924. štev. V Ljubljani, pondeljek dne 13. tulila 1914i Leto III. Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin. *DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1'70 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ celoletno 22 K, Četrtletno 5 50 K, mesečno 190 K. — Naročnina se pošilja upravništvu. Last In tisk »Učiteljske Tiskarne". Telefon Številka 118. Neodvisen političen dnevnik, Posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin. Uredništvo in upravniStvo: Ljubljana, Franfitaka ulica štev. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Telefon itevilka 118. rai Vsa pogajanja na Dunaju brezuspešna. Zadnje dni se je mudil na Dunaju dr Ribaf, da posreduje glede sokolskega zleta vLjubljani. Posl. dr. Ry-bar je imel nalogo izposlovati vsaj to, da se vrši slov. sokolski zlet v okviru slovenskih dežel. Toda na Dunaju se je pokazala proti vsemu mrzla sapa: »Den Slovenen nichts!« in tako se ni dalo ničesar doseči. V zadnjem trenotku je bil poklican na Dunaj baron Schwarz, da pove svo-ie mnenje. — Kaj je povedal ni znano. V soboto zvečer je prišlo v Ljubljano obvestilo, da te sokolski zlet v Ljubljani v vsaki obliki in v vsakem razmeru — prepovedan. Ne oziraje se na 70.000 K, katere je doslej Sok. Zveza že žrtvovala za priprave, ie Sokolski zlet prepovedan. Za nas velja seda] edino geslo: podpirajmo Sokola, moralno In gmotno. Kako se bo vprašanje rešilo, sporočimo jutri. Maribor, 10. junija. Dogodki zadnjih dni vsebujejo za nas spodnještajerske Slovence več kot samo en zlat nauk. Bili smo te dni zadnjih tednov v stanu slišati in videti marsikaj, kar nas je kljub temu da živimo v času najhujšega prodiranja germanstva v naši zeleni domovini vendarle moralo presenetiti. Najpreje se je vrgla vsa ponem-Cena spodnještajerska svojat z vso vehemenco na nas Slovence, izrabljajoča in izigravajoča proti nam sarajevski atentat. Iskati je pričela kot lani in predlanskem med nami veleizdajalce, a našla jih ni, razun, če vzamemo kot kaj takega žalostni dogodek mariborskega gimnazijca, ki ga je izvabil v žalostno usodo človek kojega ime in stan pa navesti ne smemo. A vara se, kdor misli, da je izprijeni nemčurski svojati s tem dovolj. Nasprotno. V teli težkih časih polnih vsakojakih dogodkov, se je ta nemčurska svojat tudi namenila, da izrabi ves kritični notranji položaj v svoje nacionalne namene: Pričela je po kalnem ribariti in to na vsej črti. Pričela pa je to na tak način, da bo gotovo imela mnogo uspeha, če se v nas vseh ne vzbudi v zadnjem času še pravočasno narodni odpor in narodni ponos. Že letos nekako v zimskih mesecih, so se v Gradcu dvignili posamezni nacionalni petelini, ki so zagovarjali prošnjo mestne občine ptujske, da naj graška mestna uprava mestni urad, odklanja vsa neneniška (!) zlasti pa še vsa slovenska uradna poročila, oziroma slovenske uradne spise. Med resnejšimi graškimi krogi, in hvala Bogu, da je teh še precejšnja večina, je nad to zahtevo nastalo silno veselo razpoloženje, deloma pač zato, ker bi bilo vendar preveč zahtevano,'da bi n. pr. morala kakšna francoska ali druga mestna občina našim Nemcem na ljubo, dopisovati samo nemško. Bivši Slovenec in sedanji nemški župan nemškega mesta Ptuja, je bil nad onim graškim posmehom z vso svojo »nemško« gardo vred seveda zelo užaljen. Začel je razmiš-ljevati, na kakšen način bi zopet pokazal s svojimi »nemškimi« bratci vred pristnost svojega nemškega rojstva in končno je res prišel do sklepa, da bo on in z njim vred ves njegov privesek, dal nemški javnosti potrebni nauk kako in kakšen mora biti Nemec - renegat. In končno si je res izmislil čin, ki si ga je izmisliti zmožen le slovenski renegat. Ptujski mestni urad }e izjavil, da bo odsllh dob vrnil vse nenemško pisane listine, pa naj sl so te potem tudi uradne. Vrhutega je izjavil ptujski mestni urad, da je žaljivo nazvati Ptuj drugače kot »Pettau«. V tem sklepu ptujskega mestnega urada leži za nas več, kot si moremo v prvem hipu predstavljati. V tem sklepu se hoče dati Ptuju čisto nemški značaj In potem čez par let sploh ne bo več kakšnega govora o slovenski narodni manjšini v Ptuju. Nedvomno pa je tudi, da bodo ta ptujski vzgled skušala posnemati 1 ostala spodnještajerska mesta, zlasti še Maribor in Celje. Res je sicer, da ta mesta na ne-nemške vloge sploh ne odgovarjajo, a gre tudi zato, II mi Slovenci hočemo z uklonitvijo temu odloku, sami sankcionirati to najnovejšo nemško predrznost? Ne smemo tega storiti! Še je, upajmo, v nas nekaj slovenskega narodnega ponosa in še je v nas nekaj naše narodne trdnosti, dasi nas razdvaja črv političnega medsebojnega boja. A bili bi s slepoto udarjeni in goli vsega, kar je narodnega, če bi tu vsak zase ne izvajal do skrajnosti narodnih konsekvenc! Dolžnost mora biti vsakomur, da z uradi po slovenskih deželah dopisuje izključno slovenski. Že lani in predlanskim ste hoteli nemški mesti Egger in Rel-chenberg na Češkem poskustli na-prain Čehom isti atentat na narodnost, kot ga danes poskuša mesto Ptuj, oziroma par ptujskih renegatov, na čelu jim župan Ornik. Nemške nakane na Češkem pa so se izjalovile, kajti najvišje kot upravno sodišče je takrat odločilo, da mora vsaka mestna i. dr. občina reševati vse vloge v vseh jezikih v deželi običajnih manjšin. Kar