana j. koi. Zidani most) 161 km, Ljubljana j. kol. —Leskovec (via Bubnjarci) 105 km. Državna železnica (via Bubnjarci) za 27% daljša, torej še vedno konkurence nezmožna. Voznina se razdeli kakor pod 1. 3. Ljubljana j. kol.—Zdenčina (via Zidani most) 174 km, Ljubljana j. kol. —Zdenčina (via Bubnjarci) 191 km. Državna železnica (via Bubnjarci) za 9.7% daljša, torej je konkurence zmožna. Razdelitev vozarine vidi sledeče odstavke. 4. Ljubljana j. kol.— Jastrebarsko (via Zidani most) 183 km, Ljubljana j. kol.—Jastrebarsko (via Bubnjarci) 182 km. Enako dolge poti, torej konkurenca enaka. 5. Ljubljana j. kol.—Draganiči (via Zidani most) 194 km, Ljubljana j. kol/ —Draganiči (via Bubnjarci) 172 km. Pot po južni železnici (via Zidani most) za 12% daljša, torej konkurence zmožna. 0. Ljubljana j. kol.—Karlovac (via Zidani most) 203 km, Ljubljana j. kol. —Karlovac (via Bubnjarci) 162 km. Pot via Zidani most za 25% daljša, torej konkurence zmožna. 7. Ljubljana j. kol.—Mahično (via Zidani most) 210 km, Ljubljana j; kol. —Mahično (via Bubnjarci) 156 km. Pot via Zidani most za 34.5% daljša, torej konkurence nezmožna. Iz predstoječega je razvidno, da se ima vršiti promet med postajo Ljubljana j. kol. na eni strani in vsemi postajami od Ljubljane dol. kol. do Mahična (vključ.) na drugi strani izključno po progah dolenjske (državne) železnice, in med postajo Ljubljana j. kol. na eni strani in vsemi postajami od Zaloga do Leskovca (vključ.) na drugi strani izključno po progah južne železnice. V prometu s postajo Ljubljana j. kol. na eni strani in postajami Zdenčina, Jastrebarsko, Draganiči in Karlovac na drugi strani, pa prideta obe poti (via Zidani most in via Bubnjarci) v poštev, ker sta druga proti drugi konkurence zmožni. Da se to konkurenčno razmerje uredi, so mogoči trije načini: 1. Izenačenje v denarju (Geldaus-' gleich), 2. izenačenje v naravi (Naturalaus-gleicli) in 3. mešano izenačenje (gemischter Ausgleich). Ad 1. Denarno izenačenje se je vršilo na sledeči način: Izračunale so se za obe poti najskrajnejše konkurenčne tarifne postavke, navadno za sredino konkurenčne cone (v našem slučaju za postajo Jastrebarsko), in sicer za razred A, kot v sredini med najdražjimi najcenejšimi tarifnimi razredi ležeč jm. Računalo se je: a) Pot via Zidani most: Ljubljana j. kol.—Zagreb j. kol. 140 km X 0.2 (rež. stroški) 28 v, Zagreb j. kol.— Jastrebarsko 43 km (razr. A) 46 v, (skrajna konkurenca južne žel.) skupaj 74 v. b) Pot via Bubnjarci: Ljubljana j. kol. •— Jastrebarsko 182 km X 0.2 (rež. str.) 36 v, torej (skrajna konkurenca drž. žel.) 36 v. (Dalje sledi.) V relaciji Ljubljana južni kol. — Zidani most—Zagreb in Ljubljana j. kol.— Bubnjarci — Zagreb in na vse medpostaje sta na razpolago dve poti, in sicer: 1. preko prog južne železnice (via Zidani most), in 2. preko drž. železnic (via Novo mesto, Bubnjarci). Razdalje so sledeče:1 ' Clori navedene razdalje ne odgovarjajo faktičnim obratnim razdaljam, nego so tako-xvane tarifne razdalje (Tarifkilometer), ki 80 navadno večje kakor faktične. 1. Ljubljana j. kol.—Zagreb d. k. (via Zidani most) 150 km, Ljubljana j. k.—Zagreb d. k. (via Bubnjarci) 215 km. Državna železnica (via Bubnjarci) za 33.3% daljša, torej konkurence nezmožna, in je upotiti pošiljke via Zidani most. Južna železnica dobi voznino za progo Zagreb j. k.—Zagreb d. k. (140 km), državna pa za progo Zagreb j. kol,—Zagreb d. kol. (10 km). K. P.: Riziko denarnih pisem. V obče jamčijo poštne uprave za denarna pisma z višino navedene vsebine; jamstvo ugasne v trenutku, naslovnik pismo brez priziva sprejme in sprejem potrdi. Odškodninski spori o prometu z denarnimi pismi so nenavadno kočljivi, le redko se rešijo v korist stranka ker odločujejo včasih za take sporne slučaje na videz malenkostne okoinogt^ ki jih žalibog občinstvo pri lej vrsti pošiljk pogostoma prezira. Formelno jamstvo pošte se nanaša ua izročitev vrednostnega pisma z neoskrunjenimi zapori naslovniku. Ce torej ta pri sprejemu ne ugotovi kake poškodbe na pismu, odklanja pošta vsako odgovornost glede vsebine. Ta načela, ki veljajo v celem območju svetovno-poštne zveze, teme- ljujejo na okolnosti, da pošta ne intervenira pri vložitvi denarja, torej tudi ne more prevzeti glede vsebine nobene odgovornosti, če naslovnik ne ugotovi oskrunitve zatvora pri sprejemu. Predajo odprtih denarnih pisem, ki se potem prevažajo pod sopečatom pošte, naša uprava ni uvedla. Ta pomanjkljivost občutno vpliva na varnost denarnih pošiljk v tuzemstvu. Pri pismih, ki gredo pod poštno-uradnim sozatvarom, Ima naslovnik vedno pravico zahtevati pri izročitvi uradno ugotovitev vsebine, za katero jamči v polnem obsegu poštna uprava, torej tudi v slučajih, če se gre za pošiljke s popolnoma nesumljivim zatvorom. Ugotovitev neoskrunjenosti pečatov oziroma zatvora je pa odvisna od subjektivne presoje prizadetih oseb in pretežna večina pritožb izvira iz površnega pregleda zunanje oblike denarnih pisem pri predaji, med preva-žo in pri izročivi. Naslovnik v R. opozori dostavnega organa, da je pismo na hrbtu prerezano ter zopet zalepljeno. Pri površnem pregledu poškodbe sploh ni opaziti, prereza je spretno z britvijo izvršena ter zalepljena s papirno celulozo. Pri komisijonelni otvoritvi se ugotovi kot vsebina prazen papir, pošta pa mora vrniti škodo v znesku navedene vrednosti, in ta ni bila ravno pičla. Šele ponovni enaki slučaji so odkrili sleparsko zlorabo znane površnosti pri sprejemu denarnih pisem. Na opisani način preparirane pošiljke so se vtihotapile v poštni promet z namenom oškodovati upravo za prav čedne vsote. Za občinstvo, ki se poslužuje prometa z