Leto (II., štev. 207 Poštnina pavšaHrana. V Lf ubljan!, petek dne I. septembra 1922 Danatnia itev. stane 75 par ♦---- ------- ------- tzhala ob 4 zjutraj. Stane mesečno lO— Din za inozemstvo 20"— „ Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnistvo: Ljubljana, Prešernova ul. št. 54. Telet. št. 36. Podružnic«) Maribor. Barvarska «bea it. L TeL št 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri po itn. čekov, zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 31. avgusta. Bistvo klerikalizma je nepoštenost. Klerikalnega hujskača lahko ubiješ, a iz njega bo tudi še po smrti puhtela koncentrirana zlobnost in nenioral-nost. Nov dokaz za to je doprineslo včeraj glavno glasilo slovenske klerikalne stranke. Proti dr. Žerjavu se že nekaj mesecev od njegovih političnih neprija-teljev ponavljajo vsakodnevni besti-jalni napadi. Čiro Kamenaro\ič, eden najmanj simpatičnih bankarskih tipov Jugoslavije, za katerim je izdana tiralica radi goljufije 22 milijonov lir, je že itak podivjani politični boj v slovenski javnosti pojačal še z ar-navtskimi metodami ter z nečednimi manevri proslule bankobracije, kater? edini cilj je v prid posameznikov izsesavati ter izmozgavati narod in državo. Stoječ na stališču, da je vse namenjeno kapitalu in da mora njemu brezpogojno služiti vse, zamislil si je ravnatelj »Jadranske banke* iz konkurenčnih motivov široko zasnovan načrt za uničenje vse,ga. kar stoji na Doti njegovemu bančnemu kapitalu. Zato je koncentriral ogenj svoje bančne ofenzive na moža, ki je v Sloveniji po svoji visoki inteligenci, po nenavadni pridnosti ter po neizmerni nesebičnosti in požrtvovalnosti edini, ki ima moč in voljo, da obvaruje našo ožjo domovino pred brezvestno eks-ploatacijo bankarjcvo. Vse prizadevanje Cire Kamenaroviča je šlo za tem, da oblati čast ministra dr. Žerjava ter mu vzame neomajno in brezmejno za.-u|sanje 7 njegovo . osebno poštenje. Kakor lisjak je vohal gosp. Kamena-rovič za stopinjami, ki jih je delal dr. Žerjav v javnem in zasebnem življenju, samo da bi mu zadali smrtni udarec. Organiziral in plačal je celo tolpo dr. Žerjavovih osebnih in političnih nasprotnikov, da so prevzeli nalogo krvnika. Vse zaman! Dr. Žerjavovo ime je ostalo svetlo, kakor je bilo. Še vač! Najširša javnost se je še utrdila v prepričanju o njegovi osebni nesebičnosti in poštenosti. S kakimi topovi je začel Kamena-rovič ofenzivo proti dr. Žerjavu z milijoni »Jadranske banke*! Nepobitno Je dokazano, da se dr. Žerjava ni prijel niti vinar in tudi ne politične njegove ožje družbe. Aferi nacionalizacije »Trboveljske premogokopne družbe* ter »Delniške tiskarne®, ki jih je serviral javnosti Kamenarovič, sta se čez noč vdušili v klevetah. Vse izmišljeno, zvito in zlagano. Dr. Žerjav ni niti predsednik trboveljskega sindikata, niti ni imel z delnicami opravka, »zaradil* pa sploh nihče ni. _ Sam »Slovenec* — četudi nerad — je moral to priznati v pojasnilu svojega pristaša in zaupnika dr. Benkoviča. Navzlic temu, da je za vsakega poštenega človeka cisto jasno, da so bile vse atake Čire Kamenaroviča na ministra dr. Žerjava gladko odbite ter da stoji pred javnostjo dr. Žerjav kristalno "čist, ni našlo glasilo ljubljanskega škofa, ki je obenem tudi vrhovni šef klerikalne stranke, v sebi toliko moralne sile, da bi vsaj molčalo, ako že noče priznati dr. Zerjavove no-omadeževanosti. Včerajšnji »Slovenec* je namreč napisal uvodnik, v katerem dr. Žerjavu pri najboljši ^zavednosti hotoma na novo krade čast in poštenja »Slovenec* razmišlja, kako .le nek, cTaj vladal na Angleškem minister Pitt mož jekleno volje in jeklenega