PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	ftA ■,
Abb. postale I gruppo	" L6D3 y\) lir
Leto XXIX. Št. 221 (8623)
TRST, petek, 21. septembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POSODOBLJENJE ITALIJANSKEGA DAVČNEGA SISTEMA
Vlada je sinoči odobrila zakonske odloke o reformi neposrednih davkov
Reforma se nanaša na obdavčitev fizičnih in juridičnih oseb ter stopi v veljavo 1. januarja - Plače in drugi osebni dohodki bodo progresivno obdavčeni od 10 do 72 odstotkov
RIM, 20. — Predsednik Rumor je danes predsedoval vladni *eji, ki se je začela ob 17.50 in se zaključila ob 23.45. Na seji je Vlada sprejela šest pooblastilnih zakonskih odlokov o uveljavitvi davčne preureditve, tri pooblastilne odloke za Benetke, ukrepe za gradnjo novih električnih central, o začetku šolskega leta, o izpopolnitvi sodnijskega osebja, o gojenju in trgovini z mehkužci in Ukrepe o podpori Basilicati.
Največji del seje so ministri posvetili šestim vladnim odlokom o uresničitvi davčne preureditve. Ti odloki, ki se pridružujejo odlokom sprejetim lansko leto z uvedbo davka na dodatno vrednost IVA,
»o izredno važni, ker bo z njihovo uveljavitvijo dokončno izpeljana davčna preureditev. Omenjeni odloki stopijo v veljavo 1. januarja 1974.
Zakonski odloki, ki jih je vlada danes odobrila, bodo odpravili še zadnje ostanke zastarelega davčnega sistema na področju neposrednih davkov. S tem je vlada uvedla
tri nove neposredne davke, ki se nanašajo na fizične osebe, juridične o-sebe in na krajevni davek na dohodke. Z uveljavitvijo teh treh davkov s 1. januarjem prihodnjega leta odpadejo vsi dosedanji neposredni davki, ki jih ni bilo malo. Naj omenimo samo davek na zemljišča, zgradbe, dohodke, razne dodatne državne in krajevne davke, dopolnilni davek (Vanoni), družinski davek, davek na družbe in obveznice, občinske davke na industrijo, trgovino, poklice in o-brtništvo, skupno z raznimi pokrajinskimi dodatnimi davki itd. Skratka,
ttuiiiiiiiimiiniiiiiiimiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiaiiiiiiiiiutiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiimiiiiiiimiii
ZASEDANJE IZVRŠNEGA ODBORA CGIL
Delavci podpirajo ukrepe proti draginji
Sindikati zahtevajo socialne reforme in povišanje pokojnin
RIM, 20. — Tukaj se je danes začelo zasedanje izvršnega odbora CG 1L, ki je začel obravnavati aktualna socialna in gospodarska vprašanja povezana predvsem «, vladno politiko in njenimi sklepi zn boj proti -dragmii. Zasedan je se je začelo s poročilom pomožnega zveznega tajnika Pietra Bonija. ki je najprej počastil spomin žrtev čilskih fašističnih generalov in poudaril solidarnost italijanskih delavcev s čilskimi delavci v boju za napredek demokracije.
Boni jč zelo obširno govoril o vprašanju zamrznitve cen in o pove> anju delovnega učinka v italijanski industriji. Pripomnil je, da je treba te uspehe pripisati predvsem podpori italijanskih delavcev vladi pri izvajanju protiinflacijskih ukrepov.
Opozoril je, da je to le začetek in da se ne sme pričakovati da se bodo cene ustalile in gospodarski položaj izboljšal, če vlada ne bo sprejela nadaljnjih širokopoteznih načrtov na gospodarskem področju in pri izvajanju socialnih reform. Glede Predlogov, naj bi podaljšali veljavnost odlokov o zamznitvi cen, je Boni dejal, da to ne bi bilo koristno. Menil je, da bi morala vlada raje proučiti in sprejeti ukrepe, da se odpravijo vse tiste škodljive posledice, ki jih popolna zamrznitev cen nujno prinese s seboj pri rednem gospodarskem in socialnem napredku države. Zato bi se morala vlada zavzeti za nadzorstvo cen nekaterih surovin in proizvodov, ki lahko vplivajo na podražitev blaga široke Dotrošnje.
Bom je ugotovil, da se v vladi pojavljajo «zmerne sile», ki bi hotele zaustaviti najbolj koristne pobude vlade. Pri tem je opozoril na vprašanje univerze, ki lahko postane predmet hudega spopada med vlado in sindikati.
Ko je ponovno obravnaval gospodarska vprašanja je dejal, da so sindikati odločno proti povišanju cene bencina in da se bo morala vlada usmeriti na določitev političnih cen nekaterih osnovnih surovin, socialnih storitev in javnih prevozov. Glede šolskega vprašanja je pomožni tajnik CGIL izrazil zadovoljstvo, da so sindikati uspeli v boju za priznanje zal^onitega statusa šolnikov in izjavil, da še boj za izboljšanje italijanske šole ni zaključil. Napovedal je. da sindikati zahtevajo povišanje njanižjih delavskih dohodkov in da je treba najprej povišati najnižje pokojnine ter jih navezati na delavske plače. Glede delovnih pogojev v tovarnah pa je Boni poudaril, da so sindikati pripravljeni sodelovati pri povečanju delovne storilnosti, da pa ne bodo dovolili izkoriščanja delavcev.
gu okrog 643 milijard lir. Vse te naložbe bodo omogočile zaposlitev 22 tisoč 500 delavcev.
Odnosi EGS-SEV
BRUSELJ, 20. — Zunanji ministri držav članic Evropske gospodarske skupnosti, ki so se sestali danes v Bruslju, so proučili vprašanje odnosov med skupnostjo in SEV. Vsi udeleženci zasedanja so pozdravili pobudo generalnega tajnika SEV Fe-dajeva za navezavo novih odnosov med obema gospodarskima organizacijama, vendar niso sprejeli konkretnih pobud v tem pogledu. Trenutnemu predsedniku ministrskega sveta Dancu Norgaardu so naročili naj obvesti tajnika SEV o »zanimanju* evropske skupnosti, vendar so predstavniki vseh devetih držav soglašali, da je potrebno to vprašanje poglobljeno proučiti.
Na današnjem zasedanju v Bruslju so razpravljali tudi o pristopu EGS k mednarodnemu sporazumu o sladkorju ter se bežno dotaknili vprašanja trgovinske izmenjave med o-bema Nemčijama, o čemer pa bodo bolj obširno razpravljali na prihodnjem srečanju zunanjih ministrov.
Prispevki za nove naložbe na Jugu
RIM, 20. — Upravni svet blagajne za Jug je sklenil nakazati 18 milijard lir za uresničitev že načrtovanih in odobrenih del na Jugu. S tem denarjem bodo gradili nove ceste, Pomorske infrastrukture, izvršili bonifikacijska dela, pomagali pri melioraciji kmetijskih zemljišč zgradili otroške vrtce in nekatere Vodovode, prispevali k razvoju turizma in gradnji industrijskih infrastruktur. Poleg tega je upravni svet odobril tudi več kot 83 milijard lir prispevka industrijskim Podjetjem, ki bodo naložila na Ju-
SOFIJA, 20. — Generalni tajnik KP SZ Brežnjev je za 24 ur podaljšal svoj obisk v Bolgariji. Vzrokov tega sklepa niso sporočili.
davčna preureditev bo poenostavila celotni davčni sistem, kar bo gotovo v korist davkoplačevalca in državne uprave.
Državna uprava sedaj pričakuje, da bo lažje obdavčila vse dohodke in da bo imela več dohodkov, čeprav so izračunali, da bodo delojemalci, se pravi ljudje, ki so v delovnem razmerju, plačali sorazmerno manj davkov kot doslej. To seveda bomo videli šele po 1. januarju.
Davek, ki ga bodo plačale fizične osebe, je progresiven in osebnega značaja ter obremenjuje skupno vsoto vseh dohodkov, ki jih ima davkoplačevalec. Dohodki moža in žene se združijo, ko presežejo 4 milijone lir. Na določeni dohodek se uveljavi progresivna davčna o-bremenitev, ki gre od 10 do 72 odstotkov za izredno visoke dohodke. Zakonski odlok predvideva tudi nekatere odbitke za stroške, ki jih i-ma davkoplačevalec za zdravnika, kirurške posege, vzdrževanje invalidov, šolsko izobrazbo otrok, vključno visokošolske študije.
Do sedaj je imel davkoplačevalec pravico do nekaterih odbitkov na letni dohodek. Z novimi določbami pa se bodo odbitki nanašali na določeni davek. Vsak davkoplačevalec bo imel pravico do 36.000 lir odbitka, davkoplačevalcem v delovnem razmerju bodo odbili nadaljnjih 36 tisoč lir, zatem bodo imeli delojemalci pravico še na 12.000 lir odbitka, kar pomeni da jim bodo odbili
84.000	lir letno. Poleg tega pridejo v poštev tudi odbitki za družinske člane, ki znašajo 36.000 lir za zakonskega druga ter od 7.000 lir do 120 tisoč lir za vsakega nadaljnjega družinskega člana v breme, kar pa je odvisno od števila družinskih članov in letnega dohodka.
Dohodki na kmetijska zemljišča bodo še naprej določeni na osnovi katastrskega dohodka. Vlada je sklenila, da bo ta način obdavčenja u-veljavila tudi za živinorejce.
Davek na dohodke juridičnih oseb pa se nanaša na skupni dohodek družb, podjetij, ustanov in združenj, ki se ukvarjajo s trgovino in drugimi dejavnostmi. Davčna obremenitev znaša 25 odstotkov. Krajevni davek na dohodke pa ne bo prizadel davkoplačevalce, ki so v podrejenem delovnem razmerju in upokojencev. Ta davek, ki ga bo pobirala državna uprava, bo prepuščen občinam, pokrajinam, deželam, trgovinskim zbornicam in zdraviliščem.
Komisija je ugotovila, da so se življenjski stroški od 15. julija do konca avgusta povišali samo za 0,03 odst., kar pomeni, da se življenjski stroški v omenjenem obdobju skoraj niso povišali. Hkrati je komisija proučila tudi podatke za mesec julij in ugotovila, da so se življenjski stroški v juliju povišali za 1,2 odst. v primerjavi z mesecem junijem. Iz tega sledi, da so se cene zelo povišale predvsem v prvi polovici julija in da je zamrzitev cen, ki je stopila v veljavo 24. julija, blagodejno vplivala na stroške delavskih in uradniških družin v avgustu. Komisija je ugotovila, da so se stroški za prehrano celo znižali, medtem ko so se povišali izdatki za oblačila, kurjavo in drugo blago, ki ni na seznamu zamrznjenih cen. Pristojni krogi poudarjajo, da omenjeni podatki še ne morejo izražati dejanskega stanja, ker je bilo v avgustu
mnogo potrošnikov na dopustu. Zato bodo zelo zanimivi podatki o življenjskih stroških v septembru, ki bodo lahko prikazali, v kolikšni meri so se obnesli vladni ukrepi proti draginji.
Francija zvišala cskomplno mero
PARIZ, 20. — Francija je zvišala eskomptno mero od 9,5 na 11 odst. To je že tretje zvišanje v zadnjih dveh mesecih in pol. Tako ima Francija po Veliki Britaniji najvišjo eskomptno mero v Evropi. Sklep o zvišanju eskomptne mere, ki je prišel dokaj nepričakovano, spada v vrsto protiinflacijskih u-krepov, ki jih je včeraj napovedal minister za gospodarstvo in finance Giscard d’Estaing.
Pogovori na Brionih med delegacijo ZRV Južnega Vietnama in jugoslovansko državno delegacijo. Na sliki (v ospredju) na levi Nguyen Huu Tho, na desni pa predsednik Tito, podpredsednik predsedstva SFRJ Mitja Ribičič in tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc
.......................................................................................................................iiiiiiiiiuii.....ihiiiiiiuuiiu.....iimiuimiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiumimiiiiiiiiniimininimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....
PO RAZSTRELITVI SPOMENIKA NA R0BEŽU PRI APAČAH
Oster protest slovenske vlade NA BRIONIH POGOVORI
proti novemu izpadu na Koroškem
Avstrijske oblasti naj poskrbijo, da se takšna nasilna dejanja ne bodo ponavljala Protestna resolucija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem avstrijski vladi
Blagodejni učinki zamrznitve cen
RIM, 20. — Komisija osrednjega statističnega zavoda v Rimu, ki se ukvarja z ugotavljanjem življenjskih stroškov, je danes proučila položaj v prvi polovici trimesečja, ki zapade 15. oktobra. Ti podatki služijo za določitev draginjske doklade.
LJUBLJANA, 20. - Izvršni svet Slovenije je na današnji seji izrazil globoko ogorčenje zaradi razstrelitve spomenika na Robežu pri Apačah, ki simbolizira prvi spopad med partizani in enotami SS na Koroškem.
Ta zločin ponovno potrjuje, da so v republiki Avstriji, kljub drugačnemu zatrjevanju avstrijskih o-blasti, na delu organizirane veliko-nemške in neonac: stične sile. Te sile kontinuirano delujejo proti sožitju slovensko in nemško govorečega prebivalstva na Koroškem, zoper dobrososedske odnose med Jugoslavijo in Avstrijo in nasprotujejo sodobnim tokovom demokra tizacije in sodelovanja med evrop skimi narodi in državami. S terorističnimi akti, nasiljem in sistematično gonjo zoper slovensko manjšino in Jugoslavijo si neonacistične in velikonemške sile prizadevajo v tem delu Evrope ustvariti žarišče nemira in nestrpnosti.
Izvršni svet pričakuje, da bodo avstrijske oblasti ostro kaznovale povročitelje in organizatorje tega zločina ter bodo storile odločne korake, da se takšna nasilna dejanja ne bodo več dogajala. Republika Avstrija bi morala izvršiti svoje mednarodne obveznosti in v skladu
vzdušje, ki bo zagotovilo vsestran- , demokratično razpoloženega sloven-
ski razvoj slovenske manjšine ter konstruktivne odnose med dvema državama.
Upravni in nadzorni ‘odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sta na svoji izredni seji 17. septembra 1973 po presoji stanja slovenske narodnostne skupnosti na Korcškem in po zadnjih terorističnih dejanjih sklenila, da naslovita na avstrijsko zvezno vlado naslednjo protestno resolucijo:
«Odborniki upravnega in nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij najostreje obsojamo protislovenske ekscese, ki so se pripetili zadnje dni. Odkrito teroristično dejanje razstrelitve spomenika antifašističnim borcem na Robežu pri Apačah dne 16. 9. 1973, f:zičen napad na pripadnike slovenske narodnostne skupnosti na Radišah i-stega dne, ravnanje pripadnikov avstrijske zvezne vojske proti članu slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in hujskanje proti prijavam k dvojezičnemu pouku ne ogrožajo resno le varnost življenja in imetja pripadnikov naše narodnostne skupnosti, temveč v svojem bistvu ogrožajo človekove pravice vsakega posameznega demokratično mislečega avstrijskega
z državno pogodbo onemogočiti de- državljana.
lovanje velikonemških in neonaci- Razstrelitev spomenika antifašističnih sil ter ustvariti primerno | stičnim borcem služi ustrahovanju
muhi....................
PO TRDITVAH^ VDOVE DOPISNIKU^ *NEW YORK TIMESA>
ALLENDE JE BIL UMORJEN
O tem pričajo številne rane po vsem telesu in poročila očividcev - Še vedno streljanje po ulicah Santiaga - Poziv Zveze za človečanske pravice - Danes po vsej Italiji 15-minutna stavka v znamenje solidarnosti s čilskim ljudstvom
NEW YORK, 20. - Čilski predsednik Allende ni napravil samomora, pač pa je bil umorjen. Tako je izjavila Allendejeva vdova Hortensia Bussi dopisniku «New York Timesa* v Ciudad Mexicu, kamor se je zatekla po fašističnem vojaškem udaru. Allendejeva vdova je dejala, da je o tem popolnoma prepričana, ker je imela možnost govoriti z očividci moževe smrti.
Kot je znano, je Allendejeva vdova pred nekaj dnevi izjavila, da je njen mož napravil samomor z brzostrelko, ki mu jo je podaril ku banski predsednik Fidel Castro. Na osnovi novih pričevanj pa se je prepričala, da je bil Allende ubit. O tem pričajo tudi, po njenih izjavah, opisi ran, ki so jih ugotovili na moževem truplu. Allende je imel namreč rane na želodcu in po vsem telesu: te rane so videli bodisi Alledejeva hčerka, kot tudi nekateri časnikarji in zdravniki, katerih imen pa Allendejeva vdova ni marala povedati, ker gre za ljudi, ki so še vedno v Čilu in so torej izpostavljeni nevarnosti represalij.	,
Gospa Hortensia Bussi je .tudi povedala dopisniku newyorškega lista, da ji je mož ob napadu upornikov na predsedniško palačo dejal, da se ne bo nikoli predal, am
pak da se bo boril do zadnjega. Dodal pa je tudi, da «ne bom novi Balmaceda*; gre za nekega čilskega predsednika, ki je leta 1891 napravil samomor kmalu po državnem udaru, s katerim so ga odsta vili.
Končno je Allendejeva vdova v intervjuju izrazila prepričanje, da nosijo ZDA veliko odgovornost za dogodke v Čilu. Med drugim je Poudarila, da so avtoprevozniki, ki so stavkali celih 47 dni pred državnim udarom, prejemali finančno pomoč iz ZDA, ker bi drugače ne mogli vztrajati pri stavki.
Iz Čila prihajajo medtem še vedno zelo nejasne vesti, saj tamkajšnji tisk in radiotelevizija oddajata samo vladna sporočila. Državne meje so še vedno zaprte, vendar je danes lahko vstopila v državo večja skupina tujih časnikarjev, katerih poročila bodo mogoče dala točneje sliko položaja. Neki nizozemski časopis objavlja danes telefonski pogovor z nekim funkcionarjem nizozemskega veleposlaništva v Čilu, iz katerega izhaja, da boji še trajajo tudi v samem Santiagu. Po pripovedovanju diplomata se vsako noč čuje streljanje v samem središču mesta, medtem ko so v teku množične aretacije pristašev Aflendejeve vladne koalicije in noli tičnih beguncev iz drugih držav La
tinske Amerike. Aretirance so zbrali na dveh nogometnih igriščih Santiaga in na dveh večjih trgih pred obrambnim ministrstvom in pred vojaško a-kademijo. Funkcionar je govoril tudi o brutalnosti vojske in policije ter dejal, da je položaj v državi »strahoten*. Po njegovem mnenju je državni udar povzročil samo v Santiagu najmanj šest tisoč žrtev.
Vojaška junta v Santiagu pa trdi, da »povsem nadzoruje* položaj, po drugi strani pa mora vsaj posredno priznati, da ni mogla zatreti oboroženega odpora. Tako je čilska radiotelevizija poročala danes o dveh spopadih med vojsko in gverilci: prvi je bil v pokrajini Antofagasta na severu države, kjer so vojaki ubili tri »marksistične ekstremiste*, drugi spopad pa je bil v južni pokrajini Val-divia, kjer so zajeli »skupino skrajnežev*.
Član vojaške junte, vrhovni poveljnik letalstva general Leigh je danes ponovno pozval državljane, naj sporočijo oblastem, kje se skrivajo nekateri bivši Allendejevi sodelavci in ministri njegove vlade. Junta je objavila dolg seznam levičarsko usmerjenih osebnosti, ki jim je uspelo zbežati. Na prvem mestu seznama je generalni tajnik Allen-dejeve socialistične stranke Carlos Altamirano, ki bi utegnil prevzeti
sko in nemško govorečega prebivalstva na Koroškem in krši določila avstrijske državne pogodbe. Fizičen napad na skupino Slovencev na Radišah istovetimo odborniki upravnega in nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij kot brutalno oživitev nacističnega gesla «Kiirntner spricht deutschl* Brutalno ravnanje pripadnikov avstrijske zvezne vojske s pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti^ prav tako nosi obeležje nacistične dobe. Organizirano hujskanje proti prijavam k dvojezičnemu pouku. javno žaljenje in psovanje pri-padn kov slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem z «national-slowenische Brut und ihre Balgen* (zavedna slovenska zalega in njen zarod, op. ur.), zmerjanje slovenske duhovščine s «Slowenische Hetz-pfaffen* (slovenski hujskaški farji, op. ur.) sodijo prav tako v okvir nacističnega gesla «Karntner spricht deutschl*.
Pri teh izrazito kriminalnih dejanjih ne gre za spontane akcije posameznikov in pijanih ljudi, kot to skušajo sedaj prikazati avstrijske varnostne oblasti, temveč za očitne rezultate načrtne gonje in hujskanja nemškonacionalističnih organizacij in nemškonacionalističnega tiska. Isti e-lementi, ki so jeseni 1972 uprizarjali pogrome na dvojezične table, so sedaj segli še po dinamitu. Krogi, ki se skrivajo za temi elementi ustvarjajo na Koroškem tisto psihozo, za radi katere mora odstopiti sedanji deželni glavar. Ob teh resnih pojavih odborniki upravnega in nadzornega odbora z zaskrbljenostjo ugovarjamo, da avstrijska zvezna vlada že od lanske jeseni ni storila nobenega pozitivnega koraka v prid slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Koroški Slovenci zaprepadeno registri rajo nedemokratične izjave predvidevanega naslednika sedanjega deželnega glavarja, ki se ne razlikuje od izjav znanih nemškonacionalističnih krogov.
Vsi ti dogodki zadnjih dni dokazujejo in potrjujejo, da v Avstriji in še posebej na Koroškem še živi in organizirano deluje nacizem, ki so se mu uprle antifašistične sile sveta in z njimi tudi Slovenski partizani na Koroškem.
Nad razvojem na Koroškem je Slovensko ljudstvo upravičeno ogorčeno. Zato odločno odklanja vsakršno ugotavljanje in zahteva nadaljevanje internacionalizacije svojega problema. Odborniki upravnega in nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pozivajo avstrijsko zvezno vlado, da se končno resno loti izvedbe člena 7 avstrijske državne pogodbe na slovenskem in jezikovno mešanem teritoriju, ki je vladi točno znan in da se z odločnimi ukrepi zoperstavi organiziranemu nacističnemu terorju ter s tem učinkovito podpre demokratične sile na Koroškem, kar edino lahko ustvari in zajamči nemoten in svoboden razvoj ter mimo sožitje slovensko in nemško govorečega prebivalstva na Koroškem.*
PO OBISKU V ZAGREBU
MED TITOM IN THOJEM
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. — Predsednika sveta modrih začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama Ngu-yem Huu Thoja in druge člane partijske delegacije Južnega Vietnama, ki so danes dopoldne prispeli na Brione, so ob prihodu pozdravili predsednik Tito, Mijalko . Tor dorovič, Edvard Kardelj, Mitja Ribičič, Stane Dolanc, Miloš Minic in druge jugoslovanske osebnosti. Skupno z vietnamsko delegacijo so na Brione prispeli tudi podpredsednik CK ZK Hrvaške Milka Planinc, član zveznega izvršnega sveta Ivo Jerkič in drugi jugoslovanski funkcionarji. Popoldne ob 16. uri so se na otoku Vanga pričeli uradni razgovori med predsednikom Titom in Thojem.
B. B.
V intervjuju alžirskemu tedniku
TITO 0 POLITIKI NEUVRŠČENOSTI
BEOGRAD, 20. — Alžirski tednik «Afriška revolucija* bo objavila v jutrišnji številki intervju, ki ga je dal predsednik Tito uredništvu časopisa med konferenco na vrhu v Alžiru. V odgovor na vprašanja o politiki neuvrščenosti je predsednik Jugoslavije dejal, da so se na čela politike neuvrščenosti in njeni
n.v\ES
Allendejevo dediščino na čelu čilskega demokratičnega gibanja. Po nekaterih vesteh naj bi senator Altamirano našel zatočišče na sedežu severnokorejskega veleposlaništva v Santiagu. V seznamu je tudi ime člana politbiroja čilske KP senatorja Volodja Teitelboima, ki je bi) v trenutku udara v Moskvi, v teh dneh pa se mudi v Rimu.
Zveza za človečanske pravice je iz Pariza pozvala varnostni svet OZN in mednarodni Rdeči križ, naj intervenirata v Čilu. Zveza opozarja da je bilo v tej državi «ubitih na tisoče nasprotnikov državnega udara* ter predlaga varnostnemu svetu, naj pozove junto k spoštovanju načel deklaracije o človečanskih pravicah. Mednarodni Rdeči križ pa naj bi poslal svoje delegate v Čile, da bi se pozanimali o usodi aretirancev in poskrbeli, da bi z njimi človeško ravnali, poleg tega pa si prizadevali tudi za spoštovanje določb ženevske konvencije o političnih beguncih.
