Ljubljana, sreda, 22. avgusta 1956 LETO XXII. Stev. 197 OLAVNl (M ODGOVORNI ! ■ UREDNIK IVAM ŠINKOVEC ureja uredniški odbob U*t tzhaja ml dan razen petka — Cena 10 dinar}«* PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEI 1956 m m JUucufaa* PRAVICA •L. J O O a K A P B A V 1 C A« OSTA^OVUENA 4. OKTOBRA IM« - USD NABODNOOSVO. SODILNO BORBO JB CEHA* SALA KOT 14-DNEVNTK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVI DO L J Ul* 19« KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1853 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO* 8Tl Z »BORBO« NA ŠESTI SEJI LONDONSKE KONFERENCE O SUEZU Gledišča se niso zbližala Pakistanski in drugi predlogi položaja niso bistveno spremenili r London, 21. avg. Ne današnji posebni sestanki ne govori na šesti seji konference o Suezu niso privedli d(K nikakega sbližanja med obema glavnima tezama v poravnavi sueškega spora. Vrsta delegatov je danes popoldne celo z_ nekaterimi dodatnimi predlogi dopolnila Dullesov načrt, ki ga je po drugi strani Krišna Menon danes na sestanku * novinarji temeljito analiziral in mu Izpodbil njegove glavne argumente. , Vodje delegacij arabskih de-*®J> članic Bagdadske zveze, so skušali davi v Londonu najti rekla proti sklepanju s formalno večino. Tudi danes je bila diplomat- "tožnost za kompromis med obe- ska dejavnost v zvezi s konferen-^ glavnima predlogoma, ki sta co v Londonu zelo živahna. Spet JU sprožila včeraj popoldne ame- je bilo več sestankov. Sovjetski r*ški zunanji minister Dulles in zunanji minister Šepilov je imel »ndijski delegat Krišna Menon za daljši razgovor z italijanskim mi-Poravnavo sueškega spiora. Pri nistrom Martinom, ki se je malo »m sta jih podprla delegata Etio- prej sestal z nemškim ministrom M je in Španije. Predstavnik an- Brentanom. Ameriški zunanji mi-?>kške delegacije pa je opoldne nister Dulles pa je sprejel dele-izjavil, »da praktično ni upanja, gata Indonezije in Cejlona, tik bi dosegli kompromis ali da pred sejo konference pa je bil *® ta dva predloga približala 'kug drugemu. Zahodu se mudi sam pri ministrskem predsedniku Edenu, pri katerem je bil nov tajni sestanek treh zahodnih ministrov. Po vseh teh sestankih so bili v krogih zahodnih držav mnenja, da je treba nujno in naglo Oba predloga se razlikujeta ukrepati, po možnosti še danes, rnrt’ ’ ameriški določa medna- kar praktično pomeni, da za- organ za upravo in kon- hodne sile odklanjajo nadaljnjo nad Suezom, indiiski pa j splošno razpravo nad Suezom, indijski pa j splošno razpravo o sproženih ^'Poznava egiptovsko upravo in predlogih, kakor jo je davi sugeriral Krišna Menon na sestan' » *-''onava cgijjiuvsivu upi a v u ui ®stništvo nad sueško družbo ter Priporoča, naj bi ustanovili mednaroden organ s posvetovalno Pristojnostjo in nalogo, da bi Vjdrževal stike z egiptovsko uPravo. Glasovanje o teh predlogih je praktično nemogoče, ker s* je konferenca že prvi dan iz- ku z novinarji. Značilna je izjava španskega zunanjega ministra Artaja, ki je takoj potem odpotoval v Madrid, namreč da sta »stališči Zahoda in predlog ameriške delegacije za špansko vlado povsem nesprejemljiva*. Popravki v Dullesovem načrtu na Kakor običajno, je bila plenar-,. seja konference v popoldan-«ih urah. Delegati Pakistana, fatia, Turčije in Etiopije so sta-, * sedem spreminjevalnih pred-®8°v k zahodnemu predlogu o “*ednarodni upravi prekopa. Vsi Predlogi se nanašajo na manj *«ia irj nekatera' tehnična vpra-“ftja in ne pomenijo bistvenih Prememb v načrtu zahodnih dr-j,v- Pakistanski zunanji minister *nidul Caudri je menil, da je “hodni načrt primerna podlaga ® Pogajanja z Egiptom, če bodo Prejeti njegovi in spreminjevalni redlogi delegatov Etiopije in Určije. Caudri' je dejal, da ne r*0re biti govora o tem, da bi onferenca vsilila svojo voljo pptu.. Zato je tudi pakistanska ,lada privolila v udeležbo na onferenci. Ko je primerjal in-Jski in ameriški načrt, je rekel, a Pomeni mednarodna uprava y° njegovem mnenju boljši izhod. enem izmed spreminjevalnih predlogov, ki ga je potem stavil, j/ tudi zahteva, da bi morala "Mednarodna uprava Sueškega J^ekopa upoštevati suverenostne favice Egipta. Caudri je še za-mednarodno kon- je razvila živahna debata, v kateri So sodelovali delegati ZDA, Indonezije, Švedske, Avstralije, Španije, Italije, Norveške, Danske in Francije. Potem so sejo za IS minut prekinili. Med debato je tudi španska Sueškega prekopa zamenjali z »egiptovsko upravo«, tako da bi se glasila: »Zato... naj bi bilo v egiptovski upravi... ustrezno predstavništvo skupnosti dežel, ki uporabljajo prekop.« Norveški delegat Lange meni, da je španski predlog enako nezadosten kakor indijski, ker ne gre tako daleč v smeri zaupanja in zagotovitve pravičnega in učinkovitega upravljanja prekopa, kar je v interesu vseh na konfernci zastopanih dežel. Njemu se zdi ameriški načrt boljši in primernejši kot podlaga za pogajanje z Egiptom. Ameriški zunanji minister Dulles pa je takoj sprejel vse predložene spreminjevalne predloge pakistanskega delegata, kar so potem storili tudi mnogi drugi delegati, predvsem predstavniki skandinavskih dežel, ki do danes niso brez pridržka podpirali prvotnega ameriškega načrta. Kitajski nogometaši pri predsedniku Titu Brioni, 21. avg. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Bioz-Tšto je dopoldne v navzočnosti kitajskega veleposlanika Vu Sju Čuana sprejel člane kitajske nogometne reprezentance z general-nirft sekretarjem komiteja za telesno vzgojo in šport LR Kitajske Džan Fi Goujem na čelu. Sprejemu so prisostvovali podpredsednik in generalni sekretar Nogometne zveze Jugoslavije Branko Pešič in Milorad Lišanin, predsednik Nogometa« zveze Slovenije Jože Gerbec in tajnik komisije za mednarodne »tike NZJ Aleksander Paštrovič. Potem ko so kitajski nogometaši izrazili svoje zadovoljstvo in hvaležnost za današnji sprejem, se je predsednik republike z njimi prisrčno razgovarjal ter se zani- delegacija predložila spreminje- mal za razvoj športa na Kitaj-valni predlog k Dullesovemu na- skem. Po sprejemu je predsed-črtu. Za špansko delegacijo bi nik Tito prosil svoje goste, naj pomenil Dullesov predlog možno spor oče njegove tople pozdrave podlago za pogajanja z Egiptom, vsem športnikom in mladini Ki-če bi v točki 3 besede upravo tajske. SUEŠKE SUGESTIJE IZ NEW YORKA Kako vskladiti interese Egipta in zahodnih dežel New York, 21. avg. (Tanjug) — Vse kaže, da zahodne države polagoma opuščajo svoje prvotne zahteve glede Sueza in se tako po mnenju opazovalcev v OZN približujejo stališču, ki prevladuje na svetu. Današnji »New York Times« pravi, da bi bilo napak, če v eval, naj ‘bi mednarodno kon- bi razumeli to kot šibkost zahod- .ei*cijo o upravljanju prekopa nega sveta................. plenili šele po pogajanjih z j Ameriški tisk pripisuje velik 'Siptom. I pomen včerajšnjim nasprotujočim Etiopski delegat je prav tako si predlogom Dullesa in Menona, uPr°žil in pojasnil nekatere po- kakor piše -XI™’ ht, in predloge k zahodnemu ’8Arabski svet,« je rekel pred-! egiptovske vlade. j'«mk, »je sklenil, da bo sam Lippmannovo mnenje so ozna-s(koriščal svoja naravna boga- j eiu med delegacijami v OZN za ®tv.a, in vsi tisti, ki si prizade-?jo, da bi okrnili zakonite pra-'ee Egipta, ne kršijo samo liptovskih suverenostnih pravic, ®*ihreč nasprotujejo tudi ražnju, ki ga smatrajo za oviro Imperialistične politike na arab-'em vzhodu.« VBEMENSKA napoved za sredo, 22. avgusta , Sontno vreme s spremenljivo »realnejše gledanje« na sueško vprašanje. Čeprav večina delegacij poudarja, da brez sodelovanja predlogu je govora o tem, da bi OZN pošiljali poročila o plovbi po prekopu in da bi vrhovni mednarodni forum seznanili z vsemi problemi, ki bi se utegnili sčasoma pojaviti. V OZN je hkrati opaziti prepričanje, da bo sueški problem prišel pred OZN, ki bo morda skušala v duhu nedavnih Hammarskjoldovih pobud vskladiti koristi Egipta s koristmi ostalih zainteresiranih dežel. Indonezijski poslanik izročil akreditivna pisma Brioni, 21. avg. (Tanjug). — Predsednik republike Josip. Broz-Tito je dopoldne ob 8.30 sprejel na Brionih prvega indonezijskega poslanika dr. Soedarsona, ki mu je izročil akreditivna pisma. Pri tem so bili navzoči namesto odsotnega državnega sekretarja za zunanje zadeve državni podsekretar Dobrivoje Vidič, generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan in šef protokola predsednika republike dr. Sloven Smodlaka. Indonezijskega veleposlanika £ta spremljala prvi sekretar Raci en Buntarian in ataše Sudarto Pravironegoro. V Djakarti odslej naše veleposlaništvo Beograd, 21. avg. Zvezni izvršni svet je sprejel v skladu s prej doseženim soglasjem med jugoslovansko in indonezijsko vlado, da bodo poslaništvi v Beogradu in Djakarti povišali na stopnjo veleposlaništev, odlok, s katerim se naše dosedanje poslaništvo v Djakarti poviša v veleposlaništvo. Ta odlok začne veljati 22. avgusta t. 1. Konvencija o vzdrževanju meje z Albanijo Beograd, 21. avg. (Tanjug). — V Tirani je bila 17. avgusta t. 1. podpisana konvencija o čuvanju in vzdrževanju mejnih znamenj na jugoslovansko-albanski meji. V letih 1954/55 je prišlo do celotne obnove te državne meje. Konvencija določa vrsto ukrepov za čuvanje in redno vzdrževanje mejnih znamenj in naprav. V imen« jugoslovanske vlade jo je podpisal polkovnik Karlo Šuman, v imenu albanske pa polkovnik Lambi Premti Dobro je obrodila naša zemlja — Na Primorskem že kopljejo krompir £ II ENKRAT KRIŠNA MENON O SUEŠKEM SPORU Samo Egipt lahko zagotovi svobodno in varno plovbo po Sueškem prekopu London. 21. avg. (Tanjug). — Indijski delegat na londonski konferenci Krišna Menon je danes znova apeliral na zahodne države, naj spremene sooje stališče o sueškem vprašanju in ne postavljajo že vnaprej nesprejemljivih pogojev o možnosti, da bi se začela z Egiptom pogajanja o mirni poravnavi sueškega spora. »Napačno je misliti, da je Indija na strani Egipta in proti zahodnim državam,« je rekel Menon. >Indija je življenjsko zainteresirana na Sueškem prekopu, saj gre po njem blizu 70*U njene zunanje trgovine. Indija smatra za koristno idejo o pogajanjih z Egiptom, ker je Egipt edini, ki lahko zdaj zagotovi svobodno plovbo po prekopu.< Krišna Menon je odgovarjaj danes celo uro na mnoga vprašanja domačih in tujih novinar- i'ev v Londonu na veliki tiskovni onferenci na sedežu indijske delegacije. »Ne vem, kako se bo ta konferenca končala,« ie pripomnil v odgovoru na neko vprašanje, »toda mi smo tu že prvi dan zasedanja »poznali, da na tej konferenci ni mogoče glasovati, ker je najbolj prizadeta država — Egipt — odsotna. Zato bo bržčas potrebno, da vsaka delegacija ponovno izrazi svoje gledišče o predlogih ameriške in indijske delegacije«. Menon je pripomnil, da bo to pojasnjevanje gledišč RADIKALI ZA FEDERACIJO Francije in Alžira ter za nemudne upravne in politične reforme v Alžiru Pariz, 21. avgusta (Tanjug) — | stičnega alžirskega tiska, zagoto-Francoska radikalno-socialistična vitev enakosti, razpustitev znat-stranka je zahtevala takojšnjo nega dela sedanjih lokalnih orga-ureditev alžirskega vprašanja na nov uprave, ki so v rokah prise-podlagi »federalnih odnosov« med Ijencev in drugo, metropolo in Alžirom, Ta zahte-1 Naposled je v poročilu- radi-va radikalne stranke je izražena kalno-socialistične stranke po-v letnem poročilu vodstva, ki so udarjeno, d« »edinole federalna ga podali vsem federacijam pred ureditev lahko zagotovi ohrani-52. nacionalnim kongresom. | tev zaželene enotnosti v Alžiru«. »Stranka sodi, da se je prepad Razen tega v tem dokumentu med muslimanskim in franco- j odobravajo sklep Mendes-Fran-skim prebivalstvom v Alžiru znat-1 cea o odstopu s položaja v Guy težko podalo popolno sliko, ker na konferenci ni večine ali manjšine, pač pa mnogo različnih deljenih mnenj. Krišna Menon je izjavil, da je položaj vsekakor zelo resen, ker je precej upanja, da bodo mnogi sprejeli ameriški osnutek resolucije, v katerem je mnogo dobrih idei. Po Menonovem mnenju si Dulles odkritosrčno prizadeva, da bi našel sporazumen izhod, vse pa kaže, da je v svojih ukrepih vezan na maksimalne zahteve ostalih svojih partnerjev. Indijski delegat je zelo obširno pojasnil posamezne točke indijskega predloga za poravnavo sueškega spora. Dejal je, da so skoraj vse točke namenoma premalo precizirane, ker bi morali biti podrobni in precizni sklepi sad pogajanj z Egiptom. Ze zdaj pa je najvažnejše upoštevanje dejstva, da glavne zahteve vseh na konferenci zastopanih držav po zagotovitvi svobodne in varne plovbe tudi ni izpolnjevala stara sueška družba, marveč egiptovske oblasti. To dokazuje tudi primer, ko so prepovedali izraelskim ladjam plovbo po prekopu, ko je bilo na sueškem področju razen stare družbe še kakih 40.000 angleških vojakov. Svobodno plovbo brez diskriminacije po Menonovem mnenju lahko zagotovi samo Egipt kpt dežela, ki ima Potem je indijski predstavnik nekoliko izpopolnil svoj včerajšnji predlog, češ da bi se bilo treba v primeru pravnega spora med posvetovalnim organom, ki bi predstavljal mednarodne interese in pomagal egiptovski upravi prekopa, ter med to upravo, zateči k arbitraži mednarodnega sodišča ali OZN. Za Indijo je glavno, da ostane prekop odprt za plovbo, vse drugo pa' so nebistvene podrobnosti, o katerih bi se lahko sporazumeli na pogajanjih. Krišna Menon je nastopil proti pripombi zahodnih držav, da »mora biti prekop ločen od vpliva politike ene same dežele« ih da »profiti od prekopa ne^ smejo koristiti izključno sebičnim interesom ene same dežele«. Menon je rekel, da so vse te zahteve »v bistvu nesmiselne«. Nobenih pogajanj brez Makariosa Nikosia, 21. avg. (Reuter). — Vršilec dolžnosti poglavarja grške pravoslavne cerkve na Cipru episkop Antimos je izjavil, da nobenih poganaj o ciprskem vprašanju ni moč začeti v odsotnosti arhiepiskopa Makariosa. V epi-skopovem poročilu, objavljenem danes popoldne, je rečeno, da je izmišljena in neutemeljena sleherna zveza med nedavno deklaracijo odporniškega gibanja EOKA in etnarhijo, o čemer so pisali nekateri britanski časniki. Prav tako so neutemeljena tudi poročila, da je prišlo do zakulisnih razgovorov med katerim koli članom ciprske etnarhije in britan-isko vlado. Etnarhija ponovno po- svoje ozemlje obakraj prekopa in > u.dar|f’ P nobenega napredka v zato je treba prav to deželo po-|$iprskem vP™»nju ni moč dose-godbeno vezati na spoštovanje ’’ tega bistvenega načela. Na neko drugo preden se arhiepiskop Maka-rios ne bo vrnil iz pregnanstva. London, 21. avg. (Reuter). — Davi je bilo uradno objavljeno, . . . . . n« poglobil in da ee je upor že Molletovi vladi, ker se ni strinjal Egipta tega vprašanja ni moc ob- j bolj razširil.« Tako radikali pre- z alžirsko politiko vlade. V poro- ravnavati, vendar menilo, a 1 j jojajo rezultate politike Roberta Čilu je dalje potrjeno, da so medi im a neko drugo vprašanje je ,v. mauuu uujauicuv, lahko bili Lippmannovemu na-; LacosU. 7.ato zahtevajo, naj vlada obema vodilnima francoskima Krišna Menon odgovoril, da ima da se britansko stališče do arhie-črtu prilagodeni zahodni P * v dejanjih potrdi, da Francija iz- strankama — radikalno in socia- j ves ta spor značaj globoke krize piskopa Makariosa »ni prav nič podlaga za nadaljnje razgovore polnjuje dane obljube. I listično _ ,—-----------------i..i_ l--------:5----------------^ i...