denarnimi pismi, pa je opreznost pri prevzemu nadvse priporočljiva. Naslovnik naj rigorozno pregleda obliko denarnega pisma predno potrdi sprejem. Poškodba pečatov sama še dolgo ni tako sumljiva, kakor druge na videz malenkostne spremembe na ovitju. Če naslovnik v navzočnosti izročilnega organa ugotovi kaj sumljivega na pismu, naj brezobzirno zahteva ko-misijonelno otvoritev in pregled vsebine na poštnem uradu; izogne se na ta način neprijetnim reklamacijam, ki bi seveda itak ne uspele. Oplenitev denarnih pisem je danes špecijaliteta izvrstno razvite tehnike, ki najde v brezbrižnosti občinstva uspešno podporo. Pa tudi poštno upravo prisilimo s previdnostjo pri sprejemu denarnih pošiljk k večji natančnosti pri sprejemu in prevažl. Ni še dolgo tega, da je spretna sleparska dvojica opeharila kar tri poštne uprave sosednih držav za znatne odškodninske zneske. Pri neki pošti manjšega prometa je oddajala vsak dan skozi približno 10 dni precej obsežno pismo z navedbo visokovredne vsebine na vedno istega naslovnika, ki je pisma brez priziva pri sprejemu potrdil, ko pa dobi enajsto pismo od istega pošiljatelja, pa zapazi kakor slučajno, da je ovitje na premeten način prerezano in zopet zalepljeno. Seveda zahteva komisijonelno otvoritev, ki ugotovi mesto navedene denarne vsebine, nekaj pol navadnega praznega papirja. Pošta, ki ni moga dokazati, da je pismo v najdenem stanu od odpošiljatelja sprejela, je plačala od-škodnno v označeni višini vsebine; šele ko se je ta tipičen slučaj v isti državi ponovil, so prišli sleparjem na sled. Inkriminirano pismo je bilo pri predaji že preparirano, samo da sprejemni organ spretno prikrite poškodbe ni opazil, ker je bil vajen enakih pisem za istega naslovnika. Praktično stopi jamstvo poštp glede denarnih pisem šele tedaj v veljavo, če se prejemnik pri izročitvi sklicuje na dejansko poškodbo pisma, ker samo v tem slučaju se vrši komisijo-nelna ugotovitev vsebine. Če pa izvaja iz te okolnosti občinstvo posledice, izogne se mnogoštevilnim neprijetnostim, pogostoma z velikim rizikom zvezanim slučajem. Prevzem podjetja in odstop cija k Mimo drugih prigovorov je toženec skozi vse tri stopnje uporno odrekal tožeči stranki M., družbi z omejeno zavezo, aktivno upravičenost k tožbi. Izvajal je nedostatek legitimacije v dveh smereh. Predvsem je trdil, da s tožečo stranko ni imel nobenih kupčij, ampak je sklenil pogodbo, iz katere tožiteljica uveljavlja svoj tožbe-ni zahtevek, dne 18. marca 1922 z D.-sko rafinerijo po njenem potniku H.-ju. Dalje je trdil, da je tožiteljica vtoženo fakturno terjatev julija meseca 1922 odstopila banki S, o čemer je tudi toženca obvestila in je toženec ta odstop vzel v vednost. Da je potem banka S. dne 15. avgusta 1922 odstopljeno terjatev tožiteljici zopet nazaj cedirala, o tem toženec ni bil zaeno obveščen, marveč šele 23. januarja 1923, torej kake štiri mesece po vloženi tožbi. Temu nasproti je tožeča stranka sicer priznala, da je njen zastopnik H., ki je bil prej zastopnik D.-ske rafinerije, tedaj, ko je bila ta tvrdka že nekako prenehala s poslovanjem, še sprejel predmetno naročilo v imenu te tvrdke. Ker pa tvrdka ni več delala in je tudi pisarniške prostore ter vse osobje prevzela nova tvrdka, tožiteljica, je tožiteljica tudi ta posel prevzela in pošiljatev tudi izvršila. Tožiteljica je torej blago poslala in račun in ima tudi ona prejeti plačilo. To je bilo tožencu tudi natančno znano in je toženec to spremembo v osebi prodajalke odobril s tem, da je dopisoval z njo, t. j. s tožiteljico kot tako. Ker blaga ni takoj dobil, je prvo reklamacijo še naslovil na D.-sko rafinerijo, a je odgovor dobil že od toži-teljice, češ da bo ona naročilo izvršila in blago odposlala, čim bo železniški promet odprt. Pozneje je toženec še enkrat reklamiral, a že pri tožiteljici in je blago ter fakturo od to-žiteljice prejel. Iz vseh dopisov se vidi, da je toženec ves čas dopisoval s tožiteljico. V drugi točki toženčeve-ga prigovora pa navaja tožiteljica, da je že dne 15. avgusta 1923 postala vsled zopetnega odstopa lastnica terjatve in bi mogla okolnost, da o tem toženec pred vloženo tožbo ni bil obveščen, vplivati morda samo na izrek o pravdnih stroških. Pravdno sodišče je toženčev prigo- terjatve: Aktivna legitima-tožbi. vor nedostatka aktivne legitimacije zavrnilo s temi razlogi: Res je sicer, da je toženec predmetno blago naročil od D.-ske rafinerije. Toda to podjetje je prevzela tožiteljica in je tudi tožiteljica efektuirala vse pošiljatve naročenega blaga tožencu. Tožiteljica je pa toženca tudi obvestila z dopisom 8. maja 1922, da je prevzela podjetje D.-ske rafinerije in je toženec odslej tudi vse dopise na tožiteljico naslovil. Tudi na fakturi je tožiteljica navedena kot odpošiljateljica. V prizivu je toženec ponovil svoj prigovor v obeh smereh in še izvajal, da je docela neodločilno, iz katerega razloga je tožiteljica njegovo naročbo efektuirala. Prizivno sodišče je ta prigovor na kratko opravilo z opombo, da je brez pomena za vprašanje glede aktivne legitimacije okolnost, da je bilo sklepno pismo cedirano drugim in potem zopet brezpogojno recedirano tožiteljici, ker se veljavnost dotičnih opravil in toženčeva obvestitev o njih ne zanikajo, sicer da se pa prizivno sodišče strinja s prvostopno sodbo. V reviziji je toženec zaman izvajal, da je samo z D.