Končno naj še omenimo, da bo jutri po vsej Italiji 15-minutna sploš- j nistiČni poslanec Amendola imeno-na stavka v znamenje protesta pro- j van za predsednika komunistične ti vojaškemu udaru v Čilu in soli- stranke, ki jo sestavljajo italijanski darnosti z antifašističnim ljudskim in francoski komunistični evropski odporom. Za protestno ri*vko je da | parlamentarci, poslanec danske ljud-la pobudo sindikalna federacij' ske socialistične stranke in italijan-CGIL, CISL in UIL,	I ska poslanka Carettoni. 1
LUKSEMBURG, 20. - Na nedavnem zasedanju evropskega parlamenta v Luksemburgu je bil komu-
Vlada je na sinočnji seji o-dobrila nekaj važnih zakonskih odlokov, ki se nanašajo predvsem na izpopolnitev davčne reforme. S 1. januarjem prihodnjega leta stopi v veljavo nov način neposrednega obdavčenja dohodkov. Ukrepi, ki jih je sinoči sprejela vlada, se nanašajo na obdavčitev fizičnih in juridičnih oseb. Z novim davčnim sistemom bodo odpadle vse dosedanje davčne obremenitve, ki so zelo ovirale državno upravo pri ugotavljanju obdavčljivih dohodkov. Plače in drugi osebni dohodki bodo s prihodnjim letom obdavčeni od 10 do 72 odstotkov.
Prva komisija deželnega sveta je nadaljevala razpravo o stališču, ki ga bo zavzel predsednik deželnega odbora Comelli na sestanku predsednikov dežel z ministrom Torosom in predsednikom vlade Humorjem. Tudi tokrat je bilo v ospredju vprašanje odnosa med vlado in deželo ter pristojnosti glede reševanja osnovnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. O tem so govorili Štoka (Slovenska skupnost), Cuffaro (KPI) in Zanfa-gnini (PSI).
Danes bo v Trstu In Gorici triurna stavka uslužbencev avtobusnih podjetij za novo delovno pogodbo in predvsem za reformo javnih prevozov. Včeraj se je v Trstu začel vsedržavni kongres ženskega gibanja KD, na katerem bosta v soboto govorila Fanfani in Rumor.
V Tržiču je bila včeraj mo-mogočna manifestacija solidarnosti s čilskim ljudstvom.
smotri, ki so bili postavljeni na prvi konferenci v Beogradu, vedno uveljavljala ne glede na pogoje, ki so se stalno menjavali. Z večanjem števila neuvrščenih držav niso bila žrtvovana osnovna načela in smotri neuvrščenosti, ki jih vsi sprejemajo. Neuvrščene države se med drugim bore za demokratizacijo mednarodnih odnosov, to je za u-stvarjanje takih pogojev, v katerih bodo vse države enakopravno sodelovale v odločanju o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, posebno o tistih, ki se tičejo njihove usode in njihovega samostojnega notranjega razvoja. Pravico, da odločajo o lastni usodi in sodelujejo v ureditvi današnjega sveta, neuvrščeni niso nikdar in nikoli odstopili in tudi ne bodo. To potrjuje tudi konferenca na vrhu v Alžiru. na kateri je bila zastopana več kot polovica prebivalstva sveta. Zato se ne more govoriti, je poudaril Tito. o bipolarizmu na svetu kot edinemu činitelju bodočega^ razvoja mednarodnih odnosov: države in narodi vseh celin hočejo sodelovati ,ker je to njihova pravica v progresivnem spreminjanju sveta, je poudaril Tito.
Na vprašanje, kakšno stališče zastopa Jugoslavija na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju, je Tito dejal, da se Jugoslavija zavzema za mir in varnost v Evropi na osnovah enakopravnosti in polnega upoštevanja opredelitve vsake evropske države glede poti njenega notranjega razvoja. Jugoslavija se zavzema za premostitev zaprtosti gospodarskih integracij: napredek gospodarskega sodelovanja med evropskimi državami mora pripeljati do povečanja sodelovanja evropskih držav z drža gami v razvoju na novih osnovah. Jugoslavija se prav tako zavzema, da se tudi vse’ zahodnoevropske države bolj zavzemajo v naporih za popolno odstranitev kolonializma in rasizma, ki ovirata razvoj afriških držav in ogrožata svetovni mir. Na Evropo, v kateri živimo, gledamo kot na integralni del sveta, je poudaril Tito.
Seja izvršnega biroja predsedstva ZRJ
BEOGRAD, 20. — Izvršni biro predsedstva ZKJ je na današnji seji na Brionih določil program dejavnosti izvršnega biroja ih predsedstva ZKJ v prihodnji dobi. V prihodnjih mesecih bosta izvršni biro in predsedstvo posvetila glavno pozornost nalogam v zvezi s pripravami 10. kongresa, uresničenju ustavnih sprememb, posebno še dejavnosti za učinkovito izvajanje do sedaj sprejetih stališč in politike zveze komunistov o izvajanju gospodarske stabilizacije, socialne politike ter o idejno političnim in organizacijsko kadrovskim usposabljanjem zveze komunistov.
Izvršni biro je posebno poudaril potrebo po izvajanju sprejetih stališč posebno tistih, ki jih omenja pismo predsednika Tita in izvršnega biroja. V zvezi s tem je bilo dogovorjeno, da člani izvršnega biroja in predsedstva obiščejo več organizacij zveze komunistov v delovnih organizacijah in drugih samoupravnih skupnostih v komunah, pokrajinah in republikah. Predvideno je nadalje, da se na prvi seji predsedstva ZKJ, ki bo sredi oktobra, proučijo politični položaj v deželi in aktualne naloge zveze komunistov.
NA SEJI PRVE KOMISIJE DEŽELNEGA SVETA
Razprava o odnosih med deželo in državo o reševanju vprašanj slovenske manjšine
V razpravo o slovenski televizijski oddaji in o globalni zakonski zaščiti ter izvajanju člena 3 statuta so posegli Drago Štoka (Slovenska skupnost), Cuffaro (KPI) in Zanfagnini (PSI)
Prva stalna komisija deželnega sveta je včeraj nadaljevala razpravo o odnosih med državo in deželami v zvezi s sestankom predsednikov vseh deželnih uprav z ministrom Torosom in predsednikom vlade Rumorjem. Na seji komisije pretekli četrtek je predsednik deželnega odbora Comelli obrazložil osnovne smernice njegovega posega, ki jih je izdelal deželni odbor. Včeraj pa so v razpravo posegli deželni svetovalci: Štoka (Slovenska skupnost), Cuffaro (KPI), Z»rIagnini (PSI), Biasutti (KD) in h >felli (MSI). Svetovalci Štoka, Cuffaro in Zanfagnini so dokaj obsežno obravnavali tudi odnos med deželo in državo glede reševanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti.
Štoka je v svoji repliki na izvajanja predsednika Comellija govoril predvsem o vprašanju pristojnosti dežel, oz. države glede reševanja vprašanj narodnostnih manjšin, v našem primeru glede slovenske narodnostne skupnosti. Štoka je analiziral odstavek Comellijeve izjave, v katerem predsednik deželnega odbora pravi, da bo dežela zopet pozvala vlado, naj izda državne odloke, ki so potrebni za vedno bolj popolno zaščito in ohranitev etničnih in kulturnih posebnosti slovenskih državljanov.
Čas je, je poudaril Štoka, da se enkrat za vedno razčisti vprašanje pristojnosti država - dežela. Člen tretji deželnega statuta ne pravi, da je samo država pristojna za zaščito vprašanj jezikovnih manjšin. Bil bi že čas, da bi prenehali z izigravanjem, kar zadeva pristojnosti reševanja problemov slovenske narodnostne skupnosti. Zato naj deželni odbor, oz. njegov predsednik, jasno zahteva od države določitev točnih pristojnosti, ki bi morale vedno bolj sloneti na deželi. Dožela naj začne odločen boj z državo v tem smislu, saj ima oporo ne samo v tretjem členu posebnega statuta, ampak tudi v nadaljnjih členih statuta, ki govore o pristojnostih, od toponomastike do kulturnih dejavnosti. Danes je tudi ustavno sodišče skupno z drugimi državnimi organi nekje spremenilo svoja stališča, saj se nista ne vlada ne ustavno sodišče protivila deželnemu zakonu, ki je jeseni leta 1970 vpeljal prvič v deželno zakonodajo besedo •tslovenski«. Od u-stanovitve dežele do danes se je pač marsikaj spremenilo in danes je lažje doseči s strani države določeno popustljivost v raznih pristojnostih. ki jih je prej ljubosumno čuvala.
Do končne odobritve zakonov, ki tako na deželni kot na parlamentarni ravni predvidevajo ureditev, oziroma rešitev vprašanj slovenske manjšine, naj pa dežela napravi vse to, kar je v njeni resnično dobri volji.
Deželni svetovalec Štoka je nato Izjavil, da z zadovoljstvom sprejema na znanje izjavo predsednika deželnega odbora, da ni več političnih preprek, da v doglednem času u-stanovijo deželno televizijsko oddajo v slovenskem jeziku. To je vsekakor pozitivno dejstvo in je treba sedaj takoj odstraniti morebitne pripombe tehničnega značaja. Svetovalec Štoka je dejal, da v resnici teh težav ni, saj je tržaški sedež RAI usposobljen za prenos televizijskih programov. Nato je predlagal, da naj se takoj s pomočjo televizijskih naprav v Rimu izkoristi prosti čas drugega programa TV, kot se to dogaja že dalj časa z oddajami v nemškem jeziku na področju Južne Tirolske. Predlagal je eno uro in pol trajajoči program od 19.30 do 21. ure za pod-dročje Furlanije - Julijske krajine, ki naj bi obsegal rubrike kulturnega, gospodarskega, sindikalnega, socialnega in športnega značaja ter 20 minut poročil. V tem okviru naj bi eno uro tedensko posvetili delu deželnega sveta.
Cuffaro (KPI) je govoril o proračunu deželne uprave, ki je tesno povezan s proračunom države za prihodnje leto. Dejal je, da je nujno, da dežele niso samo seznanjene z državnim proračunom, temveč da tudi sodelujejo pri njegovi izdelavi. Cuffaro je zahteval pojasnila glede stališča odbora o praktičnem izvajanju ČL 50 deželnega statuta.
Tudi Cuffaro je nato govoril o reformi RAI-TV In o deželnih televizijskih programih. Odločno se je zavzel, da se v pričakovanju te reforme, takoj vzpostavijo delni televizijski programi v slovenskem jeziku.
Bistveno vprašanje, ki zanima slovensko narodnostno skupnost, pa je odnos med deželo in državo in v tej zvezi je Cuffaro podčrtal nujnost, da dežela jasno zahteva od države globalno zakonsko zaščito Slovencev in razpravo ter odobritev že vloženih zakonskih predlogov o zaščiti Slovencev. Nujna je pobuda dežele tudi glede njenih pristojnosti, ki jih vsebuje 3. člen. Cuffaro je bil mnenja, da je razsodba ustavnega sodišča iz 1965. leta že povsem zastarela, da je bila sprejeta v takratnem ozračju in da je treba ponovno razčistiti odnose in pristojnosti med deželo in državo glede vprašanj slovenske manjšine.
Socialist Zanfagnini je podčrtal nekatera bistvena vprašanja, ki jih je treba rešiti v odnosu do države in med njimi zlasti vprašanje občinskih in pokrajinskih avtonomij, vojaških služnosti in sredstev za programski razvoj dežele. V okviru teh prednostnih vprašanj je socialistični svetovalec postavil tudi globalno rešitev perečih vprašanj slovenske nacionalne skupnosti, razmejitev pristojnosti med deželo in državo in vprašanje globalne zakonske zaščite Slovencev.
Razprava v prvi komisiji deželnega sveta se bo nadaljevala in zaključila v sredo.
V odgovoru je župan Spaccini orisal stališče občinske uprave glede vprašanja ljudskih gradenj ter seznanil predstavništvo z dosedanjim delom uprave na tem področju. Obenem je zagotovil, da bo občina poskrbela, da bo v novi načrt, ki ga predvideva zakon št. 167, vključeno tudi področje Ul. Don Bosco.
• V torek so v občinski umetnostni galeriji izžrebali listek št. 12591, kateremu bo pripadala slika Demetrija Ceja. Lastnik listka lahko dvigne sli-
Izjave solidarnosti s čilskim ljudstvom
Antifašistični odbor občine Zgonik, je na včerajšnji seji ostro obsodil fašistični državni udar v Čilu, ki so ga izvedli tamkajšnji reakcionarni krogi ob podpori mednarodnega imperializma ter se poklonil spominu demokratično izvoljenega čilskega predsednika AUendeja. Odbor je izrazil ogorčenje nad krvavo represijo, ki jo izvajajo zločinski fašistični čilski generali in reakcija nad demokratičnim čilskim ljudstvom ter solidarnost s čilskimi delavci in demokratičnimi silami, ki z junaškim bojem branijo svobodo, demokracijo in družabni napredek, pridobljen z vlado ljudske enotnosti. Istočasno je odbor pozval italijansko vlado naj posreduje, da se v Čilu preprečijo krvavi pokoli. Na koncu odbor ugotavlja, da so čilski dogodki opomin za trajno antifašistično budnost in za okrepitev enotnosti vseh demokratičnih sil pri nas in v svetu.
Prevrat v Čilu so obsodili tudi delavci, Včlanjeni v sindikalnih organizacijah CGIL, CISL in UIL, ter docenti, ki so se udeležili 4. sindikalnega formativnega tečaja v Form di Sopra. V poročilu, ki so ga skupno izdali, obsojajo mednarodno reakcijo ter fašistično nasilje, ki je tako tragično prizadelo pridobitve čilskih delavcev. Obenem izražajo aktivno solidarnost z odporništvom v Čilskih tovarnah, šolah in univerzah, v mestih in na podeželju za svobodo ter za sindikalne in politične pravice.
Prebivalci Ul. Don Bosco pri županu Spacciniju
Župan Spaccini je v prisotnosti občinskega odbornika za urbanistiko De Luco, sprejel včeraj dopoldne v občinski palači predstavništvo prebivalcev Ul. Don Bosco, ki sta ga spremljala predsednik rajonske konzulte za področje Sv. Jakoba Vascotto in predstavnica Združenja stanovanjskih upravičencev Burlo. Predstavništvo je župana seznanilo z dejstvorB,, ,-da na> merava lastnik stanovanjskega poslopja med Ul. Don Bosco in Ul.
D'Alviano prodati posamezna stanovanja, kar je povzročilo med prebivalstvom veliko razburjenja, kajti sedanji najemniki stanovanj nimajo zadostnih finančnih sredstev, da bi si mogli stanovanje nabaviti.
DANES ZJUTRAJ ČETRTURNA SOLIDARNOSTNA SPLOŠNA STAVKA
PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
DREVI OB 20. JAVEN SESTANEK V LONJERJU
V SLIVNEM ZAHTEVAJO Drugje naj uredijo prostore
GRADNJO NOVE SOLE
Kuhinja v pritličju ni primerna za učilnico
Kakor smo že poročali, je pred dnevi ženska delegacija iz Slivne-ga obiskala devinsko - nabrežinske-ga župana in mu izrazila zahtevo vaščanov, da bi občina čimprej zgradila novo šolo. Čez nekaj dni so prišli delavci in začeli z delom, da bi preuredili kuhinjo za učilnico. Vaščani s tako rešitvijo niso zadovoljni in poudarjajo, da je treba zgraditi novo šolsko poslopje, ne pa preurejati zasebne hiše. Slovenska osnovna šola v Slivnem ima do sedaj samo eno učilnico, in to v zasebni hiši, skupno stranišče pa je na dvorišču. Učilnica je v pritličju, kakor tudi kuhinja, ki naj bi jo spemenili v učilnico in ki je še bolj temna ter vlažna.
Občinski svet je o gradnji nove
ko med uradnimi urami v sobi št. 1 šole razpravljal že pred leti. O-124 občinske palače, če posestnik I dobren je bil načrt in vsota 16 mili-listka ne bo dvignil slike v mesecu j jonov lir, toda vse je obtičalo na dni po izžrebanju, bo ta, kot določa. mrtvi točki, ker nobeno gradbeno zakon, postala last občinske podporne podjetje ni hotelo na dražbi prevze-ustanove.	* ti dela za tako vsoto, ker ni zadost-
.......................................
na, in bo seveda vedno manj. Zadeva je zdaj še bolj pereča, ker se je povečalo število šolskih otrok, in bi zato morali imeti tudi popoldanski pouk. Nekateri starši pravijo, da bi rajši sprejeli popoldanski pouk, kot pa zavlačevanje z gradnjo nove šole.
Obvestilo izletnikom v Leningrad in Moskvo
Izletnike v Leningrad in Moskvo obveščamo, da bo odhod z dvema avtobusoma na letališče Brnik v sredo, 26. t. m. ob 13. uri s Trga Ulpiano (pred sodiščem).
S podrobnim programom izleta in s potrebnimi navodili bomo izletnike seznanili v nedeljski številki našega dnevnika
ZA PREOBRAZBO PREVOZNIŠKEGA SEKTORJA
Osebje avtobusnih bo danes stavkalo
podjetij tri ure
Osebje zasebnih podjetij bo stavkalo od 9.30 do 12.30, osebje Acegata pa od 10. do 13.
Vsedržavno sindikalno vodstvo prevozniškega sektorja CGIL, CISL in UIL je potrdilo današnjo triurno stavko. Uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij bodo tako stavkali od 9.30 do 12.30, uslužbenci javnih avtobusnih podjetij pa se bodo vzdržali dela od 10. do 13. ure.
PD SLOVAN iz PADRIČ
vabi na
PROSLAVO
75-letnice ustanovitve društva in
25-letnice postavitve spomenika padlim v NOB iz Padrič
Spored:
V	soboto, 22. septembra, ob 17.
uri — športna srečanja
V	nedeljo, 23. septembra, ob 15. uri — spominska svečanost pred spomenikom padlim v NOB, ob 16.30 kulturna prireditev v društvenih prostorih s koncertom godbe na pihala-iz-Predvora
Športnim m kulturnim- srečanjem bo sledila prosta zabava s plesom. Za jedačo in pijačo poskrbljeno
Jutri zvečer pri Sv. Jakobu govor čilskega veleposlanika
Manifestacijo solidarnosti z vlado ^Ljudske enotnosti*
Čila prireja mestni protifašistični odbor - Govorii bo čilski veleposlanik v Alžiru Eduardo Salum
Sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je iz Rima sporočila poziv vsem delavcem, naj danes, od 10. do 10.15, za četrt ure prekinejo delo v znak solidarnosti z bojem čilskega ljudstva za svobodo, proti vojaškemu zatiranju. Stavka je znak solidarnosti delavskega razreda in sledi polurni splošni stavki francoskih delavcev. Obenem pa je ta prekinitev dela. čeprav je zgolj simboličnega značaja, tudi odraz splošnega pritisk^, vseh demokratičnih sil na italijansko vlado posl. Rumorja, naj ne prizna državnega udara čilske reakcije in izpriča, na mednarodni areni, svojo solidarnost ustavni vladi »Ljudske enotnosti« ubitega predsednika Salvado-ra AUendeja.
Po današnji stavki pa je za jutri zvečer napovedana druga solidarnostna manifestacija, ki jo prireja enotni protifašistični odbor v Trstu. Ne gre za dvojnik prve manifestacije, ki se je Tržačani še dobro spominjajo in je bila izraz prvega ogorčenja, pač pa priložnost, da demokrati, Slovenci in Italijani, še enkrat izpričajo svoja čustva predstavniku zakonite čilske vlade.
Jutri zvečer, ob 18. uri, bo namreč na Trgu sv. Jakoba spregovoril zbrani množici zakoniti predstavnik Čila, veleposlanik Allende-jeve vlade v Alžiru, Eduardo Salum, ki je tudi član osrednjega vodstva čilske socialistične stranke.
Ni treba posebej poudarjati pomena prisotnosti socialista Saluma na tržaški manifestaciji. Dovolj je, da si tržaški demokrati prikličejo v spomin zavzetost čilske vlade in njenega veleposlanika pri pripravah na nedavno konferenco neuvrščenih držav v Alžiru. Sam jugoslovanski predsednik Tito je v eni izmed svojih izjav po državnem u-daru čUske soldateske poudaril, da je bil udar v Santiagu »odgovor imperializma na konferenco iri na pore neuvrščenih držav«. Zato je Salumova prisotnost v Trstu še en razlog več, da s prisotnostjo na manifestaciji izpričamo solidarnost mednarodnega naprednega gibanja s čilskim narodom, ki se dandanes z orožjem v roki bori proti tiraniji vojaške junte in vmešavanju severnoameriškega imperializma v zadeve suverene, neodvisne, svobodne republike Čila.
Manifestaciji bo predsedoval predsednik združenja borcev ANPI v Trstu in deželni tajnik sindikalne organizacije CGIL Arturo Calabria.
Miljski občinski svet obsoja prevrat v Čilu
V ponedeljek so se sestali na izredni seji voditelji svetovalskih skupin KPI. PSI, PSDI, PRI in KD miljskem občinskem svetu ter ostro obsodili prevrat v Čilu. V posebnem sporočilu, ki so ga izdali ob zaključku seje ter soglasno sprejeli, je rečeno, da izreka miljski občinski svet, ob tolmačenju demokratičnih in antifašističnih občutkov miljskega prebivalstva, ogorčenje za reakcionarni državni udar, ki je zaustavil demokratični razvoj države ter izdal vlado, ki jo je izvolilo ljudstvo. Obenem izražajo sožalje za tragično smrt predsednika AUendeja ter zahtevajo, da se italijanska vlada zavzame za edino zakonito vlado v Čilu. Poročilo se zaključuje s po-živom prebivalstvu naj utrjuje protifašistično budnost tudi v naših krajih.
Glavna zahteva, ki pogojuje današnjo stavko, zadeva vprašanje čimprejšnje odobritve delovne pogodbe, obenem pa uslužbenci tega sektorja z novo odločnostjo obnavljajo zahtevo po koreniti reformi prevozov v naši državi, ki naj kot prvi korak izvede popolno razlastitev vseh zasebnih in koncesijskih avtobusnih podjetij, ki naj preidejo pod javno upravo. Sindikalna vodstva so glede današnje stavke izjavila, da so oklicala stavko zato, ker vlada ni uresničila dogovora, ki ga je sprejela že v maju letošnjega leta in ki naj bi zagotovil prehodno rešitev nesoglasij okrog delovne pogodbe ter izvedel razlastitev zasebnih podjetij. S tem se torej nadaljuje trdi boj prevoznikov za popolno rešitev številnih u-pravičenih zahtev.
Nadomestni prevozi z vojaškimi vozili
Zaradi današnje stavke uslužbencev javnih in zasebnih avtobusnih podjetij je tržaška prefektura sporazumno z občinsko upravo odredila nadomestno prevozno službo z vojaškimi vozili na sledečih avtobusnih progah: proga št. 6 iz Barkovelj k Sv. Ivanu, proga št. 26 od Rumene hiše k Sv. Alojziju, proga št. 2 in 4 z Opčin v Trst, proga št. 9 od Sv. Ivana do Elizejskih poljan, proga št. 11 od Lovca do Ul. Mercato Vecchio, proga št. 29 iz Skednja do Ljudskega parka, proga št. 37 iz Rovt do Trga Stare mitnice, proga št. 17 iz Ul. San Cilino do Borznega trga, proga št. 35 iz Lonjerja do Ober-dankovega trga, proga št. 39 iz Trebč do Ul. Cicerone in proga št. 33 iz Ul. Campanelle do Trga Stare mitnice. Prevoz bo brezplačen.
• V Ul. Machiavelli bodo okrog poslopja št. 1 postavili v teh dneh o-grajo, ker bodo omenjeno poslopje obnavljali. Iz varnostnih razlogov je občinska uprava odredila prepoved parkiranja za vsa vozila vzdolž ograje, dokler ne bodo dela končana.
Dežela namerava pomagati gojiteljem klapavic
Deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo Giacomo Romano je včeraj sprejel predstavnike zadrug ribičev in gojiteljev klapavic, ki so mu orisali težko ekonomsko stanje, v katerem se zaradi prepovedi prodaje školjk zašli gojitelji klapavic. Delegacijo so sestavljali predsednik deželnega združenja zadrug dr. Mic-coli, predsednik zadruge ribičev Timave Parentin in predsednik združenja ribičev Julijske krajine Antonio Baldini, ki je obenem predsednik Konzorcija zadrug Furlanije -Julijske krajine.
Na včerajšnji seji so proučili razne vidike vprašanja: predstavniki prizadetih ribičev so zaprosili deželno upravo za pomoč ribičem in gojiteljem klapavic. Odbornik Romano je zagotovil, da se bo deželna uprava
liUiiiiuiii««iiiuiiiuii»ii»iMii««iii»Hiiiiimmiiimi«iiiimiiiiiiiiiimiiiii*ni(iiiiiiiiiiiniiiiimiii*»inninii||ini
VČERAJ SE JE PRIČEL V AVDITORIJU
VSEDRŽAVNI KONGRES ŽENSKEGA GIBANJA KD
Danes bo imel uvodno poročilo predsednik IRI Petrilli, jutri poseg Fanfanija in Rumorja
V Avditoriju se je včeraj pričel 13. vsedržavni kongres ženskega gibanja Krščanske demokracije. Včerajšnje otvoritveno zasedanje je imelo izključno formalni značaj, saj so se na njem zvrstili samo pozdravi krajevnih predstavnikov KD. Zaseda nje je odprla vsedržavna delegatka sen. Falcucci, nato so za predsed nico kongresa Izvolili tržaško predstavnico Bennijevo. V imenu mesta je kongres pozdravil župan Spaccini,
nato pa v imenu skupine senatorjev KD Gatto, deželni tajnik KD Tonutti, predsednik deželnega odbora Comelli, pokrajinski tajnik Dario Rinaldi
Danes dopoldne ob 10, uri bo kongres pričel z delom, ko bo predsednik IRI Petrilli prečita! poročilo o temi: »Cilji svobode in gospodarskega razvoja«.