pa velja za Čehe, to mora veljati tudi za Slovence. In mestna občina ljubljanska? Tudi ona mora reševati nemške vloge. Če se Slovenci sami ne bomo zavedali svojih pravic, potem smo sl lahko svesti, da bo Iz tega za nas Slovence najprej tu po Štajerskem storjen velikanski nemški korak naprej. Nemčurska gnezda bodo utajila vsak slovenski živelj in uradi bodo še bolj napolj-njenl nemških in ponemčenih uradnikov. Čim se ne bomo tej novi, našemu narodu grozeči nevarnosti, kar najhitreje uprli in sicer z vsem potrebnim poudarkom, bodo poznejši koraki skoro gotovo brezuspešni. Nam pa bo pozneje ostala edinole zavest, da smo I sami poleg »vlla-jeta Koroško«, ustanovili še »vilajet Štajersko«. Upajmo, da do tega ne pride. Sramovati bi se morali pred celim svetom. Saj kaj takega ne bi pomenilo ničesar drugega — kot teptati svojo lastno čast!... P6biči, punčice, * pul’te marjetice, zlfttice, zvončike, tJan’s Mirov je god! Spletajte venčeke šmarnične, kokeljne, krčsnične — pojdemo Mirilcu naprot! Trosili venčali — gaz premagalčevo, MiPmu porečemo: Frančišek zdrav bod! Tvoje smo cvčtice, se ti poklanjamo, • ponižno prosimo: Usmil se sirot! Tako je pel pred sto leti naš pesnik Valentin Vodnik. Ta pesem nosi naslov: Mirov god. Pod njo je datum: »11. dan srpana 1814.« Na ta dan oz. en dan pozneje torej ravno pred sto leti je Ljubljana slavila »Mirov god«. Pa zakaj? »Pariški mir.« (Dne 30. maja 1814). Naši čitatelji se še spominjajo, da smo v mesecu aprilu pisali o stoletnici velikih bojev za Pariz. Združeni vladarji: Rus, Prus iu avstr, cesar Franc so namreč sklenili po bitki pri Lipskem do dobrega uničili Napoleona. Zato so Nemci na novega leta dan 1814. prestopili Ren in začeli so se boji, v katerih se je Napoleon hrabro držal. Boji so trajali do začetka aprila, ko so zavezniki zavzeli Pariz. Pobiranje davkov na Kranjskem. »Jaz hočem volno, denarja ie dovoli!" Dne 11. aprila je podpisal Napoleon v Fontainebleau, da se odreka francoskega prestola. Dne 20. aprila se je poslovil od svoje zveste stare garde in se Je na angleški ladji prepeljal na otok Elbo. Na Elbo je dospel dne 4. maja. Tu je imel živeti veliki Napoleon kot cesar v svoji državi. Za enkrat se je Napoleon s tem zadovoljil. Prihodnje leto bomo slišali, kako je Napoleon ušel z Elbe in je postal naenkrat zopet cesar francoski. Za sedaj je moral mirovati. Med tem, ko se je še Napoleon bojeval z zavezniki, so se Burbonci že pripravljali, da zavzemo zopet francoski prestol. Dne 24. aprila se je izkrcal Ludvik XVIII. v Calais. (Od leta 1791. je živel izven Francije). Dne 3. maja je bil že v Parizu. Začela so se pogajanja in dne 30. maja je bil podpisan »pariški mir«, po katerem je imela Francija v bistvu dobiti one meje, kakor jih je imela pred 1. 1792. Za Francijo se je najbolj zavzel ruski car. Ta »pariški mir« je za enkrat zaključil dobo napoleonskih vojn — in po celi Evropi se je ta mir proslavljal kot srečni dan, ki je prinesel narodom počitek po težkih bojih. Kaj je Evropa doživela od 1. 1796. na- prej. Ko je Napoleon vodil vedno nove vojske! Tudi naša domovina je bila deležna teh vojn — zato je Ljubljana proslavljala »Mirov god«. Leta 1814. v Ljubljani. Valentin Vodnik je živel to leto v Ljubljani, kot vpokojen profesor. Pri avstrijski vladi je bil slabo zapisan, ker je bil Napoleonu na čast zapel svojo najlepšo pesem: »Ilirija oživljena.« Vodnik je spoštoval Francoze, ker so bili narodno pravični. Ko so se Avstrijci leta 1813. vrnili — je padel Vodnik v nemilost. Toda naš pevec je kljub temu spremljal dogodke s — pesmimi. Tako je že za novo leto peli Leto 1814. Lanska pratika pravi železen tresk in bronov grom, letošnja pa pravi: očeta, pokoj mir dobom. Tako je Vodnik že za novo leto prerokoval mir. O zaveznikih je pel naš pesniki »Združene! I. 1813. do 1815. < Se vitez bojuje naj lehko še tak, ga združen strahuje Evropin vojak. LISTEK. M. ZEVAKOr Visoka pesem ljubezni. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Katarina de Medičis in Rudžieri sta se ustavila ob znožju stebra. in nlbfrl36- iiZViekel ’Z nedfii ključ in odprl nizka, vratiča Vstopila sta in Se znašla ob tnožju stopnic, vijočih se do platforme na stol povem vrhu. Tam je bil napravljen kabinet, ali bolje, tesna celica, v kateri je imel Rudžieri svoje priprave, daljnoglede, kompase itd. Edino pohištvo le tvorila miza, obložena s knjigami, !n dvoje stolov. Ozka linica,, ki je gledala v ulico Haš, je zračila to zatišje. Skozi to linico je občevala z Rudžierijem stara Lavra, vohunka nad vohunko. Skozi to linico je metala tudi Alisa de Luks svoja poročila, ki jih le hotela spraviti kraljici v roke. Ravno nocoj je bila prejela Katarina Lavrin listek s par besedami:; »Drevi, od deseti uri, ji je napovedan važen obisk, o katerem hočem poročati jutii.ji »Ali želi vaše Veličanstvo, da prižgem voščenico?