-sko rafinerijo stopil v obligatorno razmerje, da je rafinerija to svojo terjatev z njegovim pri-trdilom odstopila v polno last banki S. in da na tem pravnem razmer ju nič ni moglo spremeniti dejstvo, ako je banka S. odstopljeno terjatev zopet tožiteljici nazaj odstopila. Kajti revizijsko sodišče (Rv 420 24) reviziji ni ugodilo, češ da ni v skladu s spisi in z zakonom trditev, da tožeča stranka ob času vložene tožbe (19. septembra 1922) ni bila lastnica vtoževane terjatve in da zato ni bila upravičena k tožbi. Toženec je na razpravi 6. junija 1923 sam navajal, da je bila terjatev tožeči stranki cedirana 15. avgusta 1922, tedaj pred tožbo. Po § 1392. obč. drž. zak. je terjatev že s to cesijo prešla na tožečo stranko in jo je tožiteljica mogla iztožiti. Dokler toženec ni izvedel o cesiji, je bil po § 1395. obč. drž. zak. upravičen plačati prvemu upniku. Tega pa bas ni storil. Ne ovira pa zakasnitev v obvestitvi toženca o cesiji takojšnjega učinka cesije zastran upravičenosti cesijoniranja do tožbe. rst. Trgov inf. Trgovski potniki v južni Srbiji. — Trgovska in obrtniška zbornica v Skop-Iju objavlja, da se po poročilih, katere je dobila, skoro dnevno dogaja, da domači trgovski potniki ne postopajo s trgovci povsem reelno in solidno. Zaradi tega je v poslovnem svetu Južne Srbije nastalo napram trgovskim potnikom nezaupanje, ki se kaže v težnji, preprečiti poslovanje s potniki. — Da se položaj omili, poslovanje potnikov postavi na solidnejšo podlago in da bi razvoj poslovanja ne bil oviran, opozarja zbornica v Skoplju vse domače trgovske potnike in firme, katere pošiljajo potnike v Južno Srbijo, da je za potnike same najugodnejše, ako so preskrbljeni s predpisanimi legitimacijami in da so vsi-kdar pripravljeni predložiti te legitimacije na vpogled zbornici ali posameznim krajevnim trgovskim organizacijam. Informacije Španskih trgovskih zbornic za inozemce. — Z naredbo z dne 8. t. m. je španskim trgovskim zbornicam prepovedano dajati v inozemstvo odgovore na splošna vprašanja, n. pr. o trgovskih pogodbah itd., razen ako dospe vprašanje preko inozemske španske zbornice. Italijansko-švicarska konferenca glede pristanišča v Benetkah. — V septembru t. 1. se sestanejo v Benetkah delegati italijanskih, švicarskih in nemških železnic, da proučijo tarifne ugodnosti za tranzitni promet preko Bren-nerja. Benetke so na tej konferenci, ki naj uresniči njihovo željo, da postanejo izhodišče za tranzitni promet zahodne Avstrije, Bavarske in Švice, jako intere-sirane. Švicarska zunanja trgovina. V prvi polovici leta 1924 (1923) je Švica uvozila za 1182 (1036), izvozila pa za 1028 (806) milijonov švic. frankov blaga. Njena trgovska bilanca je torej pasivna za 154 (280) milijonov frankov. Industrija. Predujem nemškim industrijalcem. Več nevjorških bankirjev je dalo nemškim tovarnarjem sladkorja predujem 800.000'funtov na obresti po 7%, plačljive v šestili mesecih. • a« ay, j ** KUPUJMO IN PODPIRAJMO * izvrstnu Kolinsko cikorijo domači izdelek. m. M. Savič: fšaša industrija in obrt, {Nadaljevanje.) Naše proizvajanje palic. V vsem jugozapadnem delu Hrvat-ske se nahajajo ogromni kompleksi pravega kostanja. Kostanj poganja vsako leto mladike, ki jih je treba spomladi iztrebiti. Posebno poganja štor posekanega kostanja. Triletni poganjki so najboljši in se uporabljajo, ko so približno 1 m dolgi in 15 mm debeli, za proizvajanje palic in držcev za dežnike. V bližini teh gozdov v K*arlovcu, Glini, Petrinji in Sisku so tekom let nastala industrijska in trgovska podjetja, ki te mladike kupujejo, krhajo, luščijo, režejo do potrebne dolžine, zavijajo ročaje in jih prodajajo naprej v Nemško Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo, Ameriko, Anglijo in Francijo. Da dobijo grčaste palice, poškodujejo mladike še kadar rastejo s posebnimi kleščami. Poleg trgovine s kostanjevim lesom, je razvita tudi s jasenovim, drenovim, leskovim itd. Rezati začno mladike oktobra in jih režejo preko cele zime. Te mladike potem predelajo v palice, ki jih razpečajo doma. Tvornice so opremljene z velikimi odprtimi vzidanimi kotli za kuhanje ter s sušilnicami s policami, na katere so pritrjeni modeli za krivljenje palic. S tem poslom se bavijo: 1. Florijan Ribič v Karlovcu, ki izvozi letno 10 vagonov. 2. Ljudevit Frelih (družba za proizvajanje palic Frelih in Hajn-rih). 3. Tencer v Petrinji. 4. Kaufman v Glini. 5. Kerstnik v Krapini. Poleg njih je še mnogo trgovcev, ki brez dovoljenja opravljajo to trgovino. Računa se, da se poseka na leto okoli 5 mi- lijonov palic, izmed njih 80% kosta njevih in 20% jasenovih, drenovih, j hrastov, leskovih in drugih. Ker je mnogo kostanjev v okolici Struge in v Preču v Južni Srbiji, bi bilo dobro, da se ta panoga .uvede tudi tam. Enako bi bilo potrebno rezati palice tam, kjer so primerna grmovja, a teh je v izobilju v Srbiji, Bosni in Hercegovini. Da bi se uvedlo rezanje palic tudi v druge kraje, kjer so na razpolago surovine, naj ministrstvo šum in rud pošlje gozdne čuvaje iz južne in za-padne Srbije v jugozapadni del Hr-vatske, da se priučijo temu delu in ga uvedejo v svojih krajih. Poleg izdelovanja polizdelkov za izvoz izdelujejo gotove palice tvornice v Bregani pri Samoboru, v Sunji na Hrvatskem in v Derventi v Bosni. Prva hrv. tvornica palic bar. Alnoka v Bregani izdeluje na leto okoli 16.000 tucatov navadnih palic, 4000 tucatov za turiste, 20.000 tucatov za dežnike, 2000 tucatov za otroke, 2000 tucatov za solnčnike ter 10.000 tucatov držal za dežnike. Torej skupno 54.000 tucatov, t. j. 648.000 komadov na leto. Pred vojno je tvornica prodala 10% svojega proizvoda na Hrvatskem, v Slavoniji in Bosni, 3% v Madžarski, 20% v Avstriji, 30% v Nemčiji, 2% v Srbiji, 4% v Švici, 2% v Belgiji, 20% v Ameriki in 5% v Angliji. Izmed palic je 60% kostanjevih, 21% jesenovih in 8% drenovih in leskovih. V Sunji so zgradili gg. Duro Vra-nešic in Ciril Zagorec tvornico pohištva in