V soboto bosta govorila generalni tajnik KD Fanfani in predsednik vlade Rumor.
ure
zavzela za to vprašanje in je povabil predstavnike zainteresiranih kategorij, naj preko občinskih uprav naslovijo prošnje za podpore v skladu z deželnim zakonom št. 9 iz leta 1971.
Knjigarne in papirnice bodo odprte tudi ob ponedeljkih dopoldne
Bliža se šolsko leto in šolarji bodo morali med drugim nabaviti številne šolske potrebščine. Popolnoma razumljivo je ob vsem tem, da se na bližnji začetek šolskega leta pripravljajo tudi lastniki papirnic in knjigarn. Združenje trgovcev naše pokrajine je zato vložilo pri občinskih oblasteh prošnjo za podaljšanje kratkega tedna,;, Papir? niče in knjigarne naj bi ostale tako odprte zadnji ponedeljek v septembru in prva dva ponedeljka v oktobru tudi v dopoldanskih urah. V zvezi s prošnjo Združenja trgovcev so se ugodno izrekle vse organizacije in združenja, ki jih je občina zaprosila za mnenje.
za italijanski otroški vrtec
Slabe izkušnje z Občinski odbor naj
Drevi ob 20. bo na sedežu prosvetnega društva v Lonjerju javni sestanek, na katerem bodo govorili o napovedani ustanovitvi italijanskega otroškega vrtca ustanove ONAIRC v stavbi slovenskega vrtca v Lonjerju, kamor naj bi vozili s šolskim avtobusom 30 italijanskih otrok od S. Ivana. Kot smo že poročali, je na zadnji seji rajonske konzulte Sergij Pečar zahteval, naj o tako važni zadevi konzulta vpraša prej za mnenje prizadeto prebivalstvo. Pripomnil je, da se s tako rešitvijo vprašanja pomanjkanja prostorov za italijanske otroke ne strinja, da nasprotuje in da bo nasprotoval u-stanovitvi italijanske sekcije v stavbi slovenskega otroškega vrtca.
Ustanova ONAIRC in občinska odbornica za šolstvo govorita o začasni rešitvi, dokler ne bi preuredili obsežne občinske stavbe v Ul. Docce. Poudarjamo, da takim zagotovilom ne verjamemo, saj imamo zgled pri samem Sv. Ivanu, kjer so »začasno« zasedli prostore slovenske šole pred šestimi leti in so na začasnost že pozabili. Resne pomisleke imamo tudi glede obljubljene preureditve stavbe v Ul. Docce, saj je ta stavba prazna že nekaj let in vedno bolj razpada.
V pismu (prot. štev. VI - 6/1 -8/73 z dne 8. septembra), ki ga je poslala rajonski konzulti pri Sv. Ivanu, pravi občinska odbornica za šolstvo, da so v stavbi otroškega vrtca v Lonjerju štev. 240 zadostni in primerni prostori za delovanje druge sekcije otroškega vrtca ustanove ONAIRC. Resno dvomimo, da bi v tej zgradbi lahko našli dovolj primernih prostorov za drugi, ločeni in avtonomni otroški vrtec. Poleg tega vse kaže, da bo v prihodnjih letih slovenski vrtec v Lonjerju nujno potreboval več prostorov kot zdaj.
In še nekaj. Zakaj je ustanova ONAIRC izbrala prav Lonjer? Lahko si mislimo, da prav zaradi tega, ker v Lonjerju ni še italijanskega otroškega vrtca. To naj bi bil prvi klin. Zaradi tega naj občinski odbor ponovno in tehtno prouči zadevo.
začasnimi vselitvami dobro preuči zadevo
Slovenije. Učitelji in profesorji so si včeraj popoldne ogledali dvojezično osnovno šolo v Lendavi, saj je znano, da je na tem področju že zdaj dobro urejeno dvojezično šolstvo za prebivalce madžarske narodnosti. Seminar bo končal delo sredi prihodnjega tedna.
Štirideset slovenskih učiteljev in profesorjev na seminarju v Radencih
V Radencih se nadaljuje seminar za učitelje in profesorje, ki poučujejo v slovenskem jeziku na manjšinskih šolah v Italiji. Seminarja se udeležuje 40 učiteljev, ki bodo poslušali predavanja znanih slovenskih zgodovinarjev, literarnih zgodo-vinjarjev in jezikoslovcev, hkrati pa se bodo seznanili z gospodarskim in družbenim razvojem severovzhodne
ODMEVI NA PREUREDITEV PROMETA V MESTNEM SREDIŠČU
Predlogi Zveze trgovcev za ureditev parkirišč
Med srečanjem v občinski palači so predstavniki raznih kategorij trgovcev seznanili odbornika De Luco z vrsto predlogov za še boljšo sprostitev prometa
Občinski odbornik za urbanistiko in promet De Luca se je včeraj sestal v občinski palači z delegacijo predstavnikov nekaterih združenj, ki so včlanjena v Zvezo trgovcev. Poleg predsednika zveze Rigolettija in ravnatelja Geppija so bili na srečanju prisotni razni vodilni organi vseh sektorjev trgovine na drobno in debelo. V številnih posegih so predstavniki trgovcev seznanili odbornika z vrsto splošnih in specifičnih problemov, ki so nastali zaradi uvedbe novih ukrepov za sprostitev prometa v mestnem središču ter z vplivi, ki so jih imeli ti ukrepi na trgovske dejavnosti v mestu. Odborniku so obenem predložili vrsto predlogov, ki bi jih lahko razčlenili v naslednje točke: povečanje števila parkirnih prostorov v pričakovanju nadaljnjih rešitev, u-vedba prepovedi parkiranja v mestnem središču od 6. do 9.30 in od 14. ao 16.30, potem ko je že zagotovljeno zadostno število parkirišč za prebivalstvo predela; rezerviranje prostora na Nabrežju za parkiranje avtomobilov in avtobusov tujcev; ohranitev prostorov pred javnimi lokali /a potrebe lokalov samih.
Odbornik De Luca je delegaciji obljubil, da bodo te predloge podrobno proučili ter se o njih v najkrajšem času izrekli. Občinska uprava, je ob tem poudaril odbornik, bo vsekakor pri svojem nadaljnjem načrtovanju upoštevala potrebe celotne skupnosti.
Parkirišča
za turistične avtobuse
S preureditvijo prometa v mestnem središču se je odprlo vprašanje parkirnih prostorov za turistične avtobuse ter njihove vožnje po središčnih ulicah in trgih. V ta namen je župan odredil prepoved parkiranja v dolžini tridesetih metrov v Ul. Giu-lio Cesare, kjer bodo lahko parkirali turistični avtobusi. Obenem je odredil parkirišče za 29 avtobusov v Drevoredu Sv. Andreja. Parkiranje bo omejeno na 14 ur.
Spreten goljuf
prijavljen sodišču
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj prijavili sodnim oblastem zaradi goljufije 51 letnega
Francesca Ferraro. Moški, ki ga policija še išče, je 5. maja letos obiskal neko žensko v Ul. Sara Davis ter se ji predstavil kot inšpektor ustanove IACP. Ženski je natvezal, da ji je družba preskrbela novo stanovanje, za katero pa mu mora plačati vnaprej tri mesece najemnine v znesku 51.700 lir. ženska mu je verjela ter mu takoj izročila denar s pripombo, da bo ostalo doplačala na prefekturi. Ferrara ji je tedaj izročil najemniško pogodbo ter izginil. Prevaro je odkril nekaj dni pozneje njen mož, ko se je s ponarejeno pogodbo zglasil na prefekturi. Goljufovo ime so odkrili na podlagi natančnega opisa ogoljufane ženske, ki ga je spoznala tudi s slike, ki jo hranijo v arhivu kvesture.
Tatovi v stanovanju
Tatovi so predvčerajšnjim, v zgodnjih popoldanskih urah, vlomili v stanovanje 39-letnega Olimpia Scarsinija iz Vižovelj 9/S. Izkoristili so odsotnost stanovalcev ter razbili šipe okna v pritličju. Po skrbnem pregledu vseh prostorov so iz predala v spalnici izmaknili 130 tisoč lir v gotovini ter knjižico Katoliške banke v Trstu s pologom 6 milijonov lir. Agenti devinskega komisariata so uvedli preiskavo.
• Zaradi popravil bo občinska menza na Trgu Liberta zaprta od 25. septembra do 8. oktobra. Osebje menze bo to obdobje izkoristilo za letni dopust.
MLADINSKI KROŽEK Trs«
Ulica Ginnastica it. 72
bo priredil v nedeljo, 30. septembra izlet v Kočevje ob priložnosti tamkajšnjega slavja. Prijave po telefonu štev. 31119 od 15. do 18. ure vsak dan razen ob sobotah.
P
Uspeh otrok vrtca v Ul. Donadoni na mednarodni razstavi
Že spet nadvse razveseljiva vest iz naših šol — slovenski otroški vrtec v Ul. Donadoni je na mednarodni otroški slikarski razstavi v Forte dei Marmi odnesel kar šest nagrad, kar ni uspeh samo na našo slovensko šolo, temveč za vse šole naše pokrajine, posebno če upoštevamo dejstvo, da je bila konkurenca na tej mednarodni razstavi zelo velika. Predloženih je bilo namreč nič manj kot 13.000 del otrok iz italijanskih šol ter 8.500 del otrok iz tujine in med vsemi temi deli je ocenjevalna komisija izbrala kar šest risb naših otrok, ki jih vzgajata in poučujeta učiteljici Vilma Zoch in Andreina Semen. Zanimivo je, da bodo imena nagrajencev ter šol, v katerih se vzgajajo, posredovali ministrstvu za šolstvo. Prvi nagradi sta prejeli Maja Ukmar in Albert Zenič, drugo nagrado je prejela Valentina Beorchia, po ena tretja nagrada je šla Teji Volk in Ivani Gherdol, ena četrta nagrada pa Valentini Beorchia. O uspehu slovenskih otrok otroškega vrtca v Ul. Donadoni na 15. mednarodni otroški slikarski razstavi v Forte dei Marmi bomo podrobneje poročali ob slovesnosti uradnega nagrajevanja. Nagrade bodo zmagovalci prejeli iz rok tržaškega župana.
Prošnje za občinski prispevek ob nakupu šolskih učbenikov
Tržaška občina obvešča starše šoloobveznih otrok, da lahko predložijo najkasneje do 25. septembra prošnje za dodelitev prispevka za nakup šolskih knjig, v smislu deželnega zakona št. 19 z dne 6. septembra 1965.
Prošnje lahko predložijo starši, katerih osebni dohodek ne presega 2 milijonov in sto tisoč lir letno. Ternu znesku je treba prišteti se sto tisoč lir za vsakega družinskega člana, ki je v breme družinskemu poglavarju in 200 tisoč lir za vsakega dijaka višje srednje šole ali vseučiliškega študenta v družini.
Tečaji INIASA
Čez nekaj dni poteče rok za vpisovanje za dnevne tečaje za modne krojilce, za izvedence za opremljanje stanovanj, gradbene risarje in mehanične risarje. Tečaji bodo v središču INIASA v Ul. Ginnastica 49, tel. 724203.
Ravnateljstvo zavoda opozarja starše na te tečaje za strokovno usposabljanje; vsi štirje poklici nudijo mladini mnogo možnosti, saj se popraševanje po risarjih veča iz dneva v dan. Letos velja še največ zanimanja za modne krojilce; tečajniki bodo imeli možnost, da sami narišejo kroj, po katerem bodo nato izdelali model in tako pridobili prakso za bodoči poklic.
Vsi tečaji so brezplačni in INIA SA posrebuje tudi vse tehnične pripomočke. Udeleženci tečaja, ki se morajo voziti v Trst iz okolice, imajo pravico do deželne podpore za bivanje in prevoze. Na razpolago je le še nekaj prostih mest, vpisovanje pa poteka vsak dan od 8. do 14. ure.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 21. septembra MATEJ
Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.06 — Dolžina dneva 12.16 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 16.09.
Jutri, SOBOTA, 22. septembra MAVRICIJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24 stopinj, najnižja 17,5, ob 19. u-ri 23,2 stopinje, zračni tlak 1014,3 mb stanoviten, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 58-odstotna, nebo 4/10 po-oblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 20. septembra 1973 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
Umrli so: 77-letni Luigi De Pol, 79-letna Letizia Snaidero vd. Bidoli, 14-letni Roberto Giraldi. 80-letna Maria Santina Giraldi vd. Pagliaro, 62. letni Bruno Scopinich, 85-letni Raffae-le Camerino, 67-letna Michela Gorella vd. Marinaz, 80-letni Carlo Scaligeri, 75-letna Olga Musich vd. Vellani, 63-letna Gisella Fabbri vd. Rigotti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1: Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertš 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd. Ul. Orologio 6-Ul. Diaz 2: Alla Salute, Ul. Giulia 1; Pic-ciola. Ul. Oriani 2; Vemani, Trg Valmaura 11.
Kino
Nazlonale 15.30 «Pippo, Pluto, Pape-rino Supershow». Walt Disneyev film. V barvah.
Excelsior 15.30 »Una breve vacan-za». Barvni film. Florinda Bolkan, Renato Salvatori.
Grattacielo 16.00 »Un ufficiale non si arrende mai nemmeno di fronte al-l’ewidenza, firmato colonello Butti-glione«. Barvni film.
Feniee 15.30 «Lo straniero senza no-me». Barvni film. Clint Eastwood, N. Bloom, M. Hill. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 »La polizia inerimina, la legge assolve«. Igra Franco Nero. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «Ming ragazzil«. Barvni film za vsakogar.
Aurora 16.30 «L’ultimo Buscadero«. barvni film. S. McQueen.
Capitol 16.30 »Malizia«. L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Che cosa č successo tra mio padre e tua madre«. J. Lemon. Barvni film.
Impero 16.30 «11 elan dei Marsigliesi«. Barvni film. J. P. Belmondo, Clau-dia Cardinale. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 »I desideri mor-bosi di una sedicenne«. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Joe Valachi«. Barvni film. S. Bronson, L. Ventura.
Vittorio Veneto 15.15—21.30 »Dr. Živa-go». Barvni film. Omar Sharif, Ju-lie Christie.
Ideale 16.30 »Armiamoci e partite«. Barvni film. Franco Franchi, Cic-cio Ingrassia.
Abbazia 16.30 «L’uomo mascherato contro i pirati«. Barvni film. G. Hil-ton in C. Dantos.
Astra 16.30 «Ieri, oggi, domani«. Barvni film. Sofia Loren in M. Ma-stroianni.
Razstave
Romeo Daneo razstavlja v občinski galeriji svoje lesoreze. Razstava, ki bo do 27. t. m. je odprta vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
Ob svojem življenjskem jubileju razstavlja v Tržaški knjigarni slikar Avgust Černigoj svoje najnovejše grafike. Razstava bo odprta do konca septembra.
V	galeriji La Lanterna razstava del dalmatinskega slikarja Jure Arni? žiča. Hrvaški gost bo razstavljal v Trstu do 28. septembra.
V	galeriji «2 \ GO« v Hruševici razstavlja slikar Robert Hlavaty svoje akvarele. Razstava bo odprta do konca septembra.
V	Mestni galeriji Piran razstavljala Marino Mahnič - Istran in Vida Slivniker - Belantič. Razstava bo odprta do 23. t. m. po običajnem urniku galerije od 10. do 12. ter od 17. do 20. ure.
Izleti
Prosvetno društvo »Rdeča zvezda« iz Salezg bo priredilo v nedeljo, 23. t. m. avtobusni izlet v Kočevje z ogledom Baze 20. Vpisovanje pri vaških odbornikih.
SPDT organizira 23. t. m. avtobusni izlet na Ratitovec — 1.666 m. (Pot prijateljstva). Odhod ob 6,30 izpred sodne palače in skozi Ljubljano. Škofjo Loko, Železnike do lepe vasice Prtovče, od koder je dve uri hoje do vrha. Ob povratku se bomo ustavili v Škofji Loki, ki letos praznuje tisočletnico obstoja, nato povratek preko Poljanske doline. Vpisovanje pri Norči, Ul. Geppa 9.
Sekcija PSI za «vzhodnl Kras« z Opčin organizira 30. septembra t.l. enodnevni avtobusni izlet v Celovec in bližnje slovenske vasi z ogledom Vrbskega jezera in Gosposvetskega polja. Cena izleta 5.500 lir. V ceno je vključeno tudi kosilo. Vpisovanje na Opčinah v trgovini s pohištvom «Renar«, Proseška št. 3 ter v Bazovici št. 131 pri Ivanu Caču, v Velikem Repnu pri Pavlu Colji in v Zgoniku št. 34 pri Brunu Miliču. Za potovanje preko meje je potreben potni list ali osebna izkaznica.
Točen čas odhoda bo pravočasno objavljen.
Kmečka zveza priredi v soboto, 13. in nedeljo. 14. oktobra članski izlet na Plitvička jezera. Izletniki si bodo tudi ogledali nekaj kmetijskih obratov v Karlovcu.
Vpisovanje na tajništvu KZ, Ul. Cicerone 8/B.
PD «Ivan Grbec« v škednju priredi 7. oktobra izlet v Pulj in okolico. Vpisovanje vsak dan od 17. do 18. ura v društvenih prostorih.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu vabi starše, ki tega še niso storili, da dvignejo v tajništvu obrazec za deželni študijski prispevek, ki ga morajo skupaj s šolskim potrdilom vložiti najkasneje do 30. t. m. na pristojnem občinskem uradu.
Mali oglasi
HIŠNO POMOČNICO, pripravljeno se preseliti v Italijo, išče štiričlanska družina. Odlični pogoji. Pisati Racca-nciio, Via Rolando da Piazzola H. Padova, Italia 42957.
BANDA OICREDITO Ol TBIESTE TEŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F. FILZI 10	■	30-101. 30-045
URADNI TEČAJI BANKOVCtv Ameriški dolar	591.—
Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli
drobn'
1.433,—
197,40
135,—
246,50
33.13
38,	—
39.	—
MENJALNICA
vseh tujih valut
A
primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
21. septembra 1f7I
VELIKA ŠKODA V VINOGRADIH TER CVETLIČNIH NASADIH
NA POZIV MLADINSKIH DEMOKRATIČNIH FEDERACIJ
Zaskrbljenost med živinorejci Mogočna pokrajinska manifestacija
nad posledicami letošnje suše
Živinorejci so prisiljeni krmiti z zimsko krmo, kar ho predčasno izpraznilo senike
ne bo letošnje vino najboljše, ker je pač slabo zrejalo. Ker, kot pravijo, eno zlo pritegne drugo, se je suši pridružila divjad ter kosi in ose, ki so še posebno požrešni na grozdje.
Na podoben način se pritožujejo tudi cvetličarji, škoda ni tako občutna kot v vinogradih, ker so površine cvetličnih nasadov manjše in jih je lažje zalivati, toda voda iz cevi, polna klora in apnenca, še zdaleč ne more nadomestiti deževnice, obenem pa dež tudi osveži in ovlaži o-zračje ter ustvarja s tem pogoje za boljšo rast. Prava nadloga je tudi v tem primeru divjad. Škodo občutijo predvsem tisti cvetličarji, ki imajo nasade daleč od hiš in naselij.
Oblasti bi se morale ob vsem tem zamisliti ter čimprej poskrbeti za odškodnino kmetom. Upajmo, da ne bo tudi v tem primeru tako kot z lanskim ocenjevanjem škode, ki jo je povzročila divjad po vinogradih zgornjega Krasa, je glede tega dejal ne-
Na deželnem odborništvu za javna dela je bil včeraj sestanek med odbornikom Brunom Giustom in deželno konzulto za industrijo in gradbeništvo, ki zastopa organizacije gradbenih podjetij včlanjene v vsedržavno združenje gradbenikov ANCE, ki imajo sedež v naši deželi. Govorili
Ozračje nad izsušenim Krasom se je po blagodejnem dežju teh dni vendarle nekoliko ohladilo, da je Pokrajina lahko globlje zadihala, če-Prav si bo le s težavo in počasi spet opomogla od ran, ki jih je zadala dolgotrajna suša. Zaradi nje si je Kras letos prezgodaj nadel rumenorjavi plašč in čeprav je za sedaj težko narediti obračun, ni treba biti ravno strokovnjak za ugotovitev, da je škoda, ki se je zgrnita nad travnike in gozdove, njive in Vrtove ter vinograde in cvetlične nasade, že na prvi pogled občutna.
Obračun škode je težko narediti sedaj tudi zato, ker so pogubne posledice letošnje suše trajnejšega značaja in bodo kmetovalci čutili njihov učinek še prihodnje leto ali «e dlje.
Dejansko ni na Krasu in nad mestom samim deževalo od 26. julija.
Samo v juliju je do tega dne padlo skupno 50,1 milimetra padavin, nakar so te do 17. septembra skoraj Povsem izostale. V avgustu je le trikrat rosilo in sicer je 13. avgusta padlo 0,8 milimetra dežja,
24. avgusta 2,3 milimetra in 29. avgusta 0,6 milimetra, kar je skupno le 3,1 milimetra ali, če upoštevamo praktične potrebe izsušenega rastlinja skoraj nič. Marsikdo zatrjuje, da je zato tudi deževje preteklih dni prišlo prepozno in da je nezadostno, Čeprav je skupno padlo 2,8 milimetra.
Kaj menijo o vsem tem naši kmetovalci? Najbolj nezadovoljni so živinorejci. Poleg vseh nadlog, težav, neplačanega truda in kdo ve še kaj vsega, kar je na splošno pahnilo našo živinorejo v krizo, je ta nova nadloga res odveč, menijo živinorejci na zgornjem Krasu, predvsem v predelu Bazovice.
Položaj živinorejcev res ni rožnat.
Mleko plačujejo po 98 lir liter, krma pa stane 110 lir na kg in že ta Podatek je zadosten vzrok za ne-. zadovoljstvo, menijo v okoliških vaseh, pa ti pride ' še suša in ti že Pred prihodom jeseni izprazni senike, ker ni otave. Obenem ni paše ali pa je slaba in ni vsega tistega pridelka, kot je pesa, repa, korenje in vse ostalo, s čimer v jeseni in pozimi krmijo živino. Naj-yidnejša posledica je, da živina daje manj mleka, obstaja pa nevarnost, da se bodo seniki letos prezgodaj popolnoma izpraznili. Kam bomo šli tedaj po krmo, se zaskrbljeno sprašujejo živinorejci' ter se obenem ozirajo na razne oblasti z upanjem in pričakovanjem, da bodo kaj ukrenile s podpornimi prispevki ali vsaj s posojili. Seveda ob vsem tem ne more izostati mnenje tega ali onega živinorejca, češ da so ljudje deloma tudi sami krivi, če so oblasti tako neradodarne.
Veliko živinorejcev, pravijo, se še ni zvedelo potrebe in koristi uva-janja zadružništva v to kmetijsko Panogo.
Nedvomno je letošnja suša hudo oškodovala tudi vinogradnike in cvetličarje. V vinogradih so letos pričakovali nadpoprečno letino. Zaroda je bilo veliko in cvetje se je tudi dobro oplodilo, žal pa je pritisnila suša in svoj pridelek bo rešil le kdor je trte zalival ali pa kdor ima to srečo, da mu trte uspevajo v dobri in globoki plasti zemlje. Kdor ima vinograde v bližini doma, je lahko zalival, kdor pa mora po grozdje v «breg» od Barkovelj do Seslja-na, bo z letošnjo trgatvijo le malo spravil v sod. Tudi kakovostno
■murnu.........m.............................................
MNENJE REŠKEGA STROKOVNJAKA
Vodna pot z Jadrana v zaledje izvedljiva, a predraga zamisel
Prof. B. Prikril zagovarja kombiniran
prevoz po rekah, prekopih in železnici
ki cvetličar s Proseka: škodo so namreč prišli ocenjevat, ko je bila trgatev že mimo.
• Miljska občina razpisuje dražbo za oddajo del na mestni kanalizaciji na rezidenčnem področju bivše livarne. Za ta dela je predviden izdatek približno 90 milijonov lir. Zainteresirana podjetja lahko v teku 15 dni zaprosijo, da jih prepustijo k dražbi. Predložene načrte bo proučila posebna komisija.
Borisu Debeljuhu je žena A-namarija povila krepkega prvo-rojenčka
MARKA
Srečnima staršema čestita in malemu Marku vošči srečno življenjsko pot
KASTA
liiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiniliiiMliiniiiiiiiilliimiiiiillimil
SESTANEK NA ODBORNIŠTVU ZA JAVNA DELA
Nove naloge deželne vlade na urbanističnem področju
Dežela bo odslej nadzorovala vso urbanistično dejavnost krajevnih uprav in zasebnikov - Pomanjkanje delovne sile in gradbenega materiala
UDELEŽENCEM PARTIZANSKEGA SREČANJA V KOPRU
V počastitev 30-letnice splošne vstaje Primorskega ljudstva, bo v Kopru 23. septembra 1973 ob
10.30	osrednja proslava.