« je prašal Rudžieri, ko je zaprl stolpova vrata za seboj. Namesto da bi odgovorila astrologu, ga je prijela Katarina naglo za roko ter jo stisnila, češ, da naj molči. Zakaj slišala je na ulici korake, ki so se bližali stolpu. In Katarina de Medičis, ki je imela policijsko naturo prve vrste ter je bila zasnovala in uredila s svojo lastno glavo celo obširno moško in žensko policijo, si je rekla nehote, da je to morebiti korak osebe, ki hoče napraviti Alisi de Luks napovedani važni obisk. Kraljica ]e stopila k lini, da vidi, kaj se godi. Tema je bila globoka — nemogoče je bilo videti kaj. Postavila se le torej tako, da je slišala tem bolje, in prestavila vso, v tem hipu nepotrebno silo pogleda v svoje uho: saj le uho pogostoma še zanesljivejši in sposobnejši vohun od očesa Koraki so se približali. »Nič posebnega ne bo. Veličanstvo!« je dejal Rudžieri in skomizg-nil z ramami. Dvignil pa je glas tako, kakor bi hotel, da ga sliši prihajajoči. »Tiho!« Je zamrmrala Katarina s tako pretečim glasom, da je. astrolog prebledel. Ljudje, ki so šli po ulici, niso mogli slutiti, da jih kdo posluša. JJatevili «q i§ po&g stolpa. ttidlM od linice, in kraljica je začula glas, moški glas, ki ga je odevala neskončna žalost. Spoznala ga je in vztrepetala silovito. Glas je velel: »Počakati hočem vaše Veličanstvo tukaj. Odtod pregledam lahko hkrati Prečno ulico in ulico Haš. Nihče se ne more približati zelenim vratom, ne da mu zastavim pot. Vaše Veličanstvo je torej popolnoma varno...« »Ne bojim se, grof,« je odgovoril drugi Klas; bil je ženski. »Deodat!«. je zamrmral Rudžieri zamolklo in prebledel. »Ivana Albreška!« je dodala Katarina. »Molči! Poslušajva...« »Glejte madam, tam so vrata,« je povzel glas grofa Marijaka. »Glejte, skozi vrt se vidi luč. Nedvomno je prejela vaše obvestilo. Čaka vas. Ah, madam ...« »Zakaj trepečeš, sinko moj ubogi? ...« »Nikoli v svojem življenju se še nisem čutil tako^ razburjenega, čeprav sem doživel že marsikaj žalostnega in veselega. Pomislite, Veličanstvo, da mi gre v tein trenotku za življenje!... A naj se zgodi karkoli, blagoslavljam vas, madam, zaradi zanimanja, ki mi ga izkazujete.« »Saj veš, Deodat, da te imam rada kakor svojega lastnega sina.« »Da, vem, kraljica moja. Gorje mi! Druga bi morala stati tu, kjer stalite vL*. EfiKleite. madam. kadai mislim, da me je moja mati gotovo spoznala v tistem svidenju na Lesenem mostu, kadar mislim, da je videla mojo ganjenost, dotaknila se moje rane in izmerila mojo bolečino, pa mi ni pokazala niti z gesto, niti z najmanjšim znamenjem kake ljubezni, marveč je ostala trda in nepro-dirna kakor led ...« Grof je zamahnil v strastni bridkosti in pridušeno ihtenje se je začulo do Katarine; toda strašna žena se ni ganila. Samo iskra gneva in sovraštva se je ukresala v njenih sivih očeh. »Pogum!« je dejala Ivana Albreška, da bi obrnila smer misli mladega moža drugam. »Upajva, da vam prinesem čez uro veselo odrešenje...« To rekša je kraljica navarska naglo prekoračila ulico in potrkala na zelena vrata. Trenotek nato so se vrata odprla. Ivana Albreška je stopila v hišo Alise de Luks. Grof de Marijak se je naslonil k zidu stolpa, prekrižal roke in čakal. Glava se mu je skoraj dotikala line. Kakšne misli so se urtinjale trojici v teh dolgih minutah? Astrolog; oče!... Kraljca: mati!... Deodat: njiju sin!... Ločila Jih Je samo debelost zidu. Z neopazno, počasno kretnjo se Je postavil Rudžieri tako, da Katarina ni mogla i«£i amko. skozi lino. Strašna sumnja se mu je porodila v duši. Katarina je bila vedno oborožena z ostrim, kratkim bodalcem. Rezilo tega florentinskega orožja so krasile čudolepe arabeske in srebrni ročaj, ki ga je cizeliral nekoč sani nesmrtni Benvenuto Celini, je bil umotvor. Ali ta dragulj je bil strašen v kraljičinih rokah. Rudžieri je trepetal od groze. Zakaj on sam je bil okalil ost tega bodalca v najhujših strupih: že majhna praska s končico tega umotvora je pomenila neizogibno smrt. Kdo ve, ali ni mislila kraljica v kakem hipu na to: iztegniti bliskoma roko in ubiti lastnega otroka? Stala pa je nepremično, kakor kip — kakor astrolog.., kakor grof de Marijak tam zunaj... Ura je bila enajst... udarila je pol... Slišal nisi niti dihanja teh treh živih bitij, podobnih mrtvecem. Zadnji udarec polnočne ure je zamrl v zvoniku kakor tegoben stok; takrat je stopila kraljica navarska iz Alisme hiše. Z iztegnjenim vratom, v brezumni tesnobi, ji je gledal grof naproti. Noge so mu bile težke kot svinec. Katarina ie prisluhnila. Toda ko je dospela Ivana Albreška do grofa de Marijaka, mu Je rekla samo: , »Poidiva, sinko dragi, pomeniti se morava nemudoma, (Vitez'je NapoleSn. ki šo ga združene armade premagale.) Ko se le razglasilo, da je Napoleon premagan, je pel Vodnik: Premaga. 1814. Cesarja pregnala hud vojskin sta krik, Francozu sta dala pravičen mejnik. Mladenči ukajo, ko stav’jo mejo, nas plesat ravnajo, nam godce dajo. Spomin bo — kdaj zmote, kdaj spor }e minul, kdaj mir nam dobrote na zemljo izsul. Plešimo — pozabljen pober’ se prepir! Ukajmo — povabljen z nam rajat’ si, — Mirf In res je danes pred sto leti cela Ljubljana rajala. Dnevi 10, 11. in 12. julija so bili Izbrani za proslavo velikega miru. Dne 10. julija je bila nedelja. Takrat So se slavnosti začele. Potem pa so Ljubljančani kar tri dni rajali. O tem drugič več. m l MARIBOR. Nadomestne državnozborske Jvolitve. Mariborski Nemci so pričeli na celi črti s predpripravami za 'državnozborske volitve po odstop-lem poslancu Henriku Wastianu. JV pon del jek je sklical »nemški volilni odbor« veliko in nujno posvetovanje, ki se ga je udeležilo 70 društev in 12 zadrug. Sicer trde Nemci, da se še neve, kdaj bo vlada razpihala