— r p na širši mednarodni podlagi, če bi imele vse zainteresirane dežele priložnost, da bi izrazile svoje mnenje. . - listično — precejšnja nesoglasja1 zaupanja na svetu. Do te krize je spremenilo«. Programu je tudi glede gospodarske in finančne po- prišlo tako zaradi vojaških gro- Ugibanja o morebitnem Maka- zahteva po prenehanju sovražno- litike. Radikali namreč dolže so-sti. Čeprav ne kritizira pošiljanja cialistično stranko, da uveljavlja vojaSkih okrepitev, smatra stran-1 politiko, ki ne upošteva gospodar- ^•Mnostlo v aškem /v.tu'kMj.v”- „ v, °ZN tako„v Menona- kino vodstvo za nujno potrebo skih, proračunskih in monetarnih Plohe ali nevihte, jutranje tempe- vih kakor v Dullesovih predlogih uveljavljenje obširnih političnih • možnosti dežele, kar utegne imeti 2jature med 12 in 16, v Primorju okoli pobudo, da bi plovbo po Sueškem reform: izpustitev političnih pri- | nevarne posledice za vso državo. n»Jvlije dnevne med 2B ln 2« ato-Zjutraj po kotlinah prekopu vključili v okvir pristoj- pomikov, zoper katere niso vlo-, Na koncu zahtevajo, naj vlada nos ti OZN. V prvem in drugem i žili obtožnice, svobodo nacionali-1 reformira volilni zaikon in ustavo. ženj in gospodarskih ukrepov za- riosovem povratku rz pregnan-hodnih držav kakor tudi zaradi i stva so se pojavila v britanskem ukrepov Egipta, ki je kar čez noč | tisku v zvezi z zatišjem, ki ga je zapečatil vrata stare družbe. Ce opaziti v zadnjih dneh na Cipru, pa hočemo obnoviti zaupanje, je Arhiepiskop Makarios pa še ni rekel Menon, se moramo pogajati izrazil svojega mnenja o premir-ter skleniti pogodbe in konven- ju, ki ga je razglasil general Di-cije. i genis. IZ PROBLEMATIKE NAŠEGA GOSPODARSTVA Kaj kaže naraščanje plač v gospodarstvu v prvih šestih mesecih in delovna storilnost Celotni znesek dela narodnega dohodka, izplačan v obliki plač v gospodarstvu in upravi ter za razne socialne dajatve, je bil v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z lanskim letom večji za dobrih 16 milijard. Vtem ko so znašala lani v prvem polletju ta sredstva 191.248 milijonov, so narasla letos na 207.349 milijonov, od tega je bilo izplačanih za pokojnine in ostale socialne dajatve 54.628 milijonov, za plače v državni upravi 38.304 milijone, vse ostalo pa odpade na plače v gospodarstvu. PROIZVODNJA NARASLA ZA 5%, ZAPOSLITVE PA ZA 8% Zvišanje plač je za naše gospodarstvo pozitivno gibanje samo v primeru, če ga spremlja ustrezno povečanje proizvodnje. Zato je treba analize v tem oziru delati v dveh smereh: v smeri proučevanja naraščanja števila zaposlenih, to se pravi, ali so plače narasle zato, ker se je z zaposlitvijo nove delovne sile povečala proizvodnja, in v smeri proučevanja naraščanja delovne storilnosti, to se pravi, ali smo pri sedanji delovni sili dosegli večjo proizvodnjo. Podatki za prvih šest mesecev letošnjega leta kažejo, da sta industrijska in rudarska proizvodnja v prvem polletju lanskega leta narasli« za 5 %; ostale gospodarske panoge so v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta narasle za 5 %, ostala gospodarska področja pa so za zdaj v glavnem na isti stopnji. V gradbeništvu smo celo nekoliko nazadovali. Ali pa j-e tudi število zaposlenih naraščalo oziroma padalo v ustreznem sorazmerju? V industriji in rudarstvu smo imeli letos v začetku julija 8 % več zaposlenih kakor lani. Za plače na novo zaposlenih smo torej izdali več, kakor je znašala vrednost nove proizvodnje, ki je narasla, kot rečeno, samo za 5%. Drugače povedano, delovna storilnost je celo nekoliko padla. Takšno je to gibanje v celoti. Pri tem pa je več momentov, ki v znatni meri popravijo sklep o tem, da delovna storilnost v industrijskih in rudarskih podjetjih na splošno pada. ZNATNO ZBOLJŠANJE V ZADNJIH MESECIH Glavni popravek se nanaša na nekatere objektivne pogoje, v katerih se je razvijalo gospodarsko življenje v prvem polletju. Predvsem so dolga letošnja zima in razne vremenske nezgode v poletnih mesecih znatno otežko-čale redno proizvodnjo. To nam nazorno pokažejo indeksi industrijske proizvodnje po mesecih od začetka leta. Ce označimo indeks mesečne proizvodnje v lanskem letu s 100, tedaj se je gibala proizvodnja v prvem polletju letošnjega leta po mesecih takole: januar — 93, februar — 83, marec — 103, april — 101, maj — 104 in junij — 114. Vidimo torej, da industrija in rudarstvo od zimskih mesecev dalje zelo hitro naraščata. Glede delovne storilnosti se je znašlo zlasti v težavnem položaju naše gradbeništvo. Glede na celotno proizvodnjo do junija lanskega leta so dosegla gradbena podjetja v letošnjem letu samo 67 % proizvodnje, število zaposlenih pa je znašalo po tej primerjavi letos junija 71 %. Neugodno vreme je seveda v največ ji meri prizadelo prav to gospodarsko panogo, ki je bila v prvih mesecih letošnjega leta malone omrtvičena. Razen tega so nastale v načrtih proizvodnje in pripravljanju projektov skoraj vedno velike zamude, mnogi prejšnji industrijski programi pa so v skladu s spremembami v naši gospodarski politiki odpadli. Zato smo ustavili tudi ustrezna gradbena dela. Nekatera gradbena podjetja so bila v pričakovanju konkretnih načrtov in programov, izvirajočih iz splošne preusmeritve v letošnji investicijski politiki, primorana obdržati vso- delovno silo tudi v mesecih, ko ni bilo dela, da bi se lahko uspešneje lotila dela, brž ko bi se začela pričakovana izgradnja. Ta podjetja pa so se zelo obotavljala, da bi svoje zmogljivosti prilagodila novim razmeram in da bi v skladu z manjšim obsegom gradbenih del ter z zahtevo po večji uporabi mehanizacije v gradbeništvu zmanjšala število delavcev, zlasti nekvalificiranih. Precej so se obotavljala tudi v tem. da bi se manjša podjetja združila in tako sosredila svoje zmogljivosti, kar pomeni za mnoge izmed njih edini izhod, da se obdrže tudi v spremenjenih pogojih trga gradbenih storitev. Zadnje mesece so se razmere v tem oziru že zboljšale. Kljub temu, da je znašala n. pr. vred- Etiopski veleposlanik v Ljubljani V ponedeljek je obiskal Ljubljano etiopski veleposlanik gosp. Hlefgezi s soprogo. Ogledal si je Litostroj, obiskal predsednika OLO dr. Marijana Dermastio, ob 11. uri pa je gosp. veleposlanika s soprogo sprejel predsednik Izvršnega sveta LRS tovariš Boris Kraigher. Popoldne se je gospod veleposlanik napotil v Zagreb. nost gradbene proizvodnje v pri-j spotoma si je ogledal tekstilno merjavi z mesečnim povprečjem lanskega leta letos v februarju samo 28 %, število zaposlenih pa 61 °fc, je v juliju vrednost gradbenih del narasla že na 85 %, število zaposlenih pa na 81 %. NORME IN PREMIJE Čeprav še nimamo pri rokah urejenih podatkov o preseženih normah in izplačanih premijah, vendar lahko rečemo, da je bila posledica izpopolnitve plačnega sistema po teh načelih znatno zvišanje plač v gospodarstvu. Statistični podatki sicer še ne kažejo, da sta vzporedno s tem naraščala tudi obseg proizvodnje in število zaposlenih, konkretne analize v podjetjih pa že jasno kažejo, da je bila posledica sistema norm in premij večja zainteresiranost za povečanje delovne storilnosti. Na drugi strani pa bi bilo tudi nerealno pričakovati, da bo ta sistem takoj rodil večje sadove v celotnih gospodarskih pokazateljih. Zdi se nsm, da je celo nekako jo normalno, da pride najprej do ka zvišanja plač spričo preseganja norm in do izplačila premij in da se šele čez nekaj časa začne to razvijati v pravo vzdušje splošne zainteresiranosti v podjetjih za povečanje delovne storilnosti, za znižanje proizvodnih stroškov in za bolj rentabilno poslovanje. M. Bc. tovarno »Novoteks« v Novem mestu. Amortizacija 3% obveznic državnega konventiranega dolga Dne 21. avgusta je bilo osmo žrebanje 3-odstotnih obveznic državnega konvertiranega dolga z namenom, da bi ga amortizirali. Za amortizacijo so bile izžrebane obveznice vseh serij, katerih1 številke se končujejo takole: 044, 050, 112, 121, 187, 250, 251, 289, 322, 391, 394, 411, 418, 434, 437, 509, 530, 615, 633, 661, 700, 773, 812, 873, 899, 963, 998. Izžrebane obveznice bodo iz- plačevale začenši s 1. oktobrom 1956 blagajne vseh poslovnih enot Narodne in Komunalne banke. PRED OTVORITVIJO II. MEDNARODNE RAZSTAVE VIN V družbi 18 tujih držav Mednarodna ocenjevalna komisija je doslej podelila 31 zlatih medalj, od katerih so jih dobila slovenska vina 21 Vtem ko mednarodna komisija za ocenjevanje vin zaključuje s svojim delom, se v paviljonih Gospodarskega razstavišča skrbno pripravljajo na svečano otvoritev druge mednarodne razstave vin. Na razstaviščnem poslopju bodo v soboto, 25. avgusta zaplapolale zastave 19 sodelujočih držav, kar pomeni največjo mednarodno udeležbo na prireditvah te mlade ustanove. Ob 11. uri dopoldne bodo razstavo odprli, pred tem pa bodo ob 8.30 dopoldne svečano proglasili rezultate ocenjevanja in nagrajencem predali medalje in diplome. Doslej je komisija od skupno poslanih 243 domačih in 147 tujih vzorcev ocenila 251 in pri tem določila 31 zlatih, 109 srebrnih in 22 bronastih medalj. 2e doslej objavljeni rezultati so razvese-| ljiv in prepričljiv dokaz kvalitete jugoslovanskih, predvsem pa naših slovenskih vin, saj je nedvomno objektiven mednarodni forum (v komisiji sta dve tretjini tujcev) dodelil od 31 kar 21 zlatih medalj za slovenska vina, razen tega pa že 39 srebrnih in 4 bronaste medalje. Hrvatska je do- Potrošniški krediti naraščajo Sodeč po podatkih ankete, ki narasli krediti skoraj za 50%. V ' j je organizirala Narodna ban- prvih desetih dnevih avgusta so a v desetih večjih mestih, je znašali potrošniški krediti v de- znatno naraslo. Od 10. do 31. julija so dobili ljudje v podružnicah Narodne banke v 10 mestih 786 milijonov potrošniških kreditov, od 10. do 30. junija pa samo 518,6 milijonov. To pomeni, da so Na železniški progi Beograd-Bar tudi letos ponekod nadaljujejo dela Beograd, 21. avg. Z investicijami v znesku 2.635 milijonov, odobrenimi z družbenim planom, so se tudi letos ponekod nadaljevala dela na jadranski železniški progi Beograd—Bar, zlasti na odsekih Resnik—Vreoci ter Titograd— Bar. Progo gradi zdaj kakih 15 podjetij, ki imajo zaposlenih nad 4000 delavcev in ki uporabljajo sodobno mehanizacijo. Na odseku Resnik—Vreoci, dolgem 40 km, je delo dobro napredovalo, tako da bodo položili tračnice najbrž že letos. Ker je bila železniška proga od Beograda do Resnika zgrajena že prej, bo Beograd od začetka prihodnjega leta z normalno železniško progo povezan s - kolubarskim premogovnim področjem, kjer bodo v kratkem dogradili veliko sušilnico za premog in druga poslopji. Na odseku Vreoci—Valjevo, ki je tudi dolg kakih 40 km, bodo letos končana manjša zemeljska dela. Na tem odseku so opravili že nad 95 % vseh del, potrebnih za zgraditev nasipa. Tako je po- sendro na Skadrskem jezeru so že povezali s kamnitimi nasipi. Podobni nasipi bodo kmalu dograjeni od severnega brega jezera do Vranjine in od otoka Lesen-dre do mostu čez jezero. Nasipe in mostove na tem delu proge grade za potrebe cestnega prometa, ker bo tod speljana jadranska avtomobilska cesta. Dograditev odseka od Titograda do Bara je odvisna od izgradnje predora Sozini, ki ga nameravajo dograditi do konca prihodnjega leta. Tako bi imeli že leta 1958 direktno železniško zvezo nad Črnogorskim Primorjem in Sarajevom, odondod pa do Beograda in drugih krajev. Dela jugoslovanskih otrok na newyorški razstavi Muzej v Newarku (ZDA) je prosil Stalno predstavništvo Jugoslavije v New Yorku, naj Jugoslavija sodeluje na otroški slikarski razstavi, ki jo bo muzej priredil v počastitev Dneva OZN. Jugoslovanski Svet za vzgojo in zaščito otrok je povabilo sprejel. V New York bo poslal več otroških del z različno tematiko. Zasedanje obeh zborov OLO Manbor laganje tračnic že omogočeno. Zgrajena so tudi že postajna poslopja, skladišča., zapornice in druge prometne naprave. Letos pa še ne namfcravajo polagati tračnic, ker bi potrebovali za -to še 1.800,000.000 din. ;; ?____ Na odseku Valjevo—Titovo Užice—Priboj na Limu—Kolašin —Titograd letos ni večjih del, razen da grade nekaj daljših predorov, med njimi predor »Bukovi«, dolg 3901 m, ter predor »Zlatibor«, dolg 6100 m. Prvega predora so zgradili že 350 m, drugega pa kakih 200 m. Predora »Mojkovac«, dolgega 3200 m, so zgradili kakih 500 m. Na tein delu železniške proge opravljajo manjša dela na 30 km dolgem odseku Priboj—Prijepo-lje, kjer so zgradili nad 70 opor- ^ Jn m0St,°VvtKr trebova?iTe“okr£g kakih 30 % zemeljskih del. Na Bralci se gotovo še spominjajo odseku Titograd-Kolašin in Va- t ki je dne 31. januir a 3 poškodoval 1139 stanovan skih hiš sp;oh niso delali in drugih gospodarskih objektov v vil, ™ S^,°, SIT' H- Bistrici. Posebna občinska ko-na hmisija je takrat ocenila škodo na dolgem 56 km, na katerem so ve- 171 000.000 dinarjev, činoma že dogradili nasip. Na ’ , J . ■ najtežavnejšem objektu jadran- Kmalu po nesreči je dal OLO ske železnice, v predoru Sozini, Koper kot pomoč 10,000.000 di-ki bo najdaljši železniški predor n^rJev. Od tega zneska so 5 mi-v naši državi, so prebili doslej l1.:,0j0v pa P°Prav*lo po- 3500 m, ostalo pa je še kakih žkodovamh šol in nekaterih pro-2700 m. svetnih objektov, 2,500.000 dirnar- Nadaljevala so se tudi dela na iey -i® porabljenih za popra- premostitvi Skadrskega jezera z zije, osnovne šole in * <*«!«?■ njem Zemonu, Suhorju, Harijah Premu, Preložah, Jelšanah, na Dijaškem domu, gimnaziji in otroškem vrtcu v II. Bistrici'ocenil na 2,371.758 dinarjev, izplačal pa je 1,576.641 dinarjev. Ta vsota in še 5 milijonov od pomoči, ki jo je dal OLO Koper, je zadostovala komaj za doma, gimnazije. _ UU go UUUla, gUlUKltlJC, IK51HJV UC OUIC Lil • i 1 U < h silskega doma v II. Bistrici, | otroškega vrtca v II. Bistrici. Ne- v,f.si tos„ 0 J?rez 7°te' ^ so razdelili1 zadostna je tudi pomoč privatni- . ° ne.g.a v,, 2,000.000 dinarjev pa privatnikom v obliki kratkoročnih kreditov. Od 1139 poškodovanih poslopij jih je bUo 1033 zavarovanih Maribor, 21. avgust«. Danes sta za- bila izvolitev novega predsednika sedala v Mariboru oba zbora OLO. Na' podpredsednika okraja, dnevnem redu je bila razprava in referat o problematiki v zvezi s pregledom in pritrditvijo zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1955. Zbora sta sprejela tudi odlok o dopolnilnih plačah in polažajnih dodatkih uslužbencev in delavcev iz proračunskih ustanov in finančnih samostojnih zavodov. Posebna točka dnevnega reda je 6,000.000 dinarjev. Zabiče, Pod' graje in Kuteževo imajo moČne poškodbe pri zajetjih in delom3 _ , „ na razdelilnem omrežju. Potr^ Posebno je pereče vprašanje bnvali bi okro? 3 miliione dinar- poškodovanih vodovodnih naprav jev za popravilo. V Dolenjah )e in rezervoarjev. Občutno so bili ceiotna vodovodna nfltvrava stO' kom, ki bi potrebovali še okrog 5 milijonov dinarjev, da* bi po. škodovane hiše spet uredili. M e* to predsednik« OLO je prev«l go blata. Otoka Vranjina in Le-1 poškodovanih poslopjih ocenil na poškodovani vodovodi v II. BI- Vnn5krvinvn n-f^^neupo- ;danii direktor Radia Slovenije Mi- |uu»iomo posKoaovana m neun lan Apih, mesto podpredsednika pa do- | Devizni tečaji Wa rednem sestanku so bili dne 21. avgusta 1956 zaključki po naslednjih tečajih: US dol. —, —, 4250.—, 1316.66, Lstg —, 12.050.—, 11.018.92, 1211.77; DM 130.000, —, 119.292.68, 1570.09; Ffrs 960.—, 800.—, 916.45, 996.19; Sfrs 62.000.—, 56.000.—, 56.947.37, 836.97; Lit 760.—, —, 800.—, 1566.66; Lit STT —, 435.—, 431.40, 798.75; -Lit Gor. 520.—, —, 520.—, 983.33; Hfl | —, —, 65.600.—, 730.93; Eg. Lstg —, —, 2810.—, 226.18; obr. dol. Avstr. —, 4300.—, 3869.08, 1189.69; obr. dol. Dan. , —, —, 750.—, 150.—; obr. dol. Fin. 610.—, J 660.—, 674.36, 124.78; obr. dol. Norv. I 630.—, —, 775.03, 158.34; obr. dol. Turč. ! 713.—, —, 731.—, 143.66; obr. dol. Arg. 1000.—, 800.—, 821.07, 173.69; obr. dol. Braz. —, —, 947.—, 215.66; obr. dos SZ 1350.—, 1100.—, 1156.—, 285.33; obr. dol. Madž. 1011.—, —. 969.96, 223.32; obr. dol. Polj. 1110.—, 1120.—, 1117.88, 272.62; obr. dol. CSR 1320.—, —, 1172.97, 290.99; obr. dol. Bolg. 780.—, —, 620.—, 106.66; Obr. dol. Rom. 600.