značaja. Zagrizen do skrajnosti v moč in opravičenost svojih političnih naukov in nazorov ni popustil niti za rnrvico, ampak je vztrajal do skrajnosti pri svojih načelih. Ta mož je vodil končno zmagovito angleško politiko. Ko je pa umrl, je morala angleška država enemu svojih največjih sinov prirediti pogreb na državne stroske, ker v njegovih predalih niso našli nobenega denarja, kljub krasni priložnosti za tihotapsko trgovino in za izvoznice ter uvoznice. Danes bi bil Pittov slučaj nemogoč. pravi »Slovenec* Moderni od materialističnega duha in od želje po življenskem uživanju nrežeti ljudje, da so začeli proglašati Pitta za bedaka in osla ter zlasti Pit-tov princip, da naj kapital služi politiki. preobrnili na nasprotno stran: Politika naj služi kapitalu. ♦Slovenec* piše nadalje, da se Je ta de-moraliza prijela tudi treznih slovenskih ljudi. Žerjavi da so prileteli nad nas. »Lepo tiho in zavratno so se plazili pohlevnemu in idealnemu slovenskemu narodu za vrat, zasadili so mu svoje ostre kremplje v njegovo živo meso in rekli: Ali dušo — ali denar! Najrajše pa bi imeli oboje!* V tem tonu piše »Slovenec* o »slabotnih žerjavih*? Pri nas smo zadnje čase videli že mno-»o ost" "" v naši " """stiki reči t>u Praga, 31. avgusta. (Izv.) V Marijan-skih Lažnih se vrši od včeraj dalje druga konferenca (po končani praški konferenci Male antante) med Češkoslovaško in Jugoslavijo na eni strani in med Jugoslavijo in Poljsko na drugi strani. Pri češkoslovaško-jugoslovanskih pogajanjih, ki jih vodita ministrski predsednik dr. Beneš in zunanji minister dr. Nin čič, gre v splošnem le za določitev dobe za pred kratkem sklenjeno pogodbo med obema državama. Po beograjskih vesteh to vprašanje do sedaj še namreč ni nerešeno. Kakor se tukaj doznava. je razpoloženje proti dolgotrajni pogodbi, ker le ca ta način bo Mala antanta omogočila Poljski eventualni formalni pristop. Pogodba, ki bo trajala le kratko dobo, je bila. danes že podpisana in bo pred ložena obema vladama v ratifikacijo. Pogajanj med Jugoslavijo in Poljsko so se udeležili ministrski predsednik Pašič, zunanji minister dr. Ninčid in po- Nova daiekosežna posvetovanja v Marifanskih Lažnih ZA FORMALNI PRISTOP POLJSKE V MALO ANTANTO. - JUGOSLAVIJA RAZSODNIK MED POLJSKO IN ČEŠKO. - JUGOSLOVAN-SKO-ČEŠKA POGODBA BO KRATKOROČNA. cblaščeni minister Piltz s tajnikoma Hri-stičem in Hemplom. Razpravljalo se je o formalnem pristopu Poljske k Mali antanti. Kakor izvejo praški večerni listi iz Marijanskih Lažnih, se nahaja tam kaj tudi bivši italijanski poslanik v Beogradu grof Manzoni. Kraljevska dvojica je sprejela poljskega poslanika ministra Piltza, predsednika Pašiča in ministra Ninčiča v intimni soareji, katere se je udeležil tudi jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Vošnjak. Na jugoslovanska poljska pogajanja bodo priključeni razgovori romunskega poslanika Hiotta in poljskega poslanika Piltza, ki bodo tvorila podlago za pogajanja poljskega zunanjega ministri Narutowicza in poljskega »državnega šefa* Pilsudskega v Bukarešti. Zanimivo je dejstvo — pišejo »Narodni Listv*, da bo spor med Češkoslovaško in Poljsko glede Javorine izročen jugoslovanski vladi v arbitražo. Minister dr. Kumanudi o novi finančni politiki AMERIŠKO POSOJILO. — ZAŠČITNA IZVOZNA CARINA. — NOVI PREDPISI ZA DEVIZNI PROMET. Beograd, 31. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne je finančni minister dr. Kumanudi sprejel Vašega dopisnika in mu na vprašanje, kako stojimo s posojilom, izjavil, da je bil prvi obrok posojila, 15 milijonov dolarjev stavljen do dne 23. septembra na razpolago. Nagla sil je, da izplačilo obroka ni v nikaki zvezi s potekom subskripcije našega posojila v Ameriki. Blerova grupa je vezana s pogodbo ne glede na veliko ali pa manjšo subskripcijo v Ameriki. Nova finančna politika, izjavil je finančni minister na tozadevno vprašanje se bo kretala v glavnem v smeri povi- met z valutami in dtrvizami se bo nadziral na popolnoma novi osnovi. Dosedanji pravilnik se sicer ne bo ukinil, vendar bo znatno korigiran. Točke, ki so se v praksi izkazale kot nepraktične se spremene, one. ki so se slabo tolmačile, se na novo stilizirajo, da se s tem vse zloupotrebe preprečijo. Na vpraša, nje. da li namerava finančni minister določiti kake nove davke je izjavil minister Kumanudi, da je z novim zakonom o neposrednem davku zvišan dohodek za 1 in pol milijarde. Z o žirom na potrebo reforme davčne administracij« bodo postavljeni posebni davčni organi BO UU JVlvlAldi V gu»>iivui * • • i—--- •--- * — Janja izvozne carine. Za sojenje tihotap- za razrešavanje vseh v to stroko spa cev se ustanovi posebna sodnija. Pro- jdajočih poslov. Sporazum v Parizu OLAJŠANJE NEMŠKIH PLAČIL T?EZ MORATORIJA. STVA V FRANCOSKI VLADI. NASPROT. Gospodarska posvetovanja ministrov IZMENJAVA NAŠEGA VINA S ČEŠKIM PIVOM. - MINISTER PU-CELJ O LETOŠNJI LETINI. Beograd, 31. avgusta. (Izv.) Na današnji dopoldanski ministrski konferenci so bili podpisani razni ukazi ministrstev za zunanje zadeve in narodnega zdravstva. Imelo bi se razpravljati tudi o vprašanju prihoda ameriških parlamentarcev v Jugoslavijo, vendar radi odsotnosti finančnega ministra, ki bi moral dovoliti za sprejem poseben kredit, ni bilo v tem oziru še ničesar sklenjeno. Konferenca ministrov se je nadaljevala popoldne ob 1C. in je trajala do 18. Finančni minister, ki je bil sedaj navzoč, je skupno s pomočnikom ministra zunanjih del določil kredit za sprejem ameriških parlamentarcev, ki dopotujejo jutri v Beograd. Nato je finančni minister zahteval izredni kredit za vojno ministrstvo. Na konferenci se je potem razpravljalo o sklenitvi pogodbe s Češkoslovaško glede izvoza našega vina v Češko in uvoza češkega piva k nam. Sklenjeno je bilo, da se to vprašanje predloži v proučitev ; »osebni komisiji strokovnjakov, v kateri so gg.: dr. Milan Todorovič, poslanec Baškovič, M. Jovanovič, načelnik ministrstva polje-privrede, ter g. Kalicek, upravitelj vi-nogradsko šole. Potem se je razpravljalo o naši trgovinski pogodbi s Poljsko. Pri razpravi o pobijanju draginje je podal minister Pucelj svoj referat v katerem je poudarjal, da letošnja letina ne bo tako slaba, kakor to namenoma prikazujejo izvestni časopisi. Letina bo mestoma celo zelo zadovoljiva, zlasti zgodnja žita in pa koruza. Po' končani konferenci je notranji minister Timoti je\ kot zastopnic predsednika vlade sprejel princa Gjorgja. ' kateremu je sporočil ukrep kralja Aleksandra kot šefa kraljevskega doma. Letošnja žetev. Beograd, 31. avgusta. Povodom razprave o pobijanju draginje je zastopnik predsednika vlade g. minister Timotijevič podal izjavo o stanju letošnje letine, o kateri pravi, da sicer pi tako dobra kakor lani, posebno kar se tiče bivše Srbije, vendar se ne more tožiti. Zlasti koruza v Bački in Banatu krasno uspeva po zadnjem dežju. princa Gjorgla Beograd, 31. avgusta. (Izv.) Današnja »Politika* peroča: Kraljev adju-tant, general Hadžič, je sporočil namestniku ministrskega predsednika notranjemu ministru Timotijevieu, da je Njeg. Vel. kralj Aleksander y smislu sklepov kronskega sveta v Ljubljani določil za kraljeviča Gjorgja radi objavljenja njegovih pisem v listih sledečo kazen: 1.) Kraljevič Ojorgje se mora preseliti