termin za nove državnozborske volitve, vendar, sodeč po veliki naglici, ki so jili zavzele nemške volilne korporacije, je lahko z gotovostjo sklepati, da čas novih volitev ni več daleč in da so Nemci dobili kak določnejši miglja]. Nekateri res že govore, da bodo nove nadomestne volitve razpisane za september. Kdo bo kandidat, še tudi doslej javnost ni izvedela, povedalo pa se nam je. da se vrše pogajanja že z dr. Mravlagom na eni, na drugi strani pa z dr. Oroslom. Mogoče pa le tudi, Spremembe na ljubljanskem sadnem trgu. V predzadnji seji občinskega sveta ljubljanskega je bil Sprejet predlog občinskega svetovalca Planinšeka, ki gre na to, da se odpravijo na ljubljanskem trgu razmere, vsled katerih je cena sadja nenavadna in celo v primeri z Dunajem in drugimi mesti nenormalno visoka. Sedaj razglaša mestni magistrat ljubljanski, da se bo z ozirom na omenjeni sklep občinskega sveta pričenši s sredo dne 15. julija 1914, za poskušnjo in do preklica razdelil sadni trg v dva oddelka. Na dosedanjem sadnem trgu za semeniščem ostane še naprej prodaja sadja na drobno. Tu bodo smeli vdslej prodajati svoje sadne pridelke le kmetje in drugi producentje. Za ta sadni trg ostanejo v veljavi tudi dosedanji predpisi glede prekupa. Na Cesarja Jožefa trgu se na novo uvede še sadni trg na debelo. Tu bodo lahko na vozeh prodajali sadje kmetje - producentje, kmetski branjevci in drugi trgovci s sadjem. Prodaja na drobno je na tem trgu prepovedana, vsled prodaje na debelo se pa na tem trgu do preklica ne bo upoštevala prepoved prekupa. S to odredbo hoče mestni magistrat dvigniti dovoz, sadja na ljubljanski trg in privabiti nanj kar največ kmetov producentov, ki niso mogli doslej vsled tržnih razmer s sadjem na debelo zalagati ljubljanskega trga. — V času počitnic in na potovanju so zelo priljubljene žepne budilke, ure v zapestnicah, moderni manšet ni gumbi, srebrne zapone. Vse te predmete kupiš najbolje v največji ljubljanski trgovini F. Čuden, Prešernova ulica 1. — Gosp. Josip Božič, vins|ti trgovec v Sp. Šiški »pri Anžoku«, je prevzel tamošnje gostilniške prostore in se vrši danes lam tamburaškl koncert s plesom. Kljuse izvo&ka PukelStaina. Izvoščka Janeza Pukelsteina poznate vsi, kajneda. Toda njegovega konja »Kmeta« pa ne poznate. Ta Pukelsteinov »Kmet« ima čudne navade in vredno je, da se jih omeni. Angleški pisatelj Austey piše nekje o konju, ki je govoril, kar je že čudno. Toda Pukelsteinov »Kmet« ima še vse drugačne lastnosti. Kar poslušajte! Ali je že prišlo komu izmed dragih bralcev, na misel, da so na svetu konji, ki hrepenijo po izobrazbi? Menda ne. In vendar je res. Kljuse Janeza Pukelsteina je taka izredna žival. Ona se zanima za politiko, za dnevne dogodke, za ljubljanske novice in za Prenk Bib Dodo. »Kmet« se zanima tudi za znanstvene razprave, poezijo in prozo, in za umetnost. Zato je »Kmet« oni dan sklenil, da poseti kavarno, kjer dobi razne časopise in revije, da izčrpa iz njih učenost. Bilo je dne 9. Junija zjutraj ob pol 9., ko je »Kmet« zapustil meni nič tebi nič hlev svojega gospodarja Pukelsteina in jo mahnil proti kavarni »Avstrija«. Ko je tako korakal po cesti, je premišljeval, kako čuden je tjjegov gospodar, ki ne more razumeti, da se on »Kmet« zanima za vse in da hrepeni po izobrazbi. »Če me noče Pukelstein pustiti, da se izobrazim v vseh strokah, mu bom pa ušel, si je mislil »Kmet« in se je bližal jubilejnemu mostu. Tam pri mostu pa je stal stražnik Ogrin, ki ni imel niti najmanjše slutnje o hrepenenju izrednega konja. Mislil si je: »Konj je konj.« Mesto da bi ostal v hlevu, se pa izpre-haja po ulicah, grdavš konjska! Pa tega'je seveda kriv njegov gospodar, ki ga ne priveže. Alo nazaj, mrha!« »Kmet« je bil že toliko inteligenten, da se ni brigal dosti za stražnikove besede. Toda prišli so otroci od bogvekod in so ga odpeljali nazaj v hlev. • v Pravijo, da se goji v Ljubljani Kultura! se je jezil »kmet« V hlevu. »Kakor hitro zapazijo ljudje, da se zanimaš za kaj drugega kot za cviček, pa te že zapodijo in te prezirajo. Žalostno je to! Ampak v kavarno moram vendar iti. Da, šel bom naj velja, kar hoče!« Tako vidimo zopet, kako koraka »Kmet« vnovič, 9b enajsti uri, proti kavarni »Avstriji«. Stražniku Ogrinu, ki še vedno stoji pri jubilejnem mostu, se zamrači čelo. To je pa že več ko preneumno! Pukelsteinova mrha ti že drugič defilira pred kavarno, čakaj, saj ne boš več!« Stražnik prime ukaželjnega »Kmeta« za uzdo in ga pelje nazaj k gospodarju, katerega pa naznani sodišču. Tako je razpravljalo sodišče o »Kmetu« pravzaprav pa o njegovem gospodarju. Ta je izpovedal, da ima njegov »Kmet« čudne manire, ki jih ne more on, Pukelstein, nikakor razumeti. Take muhe je imel »Kmet« tuai oni aan. strgal se je in jo je man- nil v kavarno. Sodniku pa ni zadostovalo Pukelsteinovo opisovanje »Kmetovih« manir. Sklenil je, da povabi k sebi še Lojzeta Pukelsteina, ki tudi dobro pozna »Kmeta«. Morda bo ta kaj več povedal o njem in kaj bolj natančnega. Bogve. Dekan In kaplan. (Poučna zgodba.) Dne 4. in 5. t. m. so se dogodili v nečeradski fari dogodki, ki kažejo sedanje razmere na naših župniščih. Na fari je že dolgo časa vladal z vso surovostjo dekan Alojz Strnad. Znan je kot hud klerikalni agitator. S kuharico se je rad vozil po veselicah in