—, —, «22.22, 107.40. Opomfre: številke pomenijo: 1. tečaj v Ljubljani, 2. tečaj v Zagrebu, 3. srednji te$aj FLRJ, 4. ažio v »/*. - Pi dosedanji direktor Radia Slovenije Mi « , r \ - p sedanji načelnik gospodarskega oddelka OLO inženir Tine Lah. Na novo služ- i beno mesto odhaja namreč poleg dosedanjega predsednika Toneta Boleta tudi podpredsednik Ivo Janžekovič. VeriJl- J kacijska komisija je danes potrdila tudi : pravilnost nedavnih nadomestitev volitev v 7. in 21. mariborski volilni enoti, ki sta izvolili za ljudska odbornika Milana Apiha in inženirja Laha. O problematiki v zvezi • pregledom zaključnih računov gospodarskih organizacij je govoril inženir Tine Lah. Med drugim je opozoril na dejstvo, da imajo organi delavskega samoupravljanja ponekod napačno metodo za vodenje svoiih podjetij. Različna staliiča hoče uveljaviti več posameznikov hkrati, Čeravno Je direktor tisti, ki naj izven samoupravnih organov vodi in odgovarja za podjetje. Ponekod so pomanjkljiv* organizirane tudi razprave na sejah delavskih svetov, spričo česar člani rabna. Za popravilo bd potrebo- SKRB ZA DELOVNI NARAŠČAJ ZAHTEVA GRADNJO VAJENSKIH DOMOV niso poljudno tiko. seznanjeni s problema- K diskusiji se je oglasil tudi bivii predsednik Tone Bole, ki je opozoril na zaključni račun letošnjega prvega polletja. Ponekod je negativna težnja po ustavljanju produkcije zaradi težav na tržišču. Politiko zalog je voditi t širših vidikov državne ekonomije, ker zaloge niso rezultat slabe gospodarske politike. Diskutiral je tudi sekretar OK ZKS Vlado Majhen, ki je med drugim opozoril še na nepravilno tarifno politiko v podjetjih, češ da še vedno posvečajo ponekod premalo pozornosti osnovnim proizvajalcem. S. Pomanjkanje šolskih prostorov in internatov je resna ovira za močnejši razmah vajenskega šolstva pri nas. Razmere so tako nevzdržne, da zahtevajo hitre in temeljite rešitve. Nekatere gospodarske panoge so 2e začele resno razmišljati, kako pomagati svojim vajencem. Pri tem segajo po sredstvih iz skladov za kadre. Združenje podjetij gradbene stroke in industrije gradbenega materiala se je med prvimi odločilo za gradnjo nove vajenske šole in internata. Pred nekaj dnevi so ie objavili 'rezultate natečaja, pri katerem je prvo nagrado prejel idejni osnutek ing. arh. Borisa Vidmarja, drugo nagrado pa idejni osnutek abs. arh. Petra Mullčkovskega. Prvo nagrajeni osnutek predstavlja trinadstropni petetažni trak z učilnicami, orientiranimi proti severovzhodu, delavniški trakt z lastnim dostopom in devetnadstropno stavbo s pritličnim traktom, ki bi služila za vajenski internat. V Združenju podjetij gradbene stroke in industrije gradbenega materiala se bo še ta teden odločilo, po katerem predloženem osnutku bodo začeli graditi. vali okrog 2,000 000 dinarjev. Jelšanah so poškodovani zajet.1e' rezervoar in razdelilne cevi. prvoravilo bi potrebovali okrof? 800 000 dinarjev. Skupno je P°" tres napravil na vodovodih okr°® 22.800.000 dinarjev škode. Obfinski ljudski odbor 'je «e' stavil posebno porofilo o do seda.1 izvršenih delih In o jSomoči, W bi bila še potrebna ter poročil0 poslal na Izvršni svet — sekretariatu za splošno gospodarstvo LRS v Ljubljano. Za dokončno popravilo poškodovanih šol ^ bilo potrebnih še 2,500.000 dinarjev, za popravilo državnih stanovanjskih hiš še 4,000.000 dinarjev. za popravilo vodovodov 22.800.000 dinarjev in 3 milijon® dinarjev za kratkoročne kredite privatnikom. Rkunno bi potrebovali še 32.300.000 dinarjev P°' moči. Ker občinski ljudski odbor sam nima potrebnih sredstev-upa, da bo glede na pasivnost kraia dobil potrebno denarno pomoč, da bo potem šp pred na-stonom zime popravil, kar le poškodovano. P. A* Izpoln/evan/e obveznosJtSSlTRS Proces zoper škedenjske pro-Mašiste v Trstu, ki se je zaklju-® z razglasitvijo ostrih zapornih sazni ne glede nato, da ne bodo izvršene spričo amnestije iz leta I953, ni nasprotoval temeljnim Načelom pravosodja samo zato, k« je policija z nedopustnimi sredstvi obtožencem izsilila pričanje in ker so obtožbo tako montirali, marveč predvsem zato, ker J e spričo političnega značaja . , . . ... , Djakarta, 21. avg. (Nova Ki- toleriranje nezakomte sodne tajska). - Predsednik indonezij-prakse, ki se načrtno uveljavlja ske republike Sukamo bo obiskal v očitnem nasprotju s svečanimi Kitajsko. V Peking bo prispel mednarodnimi obveznostmi ita- bržkone 29. septembra. Obisk bo lijanske države. trajal 14 dni in se bo Sukamo Odveč pa tudi ne bo, če po- udeležil tudi proslav 1. oktobra novi mo, da takšne akcije sodišč _ dneva ustanovitve LR v Italiji resno ogrožajo razvoj in tajske, tudi samo zaupanje, na katerem REPUBLIKANSKA KONVENCIJA V SAN FRANCISCU »V ELEGANTNEM MESTU SE ZABAVAJO«? Na konvenciji nobenih posebnih težav — Nixonove akcije padajo slone stiki med Italijo in Jugoslavijo. Proti razsodbi tržaškega po- mkriminiranega dejanja protiza- > rotnega sodišča na procesu zoper Konita cela vrsta ukrepov od are- 1 škedenjske protifašiste je bil vlo-«cije protifašistov lani v marcu žen priziv na apelacijsko sodišče, 0 Ponovne zavrnitve zahtev za- Od odločitve apelacijskega sodi-?°vornikov na sami razpravi, da šča v tem konkretnem primeru, m za ta primer veljal člen 6. Ion- kakor tudi od nadaljnjega ukre-“Onske spomenice. panja italijanske vlade in sodstva 1 V tem členu spomenice sta se v novih primerih takšne vrste, je rtadi Italije in Jugoslavije za- odvisno, ali se bodo sedanji dodali, da ne bosta preganjali . bro obetajoči stiki med našima »judi, ki so delali v zvezi s trža- ; dvema deželama še nadalje ugod-8Kim vprašanjem, preden je bilo no razvijali ali pa bo spet oži-* londonskim sporazumom ure- velo sumničenje in nezaupanje, leno. Tudi na podlagi dekreta ki sta ovirala prijateljsko sode-rtadnega komisarja Palamare v lovanje v pokopani minulosti. L. U. ODKOPAVANJE V RUDNIKU MARCINELLE Charleroix, 21. avg. (AFP). — rstu, s katerim je izrecno pre- [ Povedano preganjati ljudi iz ka- : kgorije, določene v členu 6. spomenice, bi.bilo torej logično, da ; o* tržaški proces ustavili, kakor ! le obramba tudi zahtevala. Ne ji .»i, , moremo zamolčati odgovornosti **a Podla^ 'talijanske vlade, ki ni nič učin- « P°'-^TU • Y S?i MarC’",el? Ovitega ukrenila za uveljavlje- s,° lnzenirj! ’n .tel™kl Presodili, nie člena 6. londonske spomenice * /e ,v s!ob,ai mt Jar Je m tudi ne za to, da bi sodišče T ^avnr del ponesrečenih ru- PPoštevalo Palamarov dekret, ki ” “ ..ko loto dni pre- > San Francisco, 21. avgusta. Ki- (Tanjug) — Jubilejna 26. konvencija v stoletni zgodovini Republikanske stranke, ki je začela sinoči svoje štiridnevno zasedanje, se bo, kakor vse kaže, nadaljevala v čisto drugačnem vzdušju, kakor je potekala prejšnji teden konferenca demokratov v Chicagu. Razlika ne bo samo v tem, da bo republikanski sestanek trajal en dan manj, niti v tem, da so program pripravili hitreje in brez javnih razprav, marveč bo mnogo krajša, bolj zgoščena in bolj neposredna. Tako namreč trdijo republikanski voditelji. Napovedano je tudi znatno manjše število govornikov. Belo hišo v rokah 56 let. Vse Kar se tiče strankarskih pro- notranje težave bodo odstranjene, gramov nasploh se je znašla ker je najvažnejše vprašanje že ameriška javnost v zadnjih dneh vnaprej urejeno: Eisenhower bo v neprijetnem položaju, ker so ji po splošnem mnenju izvoljen z prikazali dve nasprotni sliki o aklamacijo. razmerah v ZDA. Demokrati so Med Stassenom in Nixonovimi jo prepričevali, da je Republi- prijatelji je prišlo do kratkega kanska stranka izgubila hladno statističnega dvoboja. Stassen je vojno v škodo ameriških narod- nastopil z rezultati nove ankete, nih koristi, rupublikanci pa zdaj iz katere je videti, da bi dobila dokazujejo, da so si ameriški far- lista Eisenhower-Nixon 8 Vo manj, marji spet pridobili samozavest kakor če bi bil Eisenhowerjev in dostojanstvo, ki so jim ga od- volilni partner kdo drug. Dva pr-vzeli »socialistični« demokrat; v vaka desnega krila pa s svojo an-industriji. Pri tem navajajo še keto dokazujeta, da bi dobila lista jubilejni argument, da so imeli Eisenhower-Nion 55 %, lista Ei-republikanci v zadnjih 100 letih senhower-Herter, ki jo predlaga Stassen, pa samo 25 °/o vsega ver- jetnega števila glasov. Pretirana samozavest in samozadovoljstvo med delegati pa ni po .volji dvema vplivnima komentatorjema iz republikanskih vrst. Predsednik desnega krila Ran-dold Hearst ml. opozarja na to, San Francisco, 21. avg. (AP).'zatem napadel Demokratsko da bi bil° »pretirano upanje v Kongres ameriške republikanske; stranko, češ da je »dvajset let volilni uspeh za predsednikovo sejala neslogo in defitizem v stranko^ usodno«. Raston pa v Eisenhovver v San Franciscu Izpadi proti demokratom na konvenciji republikancev Dr. Ahmed Sukamo Uradno je bilo tudi objavlje- stranke se je danes nadaljeval. Nocoj je prispel v San Francisco tudi predsednik Eisenhower. Guverner države Washington Arthur Langley je podal na, sinočnji seji glavni referat, v katerem je izrekel priznanje republikanski vladi predsednika Eisen ItaliiansL-o dar so v minuli noči reševalna no, da bo Sukamo konec avgu urvuraumu. c—.. &Kiru mednarodno obveznost in S nadali'T?,lb Pričakujejo, da1 sta potoval v Sovjetsko zvezo, hoverja in menil, da je »ameri-zatn _____________________________... bodo reševalci še nocoj prodrli v septembra pa v Češkoslovaško,; škemu narodi; prinesla ne morejo veljati njeni ar-Stoienti, da je sodstvo v Italiji “^odvisno in da se zato vlada ni “[ogla vmešavati v poslovanje praškega porotnega sodišča. Kam Pa prišlo mednarodno pravo, »e bi lahko vsako krajevno so-aisfe neovirano omalovaževalo “Mednarodne obveznosti svoje de-zele! Gre torej za očitno kršitev ondonske spomenice, kar zbuja zaskrbljenost, če že nič drugega, ra zaskbljenost je tem večja, ker ~e pripravljajo tudi druge podobne procese, med njimi tudi Proces proti petdesetim pripad- globino 975 m. i Avstrijo in Jugoslavijo. mir, blaginjo in napredek«. Langley je OD ATLANTIKA DO PACIFIKA (II) Jeklo, ki je Amerika (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) K Pittsburg, avgusta, o je bila ploha mimo, so se pojavili na obzorju Pittsburga obrisi mrtvih ^........................... visokih peči.' Dva ali [tikom bivše Beneške čete NOV, rtaje dimniki so še tleli; tisoči ki se je v drugi svetovni vojni ^ rt vi h stolpov so pričali o stavki “Prila na strani zaveznikov. Akte, jeklarjev, tla vili __________ r______________ Paške čete, so že izročili sodišču ; Ghicaga je v gostih delavskih v Florenci. Vzlic temu, da po-i naseljih, razsutih po vznožju pocenijo že same priprave na tak- ®oria Apalacia, skupaj s pečmi proces kršitev člena 6 Ion- ugasnilo življenje naselij, ki so inskega sporazuma, kakor tudi spravila Ameriko na noge. Dežela ,.. Pa 16 mirovne pogodbe z Ita- ie nekaj tednov trepetala pred Govorili smo o stoletju jekla. 1 V tej ali oni obliki vsebuje Kramarji m bankirji, klobu- g5 ^gtotkov vseh ameriških pro-čarji m Čevljarji, peki m slado- izvodov ve5 ali man1 te* zJČTi ^orjl hv CSl° ‘ril',’'1 Pr0da" Blizu Polovica delavcev ZDA *ivi jajo rabljene avtomobile, so po- nujali stavkajočim kredit Ko ^ Jekla' NjlhoV slndlkat sod; med najbolj organizirane in naj- armada 650.000 ljudi, ki kali je- i Ta, i , klo, ostane brez tedenske mezde de“e. de*ele' in prepuščena državni pomoči za lja'stnl‘kl m-jaških jeklarskih kor- ? ^dlagTkate^h naT bi sesto-' j Od rudnikov Pennsylvanije do brezposelne, se ji ne pridružijo Sdovratne^Mrorottoka tli obtožnico proti borcem Be- j Veitih jezer v smeri Detroita m samo stotisoči delavoev sorodnih organiziranega delftstva v ZDA industrijskih panog. Tudi trgo- vine in avtobusi, bifeji in lekar-\ P^ohA veH: ne, mesnice in kinematografi so surwost! nri7, ja+: ° spopadov med interesi, v zname- Tokrat je bila stavka ena ^ »u z ita- - -------- -------- med »lažjih«. Sovpadla je z od-' »jJ Z '1°, ki izrecno prepoveduje pre- posledicami. Potom je bila napo-j hodom mnogih delavcev na do- J!? ■ p na spominski plošči, m elo/T »n.n n La.1 J l 1 _ i— Z 1 - _____ __ « • ^janje ljudi, ki so se med i sled podpisana kolektivna pogod- 1 pust in trajala _samo mesec dni jtogo svetovno vojno borili na h” ™ tovarne so se začele pri- ” pravljati na obnovo proizvodnje. Toda brazgotine so ostale. Zavezniški strani proti Mussoli Cjevemu fašističnemu režimu. , Nesporna je dolžnost italijan-vlade ne le, da odločno onemogoči to akcijo, da ustavi vse odne procese zoper protifašiste, Kakor je proces, ki ga priprav-lajo proti borcem Beneške čete, marveč tudi, da zagotovi popolno ^habilitacijo obsojenih škedenj-mn Slovencev. Samostojnost ^“Stva ne more biti pretveza za »Lažja« stavka »Dolgotrajna stavka«, je objavila' proda jalna moške galanterije »Adam« na lepaku, ki je zavzel vsa izložbena okna, »nam je zapustila za -petdeset tisoč dolarjev presežnega inventarja: cene smo znižali na polovico, vse mora v denar.« Poskusni balončki v San Franciscu jf, Priprave na volilno kampanjo ▼ Abližajo k one n. Demokratska St#v 1® svoja kandidata — evensona za predsednika, Kifanverja *a podpredsednika. Republikanska til? i* to *ji konven-’r pravkar zaseda v San Francisco, v* .Javno vprašanje republikanske kon-dirtC* c ni izvolitev preasedniškeaa kan-Qata (ker Eisenhosver nima tekmeca), *rveč podpredsedniškega. Desno krilo Prizadeva, da bi bil podpredsedniški kandidat zopet Richard Nixon, sedanji podpredsednik ZDA, liberalno krilo pa meni, da je Nixon tako zelo neprilju ljen, da bi utegnila njegova kandidatura vzlic priljubljenosti Eisenhowerja ogrožati uspeh stranke na volitvah. Gibanju proti Nixonu načeluje Eisen-howerjev svetovalec za vprašanja razorožitve Harold Stassen. Ta je nedavno organiziral anketo, ki je pokazala, da bi veljala Nixonova kandidatura stranko nad 4,9 milijona glasov. Zato predlaga, naj bi bil republikanski kandidat za podpredsednika sedanji guverner države Massachuseets Christian Herter. Proti Stassenovi anketi pa je organiziral eden izmed voditeljev reakcionarnega krila stranke senator Stile« Brid-ges svojo anketo, ki ie baje pokazala, da je Nixon eden najbolj priljubljenih mož in da ga je treba zato vsekakor kandidirati. Boi za osebnost podpredsedniškega kandidata pa se ne bije izključno z anketami in drugimi »fair« sredstvi. V svojih obupnih naporih, da bi onemogočila Stassenovo gonjo, je desnica predvsem napadla samega Stassena, ki mn pripisuje nezdrave osebne skomine. Ena izmed verzij, ki se širi po hodnikih republikanske konvencije, je, da bi Stassen s Herterjevo pomočjo rad vrgel jo je zgradil sekretar za fi- Toda vsakdo v Pittsburgu vas bo razkošno, raz‘ prezirljivo pogledal, če ga boste vc>doaletov ,v ParkH. 12 vorašali. koliko ie mnii,, marmorja in zelenja je posvečen drugima dvema Melonoma. Nebo tičniki Iz stekla in jekla nosijo ime Melonov, in eden izmed njih vprašali, koliko je resnice v član' ku »Bu9imessweeka« s hvalisavim naslovom »Stavka, ki je bolj podobna pikniku«. Neki kolega iz ku x ' _ ------ . lokalnega časnika je k temu pri- ' 8Uvemer S0Sednega pomnil: »Delavci so izgubili pri i -,. mezdah 250 milijonov dolarjev. „lsto- so bili graditelji Industrija ni skalila 10 milijonov ”aUftreeta za New York, je bila ton jekla, toda s tistimi 8,5 da- drlflna Melonov za Pittsburg. larja podražitve pri toni, bo škodo NJ , ^ cesarstvo si je postavilo že nadoknadila.« i razk°sen spomenik v- četrti, ka- Komaj je minil dan. ko je bilo I *ero. vežejo s pokvečenimi baj-objavljeno, da so lastniki jeklarn i “,mi okr°B tovarniških dimn.ikov , SPET INCIDENT NA *zRAELSKO-JORDANSKI MEJI . Aman, 21. avg. (Reuter). Pred-tavnik Arabske legije je danes ‘tjavil, da je neki izraelski odred “rt kakega pol kilometra daleč »a jordansko ozemlje, pri kraju ^rthan v pokrajini Dzenin in j~[el al na jordanske straže. TKedstavnik je izjavil, da so ttože odgovorile na ogenj in Oile dva izraelska vojaka. Na rfaelski strani so bili ranjeni —...............