palic. Prej sta prodajala polizdelane palice. Mogli bi proizvajati na leto 100—150 tucatov palic, vendar ne delajo v takem obsegu, ker naši trgovci rajše kupujejo na Dunaju. IDalje sledi.) Obrt. Elektrika v službi kovinske obiti. Epohalna iznajdba, — popoln preobrat v kovaški, kleparski, ključavničarski, sploh v vsaki železo iu kovine obdelu-4 joči industriji. Nadomestilo za kovaško ognjišče, varilne peči itd. z električno razgrejevalnimi aparati najnovejšega izuma in nepresegljivega učinka, — več kot 90% prihranka na kurivu, materialu in času napram dosedanjemu obratovanju. — Zastopnik g. K. Tiefengru-ber v Mariboru daje potrebna pojasnila, popise itd., treba je v dopisu navesti vrsto obrata ter način porabe, ki pride v poštev. Predmetne razprave je priobčil Trgovski liste ter drugi tuzemski strokovni časopisi. Denarstvo. Nov denar na Poljskem. Na Poljskem je stopil 1. julija v veljavo nov denar, katerega imenujejo zloty. Dosedanje poljske marke, ki pridejo iz inozemstva, bo izmenjavala Poljska banka v V aršavi. Za en zloty je treba odšteti 1,800.000 starih poljskih mark. Izmenjava bo trajala do 31. maja 1925. Valutni prometni davek v Avstriji se je dne 9. avgusta t. 1. znižal za polovico. Sedaj znaša za pooblaščene trgovce < 'A°loo, za zasebnike 2°/0o in za inozemske denarne posle Vso %o- Zvišanje obrestne mere v Avstriji. Upravni svet avstrijske narodne banke je na seji dne 12. avgusta t. 1. sklenil, da se na predlog generalnega ravnateljstva zviša bančna, obrestna mera za 3%, to je v eskontu cd 12 na 15% izza dne 13. avgusta t. 1. Oai/ki j;? takse. Davčne odredbe v naši trgovski pogodbi s Poljsko. Po čl. 13. naše trgovske pogodbe s Poljsko imajo trgovci, in-dustrijci in drugi proizvajalci ter njihovi zastopniki pravico, ne da bi plačevali takso za poslovanje, izvrševati nabave v drugi državi za svojo trgovino ali produkcijo in tukaj iskati naročil pri osebah ali trgovinah, ki se bavijo s preprodajanjem njih predmetov ali ki jih uporabljajo za svoje profesionelne potrebe, ako dokažejo z izkaznico, ki jim jo izda pristojno oblastvo njihove države, ali so tu upravičeni voditi svojo trgovino ali svojo industrijo in da tu plačujejo takse in davke, določene z zakoni. Seboj smejo nositi vzorce in modele, prepovedano pa jim je z blagom krpšnjariti, ako ne dobe za to dovolila po zakonih države, v kateri krošnjarijo. Vzorci in modeli, katere prinašajo trgovci, industrijci ali pa potniki, so oproščeni vsake uvozne in izvozne carine. Reeksport vzorcev in modelov se'mora izvršiti v enem letu. > Promet. Poštna vožnja med Dolenjo vasjo pri Ribnici in Ribnico na Dolenjskem. — Enkratna poštna vožnja na teden med poštama Dolenja vas in Ribnica in obratno je bila s 1. avgustom t. 1. preložena od sobote na četrtek. Telefonska zveza Beograda s Češkoslovaško. — Minister pošte in brzojava je odredil, da se otvori telefonska proga Beograd—Vratislava dne 5., telefonska proga Begorad—Praga pa dne 15. avgusta t. 1. Kredit za popravo telefonskih prog v Sloveniji. — Minister pošte in brzojava je odobril kredit 750.000 Din za popravilo telefonskih linij v Sloveniji. Poštna zveza kraja Orle pri Rudniku. — S 16. avgustom se je izločil kraj Orle v občini Rudnik iz okoliša pošte Škofljica in priklopil pošti Ljubljana I. Telefonski promet med avstrijsko centralo Radkersburg in nekaterimi našimi centralami. — Dne 25. julija t. 1. je bil otvorjen telefonski promet med avstrijsko centralo Radkersburg in našimi centralami Maribor, Pragersko, Slov. Bistrica, Gor. Radgona, Slatina-Radenci, Križevci, Ljutomer in Mursko Soboto. — Pristojbina za navadno enoto pogovora je v vseh teh primerih 2 zlata franka ali 30 Din, za pozivnico pa 1 zlati frank ali 15 Din. Izvoz in uvoz. Izvoz žita iz Ruinunije. Rumunska vlada je sklenila, da bo obdržala še nadalje svobodo izvoza žita, a proti pristojbini 4500 lejev od vagona. Uvoz čebel na Nemško. — Nemška vlada je izza dne 1. avgusta t. 1. do nadaljnjega prepovedala uvoz čebel in že rabljenih panjev, ker se je pojavila v raznih državah čebeliiia bolezen Aca-rapis Voodi. Prepovedan uvoz denarja v Ruinuuijo. — Rumunska vlada je prepovedala uvoz denarja in vrednostnih papirjev preko pošte, in sicer avstrijske in ogrske krone ter ruske^ rublje, dalje obveznice bolgarskega, nemškega, avstro-ogrskega in turškega vojnega posojila. Prepovedano je tudi pošiljanje nemških ali poljskih mark v denarju, čeku ali kreditnem pismu. Priporoča se: Parno in kadno kopališče v hotelu „Slon“ — edino v Ljubljani. Iz našiti organizacij. GREMIJ TRGOVCEV ZA POL. OKRAJ SLOVENJGRADEC IN PREVALJE je imel svoje redno letno občno zborovanje v petek, dne 15. avgusta 1924 v dvorani hotela Union< v Šoštanju z običajnim dnevnim redom in pod predsedstvom gosp. Janka Kluna. Zborovanje je otvoril g. Janko Klun kot načelnik gremija, ki je v smislu gremijalnih pra\il konštatiral sklepčnost ter pozdravil navzoče člane. V svojem uvodnem govoru je opravičil odsotnost zveznega tajnika gospoda Mohoriča. Iz tajniškega poročila je posneti, da se je rešilo v prošlem letu pri gremiju 460 spisov različne vsebine. Načelstvo je vodilo intenzivno akcijo proti krošnjarjem. Konečni uspeh je razviden v »Trgovskem listu« štev. 87 z dne 24. julija 1924. Gremij trgovcev za politični okraj Slovenjgradec in Prevalje šteje 595 članov. Trgovskih vajencev pa 64. Načelnik Klun opozori navzoče, da je vsakega trgovca dolžnost, da prijavi svoje pomožno osobje pri trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani. V to svrho naj vsi že v mesecu decembru svoje uslužbence od okrožne bolniške blagajne odjavijo in naj jih uravočasno