svatbah. Seveda je hud nasprotnik učiteljstva. Bil je že kaznovati, ker je žalil učitelja in pretepal otroke. Živel je samo za svoj trebuh in za klerikalno politiko. Zadnji čas je prišel na faro kaplan, dobra duša, slabotnega zdravja toda pravi duhovnik. Ljudstvu se je kaplan kmalu priljubil —to pa je dekana Strnada jezilo. Dekan je silil kaplana, da je moral delati na njegovem vrtu. Ko je kaplan zbolel, se dekan ni prav nič zanj potrudil; čez dva dni pa so našli ljudje nezavestnega v njegovi sobi. To je ljudi razburilo. Dekan pa je med tem poročal škofu, dadelakaplan zdražbe, daje naprednjak, da neče služiti klerikalni politiki in da bo zanesel razdor v združene katoliške vrste. Škof Je seveda dekanu verjel in kaplan je imel biti prestavljen. Maščevanje dekana. Komaj je imel dekan v rokah sporočilo o dekretu, je dne 4. t. m. vrgel kaplana iz župnišča. Rekel je da takega duhovnika ne more imeti pod streho. Kaplanu Je dal prenočišče neki sosed v vasi. Dne 5. t. m. je imel kaplan tiho mašo za slovo, K maši se je zbrala cela fara. Ljudje so že prejšnji večer zvedeli o dekanovi surovosti in so hoteli kaplanu pokazati, da obsojajo dekanovo postopanje. Tudi so se hoteli ljudje od svojega duhovnika posloviti. Orgije. Dekan pa ni miroval. Zapovedal je organistu, nal gre na kor in naj odpre vse registre, da bodo orgije tako pele,‘da se ne bo nobene besede slišalo. S tem je hotel onemogočiti kaplanovo slovo. Poleg tega je sam pristopil k oltarju in je bral mašo. Tako je bilo v cerkvi vse mirno. Ko pa je kaplan mašo dokončal ie odšel iz cerkve in vse ljudstvo za njim. Le nekaj ljudi je ostalo pri dekanovi maši. »Poidite proč!« Medtem, ko so se ljudje pred cerkvijo in pred šolo poslavljali od kaplana (to je bila pač redka izjema v sedanjem duhovskem stanu) je nekdo zavpil na koru: Pojdite proč! Kmalu je odmevalo sto in sto glasov po cerkvi: »Proč, proč!« Ljudstvo je sklenilo, da vrže dekana iz cerkve. Kie ie dekan? Množica je vdrla v cerkev — toda dekan se je skril v zakristiji. Organist je v strahu letel po orožnike. Ljudje pa niso odnehali. Iskali so po vseh kotih, dokler ga ni neki čevljarček našel v omari med — plašči. Zgrabili so ga in so ga vlekli iz cerkve. Vmes so mu povedali par gorkih resnic. »Ona le kriva«. Med tem so prišli orožniki, ki so dekana osvobodili in ga spremili v župnišče. Ljudje so vpili: »Proč z Lojzetom in njegovo Tono!« Zenske so rekle; »Ona je kriva, ker Je ni hotel kaplan ubogati«. Kuharica Je imela toliko poguma, da se je prikazala pri oknu. To je ljudi tako razjezilo, da so pograbili kamenje in razbili šipe. Ko bi ne bil kaplan ljudi miril, bi bili najbrže planili v'župni-šče in bi se bilo kuharici in dekanu slabo godilo. Tako pa je kaplan ljudi pomiril. Spisali so protest in ga poslali škofu, če bo le kaj pomagalo! To je zopet en slučaj, ki kaže naše razmere na župniščih v pravi luči. Ttraa zenske so se iraT ffiffid brTgare za vso to nepoklicano opozicijo. Njim je moda božanstvo, kateremu so neomajno pokorne. Dunajska »Zeit« je vprašala razne korifeje na umetniškem, znanastvenem, družabnem polju za njihovo mnenje o današnji ženski modi. Dobila je mnogo odgovorov, od katerih so nekatera zelo značilna. Tako piše romunska kraljica Elizabeta, pesnica Carmen Sylva: »O modi naj pišem? Kako naj to storim jaz, ki smatram vsako modo za ostudno, že zaradi tega, ker je vsakdo nosi. Ono grozno krinolino sem še sama nosila. Vendar pa sem vedno vzdihovala, ker sem namreč že od zgodnje mladosti študirala zgodovino umetnosti, sem smatrala že od nekdaj kot edino nošo, ki se more nositi, starogrško. In jaz bi predlagala kot edini model za obleke mnogokrat neznatne Tana-gra-podobice, ker le nalahno zakrivajo, kar je bog lepo ustvaril. Špar-tanke so hodile nage, dokler se niso poročile, in so rekle: »Oblečena sem v svojo nedolžnost«. Fino čuteči Grki so pa vedeli, da je zakonska žena čestokrat v čudovitem in zelo svetem stanju, da mora zakriti svoje telesne oblike, v časih, ko se ji je vsakdo spoštljivo ognil, kot nositeljicl novega življenja, ki je čestokrat posvečena smrti, kot najvišjemu, kar pozna zemlja. Dete se bo vedno raj-še stisnilo v mehke gube materine obleke. In če pride na to, da se očara moške, tedaj sem slišala o tem besedo, ki popolnoma obsoja današnjo zmoto mode. Nekega gospoda so vprašali, zakaj je ženska noga zapeljivejša nego roka. In on je odgovoril: »Ker ie noga vedno zakrita, do-čim roko vedno vidimo.« Neki mol stričnik mi je rekel: »Nepojmljivo bitje, žena imenovano!« In imel je deset otrok. Menim, žena naj bi vedno ostala tajinstvena, njeno telo zakrito, njena duša zaprta, in Ie svojim otrokom naj bi pokazala svoje bajne zaklade. Na cesti čim neznatnejša, doma tako plemenita, dostojanstvena in čista, da jo smatrajo mož, otroci in služinčad za božanstvo in se radi uklonijo njenemu sceptru. Raje me ne vprašajte, kajti jaz sem neverjetno starokopitna; razen antike bi mi ugajal srednji vek z nekoliko privzdignjeno zgornjo obleko, navadnim nedercem in belo avbo. Jaz sem še bolj staromodna kot vse to, kajti želim le rodbine s sedmimi do osmimi otroci, ki zrastejo pod zaščito čudodelnih mater v močne može.