Slovenseina v naših nradnijab. (Dalje ) Odrekel se je vsem slovaaskim jezikoai zaačaj sodaega jezika, sicer ae bi bilo treba poljskema ia češkemu tega zaačaja dati po aaredbah, ia po poatavi hrvatski jezik v Dalmaciji za sodai jezik proglašati. Ko bi pa bil liotel tadi postavodajalec slovaaskim jezikom ta zaačaj odreči, bil bi na raesto ,,v deželi aavadai" ali ,,kaki izmed pri sodišui aavadaih" ia mesto splošno ,,sodai jezik" rekel ,,aeia.ški jezik". Ker pa tega ai storil, je po mojem maeaju pravo, da so vsi v Avstriji aabajajoči se ia tu ali tam v deželi aavadai jeziki sodai jeziki. Torej še treba ai sklieevati se aa § 19. t<un. zak., 6e se lioče dokazati pravica slovenskega jezika. Pred seboj imaia staro, postopaaje prcd admiaistrativaimi oblastaii uravaujočo postavo, katera je tudi slovensko tiskaaa. Pomealjivo je, da je ta postava podpisaaa od cesarja Jožefa. (Čujte! čajte! aa desni). Ta postava je bila ravao 4 mesece po obcaem sodaeai redu dae 1. septembra 1781 izdaaa Na to, da je podpisaaa ravao od cesarja Jožefa, aaj se blagovolijo ozirati gospodje tovariši s Koroškega, kateri sede tadi v deželnem zborn ia so člaai postavodajaega faktorja dežele, — ja/. jim to zato priporočam, k<^r oai še daues zabraajajejo, da bi se deželai zakoaik aa Ko roškeai za slovensko ljadstvo izdajal tudi v sloveaskeia jeziku. (Čujte ! čajtfi! aa desai. Po slancc Gaoa: Obeiae same toga aiso hotele! Klici aa desai: Katcre? Poslaaec Ghoa: Ko roške sloveaske občiae! Poslanec dr. Trojaa. Je torej treba veo paaieti, kakor občiae. Postavodaja! Deželai zbor!) Kakor je toroj olicai sodai red pri sodaih oblastih sloveaskemu jeziku vrata odprl v urade, tako je to atorila ta postava pri adminiatrativaib oblastih. Pa kljubu tej stari pravici slovcaskega jezika, ia čeravao se je sloveaščiiia žo prod več, kakor sto leti dopašcala pri sodiščih ia admiaistrativnih gospoakab, kako se ji še dancs apirajo v aradih ! Ni ae dolgo, da se je celo aa Kraajskeai, kjer aeki Sioveaceta mleko ia med tece, sloveaskim ulogam le milost akazovala, da so se vzprejemale, resevale so se aemški. V svojo žalost čitain v javaem listu o aajuovejšem času, da se aa Doleajskem, v okrožju aovomeakem zopet začeajajo slcveasko uloge aeniaki reševati. (Cujte ! čujte! aa desai.) Zadaji čas so se z Doleajskega aekateri sodaiki višje vrste premestili ia videti je, kakor da bi bilo aloveasko uradovaaje le aa ramali teh mož sloaelo, ker komaj so Doleajako zapastili, že gre aemško aradovaaje zopet v klaaje. (('ujte! čujte! aa deaui.) Silao ^e še apirajo slovenskim ulogam po vseh drugih deželab, kjer Sloveaci prebivajo. Take uloge se puste ležati, kakor sitae uloge, ne da bi težave delale, ampak hoče se stranki aekako aamigaiti, da bi bilo boljše, če bi bila aemški ali italijaaski prosila. (Čajte! čajte! aa desai.) Da bi se pa ustmene ia v slovenskem jeziku storjeae prošaje pri sodišču tadi slovensko zapisovale, dogodi se celo aa Kraajskem le sem ter tje. Obžalos-aaja je vredao, da se aa pr. pričevaaja ae zapisujejo v jeziku prič, — aeslišaao pa je, da straake^ celo prisege polagajo v jeziku njiai aeznanem. (Čajtel čujte ! aa desai.) Dovolite mi, da Vam v dokaz svojih tr ditev le zmiraj po jeden alučaj aavedem, če- ravao jih imam aa kape. V Kormina aa Pri- morskeai se je dogodilo leta 1885, da je morala straaka, vešča samo sloveaskega jezika, govo- riti aa italijaasko prisego; med prisegaajem loti se navzočaib smeh, straaka je morda kako aeamao besedo izrekla, katera je raišice aav- zoPaib aa ameb razdražila. (Cujte! čujte! aa desai.) Kako se to ujema s svetostjo ia slovesaostjo dejaaja, to, proaim gospode, aaj si sami predočijo. Ta slučaj se je sicer vis. pravosod aemu ministerstvu prijavil v peticiji aekega tamo.šajega društva s IH. avgasta 1886, v katori so tudi pritožbe o drugib aeprilikah glede jozika. Na Koroškein še daaea prisegajo straake, katere le alovfaski zaajo, po aemškib prisežaib oblikab. (Čujte! čujto! aa desai.) Priaegovalcom ae le povč, o čeia je govor. Kdo jim to poyč, bom pozaeje razpravljal. (Dalje prih.)