Vsi borci enot, ki imajo domicil v obalnih občinah in sicer:
—	II. prekomorska brigada
—	Istrski odred
—	Italijanske enote NOV Slovenije
—	Slovenski partizanski pomorščaki
—	Letalci - prekomorci
—	Aktivisti OF Južnoprimorskega okrožja
—	Nekdanji zaporniki koprskih za porov
so prejeli vabila za udeležbo na proslavi. Ker se utegne zgoditi, da zaradi pomanjkljivih naslovov ali zaradi spremembe bivališča, kdo izmed borcev omenjenih domicilnih enot, ne bo prejel vabila, naj to sporočilo velja kot osebno vabilo.
Na proslavo vabimo vse delovne ljudi Slovenije, zlasti udeležence NOB
Izvršni odbor za proslavo pri obalni konferenci SZDL
Zadnja številka revije _ «Est -Ovest», ki jo izdaja tržaški institut za proučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi ISDEE prinaša med drugim daljši prispevek o prometnih infrastrukturah med severnim Jadranom in obdonavskim in balkanskim zaledjem, ki ga je napisal prof. Boris Prikril, docent Prometne ekonomije na reški univerzi in podravnatelj reške luke.
Pisec obravnava med drugim Vprašanje povezave med severnim Jadranom in zaledjem po posebnem prekopu, o katerem se že dalj časa govori tako v Italiji in Jugoslaviji (še posebno v Sloveniji), kakor tudi v drugih državah v Srednji Evropi. Prof. Prikril navaja, da pridejo za takšno povezavo v poštev tri možne variante: a) Po prvi naj bi speljali prekop na relaciji Jadran (Tržič) — Soča — Idrija — Ljubljana — Sava — Zidani most — Celje — Maribor — Dunaj; b) po drugi bi vodna pot sledila relaciji Jadran —■ Soča — Idrija - Sava — Zagreb — Sisak — &amac — Vukovar — Donava; c) Po tretji pa bi zgradili prekop na relaciji Vukovar — Šamac, uredili strugo Save do Siska, preusmerili Pot s prekopom na Kolpo in uredili reko do izvira, od tod dalje pa naj bi podaljšali vodno pot do Re-he (Bakra).
Prof. Prikril meni, da so vse tri omenjene variante sicer izvedljive, 'fendar pa da bi bile zelo drage. Poleg tega bi izvedba tako obsežnih del zahtevala najmanj 20 let časa, pri vsem tem pa bi pridobili vodno pot, po kateri bi lahko Plule le ladje do 1.350 ton.
Zaradi tega se avtor ogreva raj-
ši za četrto rešitev; kjer so dani naravni pogoji, bi speljali prekope in uredili strugo rek, kjer pa so naravni pogoji neugodni, naj bi ovire (zlasti gorate predele) premagali z železnico. Prof. Prikril konkretno predlaga, naj bi speljali prekop od Vukovara do Samca, nato uredili strugo Save do Siska, tu pa naj bi uredili posebno pristanišče, od koder bi blago potovalo naprej po železnici do Reke. Taka rešitev, meni prof. Prekril, bi bila za 80 odst. cenejša kakor omenjene tri variante, gradnja predvidenih naprav bi trajala le kakih pet let, poleg tega pa bi imel tak kombiniran sistem prevozov prednost, da bi se odvijal v celoti znotraj meja ene same države.	i
OBVESTILO INAC
PODPIS POOBLASTIL
Obveščamo vse naše upokojence, da bo zapadel rok za podpis pooblastil in peticije za povišanje minimalnih mesečnih pokojnin na 40 tisoč lir konec tega meseca. S to peticijo sl naša organizacija — Kmečka zveza — prizadeva doseči še dve važni zmagi v korist kmetov, in sicer:
—	znižanje pokojninske dobe od 65 na 60 let za kmete in od 60 na 55 let za kmelice,
—	polno in neposredno zdravniško oskrbo.
Obenem obveščamo tudi druge upokojence (ne kmetice), da lahko tudi ti podpišejo pooblastila pri našem patronatu INAC.
Zato naprošamo vse upokojence, da se čimprej zglasijo pri našem patronatu INAC in da s seboj prinesejo tudi pokojninsko knjižico.
so o vprašanjih, ki se tičejo lotiza-cije zemljišč, o deželnih ukrepih za podporo ljudskim gradnjam in o novih pristojnostih, ki jih bo država v kratkem prepustila deželnim u-pravam.
Odbornik Giust je orisal naloge, ki jih ima po novi deželni ureditvi odborništvo za javna dela. Poleg nadzorstva nad urbanističnimi ukrepi krajevnih uprav (regulacijski načrti, gradnje velikih objektov itd.), bo dežela odslej nadzorovala vso ostalo urbanistično dejavnost javnih u-prav in zasebnikov.
Na sestanku so predstavniki gradbenikov dejali, da je občutiti pomanjkanje delovne sile, prav tako pa primanjkuje tudi gradbeni material. To seveda zavira gradbeništvo; tako nastanejo zamude, pa tudi cene stalno rastejo. Poročilo AN CE pravi, da so bili udeleženci sestanka soglasni v tem, da bi bilo treba skrajšati postopek za lotiza-cije in za finansiranje, kot tudi poenostaviti postopek za revizijo cen.
Ob zaključku sestanka je predsednik deželnega odbora ANCE geom. Ricessi zagotovil, da «bodo gradbeniki sodelovali z deželno upravo za dosego skupnih ciljev*.
Prijave škode zaradi divjačine
Kmečka zveza poziva kmetovalce, ki so utrpeli škode na pridelkih zaradi divjačine, naj nemudoma izpolnijo prijave, kar lahko storijo pri poverjenih po vaseh, in sicer: Alfonz Guštin, Col 12 Alfonz Debeliš, Trst, Ulica G. Ven-
tura 29
Josip Sancin, Dolina 112
Srečko Orel, Devinščina 6
Fabij Ruzzier, Lonjer 291
Ivan Antonič, Cerovlje 34
Pepi Scheriani, Milje, Darsella 20
Marjo Švab, Sv. Križ 344
Evgen Kalc, Padriče 12
Danilo Radovič, Nabrežina 79
Mirko Križmančič, Bazovica 43
Jože Perčič, Salež 43
Anton Bole, Trst, Ul. Sottomonte 25
Piero Crevatin, Milje, Fontanella 18
Jože Radetič, Medja vas 10
Ivan Racman, Gročana 28
Emil Purič, Repen 15
Josip Pernarčič, Vižovlje 3
Ludvik Pipan, Mavhinje 43
Marij Kosmač, Zabrežec 20-a
Boris Škrk, Praprot 20
Remigio Tul, Milje, Ul. Colarich 80.
Prijavnice bo Kmečka zveza pobirala že te dni, da jih pravočasno odpošlje na Lovsko zvezo. Prizadeti lahko prijavnice izpolnjujejo tudi v uradih Kmečke zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8/B.
Deželno sindikalno tajništvo trgovinskega sektorja o novi delovni pogodbi
Tajništvo deželne sindikalne federacije trgovinskega sektorja CGIL, CISL in UIL je na svoji včerajšnji seji v Gorici skrbno proučilo vprašanje delovnih urnikov v luči nove delovne pogodbe. Po daljši razpravi je tajništvo sklenilo zaprositi za takojšnje srečanje z deželnim odbornikom za industrijo in trgovino, na katerem naj bi razpravljali o nekaterih perečih vprašanjih, kot so zahteva po zaprtju trgovin ob sobotah, zahteva po štiridesetih tedenskih delovnih urah, ter enak delovni urnik za vso deželo, ki naj ga določajo na deželni ravni. Obenem je deželno sindikalno tajništvo sklenilo sprejeti odločno stališče do vseh tistih javnih uprav ter posameznih trgovcev, ki se ne držijo določil delovne pogodbe.
proti fašističnemu udaru v Čilu
Udeležili so se je delavci, številni občani in študentje iz skoraj vseh krajev Goriške, ki so v sprevodu nosili številne transparente — Govorili so Morsolin (ACLI), Blasutti (župan Ronk) in Vanni - Padoan (ANPI)
Dolg sprevod delavcev, študentov in meščanov je včeraj krenil izpred tržiške športne palače na Trg Republike, kjer je bila manifestacija solidarnosti s čilskim ljudstvom. Manifestacijo, ki je bila ob 18. uri v Tržiču, so priredile mladinske federacije KDI, PSI, PRI, ACLI, Zveza borcev ANPI, pokrajinske sindikalne organizacije CIGL, CISL in UIL, svoj pristop pa so dale vse občine tržiškega območja, slovenski občini Doberdob in Sovodnje, delavski svet iz tržiške ladjedelnice, ASGEN, tekstilne tovarne Bustese, Detroit, Safog, Ennel, Meteor, pristaniški delavci, zadružni sveti, NES PAC, žensko združenje UDI ’n zveze političnih preganjancev, deportirancev in vojnih invalidov.
Na čelu sprevoda so korakali župani številnih občin, sindikalni in politični predstavniki. Piedstavniki delavskih svetov, raznih tovarn pa so nosili transparente z obsodbo državnega udara v Čilu in vzklikali u-bitemu predsedniku Allendeju. Tudi slovenski delavci so nosili transparent, na katerem je bilo napisano: «Slovenska demokratična javnost o-stro obsoja fašistični udar v Čilu*.
Prvi je spregovoril predstavnik ACLI Morsolin, ki je brez oklevanja naprtil večji del krivde krvavega preobrata čilski krščanski demokraciji. Dejal je da je strategija bojkotaže in pritiska drugih latinskoameriških vojaških režimov o-mogočila vojakom zrušiti 150-letno demokracijo in 3-letno AUendejevo vlado. Dodal je še, da bodo morale italijanske leve sile imeti za zgled dogodke pred in po vojaškem udaru v Čilu.
V imenu občin tržiškega območja je prisotne pozdravil župan iz Ronk Blasutti. Nato je v imenu treh sindikatov CGIL, CISL in UIL spregovoril sekretar gradbenih delavcev Don-da. Slednji je delavce vabil naj še bolj strnejo svoje sile okrog sindikalnih organizacij, ker so dogodki v Čilu zrcalo vsem, ki ljubijo mir in demokracijo, kako skušajo reaKcio-name sile razbiti delavske vrste. Pozval je naj se danes vsi udeležijo protestne četrturne splošne stavke.
Zadnji govornik je bil partizanski poveljnik in predsednik pokrajinske zveze borcev ANPI Vanni - Padoan. Dejal je ,da ni čilske demokratične vlade strmoglavilo severnoameriško vmešavanje, niti ne stavkokazi 'gospodarjev in bombni atentati, temveč samo vojaška krvava roka, za katero niso stali samo fa-šjsjti, ampak tucji, čilska krščanska demokracija, ker še ni hotela vključiti v parlamentarno opozicijo. Govor je zaključil s pozivom podpornikom vojaškega režima, da bodo našli, to kar iščejo, če se bo v Italiji zgodilo to, kar se je v Čilu.
Zborovanje se je zaključilo z odobritvijo resolucije, ki so jo naslovili rimski vladi. Resolucija zahteva od vlade, da ne prizna vojaške vlade v Čilu, da posreduje v Združenih narodih, da se prepreči genocid v tej državi in da se obveže, da bo na demokratičnih načelu posredovala vse državne ustanove in šole
J. Gergolet
PSI obsoja vojaški udar v Čilu
Včeraj je tržiška socialistična sekcija izdala poročilo, v katerem
obsoja fašistični vojaški udar v Čilu in poudarja, da se morajo vse demokratične napredne sile zbrati, da odstranijo črn režim v južnoameriški državi. Tržiški PSI obsoja brezbrižnost krajevne sekcije krščanske demokracije in socialdemokratov v zvezi s temi dogodki.
V tovarni ATI zvišali proizvodno nagrado
Delavke in delavci Italijanske tobačne tovarne (ATI) v Drevoredu 20. septembra so sprejeli osnutek sporazuma, ki so ga na sedežu In-tersinda v Trstu sklenili predstavniki Intersinda, treh sindikalnih organizacij, predstavniki delavcev in lastnik. S tem sporazumom so letošnjo proizvodno nagrado zviša-
li na 80.000 lir, prihodnjo pa na
100.000	lir. Izplačali jo bodo v dveh obrokih. Letošnji predujem, izplačljiv med poletnimi počitnicami, znaša 50.000, prihodnji pa 65.000 lir. Sporazum ne prinaša drugih mezdnih ali normativnih sprememb. Podaljševal se bo vsako leto sproti, če ga po 31. marcu 1975 ne bo preklicala nobena stran.
Predstavniki podjetja so sporočili svojo pripravljenost zvišati najnižje prejemke in tako odpraviti precejšnje razlike v mezdah. Zaostanke, ki so nastali s podpisom novega sporazuma, bo podjetje izplačalo s prvo mesečno plačo.
V tajništvu nogometnega društva Pro Gorizia, ki ima svoj sedež na nogometnem igrišču na Rojcah, je mogoče kupiti abonmajsko vstopnico za sezono 73-74. Urad je odprt vsak dan med 9,—12. in 14,—18. uro.
GORICA
VCUKA DVORANA U.G.C.
MEDNARODNO TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV «C. A. SEGHIZZI»
GORICA, 17. - 18. - 19. - 20. - 21. - 22. - 23. septembra 1973
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiuuiiiiiiiihiiiiiiib .
OKLICALA JO JE VSEDRŽAVNA SINDIKALNA ORGANIZACIJA
Danes dopoldne bo tudi v Gorici triurna stavka mestnih avtobusov
Stavkajoči zahtevajo, naj prevozi preidejo v javno upravo - Reforma
prevozov je eno važnih vprašanj splošne družbene preosnove
Danes, bo tudi
v petek od 9.30 do 12.30 na Goriškem triurna stavka uslužbencev avtobusnih podjetij. V tem času ne bodo vozili mestni avtobusi v Gorici in v Tržiču, prav tako ne bodo vozili avtobusi na medkrajevnih progah. Stavko je oklicalo vsedržavno sindikalno vodstvo CGIL, CISL in UIL, da bi opozorilo na po-potrebo po reformi prevozov kot e-nem izmed važnih vprašanj, s katerimi se mora soočiti naša družba, če hoče zadostiti potrebam delavcev po boljših prevozih na delovno mesto. Poseben poudarek hočejo ob tej priložnosti sindikalne organizacije dati svoji zahtevi po odvzemu koncesij zasebnikom nad javnimi prevozi in poobčinjenju te javne storitve. Medtem ko je goriški občinski svet že pred leti odvzel zasebni družbi iz rok prevoze po mestu, je še vedno precej prog v okolici, ki so v. rokah zasebnikov. Na vsem tem področju je potrebno na drugačen način upravljati prevoze, ki so življenjskega pomena zlasti za delavce in dijake, saj se iz najrazličnejših, tudi zelo oddaljenih krajev v pokrajini vozijo na delo ali v šolo V Gorico in Tržič. Dokler bodo prevozi v zasebnih rokah, bo vedno prevladala zasebna korist in lastnik ne bo pristal na uvedbo nove avtobusne proge, če se mu to tudi finančno ne bo izplačalo.
Zato je potrebno, da postanejo prevozi, ki zadevajo tako širok interes prebivalstva, skupna last. Ker krajevne ustanove nimajo dovolj denarja. da bi uresničile to zahtevo, ki jo poudarjajo zlasti sindikati, naj priskoči na pomoč deželna uprava, ki ga ima dovolj.
Vzporedno s to stavko ki so jo sindikati oklicali že pred časom, pa bo jutri tudi krajša prekinitev dela, s
ttiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimuiiiiiiiiiiiim
itmittiiiiimiiiitiHiiiiliiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiiiiiiiiiiii
ŽE V ZNAMENJU JESENI IN ZIME
Živahen četrtkov sejem včeraj dopoldne v Gorici
Furlanščina in slovenščina prevladujoča jezika - Lire in dinarji enakovredni
• Miljska občina razpisuje dražbo za oddajo del I. odseka mestne kanalizacije v Miljah. Za ta dela je predviden maksimalni izdatek 52 milijonov 750.000 lir. Zainteresirana podjetja lahko v teku 15 dni zaprosi-i jo, da jih pripustijo k dražbi.
Smo na obratu letne sezone. Prav danes, 21. septembra se uradno prične jesen in se dokončno poslavljamo od poletja in počitnic, ki se bodo morda za kakšen dan še nadaljevale ali to je že kot se reče navrženo* in v prihodnjih dneh je treba misliti na resno pripravo na zimske mesece.
To se je poznalo tudi na včerajšnjem četrtkovem sejmu za Ljudskim vrtom v Gorici, številni kramarji, lepo vreme jih je privabilo vse od Čedada pa celo iz Padove, so zatrpali ves razpoložljivi prostor v Ul. Cadorna in Bocaccio ter hiteli ponujat svoje blago številnim kupni in radovednežem. Obojih je bilo včeraj, spričo naklonjenega vremena, izredno mnogo in slovenščina se je živahno prepletala s furlanšči-no, tako da je bila italijanščina kar v manjšini.
Posebno živahno je bilo okrog tovornjaka z gospodinjskimi potrebščinami, kjer je prodajalec poskrbel s posrečenimi dovtipi in domislicami tudi za tiste, ki so se prišli samo zabavat. Vendar mu je šla dobro tudi kupčija, za lire in za dinarje, saj «je vse na razpolago, tudi denar*, je kazal na veliko odprto kovinsko škatlo, kjer so se kopičili lire in dinarji.
Majice, krila, hlače, nogavice so se ponujale s številnih stojnic. Živahno je bilo tudi okrog raznega o-rodja in gospodinjskih pripomočkov, pa okrog starčka, ki je trdil, da je iz Švice in prodajal posebne igle za usnje. Največ pa je bilo stojnic s čevlji in drugo obutvijo in okrog njih se je posebno »vrtel* ženski svet,
starejši in mlajši, s te in z druge strani meje, si meril, primerjal in se pogajal za ceno, da so bili prodajalci ali prodajalke že vsi hripavi od kričanja. Živahen vrvež se je u-nesel šele nekaj po 12. uri, ko so morale gospodinje misliti tudi na lonce in kosilo ter so pohitele domov.
I. M.
katero bodo delavci po vsej državi protestirali proti fašističnemu vojaškemu udaru, s katerim hoče vojaška junta zavreti napredna stremljenja čilskega prebivalstva. Delavci v prevoznem sektorju bodo stavkali pet minut, delavci v ostalih industrijskih obratih pa četrt ure.
Natečaj za mestnega stražnika v Ronkah
Občinska uprava v Ronkah je razpisala javni natečaj za sprejem v službo mestnega stražnika, ki mora pismeno in ustno obvladati tudi slovenščino. Osnovna plača je
1.313.000	lir letno, poviša se po 4 letih na 1.641.500 lir, po 10 letih pa na 1.96U.800 lir. Temu je treba dodati še draginjsko doklado in trinajsto plačo. Prosilci morajo imeti opravljeno tretjo nižjo gimnazijo; prošnje je treba vložiti do 20. oktobra letos. V poštev pridejo osebe v starosti od 21 do 30 let. Poleg drugih nalog bodo pisali nalogo iz slovenščine in opravili ustni izpit o znanju slovenskega jezika.
13. SŠI
Balinarsko tekmovanje v organizaciji ŠZ «Mladost»
V okviru 13. SŠI organizira SZ «Mladost» iz Doberdoba tekmovanje v balinanju za geriško okrož je. Igralo se bo s tremi kroglami po pravilniku balinarske federacije UBI. Vpisovanje se je že pričelo v gostilnah Peric in Ferfolja ter na sedežu SPZ v Gorici, Ulica Malta 2. Za vsa podrobnejša po jasnila se je treba obrniti do organizatorja.
Septembrski urnik prehodov 2. kategorije
Objavljamo čas odprtja mejnih prehodov druge kategorije na Go riškem za mesec september: CEGLO od 7. do 19.30. ŠTEVERJAN od 7.30 do 19. ŠTANDREŽ od 7. do 19. ure. SOLKAN od 7. do 18.30. ŠKRLJEVO od 6. do 21. ure. PALKIŠČE od 6. do 21. ure.
ure.
Obvestilo pokrajinske turistične ustanove
Pokrajinska turistična ustanova obvešča vse, ki dajejo sobe v na-
IIIMimillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIHIlIlHHIIIIUIIIIIlIlUnilMIIIIIIIIIIIIMIlllUiiiiliiHtiiiiiHiiiliiiiiiiiiiuilllllllllll
Slovenski napis v Milanu
jem, da morajo ustanovi javiti število sob, stanovanj, pohištva ter cene, ki jih mislijo imeti prihod nje leto. To bodo lahko storili na posebni poli, ki jo dobijo na sedežu ustanove, najkasneje do 30. septembra. Formular je treba nato nasloviti na turistično ustanovo v Ulici Mazzini 20.
Izleti
Goriška krvodajalna sekcija priredi
za člane in simpatizerje izlet v Nico, Antibes, Cannes, St. Raphael in St. Tropez. Izlet bo od 28. septembra do 1. oktobra. Vpisnina stane 57.950 lir. Za podrobnejše informacije se je treba javiti na sedežu krvoda-jalne sekcije vsak delavnik od 11. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
V nedeljo, 7. oktobra organizira SPD skupinski izlet z lastnimi sredstvi za naraščajnike, starše in druge člane na Razor planino, kjer je postojanka, vzpon na Vogel in tolminski Kuk (nič težavno) v okviru proslav tolminskih puntov. Prisotnost velja za «planinstvo in šport za vsakogar*. V nedeljo, 21. oktobra pa bo izlet na Učko nad Opatijo (prisotnost všteta za »planinstvo in šport za vsakogar*).
Kino
V Ajdovščini odprejo danes Pilonovo galerijo
Danes dopoldne ob 11. uri (po jug. času) bodo v Ajdovščini odprli galerijo slikarja Vena Pilona, v kateri bodo razstavili njegova dela. Ta čast bo pHpadala predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josipu Vidmarju, ki bo hktati govoril o liku tega plodovitega umetnika, katerega dela so raztresena širom po svetu in jih je mogoče najti tudi v Attemsovi palači na Komu v Gorici.
Veno Pilon je študiral na Dunaju, v Firencah in Pragi, med obema vojnama pa se je naselil v Parizu, kjer je dosegel visok umetniški vzpon. V Parizu je živel še po drugi svetovni vojni, potem pa se je vrnil v svoj rojstni kraj v Ajdovščino, kjer je umrl pred tremi leti. Ob povratku mu je občinska skupščina Ajdovščina podelila naslov častnega občana.
Pilonova galerija bo obsegala, ko bo vsa urejena, okoli 600 kvadratnih metrov ter bo služila tudi za komorne kulturne prireditve.
Današnje slavnosti se bodo udeležili tudi vidni slovenski kulturni in politični delavci.
PO OBJAVI JULIJSKE ODLOČITVE
V
Sirjenje vojaških služnosti povzroča nezadovoljstvo v Vidma
v
Zupani prizadetih občin so bili v spremstvu parlamentarcev pri obrambnem ministru . Protest pokrajinskega sveta - Zahteva po reviziji vojaških služnosti
Dorica
VERDI 17.15—22.00 «11 serpente*. J. Brunner in H. Fonda. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «Che cosa č sue-cesso tra tuo padre e mia madre*. J. Lemon in J. Miles. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-22.00 »Tarzan contro gli uomini blu*. R. Ely in G. Harris. Barvni film.
VITTORIA 17.15—22.00 »I pomogiochi delle femmine svedesi*. M. Wright in C. Gordon. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE — danes zaprto, jutri ob 18.30—21.30 »Un dollaro donore*. John Wayne in Dean Martin. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 18.00—22.00 »Monta in sella figlio di... ». Barvni film.
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Quel male-detto colpo a Rio Grande express». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Lultima časa a sinistra*. Barvni film.
Noro Dorica
SOČA »Izabela hudičeva kneginja*, italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA »Boter*, ameriški barvni film ob 18.00 in 21.00.
SVOBODA »škorpijon ubija*, ameriški barvni film ob 19.30.
PRVAČINA »Haintje ■ sonce bo zopet sijalo*, nemški barvni film ob 20.00.
RENČE Prosto.
KANAL Prosto.
A 5 {vetu
mtuotM BLOKI!
Nekoliko z zamudo smo od fotoamaterja prejeli sliko, ki Jo je posnel na vsedržavnem prazniku Unltk v Milanu. Fotografija je zanimiva, ker dokumentira prisotnost slovenskega transparenta v sprevodu in na zborovanju
V Rimu se mudi delegacija videmskih krajevnih ustanov, katerih ozemlje je prizadela letošnja odločitev vojaških oblasti o nadaljnji razširitvi vojaških služnosti. Delegacijo, ki sestavljajo župani občin Tricesi-mo, Cassacco, Tarčent, Reana, Brdo, Magnano di Riviera in Vivaro, je sprejel minister za obrambo Ta-nassi, spremljajo pa jo je tudi nekaj videmskih parlamentarcev in sicer Ceccherini, član predsedniškega u-rada poslanske zbornice, minister Toros in podtajnik Lepre.
Delegacija je od ministra zahtevala, naj prične s parlamentarno razpravo o treh zakonskih osnutkih za revizijo vojaških služnosti, ki so jih predložile stranke, zlasti pa je zahtevala preklic vojaških služnosti, ki so jih uvedli letošnjega julija in ki prizadevajo pet občin severno in severovzhodno od Vidma.