prijavijo pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani. Blagajniško poročilo izkazuje skupnih prejemkov v preteklem letu 29.911.88 dinarjev, izdatkov pa 15.817.85 Din, torej 14.094.03 Din prebitka. Proračun za leto 1924 vsebuje: v dohodkih 21.275 Din, v izdatkih 20.950 dinarjev, ostalo bi tedaj prebitka za leto 1925 325 Din. Na predlog g. Rojnika se je proračun za leto 1924 po kratki debati enoglasno odobril. Sprememba gremijalnih pravil: V gremijalnih pravilih se §11., točka a), 1. odstavek spremeni v besedilo >Učna doba vajencev znaša 3 do 4 leta. Z dovršeno dvorazredno trgovsko šolo se lahko sprejme kot praktikantia v dveletno prakso.c Odstavek 2., § 11., se spremeni: Sprejemnimi se odmerja odnosno zviša od 5 na 15 Din in oprost-nina od 15 na 30 Din.c; Po § 14., odstavek 5., se inkorpora-cijske pristojbine za nanovo prijavljene obrte z dokazom usposobljenosti odmeri za neprotokolirane obrte 600 Din, za protokolirane obrte 1000 Din. Za vse druge proste obrte, pri katerih se usposobljenost ne zahteva, se naj hikorpora-cijske pristojbine odmerijo na 2500 Din. Članarina se določi za vsakega člana: za protokolirane obrte po 45 Din, za neprotokolirane obrte po 35 Din letno. Po § 24. gremijalnih pravil se globe od 20 Din zvišajo na 50 do 200 Din. Vsi prednavedeni predlogi o spremembi gremijalnih pravil so se soglasno sprejeli. Nato se je vršila volitev gremijaliiega načelstva: načelnika, 2 namestnikov, 10 odbornikov in 5 namestnikov. Volitev se je vršila po glasovnicah. Za načelnika je bil izvoljen .Tanko Klun, kot I. namestnik Franc Vrečko, kot II. namestnik Peter Mravljak. V odbor so bili izvoljeni: Ivan Rojnik, Ferdo Škof, Anton Valenčak, Ivan Senica, Alojz Remic, Janko Pahernik, Maks Punzengruber, Simon -Blatnik, Hubert Orel in Alojz Peče. Kot odborniški namestniki so bili izvoljeni: Anton Lavre, Leopold Kopač, Josip Langeršek, Ivan Trampuš in Ivan Sever. Pri razpravi o predlogih glede praznovanja poedinih cerkvenih praznikov v trgovinah se prepušča, da, upoštevaje krajevne razmere in obstoječe potrebe, o tem določi gremijalni odbor pri prvi prihodnji odborovi seji. Vodja gremijalne nadaljevalne šole v Šoštanju Martin Vrečko predlaga, da posreduje gremij trgovcev pri Zvezi trg. gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani in pri ministrstvu trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, da se doseže nemudoma podržavljenje trgovskih gremijalnih šol in uredi to pereče vprašanje v trgovskem stanu, da ne bo oviran pouk na teh važnih zavodih. Člani gremija zahtevajo na rednem občnem zborovanju v Šoštanju, dne 15. avgusta t. 1. takojšnjo ustanovitev zopetnih tečajev za izobraževanje učiteljev na trgovsko nadaljevalnih šolah, da Pouk na teh, za trgovski stan važnih zavodih, ne bo oviran. Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni prijavilo nobenih drugih predlogov, je načelnik Janko Klun cb 14. uri zaključil zborovanje. Trgovski gremij za politični okraj Ljubljana okolica obljavlja, da je sklenil za kraje Selo, Moste, Vodmat in Ze-lena jama z ozirom na številne pritožbe 'neenotnega zapiranja in odpiranja trgovin sledeče: Vsi trgovci, brez izjeme, ; imajo v okolišu Selo, Moste, Vodmat in Zelena jama imeti trgovine ob delav- nikih od K*8. ure dop. do 'Al. ure pop. in cd 2. do 7. ure pop. odprte in ob nedeljah (izjema na državne praznike 28. jun., 1. dec. in 17. dec.) od 8. do 11. ure predpoldne odprte. Istotako ostanejo trgovine cel dan zaprte na Veliko noč, Božič, Binkoštno nedeljo in Sv. R. Telo. Proti kršiteljem te odredbe se bode najstrožje postopalo. — Fr. Zebal, načelnik. Knjigovodski tečaj. Trgovsko društvo v Celju, je na redni seji z dne 29. julija osvojilo sklep, otvoriti začetkom meseca oktobra knjigovodski tečaj. Pristop k temu tečaju imajo vsi člani društva, torej trgovci in trgovski nameščenci. Tečaj se bo otvoril le za ta primer, ako se priglasi zadostno število udeležencev. Vsled lega apeliramo na vse člane, ki bi imeli interes posvetiti se tej koristni inštituciji, da se tozadevno zglasijo v pisarni tajništva, ki ima svoje prostore v poslopju carinarnice, soba št. 36. Honorar za tečaj se ne more pozitivno določiti, dokler od trgovcev ni vpisanih približno število udeležencev. Kdor od trgovcev še ni član društva, naj takoj pristopi. Vpisnina za vse člane znaša 5 dinarjev, članarina za trgovce 10 dinarjev mesečno, za nameščence 2 Din. Pristop se prijavi lahko pismeno in so vsa tozadevna pisma nasloviti na: »Trgovsko društvo v Celju . Opozarjamo pri tem, za slučaj da vlada živahno zanimanje za osnovo te važne in koristne inštitucije, je društvo pripravljeno otvoriti še druge koristne podučne tečaje, ki bodo vsakomur dobrodošli. Hkratu poživljamo vse člane društva, da se intenzivno zanimajo za osnovo te inštitucije ter privedejo čim večje število članov. Vse v trgovsko stroko spadajoče informacije daje radevoljno društveno tajništvo, ki je strankam ob delavnikih od 9.