- --------- _ 5[je ljudje. Na kraj incidenta so | ,Ni.x- LJdOb IZ Veli ZVeZ popustili, že je prizadevne prebivalce Pennsylvanije zadela nova nesreča: hudourniki so odnesli na stotine hiš. Poplavljene ceste so pričale o devetih izgubljenih življenjih in o dveh milijonih dolarjev škode. Po uraganu pred dvema letoma je bila to na j več ja nezgoda, ki je prizadela zelene gozdiče Pennsylvanije in sajaste strehe njenih prebivalcev. Mesto Melonov Od New Jerseya proti »osrednjemu živcu Amerike« — Detroitu — so velikanski mostovi, in ti skywayi (nebeške poti) skupaj s kovinskimi gmotami rafinerij in martinovih peči' so pričala o vzponu te dežele in trdih rokah slovanskih revežev, ki so v njene temelje pretočili potoke svojega znoja in slavo svoje spretnosti in moči. ... , Peking, 21. avg. — Radio po roča, da je predsednik laoške vla- edinole nešteti mostovi prek dveh pittsburških rek. Ti pa zadostujejo, da zakladi, pridobljeni s pretopljeno rudo, preidejo’v bleščeča poslopja bank in upravnih štabov druge metropole Pennsyl-vanije, toda po jeklu prve na svetu. Po jeklu, ki je Amerika. ' Jaša Levi ameriške zadeve« in da se je njena vladavina končala s »korupcijo«. Senator Langley se je zavzel za Nixonovo ponovno kandidaturo in menil, da je Nixon izpričal svoje sposobnosti. Tudi vodja republikanske manjšine v senatu William Knowland je ostro kritiziral demokrate, češ da so »devali v nič zunanjega ministra Dullesa prav pred njegovim odhodom na londonsko konferenco o Suezu«. Na današnji seji je nacionalni odbor republikanske stranke sprejel formulacijo državljanskih pravic,- v kateri odobravajo 'sklep vrhovnega sodišča glede segregacije črncev v javnih šolah ZDA. »Ta formulacija, ki jo bodo vključili v strankin predvolilni program, je podobna formulaciji, sprejeti na kongresu Demokratske stranke, čeprav v njej ni govora o »življenjskem pomenu sklepa vrhovnega sodišča«, kot je to rečeno v programu demokratov. Obe stranki pa ostro obso- »New York Timesu« očita delegatom, da so »prišli v Šan Francisco, ne da bi kaj proučili, marveč da bi se v elegantnem mestu dobro zabavali« in da »začenjajo največjo politično igro, kar se jih je kdaj lotila kaka stranka, z bolnim in starim predsednikom«. Gre za to, ali je Eisenhower po dveh boleznih v svojem 56. letu jasno doumel 6vojo dolžnost, da izbere najboljšega človeka, ki bi postal predsednik ZDA, če bi izvoljeni predsednik umrl. Ce bi delegati razmišljali o teh dejstvih in delali na njihovi podlagi, tedaj bi morali znova proučiti vprašanje predsednika, pravi Raston. Vzlic uradnemu zagotavljanju pa še zmerom ni gotovo, ali bo potekala republikanska konferenca brez običajnega boja za podpredsedniškega kandidata. Onazovalcem se zde zelo značilni tile dogodki: odkrit nastop zelo dobro obveščenega »New York Timesa« proti Nixonu. vztrajen Stassenov optimizem, da »čedalje več delegatov podpira njegovo akcijo«, in vest, da bi pri- jata »uporabo sile« pri uveljavlja- spel Eisenhower na konferenco nju sodnega odloka o prepovedi dan prej, kakor je bilo prvotno rasnega razlikovanja. napovedano. Pogled na del San Francisca Z VSEH STRANI SVETA POLJSKA PRIPOZNANJE avstrijske NEODVISNOSTI Moskva JI. avg. (TASS). Odpravnik poslov poljskega veleposlaništva v Mo-skvi Banak je izročil pomočniku sovjet-•- -S* zunanjega ministra Patolicevu CEJLON STAVKA v PRISTANIŠČU COLOMBA Colombo, 21. avg. (AP). Ta je davi l,rek“lili zafelo stavkati 12.000 pristaniških delavcev, ki zahtevajo višje mezde in pla- Ciin 7R Hplo n nrmnitil. C JZ. i ■ zahtevajo tudi obširnejši učni načrt in minimalni delovni čas za učitelje. Od teh zahtev je vlada sprejela samo prvo. toda s pogojem, da bodo stavko takoj j i ‘uuanjega ministra patolicevu x;i_ __ j. • ^ dokument, s katerim Poljska pripoznava ;i ® P[azn»^- ^pneo stavke ? j ° <^avno pogodb in neodvisno .°^m}3eno delo v co- ter demokratsko A^trijo. Po določilih lomblJskem pristanišču. Hrtknni! ? državne pogodbe je treba . nte _° pripoznanju avstrijske ae- i . -7- « pi iinzAiiauju ntsiujSAc odvisnosti deponirati pri sovjetski vladi. INDONEZIJA DEMONSTRACIJE PROTI FRANCIJI ZARADI ALŽIRA Djnknrta, 21. avg. (AP). Okrog 200(1 ! „ indonezijskih študentov je demonstriralo P0*61” pa bla*<> PosUh v Burmo’ j^r.etj _ francoskim veleposlaništvom francoskim ________ Djakarti proti francoski politiki v Al- ITALIJA krvav boj za palermsko SADNO TRZISCE de princ Suvana Fuma, ki je zdaj »ke^bUst?' so1’ohi«!viiiR'dierie 'htVo'^ ilr.“‘- Do den?ons*r«cij je prišlo ob ob-na uradnem obisku na Kitajskem, letn^borbi^zi^n^dVrltvo‘n.d’ izjavil, da bo politika Laosa do- I>u.e,ri”U’ Veleposlanika ni bilo v njem. študentje sledno nevtralna in da se Laos šest ijoJdia S^nI”c1^ ^.' .kHvnosteS tndi pred predsedstvom bo pridružil nobeni vojaški "?,cm 'zginili. Med ;.................... ZDA BOMBAŽ ZA BURMO Mashington, 21. avg. (AP). ZDA in Burma sta sklenili sporazum, da bodo ZDA iz svojih kmetijskih presežkov prodale Burmi za 14,250.0(10 dolarjev bombaža. Nu podlagi sporazuma bodo ZDA pošiljal ebombaž v Veliko Britanijo, _ Zahodno Nemčijo in na Japon- . . vojaški zvezi. F uma je rekel, da je Iao-ška vlada srečna, ker lahko po stikih med laoškimi in kitajskimi predstavniki na ženevski konfe-r^nci Indokini in na azijsko-a friški konferenci v Bandungu _ ........ inu zadnjimi žrtvami je bil nek( trgovec * sadjem, ki je bil mi- f.R »ppofo sredi mesta ubit s streli večji T‘l'„iiad”i ‘r* V Psiermu ^ n»j-PROUCEVANJE raka M..avg. (AFP), Sinoči je ARGENTINA KLERIKALCI IN PERONISTI PROTI ARAMBURU Tržačani še vedno odhajajo v Avstralijo Trst, 21. avg. (Tanjug) Izseljevanje delavcev je še vedno eden izmed glavnih problemov v Trstu. V zadnjih dv§h letih je iz Trsta emigriralo v Avstralijo 8967 ljudi. n . ■ Med njimi je bilo več ko 70 % de- rovMjsT^abrHike stranice Fs na 'ulicah Sk°r° ^5% °d teh je bil° Buenos Airesa prišlo do hudega pre- Kvalificiranih delavcev, ki SO bi- ta ria n, ail nai.tnli J._1_ 21_ A * 11 J: ' S j . > .v« i k.nk-!,? jtakijučen mednarodni sestanek in^e ^trmke predsednika Aram-' li zaradi'brezposelnosti prisiljeni •'!adna; Na zborovanju,C*na katerem so zah,e- del° V, deže- utrdi svoje stike z LR Kitajsko. k«?kS,i z*k|i“fcn mednarodni Poudaril je, da se Laos, čeprav , rodna zveza' za* boj prot^raku* Na se- .‘,a ZDOrova,1Ju. na Katerem so zahie- : . ' -- r ' —*J““* je majhna dežela, zaveda aolž- »tanku to sprejeli predlog ZDA o kon vai' PodPoro pristašev izgnanega preti- Problem je tem težavnejši, nosti, ki mu jo nalaga zemljepisni IV.!"-' .llankr»logov iz vsega sveta, na Per,onB-. i' bivSi f"1""!1 ker gre za delavce, stare povpreč- tm,mA«“)IV »VassSiS2‘.'utrs’ ^5 sar ukrenil, kar bi lahko postalo tori. k! bo^k^i^liv0 žfŠja^v nevarno za njegove sosede. Ionosferi na nastanek raka. | Danes popoldne je predsednik Mao Ce Tung sprejel laoško de- RIin.v,c„ EGIPT legacijo pod vodstvom ministr- »GDANSKI PROSTOVOLJCI skega predsednika Suvana Pume. **: V*- .(MEN). Bivži častniki °b Izmenjavi eglptske vojaške straže vzdolž Sueškega prekopa. Na sprejemu so bili še podpred sednik republike Cu De, ministrski predsednik Cu En Laj in drugi. IklAm T°l,ke’ ki «ve v Egiptu, so se bo -WffSJrit* »ud«"ski .bataljon, ki 11 c)a na »katoliških načelih«, hkrati pa ščitila »družbene reforme predsednika Perona*. Amedeo je bil član argentinske vlade generala Lonardija. ki so jo se stavili potem, ko je bil Peron strmoglavljen. MEHIKA STAVKA UCITELJISCNIKOV bodoče tržaškemu gospodarstvu primanjkovalo mlade in kvalificirane delovne sile. AMERISKO-KITAJSKA POGAJANJA Ženeva, 21. avg. (AP). Ameri- vključll Mežico, 21. avg. (AP). Učiteljiščniki ški veleposlanik Alexis Johnson ‘^jr?zC*eub‘M i? veleposlanik Vang orostovoltAi^ 0 okro* M0# »udansklh šolsko leto. kot pa privolili v namero, PlnS Nan sta imela danes V 2e- vlad«, da jim ne zviša štipendij. Dijaki 1 nevi SVOJ 56. sestanek. prostovoljcev. ZRNA IZ NAŠEGA -K M E -T I J S T V A Ne za vino! To grozdje, ki ga bere zavbmo primorsko dekle, je prvo dozorelo v Prvačini in pozobali ga bodo naši malčki Mlademu rodu odprimo pot v upravne odbore V prejšnjem upravnem odboru KZ Rakitna se je povprečna starost odbornikov bližala abra-hamu. Odbor so zamenjali, ko je bila zadruga na robu propada. Povprečna starost sedanjih odbornikov ne presega petindvajset let. V času, kar novi odbor deluje, so rakitniški zadružniki zgradili zadružni dom, pospeševalni odseki so začeli živahno delovati in zadruga je v splošnem uspešno zaživela. Mladim odbornikom sprva ni bilo lahko — »Najbolj žalostna ovira je bila namreč ta, da so poprešnji odborniki novim metali polena pod noge toliko časa, dokler njihovega uspeha ni bilo več moč tajiti, sedaj pa spet hodijo okoli zadruge,« je na nedavnem občnem zboru, mladih zadružnikov ljubljanskega okraja posegel nekdo v razpravo. Čeprav je v ljubljanskem okraju mnogo uspešnih zadrug, kjer vse drže pokonci tudi že povsem sivi odborniki, daje gornji primer pač zelo poučen nauk tudi vsem tistim upravnim odborom zadrug, ki se iz povsem nerazumljivih, najčešče prestižnih razlogov otepajo sprejeti v odbor mlade zadružnike. Včasih se zdi, da se jih ponekod otepajo prav z isto vnemo, kot t išče ušesa pred nekaterimi temeljnimi načeli sodobnega kmetovanja, na primer izboru dveh, treh sortnih kultur, ki pri njih najbolje uspevajo in gredo najbolje v promet in se namesto tega kratkovidno drže starega »umnega kmetoval-stva« z njegovimi tridesetimi kulturami, od zelene in zelja do kurjih jajc. — Vse to je sicer povedano zelo poenostavljeno, toda oporekati temu v jedru pač ni moč, že samo če vemo, da je v 121 upravnih odborih kmetijskih zadrug v okraju le 134 mladincev in da je tudi nekaj takih upravnih odborov, v katerih je povprečna starost odbornikov od petdeset do šestdeset let. Kakšno napredno gospodarsko in socialistično preusmeritev — čeprav v k(nist zaJru >•> sk. •pnosti — vaj še pritožujemo od njih0 Cas pa hiti; mladi so marsikje odrinjeni od upravljanji zadružnih zadev, tudi v kmetijske šole jih zaduruge zelo zelo nerade pošiljajo, a nihče se ne vpraša: kdo pa bo izkušeno vodil zadrnao, ko bo stare odbornike ukrivila starost? Ne gre za to, da bi mlade zgolj zaradi njihove mladostne vneme (ki je res čestokrat zaletavost), in dovzetnosti direktivno vključevali v upravne odbore zadrug kot zastopnike mladinskih interesov. Prav starejši odborniki bi morali sami težiti k temu, da sprejmejo v svojo sredo tudi mlajše, delovne in sposobne mladince in mladinke, zato, da se bodo v teh odborih vzgajali ob njihovih izkustvih in preudarnost, obenem pa s svojim mladostnim poletom in z željo po znanju nedvomno mnogo doprinesli k uspešnejšemu in pospešenemu reševanju najrazličnejših vprašanj življenja na vasi in vprašanj, ki jih zastavlja sleherni delovni dan. Mlade Ij-iai je feba t> o V c korist vasi sami vzgajati in jim predvsem nuditi priložnosti, da se usposabljajo navadijo vztrajno in izkušeno izpeljati koristne zamisli (teh pa st ar-m včasih le pri.nanjlcuje). Da je mladina vredna tnk.aa zat per ja, nam najbolj Cckr.zujejo nepozabljiva izkustva i? preteklost: Mar ni bila naša 'adina v prvih vrstah boja ‘jrjil okupatorju in mu zadaja u lajhujše t.dorce, mar ni bila m'ac!ina v prvih povojnih letih tisUi, ki je v svojih mladinskih delovnih brigadah v razmeroma kratkem času zgradila spoštovandja vredne gospodarske objekte, da je šel glas o tem po vsem svetu! Končno pa vemo, da ni majhno število tistih mladih kmečkih gospodarjev, ki so tako v gospodarskih rečeh kakor v razumevanju življenja med prvimi na vasi. In ni-kakega dvoma ni, da bi se napredna preusmeritev kmetijstva brez pospešenega posredovanja mladih zadružnikov zakasnila za vrsto dolgih let. B. F. Načrt uredbe o plačah delavcev in uslužbencev kmetijskih zadrug Posebna komisija Glavne zadružne zveze FLRJ je izdelala načrt uredbe o plačah delavcev in uslužbencev v kmetijskih zadrugah, ki delajo pri odkupu poljskih pridelkov. Nagrada je odvisna od kolifiine odkupljenih proizvodov in finančnih rezultatov, doseženih pri odkupu. Obeta se obilen pridelek sladkorne pese Plan proizvodnje sladkorja v Jugoslaviji znaša približno 122.000 vagonov. Na nedavnem zasedanju sveta agronomov v Brajnem vrhu, kjer so skupaj z navzočimi predstavniki sladkornih tovarn analizirali letošnjo letino sladkorne pese v naši državi, po so ocenili, da letos pričakujemo 177.000 vagonov sladkorja, če bo lepo vreme še v.na~ prej trajalo, pa bo sladkorja najbrž se več, kot po novem predvidevajo. Glede proizvodnje semena sladkorne pese so na zasedanju ugotovili, da imamo že sedaj zagotovljeno seme sladkorne pese za več kot dve leti. Po mnenju strokovnjakov pa ne zadostujejo količine umetnih gnojil, ki jih trošijo za pridelovanje sladkorne pese in bi bilo treba na hektar potrositi vsaj do 800 kilogramov umetnih gnojil. Žlahtne sadike iz Mirozana bodo izboljšale sadjarstvo celjskega okraja Sadna drevesnica v Mirozanu na Štajerskem je Sele na začetku svojega razvoja. Posestvo, ki obsega 35 ha, leži na rahlo nagnjenem pobočju med Žalcem in Libojami ter daje vtis dobrega gospodarjenja. Nasade sestavljajo večidel še starejša jablanova in hruškova drevesa, ki se šibijo pod obilnimi plodovi. Pustili jih bodo, da rodijo še nekaj let, potem Jih bodo nadomestili s pomladnimi sortnimi drevesi. Upravnika drevesnice Korberja sem našel nekje na podstrešju. »Nikar se ne ustrašite naših gospodarskih poslopij. Veste, pri nas je tako, da hočemo najprej urediti nasade in proizvodnjo, šele potem se bomo pobrigali tudi za poslopja.c Šla sva pogledat nasade. Z debelimi plodovi obtežene veje so se upogibale do tal. V poletni vročini lepo dozorevajoči sadeži so vabili... »Poglejte, kako rodi takšno drevo!« je s ponosom dejal upravnik. »Računam, da bomo pridelali letos pet do šest vagonov sadja.« Redno gnojenje — in to ne samo s hlevskim gnojem, marveč tudi z umetnimi gnojili, s kalijem in fosforjem, jim zares daje odlične rezultate, posebno še, ker po vsakem dežju zalivajo še z gnojnico. Šla sva naprej. Z mladimi sadikami So posadili 6 ha preorane ledine. Ta drevesa so letos že štirikrat. škropili proti ušem. Poletno škropljenje sadovnjakov na Štajerskem ni še nič kaj v navadi. Le nekaj zadrug je v celjskem okraju, ki se tudi na tak način prizadevajo zboljšati sadni pridelek. Pa še nekaj je tukaj zanimivo. Poslužili so se tako imeno- Gospodarska poslovna zveza bo poskrbela za boljšo oskrbo Ljubljane 2 organizacijo odkupa bo pomagala zadrugam ljubljanskega okraja Za področje ljubljanskega okraja so ijske ustanovile Gospodarsko poslovno zvezo, ki naj bi pomagala k napredku kmetijstva in poglabljanju socialističnih odnosov na vaSi. V zadnjih letih smo lahko ugotovili, da so zadruge v ljubljanskem okraju dosegle lepe uspehe pri povečanju proizvodnosti dela in izboljšanju hektarskih donosov. Vendar pa so imela potrošniška središča od tega napredka razmeroma malo koristi, ker so bile vsako sezono velike težave predvsem z odkupi. Kmetijske pridelke so razna trgovska podjetja odkupovala dokaj neorganizirano in stihijsko. Ker je bila povezava med kmetijstvom in trgovino slaba, kmetje niso vedeli, katere pridelke potrebuje trg v večjih količinah, prav tako j>a trgovska podjetja niso vedela, kolikšni so presežki. Preobilica nekaterih pridelkov in pomanjkanje drugih pa je seveda vplivalo na nestabilnost cen. Velike spremembe pričakujemo pri odpravljanju teh pomanjkljivosti prav od novoustanovljene Gospodarske zveze. Ta si ie namreč že za letos zadala nalogo, da bo organizirala celoten odkup kmetijskih pridelkov, živine, živalskih proizvodov in mesa, gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč. Od kmetijskih zadrug odkupljene pridelke bo skušala plasirati brez vmesnega posrednika v potrošniška središča na svojem področju, presežke pa tudi drugod v državi. Vse doslej je bila s kmetijskimi pridelki slabo ali pa vsaj neenakomerno oskrbljena Ljubljana, kjer potrebuje prebivalstvo velike količine zelenjave, krompirja, mleka, mesa, jajc in drugeca. Razna trgovska podjetja so te pridelke čestokrat dovažala v Ljubljano iz oddaljenih krajev, marsikdaj tudi iz drugih republik čeprav je imela najbližja okolica dovolj tržnih presežkov. pridelkov iz kraja v kraj in s tem zni— | jen organ zadrug žala razliko med odkupno in prodajno | nirala njihovo delo, jim pomagala, za- temveč bo le koordi- Kmetijske zadruge ljubljanskega okraja so prodale na primer v Ljubljano e eno tretjino krompirja od količine, *rid« jubljano le-rom ll ki jo mesto potrebuje, pa čeprav pi lamo v ljubljanskem, okraju toliko kl _ pirja, da bi z njim lahko oskrbeli tri tako velika