Vprašanje vojaških služnosti je bilo na dnevnem redu tudi v videmskem pokrajinskem svetu. Po obsežni razpravi, med katero so z vseh strani, 'in zlasti z gospodarske, prikazali kvarne posledice tega anahronističnega ukrepa, so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo enotnost stališč do tega vprašanja občinskih, pokrajinskih ter deželnih oblastvenih teles ter zahtevajo, naj v parlamentu čimprej pričnejo razpravljati o predloženih zakonskih osnutkih.
Vojaške služnosti se raztezajo po vsem področju naše dežeel ter so zlasti boleče na Goriškem, kjer so cele občine, primer Doberdoba, pa tudi Sovodenj in Gorice, obremenjene
z omejitvami pri stanovanjski izgradnji, gradnji industrijskih obratov, kmetijstvu itd. Zato je povsem razumljivo, da pri nas živo spremljamo napore videmskih krogov, ki pritiskajo na vlado in zahtevajo spremembo dosedanje zastarele politike na tem sektorju.
Razna obvestila
Goriška občina obvešča, da 6. oktobra ob 12. uri zapade rok za vlaganje prošenj za mesto socialne a-sistentke Z ZNANJEM SLOVENSKEGA JEZIKA in mesto ravnateljice o-troškega vrtca.
Goriška občina je razpisala natečaj za štiri mesta tehničnega asistenta. Prošnje je treba nasloviti najkasneje do 17. novembra letos. Vse podrobnejše informacije daje urad za osebje na županstvu.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ulica Toti, tel. 79701.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Claudio Deffendi, Chia-ra Alvino, Elisa Braida.
SMRTI: menih 77-letni Basffio En-drizzi, gospodinja 80-letna Amalia Vuga, vd. Oropesa, upokojenka 55-letna L«a Giacomazzi, vd. Landi, upokojenec 89-Ietni Antonio Valentinuni.
INDIJA V GOSPODARSKIH TEŽAVAH
Varčevanje «z \rha> je pošten ukrep toda ni še zadosten
Če bodo v administraciji prihranili 10 odst., bo vsekakor nekaj zaleglo - Končno rešitev pa vidijo drugje
NOVI DELHI, septembra, — Za Indijsko gospodarstvo se ve, da je v precejšnjih težavah. Drugače biti ne more, kajti v času od osvoboditve do danes Indija ni mogla nadomestiti tega, kar se je prej v 300 letih tuje nadoblasti zamudilo. Vrhu tega je prišlo do zelo absurdnega primera, da so se namreč nove, nacionalne oblasti takoj po osvoboditvi lotile zdravstvenih razmer v deželi in z vrsto u-krepov znižale smrtnost, s čimer se je prirodni prirastek naglo povečal, tako da beleži Indija enega najvišjih prirodnih prirastkov na svetu. In tako Indija, ki je ob osvoboditvi 1947. leta štela 330 milijonov prebivalcev, šteje sedaj že 520 milijonov. Hkrati pa se njena ekonomija ni ustrezno razvila in se je zato, v poprečju, življenjska raven celo znižala. Že par let pa je Indijo zajela suša. tako da je Indija morala uvoziti veliko hrane, kar je logično negativno vplivalo na indijsko gospodarstvo. Zato ni nič čudnega, da je vlada Indire Gandi sprejela vrsto ukrepov za izboljšanje ekonomskih razmer v deželi.
V	vrsti ukrepov pa je tudi ukrep, ki sicer v morebitnem izboljšanju razmer, ne bo toliko zalegel, ki pa je povzročil veliko kritik, veliko nerganja, kajti kadar si nekomu vzel nekaj, kar mu ie priietno, si si ustvaril, če ne sovražnika, vsaj nasprotnika.
Indira Gandi je namreč razposlala guvernerjem, in ministrom deželnih vlad in drugim funkcionarjem inštrukcije glede varčevanja v državnem proračunu in ena izmed točk tega programa zahteva, da se skrčijo tako imenovani reprezentativni skladi, da se omeji poraba državnih avtomobilov, da se omejijo potovanja v tniino na najnižjo mero, da se skrčijo subvencije za tako imenovane ministrske rezidence itd. Praktično gre za »napotek*, naj bodo tudi gospodje funkcionarji bolj skromni.
Logično je, da je to dvignilo precej prahu, toda Indira Gandi meni, da je treba akcijo izvesti in jo tudi razširiti, hkrati pa povsem upravičeno poudarja, da je treba začeti «z vrha* in šele nato preiti na bazo. Zato sedaj v vseh ministrstvih in v vsej državni upravi proučujejo in pregledujejo svoje proračune za tekoče finančno leto. da bi odkrili vse tiste postavke, kjer se da kaj črtati in * Oziroma skrčiti. V osrednjih vladnih krogih so že napravili tudi približen račun, po katerem bi naj to varčevanje prineslo vsaj tri milijarde rupij, še eno milijardo rupij pa bi prihranili s tem, da bi prenehali z gradnjo nekaterih objektov, tudi nekaterih obratov.
Ministri so dobili tudi sporočilo, da jim bodo skrčili plače. Pravzaprav jim je bilo sporočeno, da njihove plače ne bodo povišane, kot jim je bilo obljubljeno, pač pa da ostanejo pri sedanjih plačah, ki nikakor niso velike, saj znašajo komaj 2.000 rupij, kar je le okoli 200.000 lir v naši valuti, le da ne moremo vrednosti naše valute meriti s kupno vrednostjo rupij.
V	tem valu varčevanja so pred nedavnim napravili še en korak naDrej: parlamentarna stranka indijskega kongresa je sklenila, da se bodo s 1. marcem prihodnjega leta njeni člani sami torej prostovoljno odpovedali 10 odstotkov svojih plač. Ta sklep so nato takoj «raz-SiriJi* in vsi funkcionarji kongresne stranke v deželi se bodo prav tako ravnali v tem smislu in odstopali v sklade varčevanja 10 odstotkov svojih prejemkov.
Vtem ko bodo vodilni kadri kongresne stranke odstopali po 10 odstotkov svojih plač, predvidevajo za članstvo istega gibanja nekaj drugega. Siromašni sloji političnega gibanja bodo odstopali 10 odstotkov svojih plač, vendar se jim bo ta znesek vpisoval kot nekakšno posojilo, ki se bo štelo kot nacionalno posojilo in ko se bo ekonomsko stanje v deželi popravilo, se jim bo posojeni znesek vrnil.
Čeprav se bo s temi ukrepi pritisk na državni proračun nekoliko ublažil, menijo, da bi bilo treba posvetiti mnogo večjo pozornost nekemu drugemu, namreč učinkovitosti državne uprave. Deset odstotkov nižji upravni stroški, pravijo, ne bodo privedli daleč, pač pa bi veliko več zalegla večja vnema pri delu, kot bi veliko več zalegla poštena uprava, uprava brez korupcije, brez zavlačevanja in obotavljanja, kar vse prinaša gospodarstvu velikansko škodo.
To so opazili tako v osrednji kot tudi v deželnih vladah in ponekod so se tega vprašanja tudi že lotili. Lotili so se tudi problema, kako razne visoke položaje spremeniti v učinkovito funkcijo. Postati državni funkcionar je nekoč veliko pomenilo, ker je to veliko neslo Celo sam predsednik Indije Gin je nedavno rekel, da so mnogi težili za edinim ciljem, kako postati državni funkcionar, kajti je bil »položaj*. ki se je tudi dobro izplačal. Sedaj bi bilo treba to miselnost razbliniti, na vsak način odvzeti funkciji pečat »varnosti v brezdelju*.
In še nekaj. Mnogi visoki funkcionarji, tudi sami ministri, so se vsako leto odpravljali na »službena potovanja* v tujino v času, ko je T Indiji zavladal letni čas visoke
in vlažne vročine, ko je v deželi zares nekoliko mučno živeti. Drugi pa so bili še bolj «konkretni». ker so si iz državnih skladov dali zgraditi razkošne vile z vso ustrezno moderno udobnostjo, da jim ni bilo treba na »uradne počitnice* v tujino. Vse to se bo moralo prenehati, pravijo v Novem Delhiju, treba bo varčevati in začeti z resnim delom.
In vendar poznavalci razmer menijo, da to ni edina pot iz sedanjih gospodarskih težav, pač pa da bo treba najti učinkovitejšo pot v sami ekonomiji dežele.
B. S.
Viltorio De Sica, ki se je moral podvreči neki operaciji v Švici, se je pred dnevi vrnil v Italijo
NOVOST NA SLOVENSKI KNJIŽNI POLICI
Dr. Marjan Jerše:
Notranje bolezni
Delo domačega strokovnjaka, ki bo prav prišlo vsakomur, ker je zelo poljudno in razumljivo napisano
Tisti, ki jih zanimajo predvsem poljudno znanstvena dela in poučne, popularne knjige, vedo, da je Cankarjeva založba v Ljubljani izdala dvoje del, ki sta bili v slovenski javnosti sprejeti izredno ugodno. Ena teh knjig je bila knjiga z naslovom TVOJ OTROK OD A DO ž, druga pa dr. Tekavčiča knjiga KAJ MORA ŽENSKA VEDETI O SEBI. Ta knjiga je v teku enega leta doživela celo dve nakladi. V isti seriji in v podobni opremi je zdaj prišla na knjižni trg knjiga, ki jo je o notranjih boleznih napisal zdravnik specialist 11. ljubljanske interne klinike dr. Marjan Jerše. Knjiga večjega formata s privlačnim zunanjim o-vitkom, znotraj bogato ilustrirana, nosi preprost naslov NOTRA-
KAŽE, DA SE JE ČLOVEK IZ ZGODOVINE KAJ MALO NAUČIL
Kaj so multinacionalne dražbe in kaj lahko v sveta pomenijo
Letni promet enega teh velikanov enak vrednosti bruto nacionalnega dohodka neke bogate manjše države - Izredna koncentracija kapitala, ki se še nadaljuje
V času druge svetovne vojne so se predstavniki velikih sil dogovorili, da ne bodo več dopustili v Nemčiji in drugih sovražnih deželah koncernov in trustov. Izkušnje s Kruppom in podobnimi ogromnimi podjetji, ki so pomagala na oblast Hitlerju in še prej v Italiji Mussoliniju, so bile dovolj grenke, zato so sklenili, da bo treba nekoliko nopaziti na »obnašanje* določenih krogov, kajti vojna je vendarle nekaj hudega. Toda vsi lepi sklepi so šli kmalu v pozabo in danes se ponosno srečujemo z velikanskimi podjetji, v primerjavi s katerimi jo Kruppovo podjetje razmeroma majhno. Govor je o tako imenovanih multinacionalnih ali večnacionalnih družbah, ki so nastale s povezovanjem sorodnih ali tudi heterogenih podjerijjf^rgra^v* raznih državah ali pa je večje in bolj uspešno podjetje absorbiralo manjša podjetja jn se v najrazličnejših oblikah razširilo v več državah, v več celinah. In tako so nastale multinacionalne družbe, ki imajo letni promet, ki je večji od proračuna tudi razvitih in torej bogatih držav. To pa je spet nevarnost, ki prav gotovo ne vodi v n-avo smer. v smer. ki bi jo h''1'' želeti, kajti v tem primeru se vodstvo družbe spremeni v dejansko oblast in je zato oblast neke deže'e v njihovi službi. Res je, da je sirn;«vanje družb v t^-šjie kol,"--’ ekonomskega vidika včasih tudi pozitivno, toda nevarnost je še večja. Ker pa se težnja po strnjevanju kaže vedno bolj izrazito, se mnogi sprašujejo, kam bo to privedlo.
Pravzaprav je kaj malo pojavov
v svetovnem gospodarskem razvoju, ki bi bili izzvali tolikšno zanimanje kot jih povzroča malone že spektakularno naraščanje večnacionalnih družb. Pojav postaja, kot smo že rekli, politično nevaren. Zato se začenjajo z njim ukvarjati tudi nacionalne in internacionalne sindikalne organizacije, z zadevo se ukvarja tudi že Organizacija združenih narodov. Na zadnji generalni skupščini OZN je bila sprejeta tudi resolucija o tem in je bila imenovana posebna skupina dvajsetih strokovnjakov, ki naj bi se ukvarjala s podrobno in vsestransko analizo, kam multinacionalne družbe vodijo. Tudi na zadnjem zasedanju neuvrščenih v A'žiru se je marsikdo spomnil tega pojava in večina govornikov, ki je sprožila to vprašanje, je poudarila! nevarnost, ki s te strani grozi predvsem tako imenovanemu tretjemu svetu. Mi ne bomo dajali ocen, ker prepuščamo to izvedencem. V začetku smo le omenili vlogo, ki jo je v tem smislu igral nemški velikan Krupp. In to je vsaj z ene strani dovolj jasno. Trenutno pa bomo raje skušali prikazati obseg posameznih družb, namreč njihovo resnično finančno in zato tudi politično moč.
Te družbe, ti multinecionalni velikani so pravzaprav že neverjetna akumulacija in koncentracija kanitala. To so velikanska podjetja. ki imajo svoja zastopstva, svoje obrate, svoje filiale v raznih predelih sveta, tako da ie »jedro* družbe nekje v eni velikih držav, posamezne tipalke pa segajo v ves svet. Logično je, da te tipalke često opravljajo tudi kako drugo funkcijo in ne le ekonom-
sko. Po navadi se ta koncentracija kapitala iz središča usmerja na zemljepisna področja, kjer so cenene surovine in kjer je tudi cenejša delovna sila. Sicer pa preidimo h konkretnim primerom:
«General Motors» je prav gotovo ena največjih multinacionalnih družb, saj ima svoje filiale in obrate v tridesetih deželah. Logično je. da je jedro družbe ameriško podjetje, ki proizvaja avtomobile. Toda leta 1950 je družba General Motors začela z nakupi drugih avtomobilskih tovarn po svetu in že prvo leto proizvedla v teh podjetjih 200.000 avtomobilov. Pred osmimi leti je producirala že
1.200.000	avtomobilov izven matičnega podjetja, po lanskoletnih računih pa znaša njena «zunahja» proizvodnja že okoli dva milijona vozil.'
Slovita ameriška družba IBM je še bolj tipičen primer tovrstne koncentracije kapitala in razvejanosti družbe. Če izločimo socialistični svet, pride iz njenih podjetij 65 odst. vseh elektronskih strojev, kar jih proizvedejo na svetu. Gre za velikanske elektronske možgane v službi velikih družb in podjetij, pa tudi za majhne računalnike, ki jih izdelujejo v petnajstih deželah, koder je IBM postavila svoja podjetja oziroma absorbirala že obstoječe obrate.
Omenili smo dve bolj znani družbi. Kaj pa Unilever? To je družba ki izdeluje detergente in se ukvarja hkrati tudi s prehrambeno industrijo. Ta družba ima menda najbolj razvejano mrežo. Unilever ima nič manj kot 600 podružnic v 64 deželah sveta. In je hkrati ena najpomembnejših družb, ki niso «po rodu* ameriške. Unilever je namreč angleško-ho-landska družba. Prav tako ni ameriška družba Philips, ki je razvejana v 30 deželah in ki veliko več proizvaja in razpeča v tujini kot pa doma.
Navedli smo nekaj konkretnih družb, toda tudi dejstvo, da so te družbe široko razvejane, nam ne da prave slike. Veliko bolj konkretni in otipljivi so podatki, kadar je govor o milijardah, ki se stekajo v njihove blagajne. Letni promet družbe General Motors znaša nad dvajset milijard dolarjev, kar je približno 10 do
11.000	milijard lir. Če to ogromno vsoto primerjamo z italijanskim državnim proračunom, vidimo, da razlika niti ni tolikšna. In vendar je Italija razvita dežela s prebivalstvom, ki šteje skoraj 55 milijonov ljudi. Morda je še bolj konkreten dokaz o obsegu in pomenu te družbe dejstvo, da je vrednost prometa družbe General Motors večja kot je nacionalni bruto dohodek Belgije, ki spada med zelo razvite dežele in šteje 6 milijonov ljudi. Družba Ford pa v enakem smislu potolče Finsko.
Stopimo za trenutek v Evropo in si oglejmo številke družbe Unilever, ki se ne ukvarja s proizvodnjo dragih avtomobilov pač pa proizvaja in razpečava pralne praške ter konzervirano prehrambeno
Motiv iz Čedada	(Foto M. Magajna) blago. Ta družba ima letni pro-
...................................................................................................
ideje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zavzemajte odločno stališče ob nekaterih nevšečnih novicah. Rešili boste neko svoje notranje vpra-
^KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nič vas ne more presenetiti v vašem poslu če boste še enkrat pregledali organizacijo vašega dela. Ljubosumni boste.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaše žrtve in napori bodo poplačani z zanimivim predlogom. O-beta se vam zares srečno počutje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zadovoljite se za sedaj z drugorazredno vlogo v vašem delu. Ni še čas za vaš nastop. Obvladajte slabo voljo.
NJE BOLEZNI. Zaradi svoje vsebine in izjemno neposrednega načina pripovedi in tolmačenja, kako bolezni spoznaš in kako se jih obvaruješ, bo gotovo tudi ta knjiga dobro sprejeta.
Knjiga je namenjena spoznavanju in preprečevanju bolezni. To avtor poudarja že v podnaslovu knjige. In temu je prirejena tudi vsa snov. Pisec obravnava notranje bolezni, torej bolezni notranjih organov, zlasti tiste, ki v današnjem času vse bolj stopajo v o-spredje. Pri tem poudarja, da je treba bolezni najprej spoznati, treba je zanje vedeti. Mnogo bolezni je mogoče preprečiti in u-spešno pozdraviti, če jih spoznamo že v prvi fazi njihovega napada na človeka.
Pisec, ki je snov knjige razdelil po boleznih, prikazuje najprej človeške organe, vendar jih opisuje le v toliko, kolikor je neob-hodno potrebno, da bralcu razloži bolezen. Poudarek pa je na spoznavanju bolezni in na njihovem preprečevanju. Avtor bolniku odpre pregled v zdravniško ordinacijo in skuša odstraniti strah bolnika, odkriti tančice neznanega in skrivnostnega ter tako doseči, da bi bolnik bolj pripravljen sodeloval z zdravnikom.
Bolj obširno so opisane bolezni, ki se pojavljajo množično.
Sicer pa bo bralec po uvodu našel najprej splošno poglavje, ki govori o zdravju in boleznih. O krvi in krvotvornih organih je govor v drugem delu knjige.
Tretji je posvečen dihalom in njihovim obolenjem. Srcu in ožilju je spričo vse večjega števila tovrstnih bolezni posvečena posebna avtorjeva skrb, zlasti še, ker se avtor kot zdravnik posveča predvsem zdravljenju bolezni srca in rehabilitaciji bolnikov po srčnem infarktu. Prebavila, jetra, žolče-vodi, trebušna slinavka so obdelani v naslednjih razdelkih knjige.
Posebej knjiga govori o presnovi (tu je veliko koristnega pn-vedanega o prehrani in vitaminih), o ledvicah in žlezah. Kosti mišice in sklepi je naslov posebnega razdelka knjige, ki ji sledita še poglavje o zastrupitvah in poglavje pod naslovom Bolnik v hiši.
Avtor knjige obravnava snov izredno poljudno vsakomur razumljivo praktično in poučno Pri tem posreduje najnovejše izsledke medicinske vede in zavrača nekatera dosedanja spoznanja, ki so zastarela.
Seveda je knjiga tudi bogato ilustrirana s številnimi podobami, ki jih je prispeval akademski slikar Savo Sovre.
Razumljivo je, da o medicinski knjigi poročamo lahko le kot. laiki. Če bo strokovna kritika opazila kake nedostatke v knjigi dr. Jeršeta, bo nanje polemično opozorila. Toda vsakdanji bralec bo gotovo našel v tej knjigi dosti koristnega, zanimivega, našel bo tudi odgovore na vprašanja, ki ga utennejo zanimati v zvezi z notranjimi boleznimi. Zato knjiga o notranjih boleznih, knjiga, ki je delo domačega strokovnjaka, prav gotovo dosega svoj namen, ki ga založba in avtor poudarjata s to preprosto, poljudno in sodobno napisano knjigo.	Sl. Ru
DA BI SE ZBRISALI SLEDOVI PRETEKLOSTI
Črna celina dobiva bolj afriško podobo
Ulice dobivajo domača imena, pa tudi jezera in kraji
met skoraj devet milijard dolarjev, to se pravi 5.000 milijard lir, oziroma skoro tretjino italijanskega državnega proračuna. Čisti dobiček te družbe pa je lani znašal 332 milijonov dolarjev, to se pravi okoli 180 milijard lir.
Če gledamo te številke, je popolnoma logična zaskrbljenost določenih krogov, ki pravijo, da ti velikani predstavljajo nevarnost. Od njih je namreč lahko odvisno, kako bo neka vlada usmerjala svojo politiko. Glede tega menda ni treba iti kdo ve kako daleč, da bi našli konkreten primer. A-llende ni padel zato, ker bi se bili štirje čilski generali dogovorili, da bi ga bilo treba odstraniti z oblasti. Allendeja je zrušila družba, ki je «doma» v ZDA in ki je dolgo let izkoriščala: bogatejši rudnik bakra na svetu in ki je bila pred časom odslovljena, ker je čilski parlament izglasoval podržavljenje rudnika in s tem vzel ameriški družbi možnost, da pridobiva eno najbolj dragocenih rud poceni in z zelo ceneno delovno silo.
Če k temu primeru dodamo še mnenje enega izmed voditeljev družbe General Motors, ki je rekel, da »važnejše je napisati zgodovino družbe General Motors kot pa zgodovino Švice*, aa.n bo koj jasno, da ljudje, ki tako mislijo, ne mislijo na način poštenih predstavnikov vlad in parlamentov, pač pa na način »sodobnih* ma-nagerjev, ki so v vsakem trenutku pripravljeni pa čeprav s silo odstraniti zakonito oblast ki jim je napoti.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odkritosrčna kritika vas bo spodbudila v delu. Iskreno prijateljstvo vam bo nudilo zadoščenje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite praktični in realistični. Neko komaj sklenjeno poznanstvo bi vas utegnilo drago stati.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Trenutna napetost na delu. Bodite previdni in uspeh vam bo zagotovljen. Nesporazum z osebo, ki jo ljubite.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Zaupanje in razumevanje nadrejenih vam bo omogočilo, da boste opravili svoje delo. Bodite strpni z ljubljeno osebo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Sijaj-nja priložnost za vas, če le boste domiselno in odločno zgrabili za delo. Ne zaupajte preveč domišljiji.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne zanemarjajte tega, kar vam u-tegne povečati ugled. Zabavljanje in zlobne kritike.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dosegli boste uspeh na poslovnem področju, ki vam je doslej bilo nepoznano. Zvečer prijateljski pogovor.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Položaj se na poslovnem podro čju utrjuje. Obeta se vam lep u-speh. Skušajte uveljaviti svoje
NAIROBI, 20. — če pogledamo današnji zemljevid Afrike in ga primerjamo z zemljevidom iz konca druge svetovne vojne, bomo opazili, da je na črni celini prišlo do velikanskih sprememb. Ob samem koncu vojne je bilo v Afriki le malo dežel, ki so bile samostojne in svobodne, vse ostalo je bilo kolonija. Nato se je začela dekolonizacija, v kateri je Velika Britanija znala ubrati pametno pot, medtem ko so se Francozi bolj slabo obnesli, če upoštevamo Alžirijo, Portugalci in Španci pa sploh ne vedo ubrati poti.
To je bila dekolonizacija v smislu dejanskega prehoda oblasti v roke afriških ljudi z vsemi ustreznimi posledicami. Posamezne dežele so bile na samostojnost, bolj pripravljene, druge manj in je zato vmešavanje tujih interesov bilo v raznih deželah drugačno, bolj in manj učinkovito, Afrika pa je kljub vsemu začela dobivati afriško lice.
Nekatere dežele, v katerih so na oblasti izrazitejši afriški državniki s precejšnjo dozo nacionalizma ali patriotizma, pa so v zadnjih časih začeli dajati Afriki tudi drugačen afriški videz. Začeli so spreminjati imena določenim zemljepisnim objektom, ki so dobili imena v času evropske dominacije. Jezero Viktorja je dobilo ime po istoimenski angleški kraljici. Jezer Edvard in Albert pa sta dobili ime prvo po imenu moža kraljice Viktorije Edvardu, drugo pa po imenu princa Alberta. Sedaj so afriški voditelji, sklenili, da bo treba to spremeniti. Predsednik Ugande Idi Amin ter predsednik Zaire Mobutu sta sklenila, da bo jezero Albert odslej
nosilo ime Mobutu, jezero Edvard pa bo odslej jezero Idi Amin.
Predsednik Mobutu je pri tem rekel, da bodo s spreminjanjem imen nadaljevali, dokler se ne bodo izbrisali vsi sledovi, ki jih je pustila za seboj na črni celini tuja dominacija. To je po Mobu-tujevem mnenju še eden izmed korakov v dekolonizaciji Afrike.
Čeprav soglašamo z Mobutujem, da je to eden izmed korakov v dekolonizaciji črne celine, ker je res, da se morajo zemljepisnim krajem in objektom vrniti imena, ki so jih imeli preden je na črni celini zavladal tujec, ker se s tem tudi osamosvoji miselnost afriškega človeka, ne soglašamo na njegovo izbiro novih imen kajti veliko bolje bi bilo, če bi krajem, in zemljepisnim objektom dali prvotna in neosebna imena, ker bi se to zagotovo ohranilo v stoletjih.