—12. ure na razpolago. Dopisi. Davki^ v kranjskem srezu. Sreska davčna oblast v Kranju je razpoložila v zadnjem času na vpogled predpis dohodnine za leto 1923 in poslovnega davka za leto 1924. Ti predpisi dokazujejo, da je finančna uprava vse sloje, brez razlike, močno prizadela. Trgovci, obrtniki in drugi sloji se pritožujejo proti previsokemu predpisu ter tarrtajo, da jih ne bodo zmogli. Gospodarske razmere so danes v resnici tako občutno slabe, da bi se finančna uprava morala vsekakor ozirati nanje. Ni pa tega storila, temveč vse davke povišala razmeram neprimerno. Davkarije terjajo srednje trgovce in obrtnike kar za več tisoč dinarjev, ljudje pa niti za sproti ne zaslužijo, o večjih trgovcih, ki so dobili položnice za ogromne vsote niti ne govorimo. -Prosimo finančno upravo, da vsaj v bodoče natančneje premotri gospodarske in druge razmere posameznikov ter davke v nižji meri predpisuje kot doslej. Telefonska služba v Celju. Iz Celja nam dohajajo poročila, da je za telefonsko službo določeno premalo uradni-štva, vsled česar nastajajo v poslovnem prometu večkrat skrajno neprijetne posledice. Gremij v Celju je sicer že opozoril direkcijo pošte in telegrafa na ne-dostatke pri telefonu, vendar se razmere niso toliko izboljšale, kolikor bi bilo potrebno, da bi telefonska služba brezhibno funkcionirala in da bi dobivali naročniki v primernem času zaže-ljeno telefonsko zvezo. V raznih dopisih, ki nam dohajajo, prosijo intere-sentje iz Celja, da posveti direkcija nekoliko več pozornosti telefonskim razmeram v Celju in odpravi ovire za nemoteni promet. Tržna poročila. Tržne cene za meso v Mariboru (15. avgusta 1924). Goveje meso I. 27 Din za 1 kg, II. 25, III. 23; vampi 9—12, pljuča 5. Teletina: telečje meso I. 25 do 30, II. 22—25; jetra 20; pljuča 15. Svinjina: prašičje meso 22.50—40; salo 32.50—39; črevna mast 25—30; pljuča 10—14; jetra 15—20; ledice 25—27.50; slanina sveža 30—36, papricirana 37.50 do 40, prekajena 36—41; mast 37.50; prekajeno meso 38—54. Drobnica: ko-štrunovo meso 22.50. Klobase: krakovske 50; debrecinske 32.50—33; brun-šviške 28; pariške 33; hrenovke 38; kranjske 50; 1 komad prekajenih 6—9. Cene perutnini na trgu v Mariboru (15. avgusta 1924).1 piščanec majhen 16 Din, večji 40; kokoš 50—60; raca 40—60; gos 40—85, domač zajec, majhen 15, večji 45 Din. • Mleko, maslo, jajca, sir na trgu v Mariboru. 1 liter mleka 3—3.50; smetane 14—18; 1 kg surovega masla 40—44, kuhanega 48—50; 1 kg emendolskega sira 125—150, polemendolskega 62—70, trapistnega 34—40, grojskega 40, tilsit-skega 40, parmezana 150; 1 kos sirčeka 5—9; 1 jajce 1.50—1.75 Din. Gibanje cen na dunajskem žitnem trgu v mesecu juliju t. 1. — Začetkom meseca julija t. 1. je preobvladovalo še splošno mnenje, da bo prihodnja žetev dobra; cene so bile zaradi tega nizke. A že po prvih poročilih iz Ogrske in naše države o izidu mlatve se je položaj izdafho izpremenil. Mlatev je dokazala, da je v teh državah tako pšenica kakor rž v kvaliteti bistveno zaostala za lanskimi uspehi. Dočim je dala pšenica lansko leto povprečno po 78 kg, se sme letošnji pridelek ceniti kvečjemu na 75/76 kg. Sredi meseca julija se je moglo tudi že na Češkoslovaškem ugotoviti, da bo pridelek rži za najmanj 40% manjši nego lansko leto. Tudi pšenica je letos zaostala za lansko kvaliteto. Ko so se ocene ameriške žetve začetkom meseca julija t. 1. izkazale za pretirane in je povpraševanje po žitu spričo pričakovane slabe letine od dne do dne naraščalo, so se cene v Ameriki in tudi drugod izdatno dvignile. V Avstriji so narastle od 1. julija do 1. avgusta t. 1. za pšenico in rž ter za mlevske produkte od 25 do 30%. *UW5KA<|--------------------------- -j ka, den. 115; Prva hrv. štedionica 915; Strojne tovarne, denar 150, blago 200; Trboveljska, denar 500, blago 515; Združene papirn. Vevče, denar 123, blago 145. Ljubljana, 22. avgusta 1924 ob 13. Trami monte 4—8 m, franko meja, blago 430, trami monte 3-3, 6-8, franko meja, denar 450, trami monte 3-4, 4-4, 4-5 (dve tretjini mora 4-4), franko meja, denar 450, trami od 4—8 m, 1 vagon, denar 428, blago 432, zaključek 428; deske 20 mm, 16 cm naprej, blago 600, deske III., denar 565, remeljni 4-8, denar 724, koruza baška I. pariteta Ljubljana 548, pšenica domača, stara, franko Ljubljana 425, pšenica domača, nova, fr. Ljubljana 410, pšenica baška, pariteta Ljubljana, blago 455, pšenica baška, fr. postaja Bačka, blago 385, koruza baška, franko postaja Ljubljana, blago 355, koruza la Platta, brutto za netto na potu iz Trsta, pariteta Ljubljana, denar 370, ječmen pivovarniški, 65 kg, par. Ljublj., denar 450, rž baška, 75-76 kg, franko Ljubljana, blago 390, laneno seme, 2 vagona, franko Ljubljana, denar 685, blago 685, zaključek 685, suhe gobe, po kakovosti, denar 54, krompir domač, novi, franko nakladalna postaja, denar 50, pšenični otrobi, debeli, franko Ljubljana, denar 245, pšenični otrobi, drobni, franko Ljubljana, denar 220, grahori-a semenska, franko Ljubljana, blago 300, pšenična moka »0«, franko Ljubljana, denar 625, blago 640, proso, po vzorcu, franko Ljubljana, blago 337.50. Efekti: 2% drž. renta za vojno posojilo 119—122, Ljublj. kreditna banka 220; Merkantilna banka Kočevje 115; Prva hrv. štedionica 915—917; Slaven-ska banka 109; Stroj, tovarne in livarne 150—195; Trboveljska prem. družba 490 do 505; Vevče 123—130. in .BUDDHA-h Glavna zaloga F. ŠIBENIK - LJUBLJANA Ljubljanska borza. Ljubljana, 21. avgusta 1924 ob 13. Trami 4-13 m, 8-8, 8-11, 11-11, 11-13, 13-19, 16-19, 16-21- 19-24, 21-27, 34-29, Iranko meja, blago 460; trami monte blago 450; deske 20'mm od 16 naprej, franko meja, blago 690; deske III. vrste, franko meja, denar 610; oglje, vila-np, 1 vagon, denar 115, blago 118, zaključek 115; remeljni 4-8, franko meja, blago 33, zaključek 32; suhe gobe, franko Ljubljana, denar 48-54; laneno seme, franko Zagorje, Karlovac, denar 685, blago 690; pšenica domača, stara, par. Ljubljana, denar 430; pšenica domača, stara, par. Ljubljana, denar 410; pše-ian* ljaSlia’ Pai-iteta Ljubljana, denar 460; pšenica baška, Iranko Bačka 385 blago; pšenični otrobi, debeli, po vzorcu, pariteta Ljubljana, denar 245; koruza baška, pariteta Ljubljana, blago 350; koruza la Plata brulto za netto, par. Ljubljana; blago oua potu 370; ječmen piv. 65 kg, brutto za