mesta. Popolnoma jasno je, da so zato ljudje morali plačevati kmetijske Dridelke dosti draže. ^tvar Gospodarske poslovne zveze v bodoče bo, da bo imela točen pregled o potrebah v Ljubljani in drugih industrijskih središčih in da jih bo zalagala s pridelki po primernih cenah. Razen tega bo • svojo konjunkturo in organizacijsko službo informirala tudi ostala podjetja ki oskrbujejo mesto, o tem, koliko presežkov imajo kmetijske zadruge. Tako bo preprečila nepotrebno prevažanje ceno. Gospodarska poslovna zveza pa bo imela tudi pregled nad tržnim položajem ne le v domačem kraju, temveč v vsej državi. Tako bo pomagala odpraviti zastoje pri odkupu kmetijskih pridelkov, ki se vsako leto ponavljajo. Obveščala bo kmetijske zadruge o cenah na tržišču in o potrebah v posameznih predelih države, kamor bo usmerjala prodajo pridelkov. Svoje delo pa bo Gospodarska poslovna zveza koordinirala tudi s proizvajalnimi poslovnimi zvezami, katerim bo dajala pobude za nadaljnjo smer pri razvoju Kmetijstva, za razširitev gojenja posameznih pridelkov in prilagoditev tržnim potrebam. Razen osnovne dejavnosti v odkupa kmetijskih pridelkov in oskrbi kmetijskih zadrug s reprodukcijskim materialom, bo Gospodarska poslovna zveza povezovala tudi ostala podjetja OZZ. Ti obrati ^ bodo obdržali vse značilnosti podjetij, le da se bodo s kmetijskimi zadrugami povezovali prek Gospodarske poslovne zveze, svoje naloge in delo pa bodo vskladili s interesi kmetijskega zadružništva. čeprav si bo Gospodarska poslovna zveza v ljubljanskem okraju prve izkušnje šele pridobila z delom, smo že sedaj lahko prepričani, da bo ta reorganizacija in tesnejša povezava kmetijskih zadrug v Gospodarski zvezi neprimerno boljša organizacijska oblika, ki bo sposobna proučevati gospodarsko stanje na vasi in s poslovnimi posli urejati probleme, ki jim kmetijske zadruge same niso bile kos. Gospodarska poslovna zveza ne bo nikak nadre- druge pa bodo pri boljših pogojih ra-devolie usmerjale prodajo kmetijskih pridelkov prek Gospodarske poslovne zveze, zlasti še zato, ker bo ves dobiček, ki bi morebiti nastal v blagovnem prometu, Gospodarska poslovna zveza vrnila zadrugam. M. N. vanega načina »mulčenja« (kakor pravijo temu v Ameriki): vso travo, ki zrase pod drevesi, pokosijo in jo nasteljejo okrog debel, da tam segnije. To je na* čin gnojenja sadnega drevja brez istočasne reje živine. Stvar se je obnesla. Ob drevesih lepo trohni trava in gnoji korenine. Polovico sadonosnika, se pravi 3 ha, so zasadili še z ribezovimi sadikami, ki so jih že sami vzgojili iz lani uvoženih sadik te Avsitrije. (Skupno so lani uvozili 3800 prvovrstnih sadik selekcioniranega ribeza, ki bodo služile za razmnoževanje. Tudi let°s bodo uvozili nekaj sadilnega materiala ribeza, vendar ne bodo mogli zadostiti povpraševanju P° tej kulturi 2e jeseni bodo zasadili z ribezom še tri hektare zemlje. Večje načrte imajo tudi z jagodovimi nasadi. Zdaj imajo posajenih okrog 70 arov. »Ko bo drevesnica urejena, bo preskrbovala vse celjsko področje z izbranimi sortami«, ie nakazoval prihodnost drevesnice upravnik Korber. »Sčasoma bom° lahko krili v celoti potrebe celjskega okraja, ki znašajo do 35 tisoč novih sadik vsako leto, saj s0 strokovne komisije, ki so pregledovale teren, izjavile, da so P1 nas talni in klimatski pogoji z3 gojitev sadnih kultur zelo ugodni«, je zaključil razgovor. Ker na posestvu delajo pridne in izurjene roke, bo najbrže re* tako. db> j ‘Zadružniki v Prvačini čistijo vinograde plevela Iz naših vasi »Praktično čebelarjenje« Naši čebelarji, tudi izkušeni, so že dolgo let pogrešali nekak čebelarski priročnik in učbenik za izpopolnjevanje svojega znanja. Kljub naši dolgi in slavni čebelarski tradiciji pa je šele pred kratkim »Kmečka knjiga« v Ljubljani izdala priročnik »Praktično ? ® b ® J » * Jte nJ e«, ki ga je napisal inž. Jože Rihard. Na 310 straneh opisuje znani čebelarski strokovnjak vse, kar je potrebno vedeti praktičnemu čebelarju, razen tega ima knjiga še 138 risb in slik. Razgovor o nagrajevanju Delo vnaprej podrobno razčlenijo, pri obračunu zaslužka pa upoštevajo tudi oceno izdelka glede na kakovost posameznih zemljišč Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona ima več kot 300 ha vinogradov, v celoti pa meri 1300 ha. Predsednik upravnega odbora je Jože Vavpotič, ki vodi delovno skupino na Janževem vrhu. Njegova skupina šteje 4 delavce in 2 delavki, obdeluje pa 4,8 ha vinogradov in 5 ha sadovnjakov. V poletnih mesecih ima še enega pogodbenega sezonskega delavca in priložnostne delavke, večinoma žene stalnih delavcev, ki priskočijo na pomoč, kadar je potreba. Na podoben način obdelujejo vse gospodarstvo. V razgovoru z našim sodelavcem je predsednik Vavpotič orisal, kako imajo pri njih urejeno vprašanje nagrajevanja kmetijskih delavcev. Njegovi odgovori so zanimivi in dajejo dosti gradiva za primerjanje in plodne pobude. KAKO DOLOČAJO NORME Na vprašanje, ah zaslužek obračunavajo po normah, je predsednik Vavpotič razložil, da imajo ie bolj natančni sistem obračunavanja zaslužka, kakor so uavadne norme. Ko je skupina dobila dodeljeno zemljišče, je bilo že določeno, koliko delovnih dni je potrebno za obdelovanje v enem letu. To so razčlenili na posamezna dela v vinogradu, sadovnjaku in ostala, kot je kopanje, škropljenje, obiranje sadežev in druga, da lahko kontrolirajo dejansko opravljeno delo, če skupina zaradi kakršnih koli vzrokov ne bi opravila vseh. K temu so dodali ie oceno pridelka po količini in kakovosti, kar služi prav tako za obračun zaslužka. KAKO SO DELAVCI ZADOVOLJNI S TAKIM NAGRAJEVANJEM Njegova skupina je zelo zadovoljna in, kolikor mu je znano, tudi ostale. Zadovoljni so lahko vsi pridni delavci, ker ne tvegajo nič (razen če bi lenarili), t vestnim delom pa si lahko povečajo svoje dohodke, če bodo z vestnim delom dosegli, da bo pridelek nad povprečjem, bodo za to nagrajeni. Ta ne igra posebne vloge. Za vsak kos vinograda, ki se po starosti in kakovosti zemljišča razlikuje od drugih, je posebej ocenjen hektarski donos in možna kakovost pridelka. Če skupina preseže tako določeno normo, zasluži nagrado, čeprav bi bil pridelek pod povprečjem vsega gospodarstva. Tako j« lahko vsako skupino nagraditi po vloženem delu in trudu brez ozira, če obdeluje star ali mlad, dober ali Izrojen vinograd. Podobno velja tudi za druge kulture. KDO NAROČA, KDAJ JE TREBA OPRAVITI KAKO DELO? O tem odloča v glavnem skupina sama, saj je zaradi boljšega pridelka zainteresirana na tem, da bi bila vsa dela opravljena ob pravem času. Upošteva pa tudi nasvete strokovnjakov, ki jih imajo vsa delovišča. Izjema j« pri nekaterih delih, kot je škropljenje in trgatev, katerih čas se določa skupno. Tudi poraba materiala je odvisna od skupine, saj ga dobi toliko, kolikor g« zahteva. Da ga ne bi potrošila preveč, jo k varčevanju vzpodbujajo nagrade. Pa tudi zavest delavcev, da ne bi trošili materiala po nepotrebnem, je precejšnja. Pri orodju pa je podjetje uvedlo varčevanje tako, da vsak ‘ delavec dela z lastnim drobnim orodjenh, zanj pa 4obi ustrezno odškodnino — po 6 din na dan, kar znese okoli 1500 din na leto. Tudi s tem so delavci zadovoljni. KAKŠNE NALOGE IMA SKUPINOVODJA Skupinovodja opravlja vsa dela kot ostali delavci. Razen tega prevzema material od skladiščnika in ga deli delavcem v svoji skupini, vodi evidenco o materialu in delovnih' urah, opazuje pojav bolezni in podobno. To mu daje precej opravkov, zato prejme za vsak hektar vinograda mesečno po 100 din nagrade. Redni zaslužek pa prejema kot ostali delavci njegove skupine. PREDLOG ZA IZBOLJŠANJE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA »Omenil bi ie posebno vprašanje, ki za kmetijske delavce še ni rešeno,« je dodal tov. Vavpotič. »Mi delamo poleti po 10, kadar je treba pa tudi po 13 ur na dan. V prejšnjem mesecu sem imel 282 ur ln približno toliko tudi Ostali člani moje skupine. Zakaj ne bi mogli ta presežek upoštevati za zimske mesece, ko zaradi slabega vremena ne moremo narediti 208 ur, in bi nam tudi takrat izplačevali polni otroški dodatek. Mar od sedanjih nadur ne plačujemo socialnega zavarovanjaf Pričakujemo, da bodo to kmalu uredili ln bodo za merilo vzeli opravljene delovne ure v vsem letu, ne samo po posameznih mesecih. Poletnih del ne moremo odlagati na zimski Čas, .da bi izravnavali ml na polju.« p. J. V Sevnici so se združile štiri kmetijske zadruge Pred kratkim so se h kmetijski za-! drugi v Sevnici prikjučile še zadruge Gospodarska poslovna zveza tudi na Goriškem Na Goriškem so te dni ustanovi iJi FhfiSl11’ kil° bile prej premajhne, da bi lahko v ce- ru vto^tto sklenili, da .e vključijo * oti opravljale svoje poslanstvo. Sedaj okvirt? zveze , esno’ Ujetje v VoliJ* ta ZKuui v jcvuiu, »ena m urcsci»uv siame. rruv kjer bo nedvomno zelo koristila, saj sklenili ao 1. septembra ustanoviti —k<> kmetovalci v okolišu marsikje še krče- obrat za promet in preskrbo reprodu* vito vztrajajo pri starem načinu gospo- cijskega materiala. dArjenja. Pred republiškim tekmovanjem traktoristov in strojnikov .....................r__ _______ « t>* i l - r , . predvsem na slivah, ki so ponekod ^ lijL t t° začetku septembra ?nbi|e skoraj v5e ,’ist:e x£oyi pa republiko tekmovanje traktoristov in bledjka,ti dJrobn, in ^ili. kmetijskih strojnikov. V dveh dneh tek- ’ „ixiti. movanja se bodo pomerili pri raznih .. Rdečega pajka ni lahko nn kmečkih delih, predvsem v sposobnosti UsneSno je edinole temeljito *iro?*0vj.( upravljanja vozil in strojev. Tudi iz poletno škropljen ie sadnega dre i celjskega okraja se bo tekmovanja ude- yzrP^i ^a *c Je P®i?k v ‘oin ležilo več najboljših traktoristov in in tudi drugod razširil predvsem na » V Pomurju ogroža slivove nasade rdeči pajek V zadnjih dneh je v Pomurju <>P*' žiti telo močan napad rdečega strojnikov. V Bukovici pri Gorici zdaj obirajo zadnje breskve m iuui uruguu ratsiru preuvseiu . vah .in češpljah, je v tem, ker veC,ig, naših sadjarjev opravi zimska škropU nja Ie pri jablanah, medtem ko in druge kosčičarje Ie malokdo škropj V prihodnje bo torej treba P08^},, več pozornosti tudi škropljenju *UV -in drugih koščičarjev, Če nočemo, da n* jih uniči rdeči pajek. S temeljitim skim in poletnim škropljenjem razen tega skupaj s tem Škodljive*® »iničiJi tudi češpljevega kaparja, ki® je v zadnjih letih pri nas zopet izredo razširil. v okolici Nove Gorice pa napad češnjeve grizlice Mnoga sadna drevesa v okolici Gorice Kažejo gola rebra prav kot P®' zimi. Se več pa je takih češnjevih drJ ves, katecih listi imajo objedeno P°Tr njico in prozorne mrežaste liste, _ katere se vidi kot skozi pojčevino. kaže, da se je v tem okolišu izredn namnožila gosenica češnjeve grizi ic«* ki napada predvsem mlada <*reves nai 1° poravna uslužbe-se je z avtomobilom zaletel m škodo zakrivil. Pogon na divje prašiče Okrajna lovska zveza v Kopru bo organizirala konec meseca pogon na d'vJe prašiče v Brkinih, ki so se v Jfidnjih letih zelo razmnožili, zlasti » jugozahodnem delu Brkinov. Kmetovalcem povzročajo veliko škodo. Lani so nekatere njive popolnoma Uničili. Tamkajšnje valovito ter z drevjem in grmovjem obraslo ozem-rje jim nudi dobra skrivališča, zato jim posamezni lovci in skupine ne morejo prav do živega. Tudi prebivalci posameznih vasi iz herpeljske Občine se pritožujejo nad divjadjo, ki um povzroča veliko škodo zlasti na ;ki ompirju in ovsu. Na Gradaščici so Primer nekemu kmetu v eni sami n«?1 nfid dva stota ovsa in nad stotov krompirja. . Pri skupinskem pogonu bodo sodelovali člani vseh lovskih družin v °kraju. O. predsednik, okrajnega odbora LT Franc Jelarčič. Tekmovanja, ki je obsegalo hitrostno vožnjo na 100 metrov z ovirami in kvalitetno oranje, se je udeležilo 30 traktoristov. Prvo mesto je osvojil traktorist državnega posestva Škocjan pri Kopru Virgilij Riosa, drugi je bil član KZ Dekani Ivan Košane, tretji strojnik KZ Sečovlje Milan Gojanovič, četrti traktorist KZ Škofije Lucian Glavina in peti član KZ Sečovlje Beni to Korenika. V okviru prireditve je bil tudi ustanovni občni zbor Društva kmetijskih strojnikov koprskega okraja. Sprejeli so delovni program, ki predvideva strokovno usposabljanje članstva s pomočjo predavanj in tečajev. Društvo bo sodelovalo tudi z državnimi in V dveh mesecih ulovila 11 morskih psov V soboto in nedeljo sta koprska ribiča Artur in Viktor Štefe ulovila v bližini potopljene ladje »Rex« v koprskem zalivu s trnkom dva manjša morska psa. Skupaj sta ulovila v zadnjih dveh mesecih 11 morskih psov, za kar sta prejela tudi razpisane nagrade. Gre za manjše morske pse, ki kopalcem niso nevarni. Odkrivanje podzemskega sveta v Škocjanski jami Jamarskemu odseku Turističnega društya v Divači je uspelo odkriti nove dele v Škocjanski jami. Gre za podzemski svet med Hegijevim kanalom in mrtvim jezerom v dolžini 800 metrov. Doslej so uredili za turistične obiske okrog 2800 metrov podzemskega sveta v Škocjanski jami. Ko pa bodo uredili novoraz- zadružnimi organi pri izboljšanju iskane dele, bo znašala dolžina obdelovanja zemlje in pri uvaja- za javnost odprtih Škocjanskih nju novih agrotehničnih ukrepov.! jam okrog 5 kilometrov. Kamion s sadjem in zelenjavo se je prevrnil Na cesti med Postojno in Planino se je v noči med nedelj" ponedeljkom prevrnil kamion zadružnega podjetja s sadjem i? lenjavo »Fructus« iz Kopra: Na vozilu je za okrog 300.000 din škode, razen tega pa je uničene tudi precej zelenjave. Iz Celja m okolice Malo kmetijskih strojev prodajo Kmetijski magazin v Celju *je letošnjo sezono prodal le malo Kmetijskih strojev, samo 10 odstotkov od skupnega števila strojev, ki so iih lani prodal' v celjskem območju. Tako so med dru Zasedanje Okrajnega zbora proizvajalcev v Kranju Kranj, 21. avgusta. — Danes je bilo tu zasedanje Zbora proizvajalcev OLO Kranj, ki ga je vodil predsednik Zvone Labura. Na zasedanju so obravnavali zaključne račune 28 gospodarskih organizacij ter so povišali amortizacijsko stopnjo Gorenjski predilnici v Škofji Loki za 3%. V zvezi z zaključnim računom Železarne Jesenice so zastopniki iz Železarne opozorili, da je zaključni račun nepopoln, ker ne prikazuje dejanskega stanja v Železarni. Prav tako so izrekli nekaj pritožb na račun poročila komisije, ker prikazuje po njihovem mnenju to poročilo stanje v Železarni takšno, kakor da bi bila Železarna pred tem, da bi jo morali zapreti. Na zasedanju so se tudi zedinili, da bodo na eni prihodnjih sej razpravljali o odredbi, ki prepoveduje gospodarskim organizacijam prodajo odpadnega materiala svojim uslužbencem in delavcem. Kr Savinjska dolina V gospodarskem letu 1955/56 so ▼ občini Žalec obnovili 40 hektarov sa« dovniakov. Obnovo bodo še pospešili, brž ko bo na razpolago dovolj mladih sadnih drevesc, ki jih vzgajajo ▼ drevesnici Mirozan. ★ škropljenje sadnega drevja je letos potekalo zelo redno, čeprav so težave v bolj hribovitih krajih. Tu bi namreč potrebovali več manjših sadnih škropilnic, kakršne j>ri nas že izdelujemo. Kmetovalci želijo, da bi nekaj takih škropilnic nabavile kmetijske zadruge. IZ KOBARIDA NA KRN Nedeljski zapiski udeleženca pri odkritju spominske plošče na Škrbini Namenili smo se na Krn, da i poma. Spotoma smo se oglasili Zdravstvena postaja v Bistrici ob Sotli x.$pričo velike oddaljenosti je področje Bistrice ob Sotli dolgo pogrešalo t .