« Peter Akenberg z Dunaja ima sledeče mnenje: »Moda, to je higi-jena. Nag bodi pod svojo lahko, srajci podobno obleko! Svilene nogavice, pa nobenih hlač! Samo toliko smeš obleči, da ne prideš v navskrižje z »zunanjo nravnostjo!« Obleka mora biti taka ,da ti dovoljuje vsako kretnjo. Nobenega klobuka! . Lepši kakor so tvoji lasje, ni noben klobuk! Skrij samo to, kar je vredno, da se skrije, torej upamo le malo.« Profesor Adolfo Apolloni, predsednik mednarodnega umetniškega društva v Rimu je podobnega mnenja. Najlepša in najbolj moralična damska moda, pravi, je bila gotovo svetopisemska v raju. Današnja damska moda, ki uporablja le malo figovih peres, ni niti lepa, niti grda. Samo eno nalogo ima, da hitro mobilizira nagon drugega spola. Moralisti hočejo sklepati iz tega tudi na umetnost. Ta pa stoji previsoko, da bi se brigala za bolne norce mode.« Igralka Prevost v Parizu zagovarja sedanjo modo. Njej je vse eno, če se drugi norčujejo. Samo eno manjka: razgaljena prsa. Kaj me brigajo moralisti! Glasbeni ravnatelj dr. Reger (Lipsko) pravi zopet: Današnja damska moda pristoja ženi, ki je ustvarjena po božji podobi ravno tako, kakor pristoja nagemu plavalcu cilinder. Trst. V sebi sad svojega greha, je pričela misliti malo bolj realno, kolikor je pač mogla pri svojih 16ih letih. Mislila je pač, da jo sedaj kipar Oreste d’ Este poroči, toda varala se je. Oreste ni hotel o tem ničesar slišati. V začetku še ni obupala Irma, še je imela zaupanje do svojega ljubljene-g ga kiparja. Pozneje pa Je bilo upanja vedno manj. Polagoma so prihajala zaročaranja.. Najprvo spoznanje, da jo on ne ljubi, zatem, da se Oreste d’Este sploh ne imenuje tako, dalje,, da ta njen ljubi sploh ni kipar in da kipar nikoli ni bil, ampak samo fotografski pomočnik. Pa vse to še ni zadostovalo. Irma je izvedela tudi, da je imel njen ljubljenec že celo vrsto ljubavnih razmer z drugimi »modeli« in da ima z neko žensko celo dva otroka, za katere ni nikdar potrošil niti stotinke. Irma je postala mati, in ko je popolnoma obupala v ljubljenca, je vložila proti njemu o-vadbo. Predvčerajšnjem se je torej vršila pred tukajšnjim sodiščem razprava. — Obtoženec je trdil, da se mu je Irma sama udala in da ji on ni nikdar obljubljal, da jo poroči. To je dokazoval tudi s pismi, ki jih je pisal Irmi. — Sodišče pa je spoznalo obtoženca za krivega in to v prvi vrsti radi izrabljanja napačnega imena in stanu ter ga je obsodilo na tri tedne zapora. Njegov branitelj pa je priglasil ničnostno pritožbo, — Irmi pa ni ostalo nič drugega kot lepi spomini na medene tedne. Samomor na pokopališču. Predvčerajšnjem zvečer je zagledal grobar Jožef Kramer med grobovi žensko, ki je ležala v znak. Ker ni dala od sebe nobenega znaka življenja, je pristopil k njej in jo je stresel. Tu pa je spoznal- da se je ženska zastrupila, zakaj zadišalo je po kisovi kislini; ob njej pa sta ležali dve prazni steklenici, ki sta vsebovali strup. — Kramar je o tem, kar je videl, takoj obvestil ravnateljstvo pokopališča, ki je takoj telefoniralo po zdravnika na zdravniško postajo. Zdravnik je dognal, da je ženska že mrtva. Smrt je morala nastopiti že pred par urami. — V torbici, ki jo je imela ženska pri sebi, je bilo več odprtih pisem, odposlanih na naslov Elvira Ferluga, ulica del Bosco 17. Med temi pismi je bilo eno zaprto in naslovljeno: »Na oblastnije.« — Truplo }e bilo prenešeno v pokopa-liščno mrtvašnico. Še izpred sodnije. 29. aprila t. 1. je šel g. Matej Pekukovič, stanujoč v ulici del Pozzo 20, čez trg Barri-er&, kar stopi nenadoma k njemu elegantno oblečena ženska ter mu zakriči v obraz: »Prava dalmatinska svinja«. Pekukovič, ki je v resnici Dalmatinec, pa se ni čutil razžaljenega zaradi te psovke ter je šel prezirljivo in mirno dalje. V ulici Mo-lin a vento pa ga je dohitel neki gospod, ki se je pričel pričkati z njim, češ, da je razžalil pred minuto njegovo ženo, ki se je ta hip vnovič pokazala in ga udarila po glavi. — Pekukovič je prisilil gospo s pomočjo stražnika, da se je legitimirala in prijavil je proti nji obtožbo. Predvčerajšnjem je stala torej gospa Marija Beran pred sodniki. Beran je dejala, da je zalučila Pekukoviču ono psovko zato- ker ji je stavil nesramno ponudbo. Sodniki pa Ji tega niso verjeli in so jo obsodili na globo 30 K. Proti razsodbi se bo Beran pritožila. Povožen in zmečkan od avtomobila. V soboto zvečer je bil povožen od avtomobila blizu obeliska na Opčinah delavec Franc Danev. Poklican je bil zdravnik z zdravniške postaje, ki je dal ranjencu prvo potrebno pomoč, nato pa ga Je spremljal v mestno bolnišnico. — Danev ima razne poškodbe na rokah, pretrgano uho in odlomljena koščka kosti. Avtomobil mu je polomil tudi več reber ter ga tako pomečkal, da je ima Danev tudi več notranjih težkih poškodb. — Avtomobil je odhitel dalje in nihče ni znal povedati njegove številke. n ste že bili v čevljarni.