netto, par. Ljubljana, denar 450; grahovica, semenska, franko Ljubljana, blago BOO; nov krompir, franko naklad, postaja, denar 50; baška rz 15-76 Jcg, franko Ljubljana, blago 390. Efekti: 2 'Y % drž renta za vojno odškodni110., denar 117; Ljublj. kreditna, denar 220, blago 240; Merkantilna ban- dobavlja DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA. Kralja Petra trg 8, — Teleta« 828, PlaCUo tudi na obroke ! Dobava, prodaja. Dobava premoga. — Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje na osnovi rešenja ministrstva pošte in telegrafa br. 50.641 od 4. avgusta t. 1. ofer-talno licitacijo za dobavo 647 ton ruja-vega prenioga-kosovca. Licitacija se bo vršila pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, soba št. 43, dne 2. septembra t. 1. ob 11. uri. Pogoji so na vpogled v Ekonomskem oddelku, Sv. Jakoba trg šl. 2. Ponudnik mora položiti 5%, oziroma iuozemci 10”„ kavcijo ponudene vrednosti najkasneje do 10. ure na dan licitacije pri pomožnem uradu podpisane direkcije. Dobave. Dne 4. septembra t. 1. se bo všila pri intendaturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani druga javna ustmena licitacija glede dobave 1,000.000 kg ovsa. — Dne 20. septembra t. 1. se bo vršila pri upravitelju Pomorske oblasti v Bakru ofertalna licitacija glede dobave 254 komadov zimskih sukenj iz, temnega modrega sukna za svoje nameščence. — Dne 23. septembra t. 1. se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 15.00Q kg broncene kovine s 85% bakrom, 1000 kg čistega angleškega cina in 20 kg fosfornega bronca. — Dne 17. septembra t. 1. se bo vršila pri ravnateljstvu državnih žiliznic v Subotici ofertal-na licitacija glede dobave tiskarske barve. — Dne. 17. septembra t. 1. se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave različnih čopičev. — Dne 30. avgusta t. 1. bo prodala Kr. direkcija šum v Ljubljani izdelan smrekov les za tehnično uporabo. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornic« v Ljubljani interesentom na vpogled. ESOOS-SkO IllOkO ln vse vrste deželnih pridelkov (»ctino na veliko) dobavlja po najnižjih dnevnih cenah direktno lx Bačke ali lz skladišča v Ljubljani Pšenico A. VOLK veletrgovina Telefon interurb. št. 449 z žitom Zahtevajte ponudbe ! Koruzo Oves Otrobe V Ljubljani Brzojav!: „Volk Ljubljana" A.. V1CEL Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hiinimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni' nasto in stekleno robo. Na debelo I Na drobno I Tctettt. 233. Telef. št. 233. Tvrdka špecerijska in delikatesna trgovina na veliko Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 43 in Komenskega ulica št. 24 priporoča prvovrstni bohinjski sir, salami, ribje konserve, prekajeno Šunko in meso pripravljeno po praškem načinu. — Lastna pra-žarna za kavo z električnim obratom. — Velika zaloga ru-dnirskih voda. f ANT. KRISPER LJUBLJANA, Glavni trg Proizvaja irt ekspor-tira na debelo razne vrste čevljev za otroke, deklice, dečke, ženske, moške, navadne in fine kvalitete. Za delavce posebno močne izpeljave. Komode (hišne čevlje) in gamaše po brezkonkurenčni ceni. Oddelek za galanterijsko blago na debelo. Pletenine, čipke, sukanec, vezenina, razne čevljarske in krojaške potrebščine, jedilno orodje, šolske potrebščine, krtače itd. Eks-port zobotrebcev, adju-stiranih in v zabojih. Veležganjarna M. ROSNER & Co. nasl. VIKTOR MEDEN v Ljubljani izdeluje najboljše likerje, rum, konjak, slivovko, brinovec, tropinovec. Kupuje sadje za žganjekuho. Telefon interurban štev. 71. MERAKL barve, mastila, lake, klej, emajl, kit In zajamčeno Cisti flrnež najboljše vrste nudi MEDIČ - ZANKE. M OM.CA^ Maribor podružnica Ljubljani centrala Novi Sad •lclacilSCe Tvornlce: Ljubljana - Medvode SIEGEL & DRUG llllllimillllllllllllllilllilillllllllllllllll D. Z O. Z. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllilll TKALNICA PLATNENEGA I BOMBAŽNEGA BLAGA SVIT AVY WIEN (C. S. R.) LJUBLJANA DUNAJSKA O. ST. 31. Paviljon H 298. Telefon 719. ALEKSANDER KNEZ pooblaščeni senzal Ljubljanske borze se priporoča za izvrševanje ar vseh borznik naročil posebno za posle v efektih, vseh vrstah žita in moke, jajc, sena, slame, fižola, vina i. t. d. Brzojavi: KNEZ, Ljubljana. - Telefon SO. / I S \ Veletrgovina 1 kofonijaine 5 in \ špecerijske g ■ robe S Ivan Jelačin , Ljubljana „ m S m m m m S Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba Zahtevajte cenik I ■ A s Iščejo se povsod M iz vseh branž za prvovrstne inozemske tovarne. Ponudbe pod »PATENT« V—91 na Interreklam d. d., oglasni zavod, Zagreb 1-78. AVTO bencin, pnevmatiko olje, mast, vso Dopra\šla in vožnjo. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi lugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. • r • MoriEM vlita 21 ji Priporočamo: I Jos. Peteline S | LJUBLJANA, t g Sv. Petra nasip 7. q ■ Najboljši šivalni stroji v vseh S ■ opremah Gritner, Adler im B S rodbinsko in obrtno rabe, £ J Metam igle, olje ter vse po- n ■ umevno dele m vse Bisteme. ■ □ En gros! 0 V eietrgovlna v v Ljubljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno žganje moko in deželne pridelke rannovrstno rudninsko vodo Lastna praSarna na kavo in mlin da dišava a električnim obratom. Ceniki na razpolago. it#: JOGOMETflLIjr Ljubljana, Kolodvorska ulica 18 izvršuje vsakovrstna naročila za kleparstvo, vodovodne Telefon št. 729. inštalacije, kotlarstvo in ključavničarstvo. Montaža .JOPIODAKOV". Vsa naročita točno In solidno. Priporoča se: tovarna perila »TRIGLAV** LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 8 Na sejmišču paviljon „1" 3S1 NA VELIKO I Priporočamo : galanterijo, J