__. __________ ^‘^ zdravstvene službe. Odborniki so zdaj gredo v promet le manjši obdelo-® dolgo zavzemali za ureditev zdrav- valni stroji in razno orodje, vtem ko d Km6 PostaJe- Končno je ta kraj le kupujejo umetna gnojila predvsem po-Dxi! *0 Pos*ai°* ki jo vodi dr. Drago! trošniki iz Savinjske doline. Spričo za-ečko. I stoja v prodaji ima celjski Kmetijski števila strojev, ki so iih lani prodali v celiskem območju. Tako so med drugim lani prodali v celjskem okraju 180 mlatilnic, a letos saipo 2. Podobno je s sadnimi mlini, ki so jih v minulem letu prodali 200, letos pa le 4 take stroje. Podjetje ima veliko izbiro. Za letošnje leto so naročili stroje v skladu s povpraševanjem v preteklem letu. Za DOSTA L Propadanje in konec čolnarstva a časa avstrij- kovskih čolnarjev so se obdržala skega cesarja do dandanes: Blažon, Brajar, Karla VI. so Breskvar, Komar, Košir, Lavrin, prostem. »Kristalija« bo dobila nove prostore Trgovsko podjetje s steklom in porcelanom »Kristalija« v Celju bo v kratkem dobilo nove prostore na Trgu V. kongresa. Dosedanji prostori so. bili tehnično neustrezni in nehigienski. V dosedanje prostore »Kristalije« se bo najbrž vselila trgovina s konfekcijo »Partizan«, še poprej bodo omenjene prostor obnovili. ★ Na vogalu Prešernove in Stanetove ulice so začeli obnavljati bivše poslovne prostore »Putnika«. Tu bodo uredili sodobno trgovino konfekcije »Naprijed«. Za film »Cvrček« in »Potniki s Splendida« ni bilo zanimanja Ko so v poletnih tednih v celjskih kinomatografin vrteli ruski barvni film »Cvrček« in nekoliko pozneje jugoslovanski film »Potniki s Splendida«, so predstave bile domala brez obiskovalcev. Oba filma je podjetje moralo zamenjati. Med vrtenjem omenjenih filmov sta bili dvorani zasedeni le 10 odstotno in ljudje so celo med predstavo zapuščali svoje sedeže. Več sliv, a manj jabolk V okolici Bistrice ob Sotli letos jabolka niso kdo ve kako obrodila. Najbolj so obrodile slive, ki so tudi kakovostne. bi prisostvovali odkritju spomin' ske plošče padlim borcem. Na pot nas je pospremilo sonce, ki je ta čas prodrlo oblake in planine nad Kobaridom odelo v škrlatni plašč. Na Napoleonovem mostu (menda so ga zgradili Francozi med okupacijo naših krajev) smo si izbrali pot prek vasi Km, to je razdaljo sedmih ur. Pot preko Drežnice je sicer za eno uro krajša, za to pa bolj strma in na- z izletniki in pevci iz Kobarida, ki so prihiteli na slavnost. Nekateri bolj pogumni so takoj odhiteli v sedlo na Škrbini in vedrili kar v starih kavernah iz . Gregorčičevi rojstni hiši, «. njegovo pranečakinjo izmenjali j Prve svetovne vojne. Celje — Aškerčev spomenik v Vodnikovi ulici nekaj besed ter že zunaj Vršnega srečali še pesnikovega nečaka, 78-letnega Ignaca Gregorčiča. Povprašali smo ga za pot in hitro stopili navkreber. Ali ste že kdaj prenočevali v planinski staji in poslušali cingljanje zvoncev pod seboj? V svislih, polnih dišečega sena, smo s polnimi pljuči vdihavali planinski zrak in se predali sanjarjenju. Uživali smo gostoljubnost pastirjev v planini Košina pod Krnom. Dan za dnem, najmanj 70 dni v letu se pase živina po valovitih sočnih pašnikih pod planinami. Stoletja se v teh stajah in pašnikih ni nič spremenilo. Tako kot nekdaj se tudi sedaj pase živina, mleko pa prav tako na primitiven način predelujejo v maslo in sir in ga v nahrbtnikih odnašajo v dolino. Prijazni pastirji so povedali, da se na planinah pod Krnom vsako leto prepase okrog 600 krav, ki dajo dnevno približno 3000 litrov mleka. Kmalu bo konec te idile pod gorami. Že prihodnje leto bodo najbrž speljali dobro cesto v dolino in mleko bodo potem s pašnikov vsak dan sproti vozili v Kobarid in ga na sodoben in cenejši način predelovali v tamkajšnji mlekarni, ki jo bodo dogradili do novembra. Se skodela toplega mleka in prisrčen stisk roke s pastirji in stopili smo na piano, v objem sončnega nedeljskega jutra. Vrh Krna (2245 m) je ves mogočen in častitljiv kot zmerom, bil ovit v meglo Po dveh urah napornega pešačenja smo se sredi najhujše nevihte vsi prezebli in mokri zatekli v planiško kočo pod vrhom. Vsa omizja so bila že zasedena zgradili veliko Pirnat, Prepeluh, Selan, Serne, ali cesarsko ce- Sonec, Učak, Vidic, Vokavšek, in trnovskih hiš. Pa tudi veljava dala zgraditi na lastne stroške da so takrat na Bregu ob Ljub- sto z Dunaja v Žorga itd. Trnovčanov in Krakovčanov se ljubljanski tovarnar Anglež Vi- ljanici natovarjali in razkladali Trst, kar je bila Čolnarjem je bilo z raznimi je precej zmanjšala. Stari čolnarji ljem Moline in Ignac Škarja. Par- P° dva milijona stotov blaga na velika škoda za prireditvami, veselicami in izleti so bili dokaj bogati in ponosni nik »Nadvojvoda Ivan« je bil dolg leto> v pristanišču pa je pristajalo ljubljanske čol- le malo pomagano. Odslej so pre- ljudje ter so se zavedali svojega 23m žirok 4 m in ie imel 14 konj- okr°8 900 ladiJ in čolnov ter pre- važali le še kamen, opeko, drva stanu. Pozneje pa je postalo ime skih’«oVliia =r>in važal° blago na kopnem tisoč pa-in drugo blago z Vrhnike in iz fakin ali jekar zabavljica in .. -Zelo slovesna je bil p rizarjev jn okrog 35.000 manjših Podpeči v Ljubljano. Iz Zaloga so psovka. vltey parmka 10. oktobra ob na- V0Z. * nar j e, ki so imeli odslej manj zaslužka s pre /.aoiU6i\u o i OupcCl V i »j iimjniiu. xi> cioivga o\j j/kv * # l v Rajanjem po vodi, saj je šlo dovažali na vozeh hrvaško vino v začetku 19. stoletja je oži- P°vablieldh .°~ as^ ln Ko pa je leta 1857 stekla želez- Sedaj največ blaga po državni m žito ter ga prepeljavali na Vrh- vela brodarska zadruga, toda do , ,anske množice ljudstva. Prva nica čez Ljubljansko barje med cesti. V dobi cesarice Marije niko. Večidel so se preživljali le nekdanjega razCvita in slovesa ni y0,T , na Vrhl?iko Je bila.14- ok' Ljubljano in Trstom, je izgubila herezije so imeli čolnarji le še z natovarjanjem in razklada- prišla nikdar več. Leta 1823 je rTr,a in Je trajala dve uri in tri- Ljubljanica kot vodna proga za štiri velike ladje. Pod Jo- njem blaga. Imenovali so se fa- izšel nov pravilnik za čolnarje in nazai v Ljubljano pa 2 uri prevažanje blaga in ljudi svoj ‘6fom II. pa so prišli zanje še kini. Oblast je izdala zanje pose- fakine, pa tudi nato je bila plovba !n 0 minut, medtem ko so vozile nekdanji veliki pomen ter je do- “Ujši časi, ker je bil 1786 spreme- ben pravilnik, da so morali biti po Ljubljanici prosta. Postavljeni j0V»?ne 4adie z vesli od Ljubljane bilo s tem tudi čolnarstvo in bronen čolnarski pravilnik in sta mirni, pošteni, trezni in ne su- so bili trije pazniki, ki so morali Vrhnike 8 do 10 ur. Vožnja s darstvo smrtni udarec. Po Ljub- ili razpuščeni obe čolnarski za- rovi. Njihovo plačilo je bilo na- paziti na red pri vožnji v Ljub- Parnjkom po Ljubljanici pa ni ljanici so prevažali odslej le še ?rugi. Prevažanje po Ljubljanici tančno določeno. Blago v skladi- ijani, Podpeči in na Vrhniki. Ve- 3. d?lgo časa. Ljubljanske nekoliko kamenja, opeke, peska Je bilo odslej dovoljeno vsakomur, gčih na Bregu sta morala čez noč liki čolnarji so morali prevažati m cane je vedno bolj minevalo in drv. Trnovski in krakovski Col- jS tem je bilo na všo moč ustre- brezplačno stražiti dva fakina. Ob le trgovsko blago, male čolnarje v8* ;e do vožnje po Ljubljanici, narji pa so morali namesto vesla *eno trgovcem, ki so si omislili požarih so se morali zbrati vsi pa so morali oskrbovati ljubljan- ° nJ° 3e oviral naplavljeni pe- zagrabiti lopato. ‘astno veliko trgovsko ladjo ter fakini. Nekoč ošabni in sila bogati ski meščani s potrebno prehrano. ln v vodi ležeča drevesna bajeli za dobro plačilo svojega čolnarji so postali prav skromni čolnarja. Drugi čolnarji so »usko- ■ " " ' ' ” ka« na smrt sovražili in ga tako debla. Ladja se je okorno premi- in ponižni število trnovskih faki- , a x18,20 s° si napravili ljub- kala v tako ozki strugi. S parni-^ Lanski čolnarji veliko ladjo, želo ovirali pri vožnji, da so trgovci svojo ladjo kmalu prodali in se s čolnarji pogodili za prevažanje blaga. Trgovci so se obvezali, bodo dajali prevažati blago lg Jhalim čolnarjem. Ti pa so obljubili, da bodo nakladali na svoje Čolne v prvi vrsti njihovo blago ter ga prevažali ob vsakem času, razen ob viharjih in preveliki nov ali jekarjev na kom so se dogajale tudi večje nekatero je šlo 40 do 50 oseb. Za za- sreče. Leta 1850 sta podjetnika bavne vožnje so bili uniformirani parnik prodala. Razstavili so ga, mornarji, ki so streljali z majh- naložili na tri velike parizarje, nimi topovi. Leta 1824 so stesali pred vsak voz vpregli po štiri na Reki za vožnjo po Ljubljanici' pare konj ter ga odpeljali čez Lju-pravo pomorsko ladjo z jambori belj v Celovec, kjer je nato vozil in jadri, ki so jo upravljali štirje na Vrbskem jezeru. Starejši Ijub-v mornarje preoblečeni čolnarji, ljanski rod se spominja še Kotni- (Viri: Mestni arhiv ljubljanski; Veslači so opravljali svoj posel kovega parnika, ki je leta 1893 ....................................... „_____... Jek se imenu- prav tako dobro in so vozili ladjo prevažal po Ljubljanici razno Valvazor: Die Ehre der Herzog- Vodi. Velika voda je bila takrat, je še dandanes trgovsko nabrežje s tri metre dolgimi vesli. Čolnar- blago in do 20 ljudi. Vožnja po thums Krain; Laibacher Wochen- kadar je bil preplavljen kanal iz Ljubljanice — se je skrčilo na 20, jem se je štelo v dobro, da se niso Ljubljanici tudi v prvi polovici blatt; Ulyrisches Blatt; spisi Iva- hige grofa Blagaja. Ob takih vož- nato na 12, a še ti niso imeli sile opili, kljub temu, da so imeli obilo 19. stoletja ni popolnoma prene- na Vrhovca in Ivapa Vrhovnika; n j ah so zahtevali priboljšek. Ne- posla; bili so lahko tudi od dru- pijače. Leta 1840 je splaval po hala. o tem nam pripoveduje H. Dr. J. Mal: Zgodovina slovenske- katera imena trgovskih in kra- god, ne samo iz starih krakovskih Ljubljanici prvi parnik, ki sta ga Costa v svojih »Potnih spominih«, ga naroda.) Vojna je bila in tudi na krnskem pogorju so pokale puške in tekla kri Nekaj hudih bojev je bilo tod. Zal niso nikjer podrobno opisani. Podrobnosti živijo le še v spominu redkih preživelih borcev. Prihiteli so na Krn samo nekateri izmed njih. Drugi invalidi in bolniki ali kako drugače zadržani pa so morali ostati doma, v dolini. Samo nekaj iz njihovih spominov. Devetnajstega julija 1943. Italijani so zvedeli za 45 borcev Gradnikove brigade, ki so bili tedaj v krnskem pogorju. Kot hijene so planili za njimi in se že veselili zmage. Toda namesto zmagoslavja so doživeli enega dotlej največjih porazov na Primorskem. Peščica borcev se je vkopala za skalovje ter odbijala napad za napadom. Od zgodnjega jutra do enajstih ponoči. Partizani so pod vodstvom tedanjega namestnika komandanta Glavnega štaba NOV Slovenije generala Jake Avšiča in komandanta brigade Danila Šoroviča odbili 17 zaporednih jurišev italijanskih vojakov. Le-te so poprej opili, da bi bili bolj hrabri. Najprej je napadalo 5000 okupatorjevih vojakov, popoldne pa so na Krn poslali še 3000 mož ojačen j a iz garnizij v Vidmu in Gorici. Toda zaman. Partizani so se zvečer s tremi mrtvimi in enim hudo ranjenim tovarišem v redu umaknili čez Sočo na severni del Kolovrata, Italijanov pa je padlo nad 300, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Leto dni pozneje, 20. avgusta 1944, pa se je tu odigrala tragedija, ki ji morda od prve svetovne vojne na Krnu ni bilo enake. Gregorčičeva brigada se je tik pred nameravanim pohodom v Beneško Slovenijo spopadla z Nemci ter izgubila okrog 100 borcev, blizu 40 ranjenih pa so Nemci v zasmeh vsem mednarodnim konvencijam zastrupili, tako- da so jim v rane dali strupa in jih obvezali. Odigravali so re pretresljivi prizori, ko so ranjenim tovarišem poskušali rešiti življenje. Neki zdravstveni delavec iz Drežnice je v pomanjkanju instrumentov kar z navadno žago za drva nekemu borcu odžagal nogo, da se ne bi zastrupil po vsem telesu. In zdaj, dvanajst oziroma trinajst let po opisanih dogodkih, so tu v krnskem pogorju, v sedlu na Škrbini, vsem tem junakom odkrili spominsko ploščo, ki naj bo zares »... vzor in vzgled bodočim rodovom...«, kot je med drugim zapisano na njej. M. D. Mladinski delovni brigadi proglašeni za udarni Mladinska delovna brigada Borisa Kidriča, ki dela na cesti Lipnica—Jelovica, in mladinska delovna brigada Borisa Ziherla, ki dela na cesti Tupaliče—Možjanca, sta bili v ponedeljek proglašeni za udarni. Na obeh brigadnih konferencah sta bila prisotna predsednik in sekretar Okrajnega komiteja LMS in izročila komandantoma brigad diplome o udar-ništvu. 'ij/i SPORI IN TELESNA VZCOJA DRŽAVNO STRELSKO PRVENSTVO Po treh dneh: samo ena zlata značka Ljubljana, 31. avg. — v nada- i Danes se Je začelo tudi tekmova-ljevanju XI. državnega prvenstva nje v streljanju z vojaSko puško ua v streljanju so danes na strelišču Titovi tarči, kar je osrednja disciplina ob Dolenjski cesti zaključili s tek- prvenstva. Med 22 tekmovalci Je domovanjem mladincev v streljanju segel najboljši rezultat litja Niči« iz z malokalibrsko precizno puško za Srbije (465). značko mojstra strelca. Med 42 čeprav se tekmovanje s precizno tekmovalci jih je 7 osvojilo zlate pištolo začne jutri, pa je danes že značke, 6 srebrne in 4 bronaste, nastopil jugoslovanski rekorder Edo Na_ splošno so bili doseženi uspehi Delorenzo, ker je takoj po tekmovanju odpotoval kot član jugoslovanske reprezentance na motorne dirke v Brno (CSS). D. P. zadovoljivi, čeprav je bilo pričakovati boljše rezultate. Najboljši rezultat je dosegel Jože Vrbinc (Slovenija) — 566 krogov. Po treh dneh je bilo tudi zaključeno tekmovanje članov (vojaška puška) za značke. Nastopilo Je skupno 98 strelcev iz vseh republik. Ker na letošnjem prvenstvu uporabljajo pri vojaški puški najboljše strelivo, je tehnična komisija Strelske zveze Jugoslavije določila nove, višje norme. Tako ja za osvojitev zlate značke norma 490, srebrne 470, bronaste 450. Norma za zlato značko je za 9 krogov večja od državnega rekorda, ki ga ima Franc Planinc. Tako bo z letošnjega prvenstva odnesel zlato značko le Bogdan Jež, ki Je že prvega dne tekmovanja postavil odličen rezultat — 497 krogov. Na današnjem zaključnem tekmovanju za značko sta bila zelo dobra Slaviša Drinčič z rezultatom 485 krogov in Miodrag Zivano-vič, oba Srbija, 481 krogov. Srebrno značko sl Je priborilo t strelcev. Rezultati: malokalibrska puška mladinci, za značko: Jože Vrbinc (Sl.) 566, Krešo Anlč 562, Vlado Bašič 562, Krešo Zdenjak (vsi Hrvatska) 566, Branko Lončar 554, Vladimir GrozdanoviS (oba Srb.) 554, Lojze Mikolič (Sl.) 564, Mlhajlo Uroševič (Srb.) 549, Drago Pajtler (Hr.) 549, Jože Tržan (Sl.) 54«. Vojaška puška 'člani, za značko: Bogdan Jež (Sl.) 497, Slaviša Drinčič (Srb.) 485, Fe-dor Rems (Sl.) 484, Miodrag Zivanovič (Srb.) 481, Franc Planinc (Sl.) 476, Krešo Anič (Hrv.) 473. Stanko Dobrosavljevič (Srb.) 471, Nikola Skorič (Hrv.) 471, Tonček Jager (Sl.) 470, Mita Dimitrijevlč (Srb.) 46». KAJ PRIČAKUJEJO RUSI OD SVOJIH VESLAClC NA BLEDU CUMAKOVA IN OSMEREC - NAŠE UPANJE Posebni intervju za »Ljudsko pravico« V aedeljo je prispela na Bled sovjetska ženska veslaška reprezentanca, ki se je nastanila v hotelu »Jadran«, dependansi hotela »Toplice«. Sovjetska ekipa šteje okoli 30 ljudi, od teh 23 . jev in v polurnem zelo prijetnem Tako je, vsaka ekipa ima svo-tekmovalk, ostali pa so 5 trener- razgovoru smo zvedeli marsikaj jega posebnega trenerja, ki je jev, sovjetski zvezni kapetan za zanimivega. prispel z ekipo na Bled. Edino veslanje Vladimir Kučmenko, j Ali bo na bližnjem evropskem osmerec in scull četverec trenira predesednik Veslaške zveze Sov- prvenstvu nastopila katera izmed isti trener Pjotr Pahomov. jetake zveze Kalugin. Le-ta bo ekip, ki so lani osvojile evropsko nam kot vrhovni tre- tudi sovjetski delegat na Kongresu Mednarodne veslaške zveze, ki bo v času šampionata na Bledu. Ker o sovjetskih tekmo- prvenstvo, ali pa so vaše ekipe ner sovjetske ženske reprezentantove? ce lahko jtaj povedali o izgledih Štiri naše posadke so lansko- j letni evropski prvaki, in sicer | valkah vemo samo to, da so na 1 skifistkinja Cumakova, double obeh dosedanjih evropskih prven-! scull, scull četverec in osmerec, | stvih osvojile prva mesta v vseh ! medtem ko se je lanskoletni če-; petih disciplinah, jih lahko tudi trerec s krmarjem po osvojitvi j letos imamo za glavne favoriti' nje, vendar nam njihova trenutna evropskega prvenstva razformiral 10 le - i,- -4*- v hotelu »Jadran« in poprosili za iz lanskoletnega četverca in imamo letos drugo posadko,! forma ni znana. Obiskali smo jih j ki v njej veslajo tri tekmovalke krajši razgovor. Odzval se nam je njihov vrhovni trener Šeremet- PO SLOVENSKEM PRVENSTVU