©* ntona Javernika, Trst, ulica Farnetto 33?? mmmsm Nprojcmnjo no tudi popravila. O današnji ženski ' modi. Oster boj se je razvil za današnjo žensko modo. Eni jo proslavljajo, drugim se gnusi. Stvorite so se stranke, ki ostro nastopajo druga proti drugi. Celo cerkveni dostojanstveniki, škofje in kardinali, so stopili v areno in belgijski kralj je imel toliko poguma, da je dal na fin način vreči iz plesne dvorane damo, ki je imela nad stopali nekoliko prerezano krilo. Namišljeni kipar — lahkoživec. Izpred okrajnega kazenskega sodišča. Tu je stal pred sodniki neki Ri-ani, katerga je obtožila mlada gospodična Irma D., da jo je pod pretvezo, da jo poroči, zapeljal, nato pa popolnoma pozabil nanjo. Spoznala sta se na sledeči način. Nekdaj sta čitali Irma in njena prijateljica v nekem tukajšnjem listu, da išče neki kipar, po imenu Oreste d’Este ženske modele. Iz same radovednosti, kakor pravi Irma, sta na to poslali obe prijateljici kiparju ponudbo in ta ju je povabil na sestanek. Kiparju je menda ugajala Irma kot njena prija teljica, pa tudi Irmi je ugajal bolj kipar, kakor kdo drugi, in tako se je zgodilo, da sta pozabila obadva na kiparstvo in njega umetnost ter se spustila na pisano polje — ljubezni, Nekega jesenskega dne, 16. sept. 1912 Je prišla ljubezen do viška — Irma je izgubila rožico - devištvo. Par mesecev nato Je šlo vse lepo in dobro, a ko le sooznala Irma. da nosi HARTVVIG. Belgrad, 12. julija. Srbsko ljudstvo želi, da bi bil Hartwig pokopan v srbski zemlji, v zemlji naroda, kateremu je bil tako zvest priiatel]. Hartwigu bo postavljen v Belgradu spomenik. ALBANSKE ZADEVE. Drač, 12. julija. Danes se ie vršilo tu napovedano zborovanje albanskih notablov. Zbralo se ie kakih 40 brezdelnic, med njimi Boljetinac, Prenk Bib Doda In Izmael Kemal, Avstro-ogrskl vir poroča o zborovanju sledeče: Knezu so bile prirejene ovacije. V vseh vprašanjih ie bil dosežen sporazum. En del notablov }e knezu svetoval, da nai se še enkrat obrne na velesile z zahtevo po mednarodni akciii, ki na] umiri vstaše. Italijanski vir pa pravi: Knez je zahteval, da bi šli nad vstaše. Toda tozadevno sc ni ničesar sklenilo, ker notabli niso prišli v tem vprašanju do nobenega sporazuma. SLABI ČASI V JUŽNI ALBANIJI. Drač, 12. julija. Z juga prihajajo žalostna poročila. Epircl io mahajo Drot! severu in sn zaseHI! fe cel! Skraparskl okraj. Po poročilu valonskega prefekta ogrožujejo vstašl tudi mesto Berat in Valono. Bati se je da padeta mesti v vstaške roke. V Valonl ie 15.000 albanskih beguncev, ki položaj še poslabšujejo. DEMISIJA V ALBANIJI. Drač, 12. julija. Muzid bej, minister za pravico, ie podal deinisijo (menda je s pravico v Albaniji bolj tako —). Knez ie demisijo sprejel. (Ima tudi dosti dela na vsezadnje.) Noči v Draču so še dosti mirne, le tu in tam kakšno streljanje. Med vstašl pred mestom ie opažati gibanje. 2000 ALBANCEV PORAŽENIH. Rim, 12. julija. »Agenzia Štefani« poroča o zadnjih bojih pred Korico. 2000 vladnih Albancev se ie borilo in bilo pobitih. Ušli so le holandski oficirji z 80 možmi. DRŽAVO VZDRŽUJOČ ELEMENT. Dunaj, 12. julija. Dunaiskl mob se ]e danes zopet spravil nad češko šolo v 3 okraju. Hoče In hočeio razbiti; no pa ie policija preprečila, da ni prišlo do »manifestaciji«. SRBSKO JAVNO MNENJE RAZBURKANO. Belgrad, 12. julija. Vsled neprestane grožnje dunajskih listov ie srbsko javno mnenie slino razburkano. En glas vlada povsod: da se nima nihče v srbske zadeve vmešavati. TEKMA. Včeraj se Je vršila v Gradcu velika mednarodna kolesarska dirka, okolu Gradca 85 km. Startalo.se je v štirih razredih: Amaterji, vojaki- amaterji, častniki in skupine, skupaj 48 dirkačev. Prvi Je došel na cilj Slovenec Fran Ogrin (član K. S. K. Ilirije), četrti zopet Slovenec Ivan Reboll (K. S. K. Ilirija). Oba dirkača sta vozila Adler kolesa domače tvrdke Goreč, ki so se že ponovno Izkazala kot najboljša. Dirkačema in tvrdki čestitamo! Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znanccm tužno vest, da je naša ljubljena soprogi oziroma mama gospa Ivanka Petrovčič, soproga višjega pisarniškega oficijanta danes dopoldne ob pol 11. uri previdena s tolažili sv. vere po težki bolezni v 37. letu svoje starosti mimo v Gospodu zaspala. Pogreb predrage nam pokojnice bo Jutri v pondeljek ob 6. url popoludne iz hiše žalosti Oradaška ulica 8 k sv. Križu. Predrago pokojnico priporojamo v blag spomin. LJUBLJANA, 12. julija 1914. Vida, Mira, Miran Petrovčič, otroci. Franc Petrovčič, soprog. unsDnaadnnadpaDtJDDBnDnDaDDaD l/rlA„ želi svojo sedanjo negotovo in slabo IVUUI pl-Jano službo zamenjati z boljšo, ItHai* ‘^c dobrega in lahkega postran-»U-UI skega zaslužka, lrHot* uživa u8,ed in zaupanje Pri svojih lili Ul prijateljih in znancih, IrHftf* se ne plaši pred akvizacijskim po-»UUI slom, če se mu dobro izplača, f-Q naj nemudoma sporoči svoj naslov pod IH ,.Poštni predal 47“, Ljubljana. Hali oglasi Beseda 5 vinarjev. Najmanlši znesek 50 vi* narlev. Pismenim vprašanjem Je priložiti .znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili jii nič popusta in sr plačujejo vnaprej; zu* danji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Učenka se takoj sprejme, biti mora pridna in poštena. Nadalje dobe osebe, ki znajo šivati, stalno delo na dom. Več se izve v modni trgovini Engelbert Skušek, Ljubljana, Dunajska cesta 7. 671—4 Gospodična z dobrim trg. izpri-čevalom želi primerne službe. Ponudbe pod šifro »Vestna« na upravo »Dneva«. 672-3 priporoča Kneza Auersperga radioaktivno kopališie Toplice na Kranjskem Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje nad 30.000 hi radioaktivne vode na dan. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmatizem, protin, nevralgija (ishias), nevrastenija, hlsterla, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. V skladišču blaga Malvina Weisz Čitalnica ljubljanska proda po ceni dva biljarda »Seifert« z vrte-io se marmornovo ploščo. Povpraša se v »Narodnem domu«. Ljubljana, Šelenburgova ul. 1, nasproti „Kazine“ 1 komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva.....................* , K 1*96 Bil 2 1 komad namizni prt s 6 servijeti......................... , , 1 96 M .S 1 komad namizni prt iz damasta (bel)...................... , 196 ^ > 3 komadi brisače, izvrstne................................ 4 „1-96 O 6 komadov platnenih prtov za steklenino , 196 J/ P® 1 komad klotasto spodnje krilo s svilenim leskom . , . „ 196 g •H 6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic , . „ 196 S 12 komadov ženskih in moških žepnih robcev...................... 1 96 3 .2, 1 komad moška srajca (bela ali barvasta') „ 1 96 ® O 1 komad spodnje hlače iz kepra, francoskega fazona ... „ 196 ^ Q 2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja .... , 1 96 1 komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena. . ,196 S Cti 1 komad ženska srajca iz šifona . . •................. . , 196 & ti 1 komad ženske hlače iz šifona z volanom...................196 „ 1 komad ženski reformni predpasnik iz kretona .... * , 1 96 ^ 2 komada moderčkov (sifon), lepo nakinčanih............1 96 1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah , 196 ® P 1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami ...» 196 iti 1 komad svilena šerpa ali ruta............................ » 1'96 ^ 2 komada platnene blazine s franžami za divan ..... B 196 q .72 1 komad svilen robec (ruta) prima.............................. 1 96 n N l komad moška nočna srajca, prav velika ....... ,196 2 w 1 komad predpasnik iz Iistra, prav velik................ , 290 2 •- 1 komad šal............................................. . , 2-50 E3 g 1 komad bluza za izhod.................................. . , 1 96 J- •55 12 komadov brisalk za prah..............................,, 1’96 g Na deželo se izpod 10 kron ne pošilja. f .... I. Tl' 4V n>. lbim Ml ...m —M— Foiilja se tudi po poštnem povzetju, ako blago ne ugaja, se denar vrne. Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. Spominjajte se dijaškega društva »Domovina* / Spretnega krojaškega Popravila se izvršujejo točno in solidno. delovodjo samo za boljša in salonska dela s prav dobro plačo in trajnim mestom sprejme takoj krojaški mojster Fran Kraigher, Gosposka ul. 5. iŠANAT ORIUM • EMONA II NOTRANJE ■ IN-KIRURG 1CNE • BOLEZNI. V | -PORODNIŠNICA. |! LJUBLJANA •KOMENSKEGA-ULICA-4 / ^e^-zjravnkiprim/j^j ■ DR FR. DERGANC Tržne cene v Ljubljani. 1 Tedensko poročilo od 3. julija do 10. julija Cene v kronah Zaradi pozne sezije. Prodajam vse v moji zalogi nahajajoče se damske slamnike kakor tudi različen nakit po globoko znižanih cenah. HINKA HORVAT, modistka LJUBLJANA, Stari trg Stav. 31. 1 kg govej. mesa I. vrste 1 , telečjega mesa . . . 1 . prašičj. mesa (sveež.) 1 . , (prek) 1 , koštrunovega mesa . 1 » masla.................... 1 . masla surovega. . . 1 , masti prašičje . . . 1 , slanine Špeha (sveže) 1 . slanine prekajene . . 1 . sala .................... 1 , čajnega masla . . . 1 . margariskega masla . 1 jajce ..................... 1 liter mleka . ... 1 , . posnetega . 1 , smetane sladke . . 1 _ kisle . . 1 kg medu . . . . . . 1 piščanec................... 1 golob ....... 1 raca........ I gos........................ 1 puran...................... 100 kg pšenične moke št. 0 100 . . . , 1 100 . . , , 2 100 , . . . 3 100 . . . , 4 100 . „ . . 5 100 . . . , 6 100 . . . . 7 100 . . „ . 8 100 . koruzne moke . . 100 . ajd. moke 1. vrste 100 . . . H. . . 100 . ržene moke . . . 1 1 fižola................ 1 . graha................. 1 . leče ................. 1 „ kaše ... . . ■ 1 „ ričeta................ 100 kg pšenicc . . . . 100 „ rži.................... 100 „ ječmena . . . . 100 * ovsa .................. 100 „ ajde................... 100 „ prosa belega . . 100 ,, prosa navadnega . 100 „ koruze . . . . 100 „ krompirja . . . 100 „ činkvantina . . . 100 , sena . . . . 100 „ slame . . . . 100 „ stelje . . . . 100 „ detelje . . • Cena trdemu lesu za m3 Cena mehkemu lesu za m; Prašiči na klavnici . . Radi minule ■ m = sezone = I prodaja } Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 — Telefon št. 100. (Centrala: r.TKST) mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje >a Molitve in prevažanje pohištva v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga ▼ suhih posebnih skladiščih. OmotacIJe itd. Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: ,,l>almatle“ delnitke parobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona parobrodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za I. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke11. Zmerne cene. Točna p©stre±"b&. Velecenjeno obfinstvo opozarjamo na = ZBIRKO PESMI = ki so izšle v »Učiteljski tiskarni „Moie obzorje ki se dobijo po vseh knjigarnah kakor tudi v »Učiteljski tiskarni" Cena lično vezani knjigi je 3 K Po pošti 20 v več. Mestni trg 5-6 tiskarna : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 : se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine Litografija. Cene najnižje! •••• Notni stavek,