nogavice, potrebščine za ■ čevljarje, sedlarje, rinSice, 5 podloge (belgior), potreb- S. žžine za krojače in šivilj«, ■■ gnmbe, sukanec, vezenino, n svilo, tehtnice decimalne £ in balanfoe najceneje pri ■ JOSIP PETELINC i I Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. £ iJUGOEKSIMf | I Trgovska družba. Vekoslav Pelc A dr. • Import LJUBLJANA Export Vegova ulica S TRGOVINA s Špecerijskim, kolonijalnlm, materljalnlm blagom, deželnimi, poljskimi pridelki, lesom ln lesnimi Izdelki na debelo ln drobno _ L. mniiiiniiiii Na debelo I Na debelo! €€ ^Jadran Izvozna In uvozna družba z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. st. O priporoča po najnižjih konkurenčnih cenah: sladkor, kandite, čokolado, čaj, kavo, kavine primesi, riž, olje, kis, kisovo kislino, testenine, sveče, petrolej, bencin, strojno olje, milo: Jelen, Srna, Gazela, Zlatorog, pralni prašek, pralno sodo itd. Povsem konkurenčne cene. Zahtevajte ponudbe 1 Telefon interurban št. 113. mt ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i 9 I# 410 1 Motvoz I, 410 Vrvi Anton Šinkovec, d. d., Grosuplje I, 410 Mreže I, 410 | Lanena konoplja | SUKNO! Gg. trgovcem! Z ozirom na Ljublj. velesejem sem nabavil za jesensko in zimsko sezijo izredno množino vsakovrstnega S U K N A SUKNO! primernega za vse pokrajine Jugoslavije. — Cene zelo ugodne. — Izbera velika in znano strokovno izbrane kvalitete j! J. GROBELNIK, LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 22 Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico r. z. z o. z., ki posluje v novopreurejenih prostorih 3^ v Ljubljani, Mestni trg st. 6. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje najugodneje ter jili izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi :W' TRGOVSKE KREDITE '•C ter sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Pavel Cvenkel pooblaščeni borzni senzal Ljubljana, Streliška ul. 29. Telefon 911, posreduje pri prodaji in nakupa lesa, žita, poljskih pridelkov, kakor tudi vseh drugih vrst blaga, istotako tudi vseh efektov, ki notirajo na ljubljanski borzi. Trgovske zveze s tu- in ino> Telefon 911 ZemstVOm. Telefon 911 Pisma in brzojavke; CVENKEL, Ljubljana J. KOSTEVC LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 4 Zaloga prvovrstne kakovosti manufakturnega blaga češkega, angleškega in francoskega izvora. Glavna zaloga pirotskih preprog; dalje vse vrste preprog Srpske tovarne tepiha v Vel. Bečkereku. Telefon št. 538. Račun ček. zav. 11.228. !'• TISKARNA »MERKUR« Trg. - Ind. d. d. LJUBLJANA Telefon St. 33» SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠT. 13 Tiska Časopise, knjige, posetnice, brošure, letake, cenike, pravila Itd. Itd. Lastna knjigoveznica d>/; * Oglašajte v »Trgovskem listu"! Iv. Perdan Ljubljana Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni kavo, riž, testenine, najfinejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. E tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO! ■ Priporoča se B [ veletrgovina Igmiishega ii | koluijslnga blaga, r I m M 1 irita ■ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilliliiiiiiiiliiiiiiliiiniiiiiiiii ■ £ Zahtevajte cenike 1 Brzojavke: Grelič. Telefon štev. 246. Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljano, Dunajska cesta št. 1 a, II. nadstropje. j V ■ 111 i 1 - nn ... .................................... :::: ssn • MM Tovarna za papir in lepenko j /. Bonačs,n Ljubljana j 1 Čopova cesta 16 ! izdeljuje usakourslno I lepenko in IH: ••••< ovojni papir \ Špecijaliteta tanki klobučni papir f in papirne servijete lastnega izdelka. •• M prodaja PREMOG Iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koles vsake vrste in vsakega izvora Jer priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. „ k • •-/r;-’. \ 'W',i i v. * •( ,t* • »•' Naslov: • ^\ *• Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr. Pisma: žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Žeblji za normalne in ozkotirne železnice Žeblji za ladje, črni ali pocinkani Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje Spojke za odre in prage Brzojavke: Zadruga Kropa. Spojke za ladje in splave Železne brane Zobje za brane Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Telefon interurban: Podnart 2. Podložne pločice Malice Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi — Verige Vijaki z maticami ^ Vsi v našo stroko spadajoči železni Izdelki po vzorcih in risbah najceneje. Ilustrovani cenilci na razpolago. Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega in manufakturnega blaga Prvovrstni svetloruja^ in svetiorumen Vam jamči za najtrpežnejše pleskanje Tovarna kranjskega lanenega olja in Arneža Hrovat & Komp. Ljubljana Vegova ulica št. €>/I. Telefon interurb. 301. Tovarna: Moste-Ljubljana Tovarniške zaloge a Beograd, Novi Sad, , | Pančevo, Subotica, ri Zagreb Najboliše „Pfaff 5S po ugodnih cenah in plačilnih pogojih priporoča IGN. VOK, Ljubljana iiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiii Sodna ulica it 7. Oblastveno koncesiionirani mestni tesarski mojster 1 osip Krega r LJUBLJANA, Cesta na Kodeljevo 2 izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzame po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande in stopnice. Poštni predal 44 Telefon 42S Ustanovljeno leta 1888 Naročajte »TRGOVSKI LIST"! Najstarejša in največja špecijalna trgovina v Jugoslaviji s pisalnimi, računskimi in kopirnimi stroji, razmnoževalnimi aparati, pisarniško opremo in vsemi tozadevnimi potrebščinami. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d. in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.