Predsednik Amin je eden najbolj aktivnih afriških voditeljev v tej kampanji proti sledovom preteklosti. Spremembe, ki smo jih pravkar omenili, so le znak novih lokov in praktično šele začetek mnogo večjega vala in načrta za tudi tovrstno dekolonizacijo afriške celine. Sicer pa je prišlo v Afriki že do večjih tovrstnih sprememb, tako so na primer že ob samem odhodu Angležev spremenili imena raznih parkov, drevoredov, trgov v prestolnicah itd Občinski svet v Nairobiju pa je pred nedavnim namenil 50.000 dolarjev sredstev za spremembo imen ulic. Podobno se dogaja tudi v drugih predelih črne celine, kar prav gotovo ni malo, pa čeprav to hkrati povzroča toliko večje težave, saj gre za nagle spremembe v prestolnicah.
18.15
19.45
20.30
21.00
22.00
23.00
21.00
21.15
22.40
10.25
12.00
18.30
19.15
19.30
20.05 20.45 21.00 3.35
23.15
21.00
21.15
21.30
22.20
PETEK, 21. SEPTEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Program za otroke IL GIORNALINO Dl GIANBURRASCA Sedma epizoda:
Giannino v zavodu športne vesti
Italijanske kronike in vremenska napoved DNEVNIK
Posebne televizijske reportaže Ženska v Franciji
Drugo nadaljevanje ankete, ki jo je pripravila Piera Rolandi Nocoj se bo nadaljevala anketa o položaju francoske ženske. Kot so že ugotovili, je Francija dežela v kateri je sorazmerno največ žensk v delovnem odnosu in bi potemtakem pričakovali, da je ženska izredno emancipirana in da se je zato v družbi uveljavila. Dejansko pa ni tako, kajti res je, da ženska v Franciji kar dobro shaja, toda Piera Rolandi nam v svoji anketi razkrije tudi kako manj pozitivno plat. Tokrat se Piera Rolandi po obisku Pariza loteva tudi francoskega podeželja, da bi tudi na tem primeru ugotovila položaj francoske ženske. In pri tem zvemo, da ženska, ki se je tako uveljavila v službi in na delu skratka v proizvodnji, ni dobila ustreznega mesta v politiki, v upravi, skratka v javnem življenju. Nikjer v razvitem svetu ni ženska v javnem življenju tako zaostala kot v Franciji. In pri tem ženska očita moškemu, da jo on zapostavlja oziroma izpodriva, moški pa trdi, da je ženska neobčutljiva za to problematiko. Zato ni nič čudnega, če se je mlajša ženska generacija v Franciji zadnja leta pognala v javno življenje, da bi nadoknadila zamujeno. Sicer pa prepustimo besedo Pieri Rolandi, ki nam bo nocoj povedala kaj več.
Prijateljska flavta
Drugo nadaljevanje oddaje o glasbi, ki jo je pripravil Gino Marinacci.
DNEVNIK
Naporzed vremena in šport
DRUGI KANAL
DNEVNIK IL TEMPORALE
Avtor Avgust Strindberg. Prevedla Bruno Argenziano in Luciano Codignola.
Avgust Strindberg je zelo znano ime v švedski literaturi. V življenju bolje rečeno v svojih zakonskih izkušnjah pa ni bil kdo ve kako srečen in ker je večino svojih del napisal avtobiografsko, je logično, da je tudi njegovo delo «11 tempo-rale* oziroma «Neurje» avtobiografskega značaja in se odraža v njem njegova zagrenjenost nad slabimi izkušnjami v zakonskem življenju.
Podelitev literarnih nagrad PREMIO LETTERARIO ESTENSE
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
in 15.35 TV ŠOLA:
Živali, nebotičniki..., Sodobno naselje, Ali veste?
Oddaja za posvetne delavce, Celica, in 17.10 Angleščina PISANI SVET
V aprilu je ljubljanska televizija pričela novo serijo oddaj za šolarje z naslovom Pisani svet. Sedaj, ko se je začelo novo šolsko leto, se ta oddaja nadaljuje. In kaj so pripravili za prvo oddajo?
OBZORNIK REKREACIJA Moj sistem KRATEK FILM
RISANKA	: * •
DNEVNIK
R. Gordon - C. Kanin:
DVOJNO ŽIVLJENJE
Dvojno življenje je film, ki ga je pripravil Georg Cukor. Prikazuje gledališkega igralca, ki se preveč vživlja v svojo vlogo. V milijonskih mestih igrajo lahko eno delo tudi več kot leto dni in tako igralec počasi izgubi svojo osebnost in se tako rekoč spremeni v lik, ki ga od večera do večera igra na odru. V filmu je precej odlomkov iz Shakespearovih del, posebno iz Othella, ki iz glavnega junaka počasi naredi pravega morilca.
Film torej načenja zanimiv psihološki fenomen dvojne osebnosti. Film je star, izhaja iz leta 1947, in je v tedanjem času predstavljal izredno mojstrovino.
XXI. STOLETJE SKRIVNOSTI ŽIVLJENJA
Nocojšnja oddaja nam pripoveduje o tem, kaj je človek, kako nastaja, ali bomo lahko vplivali na njegov nastanek, ali bomo po želji naročali otroke, itd. S tem v zvezi bo nocojšnja oddaja odgovarjala tudi na gornja vprašanja, hkrati pa nam razodela kakšne nevarnosti bi se lahko po javile v zvezi s tem. Seveda bodo to odgovori na znanstveni osnovi, zato bomo s tem praktično zvedeli, kako bo do živele bodoče generacije.
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
RISANKA POROČILA ZAUPNO PISMO Serijski film
VZPON NA KILIMANDŽARO Dokumentarec
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Gla sba po željah; 14.00 Program za mladino; 18.30 Simf. skladbe:
18.45	Pevcev in orkester; 19.10 Na počitnice; 19.30 Zbori in folklora: 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo m delo; 20.50 Koncert; 21.20 Plesna glasba; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Deželna kro nika; 15.10 Radijska priredba;
15.30	Tržaški motivi; 15.50 Literarna oddaja; 16.10 Koncert; 19.30 Deželna kronika.
KGPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 18.30, 19.30. 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Popevke; 10.15 Z nami je...; 11.15 Prisluh nimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Včeraj, danes, jutri; 14.00 Tretja stran; 14.40 Juke box; 15.00 Zbor in orkester;
15.45	Plošče Ricordi: 17,00 Na sprehodu z...; 17.40 Zbori; 18.00 Tops-pops; 18.45 Kulturna panorama; 19.00 Glasbeni cocktnil;
20.00	Naši zbori; 20.30 Prenos RL,
21.00	Glasba v večeru; 22.30
Simf. koncert:	23.35 Današnji
ritmi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutra nje popevke; 10.15 Vi in jaz;
11.30	Četrti spored; 13.20 Strnjena komedija; 14.00 Novejše ital. pesmi; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 «Sončnica»; 18.55 Filmski zvočni trakovi; 19.25 Trio Fanti-Tacchi-Nannoni; 20.20 Simf. koncert; 21.50 Orkester Kaempfert: 22.20 «Andata e ri-torno* z Mino.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila,
7.40	O. Vanoni in M. Delpech;
8.40	Kako in zakaj,; 8.45 Melo drama; 9.50 Nadaljevanka: 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Poseben program z Walterjem Chia rijem; 12.40 Alto gradimento:
13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Po poldanski spored; 17.35 Plošče;
20.10	«Andata e ritorno* z Mino:
21.00	Festival lahke glasbe v Benetkah.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.00 Granadosova glasba; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Berlioz in Rim ski Korsakov; 15.45 Mozartova simf. glasba; 18.00 Beethovnovi trii; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Sodobna klavirska skladba: 19.15 Koncert; 20.15 Nalezljive bolezni: antibiotiki; 21.30 Malipierovo življenje in delo.
SLOVENIJA
7.00, 8.00,	11.00,	14.(K).	16.00.
20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija;
9.10	Glasbena matineja, 10.05 Radijska šola Deklica in čarov nik; 10.35 Glasovi v ritmu; 11 15 Po Talijinih poteh; 13.10 Melodi je; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Domači ansambli; 14.30 Pripo ročaio vam...; 15.10 Ljudska glasba drugih narodov; 16.40 Drobne skladbe Karola Pahorja; 17.00 »Vrtiljak*; 18.10 Naši' solisti v Mozartovih delih; 18.50 človek in zdravje; 19.00 Aktualnosti:
19.50 Ogledalo našega časa:
20.00	Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel J. Burnika: 21.00 U jug. zborovsko literature; 22.15 O morju in pomorščakih; 23.15 Iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Paleta popevk.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
^OOMET i:
Po prvem kolu tekmovanja za evropske pokale
ll V TEKMAH PRVEGA KOLA PRIŠLO Lepi načrti Novogoričanov DO VRSTE NEPRIČAKOVANIH IZIDOV
Med te sodi zlasti poraz Juventusa v Dresdenu in remi Liverpoola v Luksemburga
y prvem kolu pokalnih nogomet- I PROSTI METI 8:16.
tekmovanj je prišlo do velikih J Borovi košarkarji so v sredo odi-
Presenečenj. Ni manjkalo visokih rezultatov, toda bilo je, kar je precej nenavadno, tudi precej remi-Jev. V pokalu prvakov in v pokalu Pokalnih prvakov so odigrali šest-najstino finala, v tekmovanju za Pokal UEFA pa dvaintridesetano.
Pokal prvakov
Gladek poraz Juventusa v Dres-osnu proti vzhodnim Nemcem in re-Ir'i Liverpoola v Luksemburgu sta Jjajvečjj presenečenji tega kola. rretje pa je remi turške ekipe Ga-Jatasaray na igrišču španske eki-Pe Atletico Madrid. Za Juventus je obstajala možnost, da zgubi v Nem-/P* toda nihče ni pričakoval tako v,soke zmage domačinov, ki so riorda že izločili italijanske nogo-•Potaše. Za Liverpool pa ni nihče Prekoval, da bo moral prepustiti ‘očko skromnim luksemburškim zaupnikom. Ti so si z dobro igro Izgotovili pozitiven rezultat, da pa o°do, verjetno, v povratnem Srednju visoko premagani, je drugo 'Prašanje. V ostalih srečanjih pa J® šlo skoraj vse po predvidevali1*1, čeprav bi lahko Benfica od Povila pirejski 01ympiakos z viš Pu> rezultatom, kot tudi sovjetska rlpia ciprsko Nicosio. škotski Cel-* Pa je, kot po navadi, odlično ,a^el in odpravil finsko ekipo Pal-»°Seurja kar s 6:1. Naj omenimo j,® 8:0 belgijskega Burgesa rn-oti Briani z Malte. Crvena zvezda je tesnim rezultatom odpravila polj-,.eSa prvaka Stal Mielec, čeprav .‘ Jahko dosegla kaj več. Tako pa bo čakalo v povratnem srečanju Precej trdo delo.
Pokal pokalnih prvakov
Na tem turnirju je prišlo kar do “edmih remijev brez gola in le Be-roe Stara Gora je gladko zmagala * visokim 7:0 proti luksemburške-p1 Fola Eschu. Vsekakor pa je r.eba omeniti zmago na tujem arijskega Sunderlanda, ki je prelagal Vasas iz Budimpešte. Spor-Jng iz Lizbone pa je remiziral v “ardiffu proti istoimenski ekipi.
splošno pa je bilo precejšnje avnotežje med vsemi nastopajočimi1 v tem prvem kolu pokala pokal-prvakov.
Pokal UEFA
^ šestnajstino finala sta se že “Vrstila Liege in Stuttgart, ki sta Badko odpravila Ards (Island) in ^Prske predstavnike. Presenečenje Predstavlja gladka zmaga Nice p‘°ti Barceloni, domači poraz škot-?jj.ega Dundeeja v tekmi s Twen-^jem, zunanja zmaga belgijskega ‘Vaeinga proti Espanolu. Za preseljenje pa je poskrbela tudi dunajska Admira, ki je gladko odjavila italijanski Inter. Medtem 5? Je mostarski Velež moral polo-r1.11 orožje, je OFK Beograd s tes-2:1 premagal v Atenah Pana-""baikos, kar daje Jugoslovanom P^cej upanja na zmago tudi v po-!r?,‘Oem srečanju na domačem i-•j“u. Madžarski Fefencvaros pa it rrioral pred domačim občinstvom °niti varšavski Gvvardii. Na splošen je le v malo srečanjih šlo vse S/ Predvidevanjih, toda za turnir i ‘morda bolje tako, saj so prišla J 'Waza moštva, o katerih doslej lslPo dosti slišali.
Vr~a italijanska moštva je bilo pr-kolo v vseh treh turnirjih pre-1 Uspešno, manj pa za Jugoslo-rivne> ki so zabeležili dve zmagi in ma. Poraza. Poleg prej omenjenih Statev je v pokalu UEFA zagreb-Jr Dinamo klonil Milanu in je tako aktično že izločen iz nadalje-1 ,nia turnirja, saj ni preveč ver-^ ‘o, da d; lahko nadoknadil tako bih? ■ razliko v golih proti izkuše-Ju italijanskim predstavnikom.
HOSARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
^°faz Borove peterke v tekmi s četrtoligašem
Serv0|ana - Bor 104:86 (50:42)
c, fiOR: Zavadlal 4, Kralj 12, Kore" tj Fertot 2, Fabjan 13, Francia o. Sarazutti 4, Kapič 2, Vatovec 2, ftažem 6, Klobas 17, Hrvatič 6.
grali svojo prvo predprvenstveno tekmo proti četrtoligašu Servolani Tekma je bila v Skednju in je bila za obe peterki dokaj koristna.
»Plavi* so izredno dobro začeli, saj so nasprotnike z agresivno o-brambo popolnoma zmedli in so si takoj nabrali 10 točk naskoka. Domačini pa so nato uredili svoje vrste in so z odličnim Schillanijem nadoknadili zamujeno ter so nato tudi povsem zasluženo zmagali. Bo rovci so izmenično poslali na igrišče vse razpoložljive igralce.
Tekma je pokazala, da lahko «plavi» računajo na homogeno ekipo, ki bi s požtrvovalnim in doslednim delom lahko še napredovala.
Borovci bodo v tej sezoni nastopali v promocijskem prvenstvu.
b. i.
V OKVIRU 13. SŠI
Drevi odbojka v Zgoniku
V Zgoniku bodo drevi na zahod-nokraškem področju 13. SŠI odi; grali naslednja srečanja v moški odbojki:
20.30	Kras B — Kontovel
21.00	Kras A — Kras B
21.30	Kras A — Kontovel.
HAVANA, 20. — Bolgar Kolev je v Havani osvojil naslov svetovnega prvaka v dviganju uteži v sred-njetežki kategoriji. Kolev je zmagal potem ko je v dveh poskusih dvignil 337,500 kg. Bolgarski dvi galec je izboljšal tudi svoj svetov ni rekord, ki ga je imel prej s 330 kg. Srebrno odličje je odnesel vzh. Nemec Wenzel, bron pa Madžar Stark.
OBČNI ZBOR NK VOZILA IZ NOVE GORICE
Velika udeležba članov in gostov ■ V klubu je trenutno več kot 100 nogometašev
V Novi Gorici je bil redni letni občni zbor nogometnega kluba Vozila, ki tekmuje v ZCNL. Tega najbolj obiskanega zbora kluba se je udeležilo nad 60 ljubiteljev te igre, ki ima v Novi Gorici vse več svojih privržencev. Navzoči pa so bili tudi predstavniki raznih mestnih družbenih in političnih organizacij.
Predsednik Leopold Tavčar je v svojem izčrpnem poročilu nakazal vse težave in uspehe, ki so spremljali klub v minulih dveh letih. Predvsem pa je povedal, da kljub trudu celotnega vodstva in igralcev ni klubu uspelo uvrstiti se v višjo ligo, to je v slovensko nogometno ligo zaradi objektivnih vzrokov, ki so prav v teh dveh letih pestili ta popularni klub. Klub zadržuje v svojih vrstah več kot 100 aktivnih nogometašev in to 26 članov, 25 mladincev ter 32 pionirjev, ki redno trenirajo pod vodstvi trenerjev Mladenoviča, Faganela in Lmzenderja. Člani tekmujejo v ZC NL, mladinci v primorski ligi in pionirji z dvema ekipama v gori-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV
V mladinski ligi izmed naših ekip zmagala le enajstemu Primorja
Kot kaže, bosta med naraščajniki Breg in Union trd oreh za vsakega nasprotnika
MLADINCI
B SKUPINA
V	nedeljo so odigrali prvo kolo mladinskega prvenstva, v katerem tekmujejo v drugi skupini tudi Breg, Primorje in Gaja. V prvem spopadu je samo Primorje odneslo celotni izkupiček, saj je premagalo Campanel-le s čistim 2:0. Prosečani so zaigrali v prvem polčasu zanesljivo, v nadaljevanju pa so pritisnili na plin in si z dvema lepima zadetkoma zagotovili zmago. Pomlajena enajsterica «rdeče - rumenih* dobro obeta, kljub temu se bodo morali nekateri nogometaši kondicijsko še bolje pripraviti.
Breg je gostoval pri Aurisini. Domačini so kmalu povedli z 2:0 in vse je že kazalo, da je usoda «plavih» zapečatena. Brežani pa so dobro odgovorili: najprej je razigrani Samec znižal razliko, nato pa je Jež še remiziral.
Tudi Gaja ni imela v tekmi z ekipo Libertas Sv. Marko še nekaj minut pred koncem nobenih možnosti. Gajevci pa so se zelo potrudili in spremenili rezultat 0:2 v 2:2.
V	ostalih srečanjih je, CGS premagal Esperio od Sv. Alojzija s kar 9:0, Libertas Sv. Sergij pa je doma klonil Costalungi.
V	nedeljo bodo odigrali drugo kolo.
Primorje bo gostovalo pri Esperii od Sv. Alojzija. Prosečani so brez dvoma favoriti, saj so se v prvem srečanju lepo izkazali, medtem ko so doživeli Tržačani pravo katastrofo. Breg bo nastopil proti Costalungi. Čeprav so izbojevali Tržačani v prvem kolu zmago, Brežani pa le remi, mislimo, da bodo odnesli naši predstavniki celotni izkupiček. Breg bo nastopil brez diskvalificiranega Bržana. Gajo čaka težka naloga, saj se bo pomerila z Aurisino. Proti takemu nasprotniku se bodo morali «zeleno-rumeni* boriti vso tekmo in ne le zadnji četrt ure, kot se je zgodilo v nedeljo.	.
REZULTATI PRVEGA KOLA: Gaja
—	Libertas Sv. Marko 2:2, CGS — Esperia Sv. Alojzij 9:0, Primorje — Campanelle 2:0, Libertas Sv. Sergij
—	Costalunga 2:4, Aurisina — Breg 2 proti 2.
LESTVICA: CGS, Primorje in Costalunga 2, Breg, Libertas Sv. Marko. Aurisina in Gaja 1, Libertas Sv. Sergij, Campanelle in Esperia Sv. Alojzij 0.
PRIHODNJE KOLO: Costalunga — Breg, Campanelle — Libertas Sv. Sergij, Esperia Sv. Alojzij — Primorje, Gaja - Aurisina.
A SKUPINA
V	A skupini je pripravil največje presenečenje Roianese. Ta je premagal Giarizzole, ki so osvojile prvo mesto na lanskem poprvenstvenem
tekmovanju. V prvem spopadu so zmagali še Rosandra, Edera, Libertas Rocol in Muggesana.
REZULTATI: Rosandra — Cremcaffe 1:0, Edera — Libertas TS 1:0, Inter SS — Libertas Rocol 2:4, Giarizzole — Roianese 0:2, Demacori — Muggesana 0:2.
LESTVICA: Rosandra, Roianese, Libertas Rocol, Muggesana in Edera 2, Giarizzole, Inter SS, Cremcaffe, Libertas TS in Demacori 0.
PRIHODNJE KOLO: Roianese -Muggesana, Libertas Rocol — Giarizzole, Libertas TS — Inter SS, Cremcaffe — Edera, Rosandra — Demacori.
NARAŠČAJNIKI
A SKUPINA
Breg in Union sta odnesla v prvem kolu naraščajniškega tekmovanja za «Pokal Pacco* celotni izkupiček. Breg je odpravil Demacori z zgovornim 5:0, Union pa je premagal Tergeste s 3:1. Vsaj po prvem spopadu kaže, da bosta obe naši enajsterici težak oreh za vsakogar.
Tudi med naraščajniki je prišlo do presenečenj. Giarizzole so proti For-titudu komaj osvojile točko, Don Bo-sco, ki bi moral igrati s Cremcaffe-jem, pa se ni sploh predstavil na igrišču. Sodnik je zato prisodil zmago Cremcaffeju, Don Boscu pa je odvzel točko.
REZULTATI: Don Bosco — Crem-caffč 0:2 b.b., CGS — Libertas TS 2:0, Union — Tergeste 3:1, Giarizzole — Fortitudo 1:1, Demacori — Breg 0:5.
LESVICA: Breg, Union, Cremcaf-fč in CGS 2, Giarizzole in Fortitudo 1, Demacori, Tergeste in Libertas TS 0, Don Bosco -1.
PRIHODNJE KOLO: Fortitudo — Breg. Tergeste — Giarizzole, Libertas TS — Union, Cremcaffč — CGS, Don Bosco — Demacori.
B SKUPINA
V drugi skupini so v prvem kolu zmagali Rosandra, Fortitudo, Inter SS, Triestina in Opicina Supercaffč, Zaule in Ponziana pa sta remizirali.
REZULTATI: Rosandra — Sv. Jakob 3:0, Zaule — Ponziana 1:1, Inter SS — Libertas Rocol 2:0, Domio — Triestina 0:4, Opicina Supercaffe — Stock 5 proti 2.
LESTVICA: Rosandra, Triestina, O-picina Supercaffe in Inter SS 2, Zaule in Ponziana 1, Sv. Jakob, Libertas Rocol, Domio in Stock 0.
PRIHODNJE KOLO: Triestina -Stock, Libertas Rocol — Domio, Ponziana — Inter SS, Sv. Jakob — Zaule, Rosandra — Opicina Supercaffč. ZAČETNIKI
Breg je doživel v tekmi z Giariz-
zolami pravo katastrofo, Tržačani so namreč zmagali s kar šestimi zadetki prednosti. Omeniti pa moramo, da so nastopili najmlajši Brežani v devetih in so se kljub temu dobro borili.
Prihodnji nasprotnik «plavih» bo novoustanovljena enajsterica Soncini, ki je v dveh dosedanjih tekmah o-svojila vse štiri možne točke. Naloga Brega bo tako zopet zelo težka.
REZULTATI: Muggesana — Fortitudo 0:2, Giarizzole — Breg 6:0, Soncini — Opicina Supercaffe 1:0, Tergeste — CGS 2:1, Esperia Pio XIt — Libertas Rocol 3:0,, Rosandra — Ponziana 0:0, Zaule — Cremcaffč 1 proti 0.
LESTVICA: Esperia Pio XH, Soncini, Fortitudo, Tergeste in Giarizzole 4, Rosandra 3, Zaule 2, Ponziana, Breg in Muggesana 1, CGS in Libertas Rocol 0, Cremcaffe in Opicina Supercaffč -1.
PRIHODNJE KOLO: Ponziana -Cremcaffe, Libertas Rocol — Roean-dra-, - Esperia Pio XII. Opi-pina Supercaffe ,Tergeste, Breg — Soncini, Fortitudo — Giarizzole, Muggesana — Zaule.
M. K.
ški ligi. Skratka, celotna dejavnost kluba je izredno pestra in načrtna, saj bo njhovo delo tudi v bodočnosti slonelo na lastnem kadru, to je vzgoja naših najrhlajših, ki bodo lahko že čez leta igrali v prvem moštvu.
Zanimivo je, da so člani odigrali v tem obdobju 76 prvenstvenih, pokalnih in prijateljskih tekem doma in v sosednji Italiji. Skratka, delovna vnema, ki je prisotna v vseh pogledih v klubu, mora prej ali slej roditi pozitivne uspehe.
Dobro pa je poznano vsem tudi dejstvo, da je novogoriški klub pred leti zapustilo več ključnih igralcev, ki so bili vzgojeni doma in se še sedaj pozna ta vrzel. Veliko igralcev, ki so bili vzgojeni doma igrajo v klubih kot so Adria, Renče, Bilje, Vodice in še kje. Takšna politika kluba se ne sme več ponavljati če hočejo v Novi Gorici imeti dober in zdrav nogometni kolektiv.
Trener prvega moštva Mladenovič, ki je najdlje posegel v razpravo, je zopet pokazal, da je optimist in strokovnjak obenem, saj v prihodnost NK Vozil gleda zelo načrtno in obetajoče ter obljublja, da bo s takim delom, kot je v klubu sedaj, uspel pripeljati moštvo v SNL. Poudaril pa je, da obstajajo razlogi tudi za 2. zvezno ligo.
Povsem jasno je namreč, da je trenutno novogoriški kiub najmočnejši od vseh primorskih klubov, ki tekmujejo v tej ligi. Velik dokaz za to je tudi zrrfaga v gosteh pri Primorju v Ajdovščini v 2. kolu ZCNL.