V WATERPOLU \ Naposled dve dobri moštvi V Ljubljani morda kvalifikacijski turnir za drugo zvezno ligo Slovensko prvenstvo v waterpolu je leto« poteklo na dveh turnirjih, od katerih je bil prvi ob koncu julija v Mariboru, drugi pa pred nekaj dnevi v Ljubljani. Da bi dobili celotno sliko, ni dovolj, če ocenimo le drugi turnir, marveč se je treba ozreti tudi nazaj V Maribor. O lem prvenstvu je bilo napisanega r za posledico, da članska ekipa ni smela *,jnl5r H ostro obsodila vsako Ljubljani, do Ljubljane. u tem prvenstvu je bilo napisanega , za posledico, da članski že mnogo, toda vse preveč na račun na- nastopiti na turnirju v ših sodnikov, ki jim kljub nekaterim Tako sm» prispeli napakam ne gre pripisovati vse krivde Sklep PZS, da bo ostro _________________________ za neuspeh v Mariboru, kajti bolj kot klubaštvo in nešportne izgrede in pa igralcem je njim primanjkovalo trenin- : dejstvo, da je pozvala zveznega sodnika ga v sojenju, če pa vzamemo pod drob- i Jakupčeviča iz Bjelovara, da sodi tek-n ogled nekatera moštva in njih vodstva, ' me vseh treh kandidatov za prvo me-bomo kmalu našli vzroke, ki so pri- •' sto, so že v naprej omilila ozračje. Dovedli do napetega stanja. Tekmovanie | bra organizacija in zelo dobro sojenje se je namreč pričelo '* protestom, lcij Jakupčeviča in Kobala sta privedla to ga je vložil Branik že pr*d tekmo s | prvenstvo do mirnega konca. Triglavom proti sodniku Brozoviču, Češ Toda končati tu, bi bilo napak. Po ............... da dvomi ▼ objektivnost njegovega so- mariborskem delu prvenstva smo naj- zasluži mesto vratarja v njej Kanc (I). Kot branilca prideta v poštev odlični Čolnar A. (Triglav) in rutinirani Lubej taliko neprijetnosti, bi ta ponovni dvig mariborskega waterpola lan ko z veseljem pozdravili. Kamničanom, ki so se morali zadovoljiti z zadnjim mestom, se predvsem pozna pomanjkanje trenerja, ki bi jih seznanil s teorijo igre. Kako potrebno jim je to, je razvidno iz tega, da so med trenerjem od igre do igre menjali sistean, vendar »o bili od tekme do tekme boljši. KDO BI DOBIL MESTO V SLOVENSKI REPREZENTANCI Ob koncu lahko ugotovimo, da posamezne vrste niso bile enakovredne. Najboljšo igro so dali krilci in napadalci, znatno slabšo branilci, medtem ko so bili vratarji, razen pri- Iliriji, daleč slabši od ostalih vrst. če bi sestavili nekako reprezentanco Slovenije, j en j a. ;po iva za vso sodniško or- bolj pogrešali vsaj nekaj vrstic, ki bi bile posvečene vaterpolistom oziroma njihovemu napredku. če upoštevamo, da s plavalci prav letos vstopamo v jugoslovanski vrh in k temu ie, da je ravno waterpolo slovenska rak rana, .... .bo kar prav, de se nekoliko ustavimo (podobne primere kaznujejo v nogome- pri njih. Ta poteza je bila več kot nešportna in slednjič žaljiva za vso sodniško or-panizacijo.^ Tudi pretemperamentna pu-'ika, ki .je obmetavala sodnika s ka- menjem m enilira sadjem in mu obetala fizični obračun, je prispevala svoje tu z zaporo igrišča), če k temu dodamo še morda' nepotreben protest Triglava, 'manjšo nešportnost trenerja Ljubljane in končno zaključni protest Branika zo- per zadnjo tekmo z bi WATERPOLO NI VEš RAKOVA RANA SLOVENSKEGA PLAVANJA protest Branika zo- j Nesporno dejstvo je, da pomeni ŽPK Ljubljana, do-j pravkar končano prvenstvo glede kva-bimo sliko ozračja z mariborskega tur-! litete velik korak naprej. Razveseljivo nirja. Epilog za zeleno mizo je bil ▼ ie tudi. da finale ni bil dvoboj ljub-Ljubljani, kjer sta Plavalna zveza Slo- ljanskih moštev, temveč da silijo k venije in zbor sodnikov obsodila tako vrhu tudi klubi iz ostalih centrov. S obnašanje in verificirala zadnjo tekmo tem bo slednjič vaterpolo prodrl v ši-z rezultatom 6:3 v korist »Ljabljane«. rino kar ie giavni pogoj za nadaljnji Nešportni epilog pa so napravili mla- dvig kvalitete. dinci Branika, ki so zapustili mladinsko Novi slovenski prvak ŽPK Ljubi jalov. V»o prvenstvo v vaterpolu v Kranju, ko so Izvedeli za ta sklep zveze, kar je imelo VATERPOLO TURNIR V BUDIMPEŠTI Jugoslavija A — Italija 5:3 (3:0) na je zasluženo osvojil ta naslov, pravico zanj mu daje igra v Ljubljani, kjer sta se slednjič otresla svoje statične igre oba napadalca. Ob podpori hitrih zvez sta lahko realizirala mnoeo ustvarjenih priložnsti. Trenutno sta šibkejša točka oba branilca pa tudi vratar Marolt ne kaže več tiste sigurnosti kot nekdaj. Toda odločilni kerak je storjen. Namesto štirih hitrih in dveh statičnih igralcev, je tu sedaj dinamično moštvo, ki mora ta način igre gojiti dalje. K Budimpešta, 21. avg. — Na mednarodnem vaterpolo turnirju v Bu- . - « — dimpešti Je včeraj zvečer Jugoslavija w*P®hu je moštvu mnogo prispevala do-A premagala Italijo s 5:3 (3:0). To Je f.ra ▼igranoit in rutina, saj nastopa ve-bila ena izmed najlepših iger tega cina igralcev skupaj že več let. turnirja, ki je navdušila 6000 gledal* cev. Gole so zabili za Jugoslavijo Erankovič 3, Ježič in Cipci po enega. Jugoslavija - Romunija 5:2 (2:1) —j—Brzojavke— TRIGLAV SKORAJ ENAKOVREDEN PRVAKU »LJUBLJANI« Na drugem mestu je kranjski »Triglav«. Po kvaliteti povsem enakovredno moHvo prvaku, je zaostalo na tem prvenstvu le žaram manjie rutine. Mlada sedmorica, ki *o ji waterpoio od prvega trenutka dalje pomenili pojmi hitrost, kondicija in kolektivnost. Ima vse pogoje za hiter napredek. Lanski prvak Ilirija se je to pot moral zadovoljiti s tretjim mestom. Izguba nekaterih dobrih igralcev kot Hafnerja. Bibra in drugih so prisilili moitvo, da j« preilo na staro igro »sidraia« in petih branilcev, kar pa seveda proti modernemu načinu igre obeh gornjih jnoitev ni • BERLIN, 21. avg. — Na olimpijskih igrah v Melbournu bo za nemško atletsko ekipo nastopalo 42 tekmovalcev: 19 atletov in 9 atletinj Iz Zahodne Nemčije, 9 tekmovalcev In 5 tekmovalk pa bo Iz Vzhodne Nemčije. _____ ___________________ • LONDON, 21. avg. — Na med- gaio vse teltmece. V moVtvu je^sioeVne-rodnih knl#vzpnejo na njen vrh. V stolpu, ki Jfe del iz železa, (le stopnice so prevlečene z lesenimi deščicami), je 20 ton železa ter približno 6 ku-Ncnih metrov lesa. V veliko pomoč pri gradnji so bila podjetja iz Konjic in “laribora. Ves material za gradnjo je oilo potrebno prepeljati z Unimogi ali Pa * goseničarjem, ker s kamionom ni jjogoče priti do kraja, kjer stolp stoji. |r*v tako pa so veliko dela vložili v [fj delo £lani društva in njegov odbor. Člani društva so pri gradnji opravili Preko 1500 prostovoljnih udarniških ur. *n tem pa niso všteta različna pomož-dela, razna pota, nekateri' prevozi v«* Zato ima voastvo društva skupaj z delovnimi kolektivi veliko zaslug, da ?toji Rogli razgledni stolp večmilijonske vrednosti, ki ga je izaelala Medina v Mariboru. ^ Postavljen ie tik ob meji okrajev pribor in Celje, vendar pa po razmeji planinskih društev še na področju konjiškega društva. Brez kupole 16 za štiri metre višji od najvišjega ?rha Pohorja, črnega vrha. Na njem Je krasen razgled do Triglava, na Savojske in Kamniške alpe pa. do Karaok in obmejnih vrhov sosedne Av-ijrije. Proti jugu se vidijo Gorjanci, Kleine in Ivanjščica, na vzhod pa Ma-ceiJ, Boč in Donačka gora ter Dravsko P°lje. Že zdaj, še pred otvoritvijo, se je ob nedeljah povzpelo nanj 300 do 500 j [Judi, ki so se hoteli naužiti lepega | Vzgleda. Do najbližje postojanke, do | Pastirske koče, je od stolpa 12 minut fv0®4* do koče na Pesku pa 25 minut. utvoritev bo v nedeljo, dne 26. avgusta 10. uri dopoldan, že v soboto zvečer' Ra bo planinsko rajanje in taborni ogenj, prevoz bo s kamioni iz Konjic preko Oplotnice do Peska, od tod pa peš do Ljudsko revijo Prešernove družbe Regle. Ta dan bo društvo uporabljalo tuai posebej izdelano štampiljko kot spomin na velik dogodek njegovega delovanja. Ljubitelji planin, posebej pa še zelenega Pohorja bodo prav gotovo prišli na otvoritev, ki jim bo nudila res lepo razvedrilo. L. V. To m ono iz Ajdovščine Ondan so se na seji delavskega sveta v sadno-likerskem kombinatu >Fructal« pogovorili o začetku investicijskih del v rekonstrukciji tovarne. Komisija za revizijo programov pri sekretariatu za gospoaarstvo LRS je namreč odobrila njihov rekonstrukcijski program v skupnem znesku 135 milijonov dinarjev. Ta program nameravajo postopoma uresničiti in v ta namen je delavski svet odobril 13,5 milijona din iz lastnih skladov. Z vgra- ditvijo novega parnega kotla z 100 kvadr. m ogrevne površine, ki so ga pred kratkim dali v pogon, so povečali OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah, kioskih, trafikah proizvodnjo marmelade na 16.500 kg dnevno, to je za 5000 kg več kot poprej. * V pripravah za udeležbo ajdovskega dela>vstva na proslavi 20-letnice velike stavke tekstilnih delavcev, ki bo 16. septembra v Kranju, ie občinski sindikalni svet pripravil veliko akcijo. Sindikalna podružnica v Tekstilni tovarni je prijavila že okrog 100 tkalcev in tkalk, iz ostalih delovnih kolektivov se jih bo priključilo še kakih 50 udeležencev. ★ Zabaven in hkrati poučen izlet h koči pri izviru Hublja, ki je ena izmed lepih prirodnih lepot Primorske, je priredila sindikalna podružnica zdravstvenih delavcev. Razen prijetnega razvedrila, so se na izletu pogovorili tudi o svojih strokovnih problemih in nalogah. * Občinski odbor ZB je imel sejo vseh komisij, ki delujejo v okviru organizacije. Na njej so razpravljali o organizacijskih vprašanjih. Tako ie med drugim komisija za varstvo otrok padlih borcev letos poslala na letovanja 22 otrok, v uk je odšlo 11 šoloodraslih otrok, Občinski ljudski odbor bo leto« štipendiral 2 študenta, 32 dijakov pa bo prejemalo dijaške podpore. Podrobno so se pogovorni tudi o spomeniškem varstvu in pri tem menili, da bi bilo treba na Predmeji zgraditi spomenik 350 padlim partizanskim borcem. Na konau je bilo še sklenjeno, da bo začela komisija za zgodovino zbirati gradivo za tisk ajdovske kroniko od let« 1918 dalje. VSEM PREBIVALCEM OBČINE SLOVENJ GRADEC čestitamo ob OBČINSKEM PRAZNIKU IN JIM ŽELIMO CIMVEC USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNE DOMOVINE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI SINDIKALNI SVET TOVARNA USNJA ELEKTR0 LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE TRGOVSKO PODJETJE »ZILA« KMETIJSKA ZADRUGA • Stari trg HOTEL »KOROTAN« TOVARNA KOS TOVARNA MERIL »OPREMA« KOROŠKO GOZDARSKO PODJETJE GRADBENO PODJETJE SLOVENJ GRADEC M 266 ŠOLSTVO RtDUSTRIJSKA SOLA LITOSTROJ LJUBLJANA Vpisuje učence v I. razred za šolsko leto 1956/57, vsak dan (razen nedelje) 8. do 12. ure v poklice: livar, modelni mizar, strugar ln strojni ključavničar. Vpišejo se lahko vsi, telesno in duševno sposobni državljani FLRJ, stari od 14 do 16 let. Prednost vpisa »majo kandidati z dovršeno ' nižjo-ttmnazijo ln ob istih pogojih partijske sirote. Vsi prijavljepi bodo f5*a dokončnim sprejemom preizkusi (psihotehnični preizkus — oprav-jjjjli bodo preizkušnjo lz slovenskega ipika, matematike ln prostoročnega 18®nja) in zdravniško pregledani. _ V času šolanja, ki traja tri leta, SJ®Jemajo učenci denarne nagrade po Sneženem uspehu, in sicer od 1500 do din mesečno; učenci livarji pa “Oblvajo še posebne mesečne dodat-Po 500 din. Za vpis je potrebna lastnoročno Pjsana prošnja, kolkovana s 30 din «\?.avne ln 20 din mestne takse, roj-Ust in zadnje šolsko spričevalo. i"ti, ki bodo stanovali v tntematu, norajo priložiti še prijavo za sprejem internat (obrazec 1,74). Vzdrževalni-s v Internatu znaša 4000 din mesečno, h,. Vse ostale informacije lahko do-• *"?» Pismeno od uprave šole ali tele-“HMčno na št. 21-810 do 819, interno 417. v Popravni izpiti na gimnaziji v mestu se bodo pričeli 27. av-v. *■ sprejemni izpiti in matura pa avgusta. Podroben razpored Je na slasnl deski v gimnaziji. DNEVNE NOVICE Obvestilo čebelarjem Gozdna opazovalnica Šmartno na Pohorju javlja v dneh od 17. do 19. t. m. o donosih, ki so se gibali med 0,10 ln 0,70 kg na dan. Od drugod ni poročil omembe vrednih ,*prememb. Kmetijski Inštitut Slovenije Vprašajte tisoče gospodinj, ki z zadovoljstvom dan za dnem perejo z OVEN milnim praškom, pa boste vedno znova slišali, da OVEN milni prašek pere prav res snežno belo, kajti njegova izredna kvaliteta Je odlična. OVEN milni prašek pere bolj belo, pa prav zares! FLEX v hišo! FLEX v potno torbo! Masten madež lahko dobiš vsak čas, pa nobene skrbi, če Imaš FLEX! Kvaliteta odloča! Telnt Bell ROŽNO MLEKO je bilo nujno potrebno našim ženam. Teint Bell Rožno mleko dobite, kjer Imajo kvalitetno kozmetiko. LIN čistilni prašek čisti temeljito In hitro vse predmete lz kovine, lesa in keramike. MARIBORSKE VESTI DEŽURNE LEKARNE Sreda, 22. avg.: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. Četrtek, 23. avg.: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. KINO »PARTIZAN«: Amer. barvni film »Dvoriščno okno«. »UDARNIK«: Bolgarski film »Pod jarmom«. UMETNOSTNA GALERIJA Razstava srbske sodobne grafike. Razstavljenih je 88 grafik vidnejših srbskih grafikov. Razstava Je odprta dnevno od 10 do 18 v času od 19. avgusta do 2. septembra 1956. IZ MURSKE SOBOTE KINO 1 »PARK«; Ameriški' film »Leteči vragi«. CELJSKE VESTI STEKLARNA HRASTNIK V HRASTNIKU poziva vse delavce in uslužbence ki so bili leta 1955 zaposleni v podjetju in imajo po Uredbi o plačah delavcev in uslužbencev pravico do udeležbe plač iz dela dobička, da te zglasijo v podjetju zaradi uveljavitve pravice do deleža pri dobičku. Priglasitveni rok je 3 mesece od dneva te objave. H 32 KINO »UNION«: Ameriški »Velika nagrada«. »METROPOL«: Ital. mlseria«. barvni film: film »Porca 'fie-Zbe DEZINFICIRA IN DIZODORIRA / »Qai[1nQ 1 impol SLOVENSKA BISTRICA Industrija * metalnih • polizdelkov 1k., sprejme v službo več metalurških inženirjev Prednost imajo kandidati s prakso, v poštev pa pridejo tudi začetniki. — Plača po tarifnem pravilniku, ostali pogoji po dogovoru. — Ponudbe pošljite na upravo podjetja. 3211 POROČILO O GIBANJU PREBIVALSTVA V CELJU OD 11. DO 18. AVG.: Rojenih: 36 dečkov in 21 deklic. , 4 ?°,roC111 50 se: Jožef Benčan, usl. Ljudske milice iz Celja, in Ana Popit, trg. pomočnica lz Arje vasi; Fridrih Skornik, žerjavovodja iz Stor, ln Štefanija Dem ja č, knjigovodklnja iz Celja; Alojz Peklar, nameščenec iz Turja pri Hrastniku, tn Štefanija Dornik, kuharica iz Celja: Drago — Dušan Krumpak, mizarski pomočnik iz Trnovelj, ln Marija Zantlč, kuhinjska pomočnica lz Celja; Ludvik Pustek, delavec, in Stanislava Zupan, delavka, oba lz Celja; Martin Veber, že-lezostrugar, in Hilda Kegu, trgovska pomočnica, oba lz Celja; Felicijan ““in, gradbeni tehnik lz Vojnika, ln Mihaela Kočnik, knjigovodklnja lz Celja. Ivan Rabuzln, delavec, ln Mi-«5- delavka, oba Iz Celja; Karl Einfalt, orodni mehanik, in Štefanija Sporer, nameščenka, oba iz Slovenskih Konj le. Umrli so: Cvetka Kukec, otrok iz ceija, stara 16 mesecev; Marija Vra-njek, gospodinja iz Resnika pri Zre-s!ar<5 45 let; MarUa Ruckl, go-««? x . Ložnice pri Celju, stara 68 let; Jožef Creplnšek, zidar v poko-i g' 5udlr>3e Pri Celju, star 49 Prevo>nlk, vzdrževana oseba iz Celja, star 21 let. IZ ROGAŠKE SLATINE kino Ameriški barvni film »Bledolični-kov sin«. Predstava ob 20. ' VESTI 12 TRBOVELJ kino ' Trbovlje n«: avstrijski film »Leteči razred«. Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno službo ima na Jesenicah dr. Alojz Jenko VESTI IZ KRANJA KINO »STORZlC«: Amer. barvni film: •To Je ljubezen«. Predstavi ob 18 in 20. »PARTIZAN«: Amer. barvni film »Ljubimca divjega zapada«. Predstava ob 20. Danes zadnjikrat! Z BLEDA KINO Amer. film »Sodnik Tlmberlane«. Predstavi ob 18 in 20.30. V glavni vlogi Lana Turner, Spencer Tracy in Zachary Scott. IZ D0M2AL KINO Ameriški film »MoZje«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Marlon Brando in Teresa Wright. RADIO LJUBLJANA Spored za sredo, 22. avgusta 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi po-flusalcl! (pester glasbeni spored) — 6.20—6.25 Naš jedilnik — 6.30—6.40 Reklame — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Orkestralne slike (Kalamirls, Turina, Loef-5«r- Grlffes, — 11.50 Za dom in žene — 12.00 Oopoldanskl operni spored — 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Tončka Berlič; Kakšen pomen ima zgodnje izkopavanje krompirja — 12.40 20 mi-nut s Kmečko godbo in Veselimi god-?! ~ 1315 Operetna ln lahko glasba — iv Zanimivosti iz znanosti in teliti. ,7 14-40 2eleli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba, vmes rekla-“L® ~ 15.35 Orkestralni odlomki lz °p*r. - 16.00 Utrinki iz literature -oemnos; iz dnevnika majorja Thompsona, n. del - 16.20 Popoldanski kon-c 1715 Zabavna in plesna glasba ri.il ob 20-letnici stavke tekstilnih Slavcev in delavk (reportaža) — 18.15 i najmlajši pred mikrofonom (iz nfž1lh glasbenih šol) — 18.45 , univerza — profesor Alojzfl * Dve’ tri 0 verjetnosti — 19.00 giasha, vmes reklame — 19.30 1 dnevnik — 20.00 Posnetki z T„, nl5klt' letnih iger — 22.15—23.00 — 22.15—23.00 UKV pro-Nočni komorni koncert — 23.00 ,,, ,24 00 Oddaja za tujino — na valu m (prenos lz Zagreba). drobni oglasi ADMINISTRATIVNI PRISTAV, vešč y*eh pisarniških poslov, išče primerne zaposlitve; eventualno tudi ‘ y?n, Ljubljane. Naslov v oglasnem Oddelku LP pod »Vesten«. 591 KINO »UNION« Italijanski tUm Deset Ijubavnih pesmi Tednik P. N. St. 83. V glavni vlogi Ja?ques Sernas ln Brunella Bovo. Tednik F. N. št, 33. "Predstavi ob 18 in 20. 30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KINO »KOMUNA« Ameriški film JAGKLONDON Tednik F. N. it 33. V glavni vlogi Michael 0’Lhea In Susan Hayward. Predstavi ob 18 In 20.30. — Prodaja vstopnic od 14 dalje. KINO »TRIGLAV« Ameriški film Ona išče srečo Tednik. V glavni vlogi John Wayne ln Jean Arthur. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. — Danes zadnjikrat. Jutri švedski film »Samo mati«. KINO »SLOGA«: amer. barvni film: »Saskachewan«. v gl. vlogi Alan Ladd in Shely Winters. Tednik. Predstave ob 17, 19 in 20. Ob 10 matineja ameriškega filma »Ne bodo ml verjeli«. V gl. vlogi Susan Hayward. KINO »VIC«: Amer. film: »Ne bodo mi verjeli«. V glavni vlogi Susan Hayward. Predstave ob 18 ln 20.30. KINO »SOCA«: Brazilski film »Razbojnik«. Predstave ob 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Ameriški film »Jack London«. V glavni vlogi Michael 0’Shea ln Susan Hayward. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, tel. 32-454 — predvaja za mladino Jugoslov. film »Plavi »«. Predstave vsak delavnik ob 15, vsak torek, sredo, četrtek ln petek tudi ob 10, vsako nedeljo pa ob 8.30 in 10.30. KINO »LITOSTROJ«: Sovjetski barvni film »Nesmrtna ljubezen«. Tednik F. N. št. 27. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Danes zadnjikrat! KINO »SISKA« Ameriški film Bledoličnikovsin V glavni vlogi Bob Hope ln Jans Russel. Predstave ob 16, 18 ln 10. Prodaja vstopnic od 15 dalja. TOVARNA AVTOMOBILOV » FAP«C^> PRIBOJ na Limu TAKOJ DOBAVLJA: VSE VRSTE tovornih avtomobilov od 4 do 8 ton KAKOR TUDI avtobuse na dveletni kredit 3044 List izdaja Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III, tele ton št. 39-181 — . ^Icfon št. 21-887, Nazorjeva’ Ulica 10/11 - Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 - Telefon za naročnino in afS ^1^ ^ £lefon Stev' 21'613 111 kulturna rubrika » dto. *a Mino m din - Teko* .0-KB-6.Z-.393 - Poital pred„ 42 - lisk TitorT SREDA, 22. AVGUSTA '»/’•! fSS-ČSti ■;■■■: Tudi pri nas »ČLOVEK PTICA« Konstruktor Dimic izdeluje letalna krila — Naš najboljši padalec Damjanovič bo »človek-ptica« Konstruktorski biro aerokluba v Mostaru gradi že delj časa letalna krila, ki bi omogočila letanje »človeku ptici«. Po smrti Francoza Lea Valentina in Charlesa Hilburna, ki sta skušala uresničiti bajko o Dedalu in Ika-rusu — oba poskusa sta se tragično končala letos — imajo v svetu le malo upanja v uspeh novih konstrukcij letalnih kril. Francoz Leo Valentin je imel | bos temi krili prvi letel najbolj-krila iz lesa in platna. Mahal je j ši jugoslovanski padalec Danilo z njimi kakor ptica in tako mu ; Damjanovič, ki se zelo dobro je uspelo zmanjšati hitrost pada- i spozna tudi na tehniko piloti-nja. Imel je srečo vse do letoš- i ranja. njega maja, ko so mu tako kri- ;---------------- la kakor padalo odpovedala. Va- DA IMA DOBER NOS je dokazal pismonoša iz nemškega kraja Hanau, ki je našel v pisemskem nabiralniku par prijetno dišečih rokavic. Skrbno je pregledal pisma in vsako natanko poduhal, nazadnje pa je našel pravo, ki je dišala kot rokavice. Prebral je naslov pošiljateljice in ji vrnil rokavice lentin se je ponesrečil v bližini Liverpoola; mnogi so mislili, da I je s tem konec ideje o letenju »ljudi ptic«. Nekaj dni pozneje, v mesecu juniju letošnjega leta, je skušal Američan Hilburn prav tako leteti s svojimi krili, ki je o njih zatrjeval, da so boljša kakor Valentinova. Tudi on se je ponesrečil. Pred kratkim se je lotil takšnih kril mladi konstruktor Dragan Dimič v Mostaru, ki dela za vsak del natančne račune. Krila bo zgradil iz trdega lesa, imela pa bodo naprave za upravljanje, tako da bo s samim tem dal »človeku ptici« v roke moč za obvladanje kril. Krila bodo imela tri padala; če se bo hotel človek osvoboditi, bo treba potegniti le za posebno ročico. Človek se bo pri tem Spustil na zemljo z dvema padaloma, krila pa bodo nepoškodovana padla s tretjim padalom. Dimič je bil skupno s sodelavci eden glavnih pomočnikov letalskega inženirja Hrani-slavu Liloslavljeviču pri konstrukciji akrobatskega letala »Sokol I«, ki je pokazalo dobre letalne sposobnosti. Vse to daje mnogo upanja na uspeh teh letalnih kril. Po vsej verjetnosti Ko bo leta 1958 dograjen prekop med Montrealom In Ontarijskim jezerom, bodo oceanske ladje lahko plule tisoče kilometrov daleč v notranjost severnoameriške celine OSNUTEK POSTAJA RESNIČNOST Z velikimi ladjami ČEZ TRI LETA BODO ODPRLI NOVO PLOVNO POT, PO KATERI BODO PLULE OCEANSKE LADJE DALEČ -V OSRČJE SEVERNOAMERIŠKIH CELIN v prerij Svetovna javnost bo komajda zaznamovala velike načrte, ki jih trenutno uresničujejo ob gornjem toku Reke sv. Lovrenca in ki sodijo med največje v zgodovini Severne Amerike. Ladijsko plovbo po velikih kanadsko-se-vernoameriških jezerih nameravajo po tej reki povezati z Atlantskim oceanom. Pravzaprav obstaja ta vodna zveza že dolgo časa, vendar lahko vozijo po določenih odsekih le manjše tovorne ladje do 3000 ton nosilnosti, ker so plovne poti zaradi ožin, zapornic in mostov pretesne za velike čezoceanske ladje. V atlantskih pristaniščih Montrealu, Bostonu in New Yorku morajo pretovoriti blago na manjše 1 adje, če ga hočejo spraviti v notranjost celine, v obratnem smislu pa se ponavlja isti proces pri prevozu ameriškega industrijskega blaga v čezoceanske dežele. Zaradi tega so prevozni stroški znatno višji, kot bi bili sicer. Drobne Z JAZVIŠKO GROBIŠČE V SOMBORU Gradbeni delavci so sredi Sombora naleteli na zelo staro grobišče. V globini 180 cm so našli človeško okostje, uhane, zapestnice, bronasto zaponko, prapor in keramično vrtavko. Na neizkopanem zemljišču je še več takih grobov. Strokovnjaki so pozneje ugotovili, da gre za ostanke starega nomadskega plemena Jazvigov, ki se je v začetku naše dobe za Julija Cezarja priselilo iz Južne Rusije. To pleme je pripadalo skupini Sarmatov In je bilo zelo bojevito. Jazvigi so imeli samostojno državo, ki so jo uničili Huni konec S. stoletja. POTAPLJAŠKI REKORD Nov svetovni rekord v potapljanju je pred kratkim postavil neki ameriški delavec v kali letalski tovarni alilor-San nijski Diegu. Potapljač je pred potopitvijo vdihnil kisik in vzdržal pod vodo natanko k minut in 30 sekund. Dosedanji rekord s časom 6 minut 29 sekund in 4 petine je imel Francoz Policain vse od leta 1*1?. »VESPA« NA VODI Na plažah v Angliji so se pojavile prve »vespe« na vodi za dve osebi. Vozilo je izdelano iz okrepljene plastične snovi, poganja pa ga dvotakten motor. Ta vespa, ki vozi po vodi, je zelo udobna ter jo je mogoče med vožnjo zapustiti m ponovno splezati nanjo, če si vozač zaželi osvežujočo kopel. Angleži so si izmislili moderno otroško igračo v obliki radijske postaje, ki lahko oddaja in sprejema glasove in Morsejeve znake skoraj kilometer daleč Kanadska vlada je že večkrat ponudila severnoameriški sodelovanje pri graditvi nove plovne poti, na kateri je v krajših odsekih več prometa kot na Sueškem in Panamskem prekopu skupaj. Pol stoletja so se pravdale razne ameriške družbe zaradi načrtov za poglobitev Reke sv. Lovrenca na tistih krajih, kjer so brzice in preplitva voda, že od preloma stoletja so ameriški državni predsedniki zagovarjali j uresničenje načrtov, vendar je | posameznim gospodarskim sku-| pinam vselej uspelo preprečiti I neposredni priključek jezerskih plovnih poti na Atlantski ocean. Velika oceanska pristanišča so se j bala zmanjšanja prometa, prav tako tudi številne železniške in ladijske družbe, ki so imele od prevoza na manjših parnikih po Reki sv. Lovrenca velikč dobičke. I Med največje dosežke sedanjega predsednika Eisenhowerja | nedvomno sodi odločitev, ki mu jo je uspelo doseči pred dvema letoma v ameriškem senatu. Ta se je izrekel z 51 glasovi proti 31 za poglobitev omenjene reke, da bi mogle po njej pluti velike oceanske tovorne ladje. Na vsej novi plovni poti so se pojavili modemi stroj L Nad 3700 metrov dolgo progo bo treba poglobiti le na nekaterih mestih, samo 190 km dolgi odsek rrted Montrealom in Ontarijskim jezerom bodo morali popolnoma preoblikovati, ker je tam največ brzic in ker večje ladje zaradi plitvin ne morejo skozi to ožino. Zdaj gradijo med Comwallom in Prescottom dvoje nad kilometer dolgih jezov, da bodo preplavili brzice in pridobili dovolj vodne energije za ameriško-kanadske elektrarne, ki bodo dajale 2,2 milijona kW električne energije. V dolini omenjene reke bodo morali opustiti več mest in naselij, ki jih bo preplavila voda. Vsa dela, ki bodo stala okoli 900 milijonov dolarjev, naj bi bila opravljena do konca 1. 1958, takrat pa bodo velike ladje vozile po poglobljeni strugi okoli 2000 km dlje v notranjost severnoameriške celine in upostavile neposredno oceansko zvezo z industrijskimi mesti Detroit, Toronto, Chicago, Milwaukee in Du-luth. Tako bo segel Atlantski ocean daleč v notranjost prerijskih peščenih polj, razen tega pa bodo potrojili dosedanji promet 45 milijonov ton prevoženega blaga, večinoma železne rude z Labradorja, pšenice iz prerije ter premoga, jekla, lesa in nafte. Pred dvema letoma so začeli usposabljati Reko sv. Lovrenca za oceanske ladje. Zdaj je vsa reka eno samo veliko gradbišče. Posnetek kaže pomožni nasip, za katerim se bo izsušilo rečno korito, da bodo lahko poglobili strugo P&SaSt 6\a'zCCsk Piranhe, komaj 35 cm dolge ribe, se Brazilci bojijo bolj kot krokodila. Na pogled se ta riba nič posebno ne loči od drugih vodnih prebivalcev, v resnici pa je prava pošast z ostrimi, žagi podobnimi zobmi. Piranhe živijo po navadi v velikih skupinah in napadajo vsakogar, kdor stopi v vodo, tudi ljudi. Prebivalci brazilskih obrežnih naselij kar zadrhtijo, če slišijo besedo piranha. Kajkrat se je že primerilo, da je otrok za trenutek vtaknil v vodo roko ali nogo, pa so mu jo ribe obrale do kosti, seveda če je bil ribji vlak prav takrat v bližini. Brazilske reke tečejo povečini skozi slabo naseljene pokrajine, zato je tam le redkokje broa ali most. Če hočejo pastirji spraviti svojo čredo čez reko — tam je živinoreja močno razvita, zlasti govedoreja — po navadi žrtvujejo kravo, ki jo naženejo v vodo, da jo ribe požro, medtfm pa na drugem koncu naženejo čredo v vodo. Krava mora v vodo, kjer jo piranhe takoj napadejo. Žival se skuša rešiti z begom, toda že po i to strašno gostijo se piranhe kaj nol-oi m i n ii ^ a Vi vco IzAnoonn. nOETOStn SnnnaHpifl tildi mPli Cf»kr» i i k^ETSke Obftl Sl je Zadala lialOgO, Človeštvo je naraslo za 40 milijonov Ih) podatkih, ki jih je zbral in objavil statistični urad Organizacije združenih narodov, se je zvišalo število prebivalstva na zemlji sredi leta 1955 na približno 2.692,000.000. To pomeni povečanje za 40 milijonov prebivalcev v primerjavi z letom 1954. Število prebivalstva je naraslo na vseh celinah,' in sicer v Aziji za 30 milijonov, tako da ima zdaj ta celina 1 milijardo 481,000.000 prebivalcev, v Evropi za 7 (skupno šteje 411 milijonov prebivalcev), Severna in Južna Amerika imata 5 milijonov prebivalcev več kakor prejšnje leto (skupno pa 362 milijonov), Afrika 1,4 milijona več kakor leta 1954 (zdaj 224 milijonov), v Oceaniji znaša prirastek le 200.000 prebivalcev in živi tam zdaj skupno 14,6 milijona ljudi. Po teh cenitvah ima Sovjetska zveza 200,200.000 prebivalcev, kar je znatno manj kot so navajali za leto 1954 po neuradnih cenitvah. Države, ki so sredi leta 1955 imele največ prebivalcev, so Kitajska s 582,6 milijona, Indija z 382 milijoni, Sovjetska zveza z 200,2 milijona, ZDA s 164,2 milijona, Japonska z 88,9 milijona, Indonezija z 81,9 milijona in Pakistan z 80,1 milijona prebivalcev. Angleži pišejo zgodovino na srebru Večja skupina vodilnih angle- nekaj minutah je vse končano: od krave ostane samo okostje. Med pogosto spopadejo tudi med seboj, ... ... . ,. , tako da je reka vsa krvava. Te ; da bodo začeli zapisovati zgodo-dragocene trenutke, ko piranhe i vlno X sre °' tem gre za naj-trgajo žrtvovano kravo, izkoristi- zgodovinske dogodke, k jo pastirji za to, da hitro poženejo » bo vsekakor treba upoštevati čredo čez reko v Prihodnjih zgodovinskih knji- gah. Hitlerjev zaklad v Nemčiji? Kakor poroča radio Dunaj, je pred kratkim v bližini Ennsa nekdanji »vodja standarte SS* Wolff izkopal zaklad »telesne standarte SS Adolf Hitler« in ga prenesel v Nemčijo. V Enns so po tej vesti takoj odpotovali uslužbenci preiskovalnega oddelka orožniSkega poveljstva za Gornjo Avstrijo. Preiskovanje je bilo zelo težavno, ker v okolici Ennsa zdaj gradijo avtomobilsko /cesto in so na raznih krajih izkopani pravcati grič i zemlje. Preiskoval- ni organi domnevajo, da je možno, da je skrivališče na oni strani Ennsa, na nekdanjem sovjetskem okupacijskem področju. Zato so se povezali z več orožniškimi postajami v obmejnem delu Spodnje Avstrije. Med tem časom so opozorili tudi obmejno policijo in carinske oblasti, ki so na meji med Gornjo Avstrijo in Bavarsko, naj sporočijo vse, kar so opazili zlasti v zadnjih dneh in kar bi utegnilo pomagati, da bodo pojasnili ta primer. Okoli plavajoče krave, ki jo pastirji žrtvujejo, se iznenada naredijo mehurčki. Piranhe pokažejo ostre zobe, trenutek zatem pa že trgajo meso z živali in v nekaj minutah je tam samo še krvava sled Nedavno se je primeril v Jeruzalemu eden najznačilnejših dogodkov med obema sprtima deželama in hkrati najbolj nenavaden pripetljaj, kar obstoji OZN. Manjši del mesta za starim obzidjem je jordanski, novo središče pa je glavno mesto izraelske države. Vmes je na nekaterih mestih komaj za cesto širok nevtralni pas. Na enem kraju je tik na meji francoska bolnišnica in tako se je zgodilo, da je neki bolnici, ki se je nagnila skozi okno, padlo novo umetno zobovje čez mejo. Ker pomeni prestop nevtralnega pasu z obeh strani smrtno nevarnost — doslej sta obe obmejni straži nžgali po ljudeh, ki so stopili v ta nevtralni pas — je bila ženska brez zobovja v zagati. Uprava bolnišnice je obvestila policijo, ta pa komisijo ZN za premirje, ki je poslala po diplomatskih zvezah jordanski vladi sporočilo, da bo njena delegacija prestopila nevtralno ozemlje. Naslednjega dne ob enajstih dopoldne se je odpravila delegacija po pritrdilnem odgovoru pod vodstvom francoskega oficirja z belo zastavo v »deželo nikogar« in je tam poiskala zobovje. Levi posnetek je narejen na kraju, ki ga kot nevtralni pas že osem let ni prestopila človeška noga, desna slika pa kaže slovo delegata OZN v uniformi francoskega oficirja od bolniškega osebja. (Brez besed) V življenju se da olajšati mar* sikatero breme Pod vodstvom francoskega častnika kot zastopnika OZN je iskala delegacija v »deželi nikogar« izgubljeno umetno zobovje. Potem ko je bila akcija uspešno opravljena, sa je francoski oficir prijazno poslovil od bolniškega strežnega osebja