Klub pa ima tudi nekaj težav, predvsem v zvezi z nogometnim igriščem v športnem parku, ki je zelo slabo in igra na njem postaja vse bolj težavna. Ena izmed prvih nalog novega odbora, ki so ga izvolili na koncu zbora, bo gotovo usposobljenje nogometnega igrišča v Novi Gorici za tekme na najvišji ravni. Uprava kluba bo za navijače pripravila tudi presenečenja, saj bo po vsej verjetnosti že novembra gostoval v Novi Gorici NK Hajduk iz Splita, ki naj bi tako s svojim nastopom popestril nogometno življenje v Novi Gorici. Tako stojijo v Novi Gorici pred pomembnimi nogometnimi dogodki in vsi, ki imajo nogomet radi, nestrpno pričakujejo razveseljivih vesti od igralcev in vodstva NK Vozila.
Rajmund Kolenc
NOGOMET
Oktobra seminar za nogometne trenerje
i Na pobudo nekaterih klubov z goriškega področja, pa tudi iz Primorske sploh, bo v Novi Gorici v organizaciji in izvedbi občinske
zveze za telesno kulturo seminar za nogometne trenerje in funkcionarje, ki delajo v nogometu po raznih klubih. Predavanja bo vodil dolgoletni profesionalni nogometaš in sedaj trener Vozil iz Nove Gorice Vladan Mladenovič.
Seminar se bo začel 1. oktobra in se bo nadaljeval tudi v novembru in decembru, to pa predvsem zato, ker bodo predavanja enkrat morda tudi dvakrat mesečno. Ta način posredovanja izkušenj priznanega igralca in sedaj trenerja, bo brez dvoma naletel na plodna tla in bo gotovo prav to v veliki meri doprineslo, da bo nogomet na širšem goriškem področju postal še bolj privlačen in vabljiv, predvsem za mladino, ki je bila v preteklih letih nekoliko zanemarjena.
Ta seminar pa naj bi bil tudi začetek organizirane dejavnosti med trenerji ter naj bi bil podlaga za ustanovitev svoje lastne trenerske organizacije na tem področju.
Rajmund Kolenc
MLADINSKE IGRE
V 13 PANOGAH
Jutri začetek tekem za «2. deželno trofejo»
Tekmovanje prireja deželna odborniitvo za šport in rekreacijo, v sodelovanju s CONI
Jutri se bo pričela druga deželna trofeja mladinskih ^ iger, ki jo prireja deželno odborništvo za šport in rekreacijo v sodelovanju s CO NI in s šolami. Tekmovanja se bodo odvijala v vseh štirih glavnih mestih pokrajin naše dežele. Jutri se bodo igre pričele v Trstu s srečanji v nogometu, bezbolu in soft-bolu ter z moško in žensko telovadbo.
Na letošnjem tekmovanju bo nastopilo preko tisoč tekmovalcev in njihovih spremljevalcev, ki se bodo pomerili v 14 disciplinah. Tekme bodo štiri dni, in sicer v soboto, 22. septembra, nedeljo, 23., so-
pla vanje, košarka, odbojka, sabljanje, streljanje, bezbol, softbol, kotalkanje, tenis in namizni tenis.
Po vsakem tekmovanju bodo sestavili ločene lestvice, na podlagi katerih bodo dodelili naslov prvaka, ki ga je lani osvojila tržaška pokrajina. Trofeja pa bo dokončno podeljena pokrajini, ki bo zmagala na mladinskih igrah štirikrat. __
Glavni namen deželne trofeje mladinskih iger pa ni le tekmovanje, pač pa v prvi vrsti širjenje športa med mladimi, v srednjih šolah in tudi med šolskimi počitnicami ter uvedba ekipne miselnosti. Vsak tekmovalec namreč z osvojitvijo točk pomaga svoji ekipi
boto 29. in nedeljo 30. septembra.
Na sporedu pa so naslednje pa- I do končne zmage, pa naj sam za-noge: atletika, telovadba, judo, I sede prvo ali četrto mesto.
„„„„„„„..............mi...Hlinili.............................................i...........m...im
Jutri in v nedeljo v PadriČah	<>HVKS"l.A
ODBOJKA
Ob vaškem jubileju odbojkarski turnir
Nastopile bodo ženske ekipe Sloge, Kontovela, Bora in Brega
Padričarji bodo jutri in v nedeljo slavili lep jubilej. Njihovo prosvetno društvo Slovan slavi nič manj kot 75-letnico. Poleg tega pa bodo počastili še 25-letnico postavitve spomenika padlim v NOB. V dveh dneh bo v tej kraški vasici izredno pester kulturni, pa tudi športni spored.
Štiri naše odbojkarske ekipe pri članicah se bodo v soboto in nedeljo pomerile za »Pokal 75-letnice PD Slovan*.
V	dveh dneh bodo zaposlene naslednje šesterke: Kontovel, Sloga, Breg in Bor.
Turnir bo precej zanimiv, čeprav to pot tržaški Bor ne bo nastopil s svojo najboljšo ekipo ampak z drugo šesterko. To bo že tretji turnir naših odbojkaric v času niti enega meseca. Glede na odsotnost najboljših igralk Bora ima Breg že vnaprej zagotovljeno PVYp mesto, To pa je velika škoda, ker sam turnir ne bo tako mikaven in privlačen kot sicer.
V	jutrišnjem prvem nastopu se bosta spoprijela Kontovel in Bor. Favoritinje za končno zmago so
uiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiinRiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiniiiiiiiiiiiiia
V NEDELJO V ŠEMPOLAJU
Zanimivo srečanje v šahu in drugo
Na vabilo kulturnega krožka Devin - Štivan se bo srečala tržaška šahovska ekipa z domačo ekipo v nedeljo, 23. t.m. Tekmovanje bo v društvenih prostorih v Šempolaju, kjer ima svoj sedež mladinski odsek Vigred. Za dvoboj, ki se bo pričel ob 10. uri, vlada precejšnje zanimanje, saj bodo igrali skoraj vsi člani društva. Nastopale bodo namreč vse kategorije: cicibani in mladinci, člani in članice. Poleg tega bosta obe ekipi v popolni sestavi, s Fabrisom in Ferrantijem na eni strani ter Stanisso in Sardočem na drugi strani.
Srečanje se ne bo omejilo samo na šah. Za spremljevalce in simpatizerje obeh društev so pripravili izlet v Zidaričevo vejico na Sv. Lenart z vodičem. Po kosilu, kjer bo Bruno pripravil svoje specialitete na ražnju, se bosta spoprijeli obe društvi v raznih igrah na prostem. Organizatorji vabijo vse občane o-koliških vasi, da se tega srečanja udeležijo.
KOŠARKA
NA K0NT0VELU
Mednarodni mladinski «Turnir prijateljstva)
Jutri bodo odigrali dve tekmi: Bor-Marles in Kontovel-Saba
Športno društvo Kontovel bo priredilo v soboto, 22. in v nedeljo, 23. septembra na športnem igrišču na Kontovelu mednarodni košarkarski mladinski »Turnir prijateljstva*, katerega se bodo udeležile naslednje ekipe:
K.K. Marles — Maribor SABA pallacanestro — Trst Športno združenje Bor — Trst Športno društvo Kontovel. Razpored tekmovanj bo sledeč: Sobota:
17.30	Bor — Marles
19.00	Kontovel — SABA
Nedelja:
9.00	Finale za 3. mesto
10.30	Finale za 1. mesto
V večernih urah tako v soboto in nedeljo bo prosta zabava s plesom. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno.
DALTON, 20. — V drugem dnevu šestdnevne motociklistične dirke v Daltonu v ZDA so vzhodnonemški tekmovalci odstopili iz protesta proti dobaviteljem goriva za dirko, ki naj bi v olje in bencin dodali za motorje škodljive snovi. Nemci so najprej zahtevali, naj sodniki pregledajo motor enega izmed njihovih tekmovalcev, ki po pravilniku ni mogel tako več nastopati. Iz protesta je nato celotna vzhodnomeška ekipa odstopila.
Potem ko je tekmovanje zgubilo precej na zanimivosti zaradi odstopa glavnih kandidatov za zmago, so razočarali še Italijani, ki so doživeli hud poraz in so tako izključeni iz boja za prva mesta že po tretjini opravljenega tekmovanja.
»plave*. vsekakor pa ne gre podcenjevati Kontovelk.
V drugi tekmi večera si bosta stali nasproti Sloga in Breg. Slo-gašice se na «Turnirju bazoviških žrtev* niso predstavile v najboljši luči. Zaigrale so daleč pod svojimi realnimi sposobnostmi in to bo več kot idealna priložnost, da se za ta medel nastop oddolžijo. Kljub morebitni veliki prizadevnosti pa bo praktično nemogoče ugnati ob tem času že zelo silidni in dobro uigrani Breg.
Vse tekme, razen sklepne za pr vo mesto, bodo igrali na dva dobljena seta. Urnik posameznih srečanj pa bo naslednji: v soboto ob 19. uri Kontovel — Bor B in ob
20.30	Sloga — Breg. V nedeljo bo najprej ob 9. uri finalna tekma za tretje mesto, takoj potem pa za prvo mesto.
G. F.
KOŠARKA
13. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE
Danes minibasket
Danes se bo pričel turnir v mi-nibasketu v okviru 13. slovenskih športnih iger za mestni okraj in Breg. Turnirja se bosta udeležili dve ekipi Brega ter Borovo moštvo, ki je tudi favorit za končno zmago.
Spored (telovadnica v Dolini): ob 15. uri Breg B — Bor ob 16. uri Breg A — Bor Vsa udeležena moštva so komaj začela s treningi in zato je ta turnir zelo dobrodošel, da bi se trenerja prepričala o trenutni formi svojih igralcev.
* * *
V prvem dnevu košarkarskega članskega turnirja za tržaško - bre-žansko področje so dosegli sinoči ta izida:
Bor A — Skavti 85:53 (43:25) Adria — Bor B 62:27 (27 : 7) Danes bosta na sporedu še dve tekmi:
19.30	Adria — Skavti
21.00	Bor A — Bor B Obe srečanji bosta na stadionu «1. maj* v Trstu.
b. 1.
SPDT obvešča mladince tekmovalne ekipe, da se je včeraj 17. septembra, pričel 1. ciklus rednega tekmovalnega predsmu-čarskega treninga, ki bo 2-krat tedensko do konca meseca, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od
18.30	do 19.30 v prostorih stadiona «1. maj*. Vpisnina znaša 1000 lir za posameznika. Plačilo in vpisovanje v ponedeljek pred pričetkom tečaja. Prosimo točnost.
Drugi ciklus se bo pričel 7. oktobra po splošni razporeditvi urnikov raznih športnih panog na stadionu, trajal pa bo nato do 15. decembra.
• • •
SPDT obvešča, da se bodo tečaji predsmučarske telovadbe pričeli meseca oktobra po razporedih in urnikih, ki bodo pravočasno objavljeni. Tečaji bodo trajali do 15. decembra.
Ob vpisu je treba poravnati celotni znesek.
VPISOVANJE:
Barkovlje • Rojan (vaditelj Janko Furlan), vpisovanje v čevljarni Gec.
Sv. Jakob (vaditelj Žarko Ve-kjet), vpisovanje v Ul. Geppa 9.
Sv. Ivan, vpisovanje v Ul. Geppa za odrasle (vaditelj bo določen kasneje).
Za ostale kraje kot Prosek, Križ itd. bo sledilo kasnejše obvestilo.
Vpisovanje do nepreklicno 26. septembra.
« « *
ŠZ Bor obvešča, da je vpisovanje za otroško telovadbo in korektivno .telovadbo pod vodstvom prof. Franka Drasiča vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 19 30 do 20. ure na sedežu Bora v Trstu, stadion «1. maj*, Vrdelska cesta 7, tel. 796-548.
• * *
ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM iz Gorice obvešča, da so se na igrišču slovenskega Dijaškega doma (Ulica Montesanto 84) že pričeli treningi v moški odbojki.
Igralci naj se zberejo vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri na dijaškodomskem igrišču. V primeru slabega vremena tieningi odpadejo.
OBVESTILO
Športno društvo Primorec sklicuje v ponedeljek, 24. septembra 1973 ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah redni občni zbor.
Zaradi izredne važnosti zbora društveni odbor priporoča številno udeležbo svojih članov in drugih vaščanov.
13. SŠI namiznoteniški turnir v Gorici
ŠZ Dem (Gorica) organizira v sklopu 13. slovenskih športnih iger za goriško področje namiznoteniški turnir, ki bo v torek. 25. in sredo, 26. septembra.
Turnir bo v prostorih Prosvetne dvorane (Verdijev korzo 13, Gorica) s pričetkom ob 20. uri.
Prvi dan (torek, 25. 9.) bodo turnirji članic, mladink (55-57), narašča,jnic (59 in mlajše), ženske ekipno, ženske dvojice in naraščajniki C58 in mlajši). Naslednji dan (sreda. 26. 9.) pa člani, mladinci C55-'57), moške dvojice in ekipno moški.
Vpisovanje na sedežu SPZ (Ul. Malta 2, Gorica, tel. 24-95) ali pismeno na naslov: ŠZ Dom — Verdijev korzo 13, Gorica. Vpisovanje se zaključi v soboto. 22. septembra. V ostalem velja glavni pravilnik SŠI in pravila FITeT.

SPEC TATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Celo v tem zabitem Corleonu na hribu, nad dolino z vetrni posestvi grofov in baronov, je bilo nekaj zanimanja.
Druga osebnost je bil Michele Navarra, direktor mestne hišnice ki se je ukvarjal z vsem drugim kot pa z bolniš-fco in medicino. Njega je bolj zanimala živina kot pa bolni Judje. ge posebej tista, ukradena živina.
A o «klimi» v Corleonu in okolici Corleona v tistih prvih bojnih letih najbolje govori naslednja številka. 103 sknv-lQstni umori...
Luciano Liggio je bil v tistem času piedotto doktorja Na-‘arre in je zanj brez ugovorov izvrševal sleherno nalogo. Dok-'0r Navarra je bil namreč v tistem času šef krajevne mafije.
Koliko ljudi je za Navarro mladi Luciano Liggio ubil do 948. ieta _ tega ne vemo. Ve se samo to, da je bil marca leta obtožen umora Loeluche Pirania, toda dokazov ni
i Istega leta marca je izginil tudi sindikalist Placido Rizzot-jj- Navarra je v njem videl svojo največjo nevarnost. Nekega so ga ugrabili v lastnem stanovanju in odpeljali v ne-smer. Njegovega trupla niso nikoli našli.
Istega dne, ko je izginil sindikalist Rizzotto, je bil neki ^jstletm deček Giuseppe Letlzzia s kravami v gozdu Ficuzza,
ob vznožju granitne stene Rocca Busambra, a Je pritekel domov razburjen in je še na poti po ulioi, tistim, ki so ga presenečeno gledali, zadihano pripovedoval, da je videl, kako so ubijali človeka, med njimi pa je videl tudi Luciana Liggia. Ob nepravem času...
Deček je doživel šok, starši so se obrnili na doktorja Navarro, ki je odpeljal dečka s seboj v bolnišnico, kjer mu je dal Injekcijo za «pomiritev». Deček se je zares pomiril — zaspal je in se nikoli ni več prebudil.
Bila je že takšna navada: nikakršne preiskave proti doktorju ni bilo, nikakršne avtopsije, policija je vzela kot polnoveljavno pismeno potrdilo doktorja Navarre, da je bila smrt naravna — zaradi ohromelosti srca.
Vendar se je morala s slučajem izginulega sindikalista Riz-zotta policija le malo bolje pozabavati. Nastal je bil velik preplah v levem tisku, komunisti in socialisti so zahtevali energično preiskavo. Aretiran je bil Pasquale Criscione, gabellotto, čuvaj veleposestva, ki je sodeloval pri ugrabitvi Rizzotta. V malce strožji preiskavi je omenjeni Criscione marsikaj priznal: sindikalista sta umorila Luciano Liggio In neki Collu-ra. Tudi Collura so aretirali, pa je priznal, povedal pa je tudi, na katerem kraju je to bilo in kam so vrgli truplo. Menda Je truplo končalo v neki globoki jami v planini, ki Je že zdavnaj služila mafiji kot ilegalno pokopališče. Jasno je, da bi morali aretirati tudi Liggia, toda njega ni bilo več za policijo. Bilo bi normalno, da bi sodišče tudi brez njegovega priznanja ravnalo po svoje. Toda...
Na procesu v Palermu sta tako Criscione kot Collura u-maknila svoji priznanji, ker sta ju menda dala pod pritiskom in sodišče je vse oprostilo z obrazložitvijo — da ni dokazov.
Državni tožilec je bil brez moči, nikoli ni imel dovolj denarnih sredstev, da bi preiskal ono jamo - pokopališče.
Omenjeni slučaj z nesrečnim sindikalistom Rizzotto, kate-
rega morilci niso bili kaznovani in so se zmagoslavno vrnili svobodni v svoj Corleone, je deloval naiezljivo. Mafija je oprostilno razsodbo razumela kot signal, da lahko svobodno preganja levičarje na Siciliji, pa so po različnih krajih Sicilije izvršili kakih štiridest podobnih umorov, v glavnem sindikalistov, ki so se ukvarjali z vprašanjem agrarne reforme in drugimi interesi kmetov in delavcev.
V	zvezi s slučajem sindikalista Rizzotta pa se je pripetilo še nekaj zares monstruoznega:
Rizzotto je imel zaročenko, to je bila Leoluchina Sorlsd, ena izmed štirih sestra Sorisi, ki je po tem umoru postala ljubica Luciana Liggia in prav v njeni hiši se bo zadnja leta Liggio tudi skrival! Ko so ga leta 1964 odkrili, so trdili, da je Rizzottovo truplo bodisi v vodnjaku ali pa pod tlemi kleti hiše Sorisi... toda niso ga našli.
No, povrnimo se v tisti čas, ko je Liggio začel «postajati ime». Tista leta po vojni, malo pred umorom sindikalista Rizzotta, so se iz Amerike vrnili v Corleone nekateri emigranti, člani mafije in gangsterji. To sta bila Nino Cottone in že omenjeni Vincent Collure. Oba sta bila eksponenta slavnega newyorškega gangsterja Joeja Profacija, ki je gangsteri-zem in mamila povezal z legalnim uvozom italijanskega olivnega olja In makaronov. Omenjena dvojica je imela zveze tudi z velikim gangsterjem Luckyjem Lucianom.
Mladi Luciano Liggio se je z omenjeno dvojico intimno povezal. Bilo mu je že dovolj šefa mafije doktorja Navarre.
V	Corleonu sta nastala tako dva močna mafijska klana in med njima se Je začel spopad.
Prvi vzrok spopada je bil v razdelitvi zakupa na velikih posestvih okrog Corleona. Luciano Liggio in oba «Američana» so si vzeli veliki fevd Strasotto. Začeli so zbirati velikanske črede živine. Imeli so bando, ki je kradla goveda po Siciliji in jih vodila v Corleone. Ustanovili so celo neko družbo za trgovanje z živino in mesom.
Doktor Navarra se je začutil ogroženega in oškodovanega. Imel je zaledje v Palermu, tamkajšnja mafija je stala ob njem. To je bila borba za tržišče ilegalnega zakola.
Sprva Je bil doktor Navarra vendar močnejša. Njegovi Milerji so najprej ubili «Američana» Vincenta Colluro. Dvoboj. z lovskimi puškami še je razvil na polju in prerešetano truplo so pustila v opomin. Ni minilo dolgo, pa je padel tudi drugi «Američan« Nino Cottone...
Nekega dne Je poslal doktor Navarra Lucianu Liggiu viteški poziv: naj se obe bandi sestaneta v Piana della Scalla, da bi se pomirili. Tako se je tudi zgodilo, baaidi sta se sestali, na začetku je prišlo do prepira in žive razprave, vendar pa se je vse končalo s pobratenjem in velikim banketom, na katerem so pojedli kakih deset pečenih ovac in popili mnogo vina. Razdelili so si območje aktivnosti in tržišče v Palermu in se razšli.
Toda, komaj se je Liggio malce oddaljil, je nekdo ustrelil vanj iz zasede, bil je ranjen v levo roko in v nekaj mest po telesu, toda nobena Izmed ran ni bila smrtonosna. Rešil se Je tako, da se je vrgel na tla in v temi se je izvlekel s čistine. Bil Je že junij 1. 1958.
Dva meseca kasneje je plačal s svojo glavo doktor Navarra, član mafije in kriminalec prvega razreda Z doktorjem Russom se Je peljal v avtomobilu po cesti proti kraju Palazzo Adriano, ko so ju Iz zasede zasuli z rafali iz brzostrelke in sta oba ostala mrtva v avtomobilu, ki je odletel v jarek. Na njem Je bilo na stotine lukenj od krogel. Doktor Rus so Je bil nedolžen, slučajno se je bdi peljal s kolegom zdravnikom in direktorjem bolnišnice, kateremu je bdla ta zaposlitev samo kamuflaža za kriminal.
S tem pa še ni bila likvidirana moč Liggiovega tekmeca Navarre. Ostala je njegova banda. Mesec dni po doktorjevi smrti Je prišlo do prave bitke sredi mesteca Corleone.
(Nadaljevanje slediJ
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 tir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi*
Stran 6
21. septembra 1973
Za SFRJ Oglasi
upravni 300,	....._
80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo prt oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT • Trst
PO UKREPU KRALJA HUSEINA
Previdne reakcije Arabcev na amnestijo v Jordaniji
Po libanonskem listu «AI Hayat» naj bi bilo v teku srečanje na vrhu Sadat - Breinjev
BEJRUT, 20. — Libanonski list «A1 -Hayat» trdi danes, da je. v teku srečanje na vrhu med predsednikom Egipta Sadatom in generalnim tajnikom sovjetske komunistične partije Leonidom Brežnje-vom. Domnevo naj bi potrjevali dejstvi, da je Brežnjev nepričakovano podaljšal svoj obisk v Bo! gariji in da je Sadat pred dvema dnevoma odpotoval iz Kaira neznano kam. Po pisanju lista naj bi bilo srečanje sad izmenjave pisem med Brežnjevom in Sadatom.
List nadalje trdi, da namerava predsednik Sadat v kratkem obiskati Pariz in London, kjer r.aj bi se sestala s Heathom in Pompidoujem V načrtu naj bi imel tudi potovanje v New York na zasedanju glavne skupščine OZN
V	kairskih vladnih krogih pa so odločno demantirali domnevni sestanek na vrhu Brežnjev - Sadat. Neki vladni funkcionar je poudaril, da Sadat nima v načrtu sestanka z Brežnjevom (bilo bi prvo srečanje na vrhu po izgonu sovjetskih vojaških svetovalcev iz Egipta) in da je predsednik v Egiptu.
Govorice o domnevnem srečanju Sadat - Brežnjev naj bi temeljile na vesti egiptovske tiskovne agencije MEN, da je Sadat v ponedeljek nepričakovano zapustil Kairo in odpovedal vse sestanke. Po drugi strani pa je neki drugi bejrutski list objavil vest, da je Sadat na kratkem dopustu v letovišču Borg Al Arab pri Aleksandriji.
Reakcija arabskega tiska na pomilostitev političnih jetnikov v Jordaniji so medtem zelo previdne. Listi v glavnem potrjujejo domnevo opazovalcev, da so med srečanjem v Kairu šefi Egipta, Jordanije in Sirije iskali način kako vključiti palestinsko gibanje v globalno arabsko strategijo. S tem naj bi dosegli dva rezultata: omejiti avtonomijo palestinskih gverilskih organizacij in dovoliti Arafatu, da obračuna s skupinami skrajnežev, ki nasprotujejo politiki krovne palestinske organizacije.
V	tej zvezi poluradni kairski list »Al Ahram* piše danes, dg naj bi Husein pomilostil jetnike pod sledečimi pogoji: 1) Pomiloščeni ne bodo smeli zapustiti jordanskega o-zemlja; 2) pomiloščeni Palestinci, ki so v tujini, se ne bodo smeli vrniti v Jordanijo; 3) osvoboditev jetnikov še ne pomeni, da bo palestinsko odporniško gibanje lahko svobodno delovalo v Jordaniji. »V arabskih krogih menijo — nadaljuje list — da ne bo mogoče rešiti vseh perečih vprašanj in začeti skupno akcijo arabskega naroda, v kateri morajo imeti Palestinci pomembno vlogo, če so te domneve
pravilne.*
Kljub temu pa arabski tisk daje amnestiji velik poudarek in objavlja obširna poročila o osvoboditvi jetnikov.
Tudi palestinska osvobodilna fronta je komentirala Husseinovo odločitev dokaj previdno. Gverilci poudarjajo, da je pomilostitev minimum, na katerega je moral Husein pristati, da ne bi razbil arabske koalicije. Vprašanje ni samo odpreti vrata »majhne kaznilnice* — poudarjajo gverilci — v kateri so naši bojevniki presedeli nekaj let. Husein mora odpreti našemu narodu vrata »velike kaznilnice*, to je Jordanije.
Politični komentatorji v Kairu poudarjajo, da sta pomilostitev Palestincev in sprava med Egiptom, Sirijo in Jordanijo le politična u-krepa, ki naj bi omilila nasprotja v arabskem svetu.
NEKAJ UR PO OPOZORILU SCOTLAND YARDA
Huda eksplozija razdejala pritličje vojašnice v Londonu
Verjetno gre za akcijo severnoirskih gverilcev proti polku osovraženih padalcev - Preplah v prestolnici
LONDON, 20. — Napoved slovitega Scotland Yarda se je danes uresničila že v zgodnjih jutranjih urah, čeprav ne na tak način kot so policijski funkcionarji predvidevali. Do sedaj ni v Londonu eksplodirala še nobena poštna eksplozivna pošiljka, pač pa je v nočnih urah peklenski stroj razdejal neko vojašnico v središču mesta.
Do eksplozije je prišlo v elegantni ulici King’s Road v okraju Chelsea. Naboj je eksplodiral v garaži vojašnice «Vojvode Yorka», katere pročelje je prav na omenjeni ulici. Eksplozija je ranila enega vojaka ter štiri mladeniče, ki so tedaj šli po ulici.
V vojašnici ima svoj sedež generalni štab londonskih brambovcev, toda tam je tudi nameščen tretji bataljon padalskega polka.
Eksplozija je razbila vse šipe na oknih. Zgodilo se je celo, da je s poslopja zletelo kako okno skupaj z lesenim opažem. Eksplozija je povzročila nekaj škode tudi neki trgovini, ki je v bližini. Hudo je poškodovala številne džipe v notranjosti garaže.
Od ranjenih mladeničev, ki so šli mimo, je neki 16-letnik za katerega sumijo, da mu, je eksplozija zlomila nogo. Ostalim trem so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč.
Scotland Yard mehi, da so neznanci namestili peklenski stroj v garažo. Funkcionarji se seveda sprašujejo, kako je to mogoče, saj vendar gre za vojašnico, ki je pod strogim nadzorstvom straž. Nihče pa ni opazil nikogar, ki bi se približal garaži oziroma celo prišel vanjo, da bi namestil eksplozivni naboj. Domnevajo, da gre za akcijo
.........................n11111m111111111111111111111111111111111111n111nm11.nl.mirnim.mirnimi.n.mmmmmi.urni
KOLERA IN NJENE GOSPODARSKE TER SOCIALNE POSLEDICE
Demonstranti napadli avto neapeljskega prefekta Amarija
V zadnjih 6 dneh niso zabeležili v Neaplju nobenega primera obolenja - Oblasti zanikale vesti o pojavi kuge
NEAPELJ, 20. — Danes popoldne se je število oseb, ki so jih od prejšnje polnoči naprej sprejeli v neapeljske bolnišnice povzpelo na o-sem. Vsega skupaj so od začetka epidemije kolere sprejeli v bolnišnice 791 ljudi. Zdravniške oblasti sporočajo, da so v zadnjih sedmih primerih ugotovili, da ne gre za obolenja zaradi kolere. Ta vest je razveseljiva posebno, če se upošteva, da so zdravniki v 37 primerih ugotovili, da ni šlo za obolenja zaradi kolere. Ti primeri zadevajo razdobje od prejšnje nedelje do danes. Že v prejšnjih dneh so ugotovili vedno manj obolenj zaradi te bolezni. Zdravniki v bolnišnici Co-tugno menijo, da je ta podatek razveseljiv: v Neaplju že 6 dni niso zabeležili nobenega primera obolenja zaradi kolere.
Doslej so v bolnišnici opravili 758 bakterioloških analiz. Od teh jih je bilo 126 pozitivnih, vse druge pa negativne.
Vse kaže, da so oblasti zajezile
OM-nnnmmiTifTTTr—  ——..i.w.i«imMm«m»iiitiuiiimnnmin»iHMHmmmnninim
ZA DAN POKOLA V MILANSKI KMEČKI BANKI
ALIBI ZALOŽNIKA VENTURE PEŠA
Sodnik D’Ambrosio naj bi odkril vrsto okoliščin, ki naj bi podkrepile indicije o krivdi Venture
MILAN, 20. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D Am-brosio, ki vodi preiskavo o pokolu v milanski kmečki banki na Trgu Fontana, je danes spet zaslišal fašističnega treviškega založnika Gio-vannija Venturo. Kaže, da je to zadnje zasliševanje založnika, ker naj bi dr. D’Ambrosio v kratkem zaključil preiskavo.
Današnjemu zasliševanju, ki je trajalo nad 4 ure, je prisostvoval tudi javni tožilec dr. Fiasconaro. Čeprav sodnika nista dala časnikarjem nobene izjeve o zasliševanju kaže, da Venturov alibi peša. Založnik je namreč izjavil, da je bil 12. decembra 1969 na dan pokola v Rimu pri bolnem bratu Lui-giju. Sodnika naj bi zbrala dokaze, da obtoženec ni povedal resnice. Gre v bistvu za pričevanje profesorja Ferlina, primarija bolnišnice, v kateri se je zdravil Venturov brat. Založnik trdi, da je telefoniral zdravniku, kar pa je nemogoče. Prof. Ferlina ni bilo v Rimu od 11. do 13. decembra. Preiskovalci naj bi nadalje ugotovili, da Ventura ni prekinil odnosov s Francom Fredo leta 1969, kot trdi založnik. Ugotovili naj bi, da je pozneje daroval Ruggeru Panu, zelo dobremu prijatelju neonacističnega padovskega odvetnika, knjižico, ki jo je kupil v Rimu. Pan, ki je bil zaposlen v Venturovi knjigami, je bil med prvimi, ki je pričal o bombnih atentatih iz
leta 1969.	.	.. ...
Dr. D’Ambrosio je v prejšnjih dneh zaslišal rimskega odvetnika Diega Ginnolo in Nina Massarija v zvezi z Venturovim alibijem za 8. avgusta 1969 in za 12. decem ber istega leta. Giannola naj bi potrdil, da je bil treviški založnik 8. avgusta v Rimu. kjer je pod pisal neko pogodbo pri notarju Cam-paniniju. Bolj razgibano je bilo zasliševanje Massarija, 49 letnega levičarskega izvenparlamentarca. Ta je bil urednik založniške družbe «Enne Esse», katero je Ventura
zastopal v Venetu. Sodnik je med zasliševanjem dal aretirati Massarija, ker ni hotel sodelovati s pravico. Nekaj ur ječe je moškega streznilo, da je nato brez zavlačevanja odgovarjal na vprašanja dr. D’Ambrosia.
Po vesteh iz milanskih sodnih krogov naj bi pričevanji Giannole in Massarija osvetlili vrsto zanimivih okoliščin in naj bi podkrepili indicije, ki jih je dr. D’Ambrosio zbral proti Venturi.
Včeraj je bil medtem v Milanu osvobojen Claudio Orsi, nečak kva-drumvira Itala Balba in znan fašistični pretepač v Ferrari. Orsija so osvobodili, ker je potekel rok preventivnega zapora (šest mesecev). Aretirali so ga 19. marca na ukaz dr. D’Ambrosia zaradi nedovoljene posesti orožja. Preiskovalci so pa tudi sumili, da je bil vpleten v atentat na milansko razstavišče. V njegovem stanovanju so namreč dobili panoje, podobne tistim, ki so jih atentatorji uporabili za
širjenje epidemije. Kot pa smo že včeraj poudarili, vlada še vedno določena zaskrbljenost zaradi možnosti, da je še več ljudi, ki so sicer na zunaj zdravi, ki pa imajo v svojem telesu klice kolere, ki bi se utegnili prenesti na druge ljudi. Gre za ljudi, ki so popolnoma zdravi, ki pa so nevarni za svoje okolje, ker pač delajo v tovarnah, v raznih podjetjih, v trgovinah itd. Na to nevarnost je opozoril tudi' ravnatelj bolnišnice Cotugno prof. De Lorenzo, ki je predlagal, naj se uvedejo stroge preiskave vseh oseb, ki so prišle v stik z obolelimi. V tem smislu je občinska uprava že sprejela nekatere ukrepe, ki predvidevajo, da bodo zdravniško pregledali vse ljudi, ki so živeli v stiku z obolelimi. Nadalje je občina sprejela sklep, da bodo opravili te preglede pri vseh osebah, ki prihajajo v stik z javnostjo.
Predvidevajo, da se bo jutri začela druga faza cepljenja proti koleri. Operacija je zastala zaradi raznih razlogov, predvsem pa zaradi pomanjkanja cepiva.
V okviru zaskrbljenosti javnosti zaradi epidemije kolere je treba o-meniti še neodgovorne vesti o širjenju kužne epidemije. Zdravstvene oblasti so zanikale, da bi prišlo do kakega primera kuge.
Iz Bologne sporočajo še, da so pri primerih dveh oseb, ki so ju sprejeli v bolnišnico Santa Maria Nuo-va v Reggio Emilia ugotovili en sam primer obolenja zaradi kolere.
Vse torej kaže, da epidemija kolere na neapeljskem področju pojema, medtem ko stopajo v ospredje gospodarska in socialna vprašanja. Epidemija je povzročila neapeljskemu gospodarstvu veliko škodo, saj je ohromila, če ne popolnoma iztrebila, nekatere dejavnosti. Te zadevajo predvsem gojitev školjk, kjer je delovalo morda okoli 70 tisoč ljudi. Ta dejavnost je danes praktično popolnoma zatrta. Ni nič čudnega torej, če je prišlo še danes do bučnih manifestacij. Ena od teh je zadevala neapeljskega prefekta Domenica Amarija, ki se je peljal s službenim avtom proti prefekturi. Pred občinsko palačo je bila prav tedaj v teku močna manifestacija branjarjev, brezposelnih in drugih. Nekdo je opazil avto visokega državnega funkcionarja, se obesil nanj ter se pustil vleči naprej več metrov. Ko se je avto ustavil, so ga demonstranti obkolili. Vmes je posegel najprej policijski agent, ki je spremljal prefekta z motorjem. Intervenirali so nato še policijski agenti in karabinjerji. Prišlo je do prerivanja in pretepa. V bolnišnico so prepeljali nekaj agentov policijskih oblasti: niso bili hudo poškodovani, saj bodo o-zdravili v desetih dneh. Pri nere-
dih je bilo ranjenih tudi nekaj demonstrantov. Policija je aretirala tri osebe. Zdi se, da so demonstranti pomotoma napadli prefektov avto, ker so mislili, da gre za županovega. Zbali so se namreč, da je hotel župan zbežati iz občinskega poslopja, ker se ni hotel srečati s predstavniki demonstrantov.
V tem okviru postaja vedno bolj jasno, da se vprašanja epidemije kolere v Neaplju vedno bolj premikajo s strogo sanitarne plati na politično In socialno. Vsak dan nastopajo množice ljudi, ki jih je epidemija prizadela zelo hudo, saj ne morejo opravljati svojega poklica, ki je večkrat zares navzkriž z zakonom. Gre pa za social-len problem, ki ga bo mogoče rešiti le z ukrepi, ki bi predvidevali korenito družbeno politično preosno-vo vse južne Italije.
Tiskovni urad italijanske radiotelevizije je medtem obvestil, da bodo jutri ob 21. uri na prvem kanalu posredovali obširno reportažo problemu kolere.
gverilcev Irske revolucionarne armade, ki že več mesecev delujejo v Londonu.
Joseph Richard, star 31 let, je izjavil, da je bil v trenutku eksplozije na straži pred vojašnico, »Bil sem v čuvajnici —■ je dejal — ko sem zaslišal strahovito eksplozijo. Stekel sem na King’s Road ter opazil neko osebo, ki se je valjala po teh». Richard je še dodal, da v trenutku eksplozije ni bilo v garaži nikogar.
Eksplozija je poškodovala polovico pritličja štirinadstropne stavbe. žačelo je tudi goreti, toda požar so kmalu zadušili padalci, ki bivajo v tej vojašnici.
Kot smo dejali, gre za atentat, ki ni direktno povezan z morebitnimi poštnimi eksplozivnimi pošiljkami, ki jih je včeraj najavil Scotland Yard, sklicujoč se na informacije iz zanesljivih virov. Verjetno je bil atentat v tej vojašnici pripravljen že prej ter ni nikakor povezan s poštnimi pošiljkami.
V Londonu na vsak način vlada danes huda psihoza glede morebitnih eksplozij poštnih pošiljk. Policija je prejela že več kot 80 telefonskih pozivov zasebnikov in predstavnikov podjetij itd., ki so zahtevali njeno intervencijo, ker so prejeli pošiljke, ki so se jim zdele sumljive. Scotland Yard je obvestil o nevarnosti teh pošiljk javnost, javne urade, poštne urade in tudi angleška veleposlaništva v raznih državah. Do sedaj so zabeležili o-koli 50 bomb, ki so bile že nameščene, oziroma poslane po pošti v Angliji od 18. avgusta letos. Pri vseh teh poskusih atentatov, oziroma atentatih, je bilo ranjenih okoli 40 ljudi. Eksplozije poštnih pošiljk so zadevale posebno London, Manchester in Birminghan.
Na kraju naj še omenimo, da je vojašnica v ulici King’s Road zelo blizu Lower Sloane Streeta, kjer je v prejšnjo sredo eksplodirala bimba v nekem poslopju, kjer imajo svoj sedež številne organizacije bivših angleških bojevnikov. Prejšnji teden je eksplodirala tudi bomba v začasnem vojaškem oporišču v Surreyu. V policijskih krogih domnevajo, da so bombo v vojaški garaži vojašnice v King’s Roadu namestili gverilci IRA, ker ima tam svoj sedež bataljon angleških padalcev, katerih polk je v februarju lani streljal na ljudi v Londonderryju v Ulstru ter ubil 13 oseb.
Izvedenca britanske vojske pregledujeta ostanke pekiees.c-ga stroja, ki je eksplodiral v garaži vojašnice Duke
of York Arniy Barracks
liII um   IIIIIIII IIIMIIIm 1111 m milil ti IM m i m m i II i >,. . iiitimitiillliiiiiiilllllllnlllllliillllllllillllllllllllllllllllllllllllltilillllllllllllllliiilB
SPRIČO RASTOČE PROTI ARABSKE GONJE
Alžirski svet revolucije ustavil izseljevanje delavcev v Francijo
Histerična reakcija francoskega desničarskega tiska, ki zahteva stroge ukrepe proti Alžiriji
PARIZ, 20. — Alžirski svet revolucije in ministrski svet sta na sinočnji seji sklenila, da prepovesta e-migracijo Alžircev v Francijo, dokler ne bo francoska vlada jamčila za varnost in za človeško dostojanstvo vseh tujih delavcev v državi. V tej zvezi sta tudi izredno ostro obsodila delovanje mračnih sil, ki sejejo razdor med Francijo in Alžirijo ter med Francijo in neuvrščenimi državami.
S tem ukrepom sta sveta zajezila
marsejski dnevnik «I,e Meridional* četku tega tedna prišli na sled med-
s histeričnim krikom, «da nam je tega dovolj*, da je «dovolj alžirskih tatov, posiljevalcev, razgrajačev, u-bijalcev*. Posledica? V zadnjih tednih je bilo ubitih osem Arabcev v nejasnih okoliščinah. V Toulousu pa je 50 vojakov 9. padalskega bataljona, naslednikov 9. zgloglasnih «para-jev*, ki so nekoč strahoval: Alžir, priredilo kazensko ekspedicijo proti arabskim delavcem.
V tako napetem vzdušju jc fran-
reko alžirskih delavcev — okrog 25 coska vlada izgnala protestantskega
tisoč na leto ■— ki se steka v Francijo. Alžirski svet revolucije in vlada sta se odločila za drastični u-krep po vec kot enomesečni rasni napetosti, ki pk.mu predvsem na jugu Francije in ki je terjala že o-sem mrtvih med alžirskimi zdomci.
Iskra, ki je zanetila požar, je prasnila pred nekaj t*dni, ko je neki pobesneli voznik, Aižirec po rodu, pobil v Marseillu avtobusnega šoferja. Ob tej tragični smrti se je začela silovita, divjaška protiarab-ska kampanja, ki jo je intoniral
.......................................Hlinili
«Vojna» za ribe na severu
bombni napad.
...............................................................................................................................iiiiiiiii..iiiinii.iuiiiiiu"«i<u“">'''"'''...................i...
V SODNI D VORANI V PESCARI
PRETEP MED 50 ZAPORNIKI IN KARABINJERJI
Odvetniki obtožencev obsodili poseg karabinjerjev kot neopravičljiv
PESCARA, 20. — Pretep med obtoženci in karabinjerji v sodni palači v Pescari, kjer je bil v teku proces proti jetnikom, ki naj bi bili pobudniki uporov v italijanskih kaznilnicah. Obračun silovitega spopada je 19 jetnikov in 14 orožnikov ranjenih. Med temi je tudi poročnik Paolo Pandolfi, ki se bo moral zdraviti nekaj dni v bolnišnici.
Kako je prišlo do incidenta? Verziji orožnikov in branilcev sta dokaj
različni. Po poročilu karabinjerjev naj bi se neredi začeli ob koncu današnje razprave, ko je skupina zapornikov začela psovati varnostne organe. Predsednik sodišča naj bi u-kazal občinstvu in časnikarjem, da zapustijo dvorano, javni tožilec pa je ukazal karabinjerjem, da odvedejo obtožence v celico.
Po poročilu orožnikov, naj bi se dva obtoženca ne pustila vkleu ti Njunemu zgledu naj bi sledili še
drugi zaporniki.
Povsem različna je verzija o incidentu, ki jo dajejo branilci. V i-menu vseh je spregovoril s časnikarji odvetnik Ventre. «Na lastne oči smo videli — je dejal odvetnik — nasilje orožnikov. Njihov poseg je neopravičljiv, ker so obtoženci reagirali na razsodbo sodišča, ki je zavrnilo vse ugovore branilcev. O-meniti moram tudi, da bi moral sodni zbor, kot je priznal tudi tožilec,
oprostiti del jetnikov, ki sedijo še vedno v zaporu zaradi našega demokratičnega zakonika. Videl sem, kako je neki karabinjer pretepal jetnika. šele nato so obtoženci upravičeno reagirali*.
Zvečer so odvetniki izročili časnikarjem dokument o incidentih, v katerem obsojajo poseg orožnikov in zlasti ravnanje sodnika in javnega tožilca, ki nista posegla, čeprav so branilci to izrecno zahtevali.
GORCK (Irska), 20. — Dejavnost ribičev postaja vedno bolj nevarna tudi v severnih morskih predelih. Znano je, da že dalj časa traja »vojna za slanike* med Islandijo in Veliko Britanijo, ker so islandske oblasti razširile teritorialne vode od 12 na 50 milj. Ta vojna spravlja v nevarnost celo organizacijo NATO.
Tudi severna morja so postala zelo tesna za ribiče. Na sliki, je francoska ribiška ladja »Fram*, ki so jo irske obalne oblasti zasačile sredi morja, ker je lovila ribe na nedovoljenem področju. Irski patrolni čolni so celo streljali ter prisilili francosko enoto, da se je zasidrala v Corcku. Če k vsemu temu dodamo še dejstvo, da se Norveška ni vključila v Evropski gospodarski skupni trg prav zaradi vprašanja ribištva, potem je na dlani, da je na evropskem severu v teku pravcata bitka za ribe.
pastorja, Švicarja po rodu, Berthie-ra Perregauxa, ki se je aktivno zavzemal za pravice arabskih delavcev v Marseillu kot predsednik organizacije CIMADE v tem mestu. Pastor se je pregrešil zoper zakon o e-migraciji, ki prepoveduje tujcem politično delo, je utemeljilo notranje ministrstvo svojo odločitev. S tem je neposredno podprlo fašistične kričače, razpihovalce rasne nestrpnosti. Ne gre tudi pozabiti, da je francoska policija pred nekaj meseci a-retirala voditelja neke levičarske iz-venparlamentame organizacije Alaina Krivina, ker je organiziral demonstracijo zoper shod rasistov. Šele pod pritiskom javnega mnenja je bil Krivine osvobojen njegovega or ganizacija pa je kljub temu razpuščena kot protizakonita.
Severnoafriški delavci so se večkrat pritožili zaradi protiarabskega vzdušja v mestih na jugu Francije in zlasti v Marseillu, kjer živi dober del francoskih prevratnikov iz Alžirije. Pripomnili so, da si zvečer ne upajo več na ulico. Priredili so velike protestne stavke in nova demonstracija je napovedana za 25. september, ko bodo skupaj z zdomci šli na ulice tudi francoski delavci in vsi tisti, ki jim demokracija, človekoljubje, pravičnost ne pomenijo le puhlih besed.
Francoska vlada je doslej molče gledala na plamtenje rasne nestrpnosti. «Bidonville», v katerih po večini stanujejo priseljenci, se niso spremenile. Delovni pogoji priseljencev, ki v veliki meri pripomorejo v bohotni rasti francoskega gospodarstva, so še vedno zelo slabi. Izgnala pa je pastorja Perre-gauxa, ki je protestiral proti takemu položaju/ ki še je javno zavzel za arabske delavce. Spričo vsega tega ni neutemeljena domneva, da se je francoska vlada odločila za represijo kot sistem reševanja vprašanj priseljencev. To je vsekakor bolj ceneno kot ustvarjanje socialnih struktur,- v okviru katerih bi reševali ta vprašanja demokratično in v skladu z določili listine o človečanskih pravicah.
Vsemu temu se je uprl Boume-dierine. Histerična reakcija desničarskega tiska priča, da je alžirski predsednik dregnil v sršenovo gnezdo. Dokaj zmerna «La Nation* in »Figaro* obžalujeta, da je alžirska vlada segla po tako drastičnih metodah, skrajni «L’Aurore» pa trdi celo, da gre za potezo, s katero si hoče Boumedienne pridobiti druge prednosti in predpravice. List nadalje poudarja, da bo tako stališče škodilo samo Alžiriji, če bo znala francoska vlada pokazati zobe.
Edina reakcija uradnih krogov na ukrep alžirske vlade je bila doslej izjava ministra za delo Geor-gesa Gorsea. Minister je poudaril, da soglaša s tistimi, ki so obsodili vrsto neljubih incidentov.
Mednarodna mreža tihotapcev mamil odkrita v Ljubljani
LJUBLJANA, 20. — Organi uprave javne varnosti v Ljubljani so v za-
narodni mreži tihotapcev mamil >n zasegli večjo količino hašiša, katerega vrednost na tajnem trgu dosega nekaj milijonov dinarjev. Tržna cena hašiša je med uživalci mamil 30 dinarjev za gram. Preiskava v tem trenutku ne dovoljuje podrobnejših razlag, krog tihotapcev te do zdaj največje zasežene količine mamil, pa je odkrit. Podatke o tem bodo po normalnih poteh posredovali Interpolu, s katerim varnostni organi iz Ljubljane sodelujejo od začetka preiskave. Več o tem bomo poročali' ko bodo podrobnosti po dogovoru * vsemi sodelujočimi jasne, vsekakor pa gre za enega naivečiih uspehov ljubljanskih varnostnih organov tudi v mednarodnem merilu.
KRIVA JE TELEVIZIJA
Neapeljski orožniki so aretirali 51-letnega Antonia Bifulca, ker je v pijanosti motil mimoidoče. Odvedli so ga v zapor, kjer je moškega zaslišal pre-tor v prisotnosti odvetnika Mi-cheleja Borellija.
Bifulco je pojasnil, da je abstinent in da je spil steklenico vina iz strahu pred kolero. «.Večkrat so po televiziji svetovali, naj zaužijemo veliko limon, piva in vina, ker vsebujejo kislino, ki uničuje vi-brion kolere. Ker sem brezposeln, sem se odločil za vino, ki je najbolj ceneno.»
Odvetnik Borelli je že napovedal, da bo zahteval oprostitev svojega klienta, iker televizija ni omenila v svojem priporočilu, kakšna doza vina, limone ali piva zadostuje za uspešen boj proti koleri. Bi-fulco je abstinent in zato ni znal, da je liter vina vsekakor prekomerna količina.»
SKOPOST
Trije ranjeni in štirje milijoni lir materialne škode so obračun eksplozije, ki jo je povzročil neki moški, ko je skušal v kuhinji uničiti osje gnezdo.
Občinska higienska služba V Nimegi (Nizozemska) je ponudila moškemu svoje usluge proti plačilu 30 florintov (7.500 lir)’ škrtavec in je rajši poskrbel sam. Polil je gnezdo z utekočinjenim butanom, nato je prižgal vžigalico, da bi hitreje obračunal s predrznimi osami. Rezultat: močna eksplozija, ki je uničila njegovo in sosedno kuhinjo, ter trije ranjeni. .
TUDI POLICIST IMA SRCE
Uprava kaznilnice v v' Red■ ivooded Citgju je dovolila jetniku Michaelu V/interju, da za nekaj ur zapusti svojo celico za «pogovor na štiri oči* s svojim psom. Gospodarjeva odsotnost je namreč tako .užglo-^ stila žival, da že teden dni ni zaužila ničesar.
Policija je organizirala «P°' govor» v garaži kaznilnice. Ob pogledu na gospodarja se j? pes — nemški ovčar — razživel. Hlastno je tudi pogoltnil kos mesa, ki mu ga je Winter ponudil.
«Rad bi, da bi tisk poročal o tem dogodku in povedal da imajo tudi policisti srce,* je komentiral namestnik šerifa Eugene Stevoard, ki je na pr°' šnjo Winterjeve žene organiziral «pogovor».