v Niš. 2.) Izključi se za 20 mesecev od vseh časti, ki mu gredo kot članu kraljevega dvora. Kakor je izvedel Vaš dopisnik, stoji vlada v sporu kraljeviča Gjorgja s kraljem na stališču, da se v te stvari ne vmešava, ker ima kralj po dvornih štatutih pravico, da osebno določi kaz--i za kraljeviča. Stanovanje v Nišu je že pripravljeno. ISTRSKI DIJAKI V JUGOSLAVIJI. Rim, 31. avgusta. (Izv.) Na intervencijo slovenskih poslancev je italijanska vlada dovolila, Ja smejo tudi dijaki iz Istre študirati v lugoslaviji. Nekakega povoda za vznemirjenfa! Beograd, 31. avgusta. (Izv.) Vodilna osebnost je izjavila danes Vašemu dopisniku da zunanja situacija z ozirom na koncentracijo čet na madžarski in bolgarski meji r.i vznemirljiva. Naša vlada je popolnoma mirna, vendar smo vedno pozorni in vsekdar pripravljeni odbiti eventuelne napade naših sosedov, ki bi izvirali iz njih imperialističnih teženj napram naši zemlji Zaupamo v našo moč in v našo politično zvezo, ki jo predstavlja Mala antanta, in smo sigurni, da sovražniki, ki niso mogli uničiti male Srbije, tudi velike Jugoslavije ne bodo mogli. Vlada gleda na situacije popolnoma mirno in ne veruje v komplikacije z našimi sosedi. NOVINARJI MALE ANTANTE NA POLJSKEM. Beograd, 31. avgusta. (Izv.) Jutri odpotujejo jugoslovenski novinarji na Poljsko, kier bodo posetili večja mesta in se poučili o tamošnjih gospodarskih prilikah. Istočasno pridejo tja tudi češkoslovaški in rumunski novinarji moramo, da takega političnega in žurna-lističnega banditstva, kot ga je včeraj v uvodniku zagrešil »Slovenec*, pri tem listu že dolgo nismo čitali. Klerikalci čisto dobro vedo, da je dr. Žerjavu politika življenje. Za dr. Krekom je dr. Žerjav prvi Slovenec, ki ima vse lastnosti idealnega širokopoteznega organizatorja, če-gar vrhovno politično načelo je pritegniti v službo naroda in države vse, kar lahko služi splošnemu blagru. Po svoji globo-čini, izobrazbi v sestranosti in eksaktnosti dr. Žerjav daleko nadkriljuje dr. Kreka, v političnih metodah sta si precej enaka. Ako se klerikalci boje dr. Žerjava, ker; jim z velikim uspehom kvari politični koncept, še nikakor nimajo pravice, da hi ea pobijali z vsakim sredstvom. Po- i tem bi to, kar Je včeraj napisal »Slovenec* o Žerjavu z isto pravico, odnosno z isto krivico lahko napisali n. pr. o g. Korošcu, ali dr. Jegliču. Mi ne moremo za to, da klerikalci'nimajo danes nobenega Pitta, in čisto prav je, da »Slovenec* poživlja svoje ljudi »nazaj k starim geslom*. Po izreku enega najuglednejših klerikalnih voditeljev je vsa mlajša generacija klerikalne stranke demoralizirana. Po njegovem Izreku so dr. Krekovi epigoni »sami za Javno delo nesposobni koritarji*. »Slovenec* Je slovenski javnosti vendarle storil uslugo, da jo je opozoril na velikega angleškega državnika Pitta. Vse lastnosti, ki jih pripisuje temu možn Hh najdemo pri našem Zcriavu. Pariz, 31. avgusta. (Izv.) Popoldanska seja reparacijske komisije se je pričela ob petih in končala ob pol osmih zvečer. Predlog angleškega zastopnika Bradbur-rrja, da se dovoli Nemčiji brezpogojen moratorij do konca leta, je bil s 3 : 1 glasu odklonjen. Nasprotno pa je soglasno sprejet belgijski posredovalni predlog, po katerem ne bo Nemčija do konca leta zapadlih plačil plačevala v gotovini, temveč v državnih vrednostnih papirjih. Sklep reparacijske komisije je bil izročen zastopniku nemške komisije za vojna bremena. Obenem je komisija izjavila, da glede pošiljatev lesa in premoga še ni zavzela stališča, vendar pa si pridržuje v slučaju, da bi bodoče pošiljatve ne bile zadovoljive, pravico o tem še odločati. Pariz, 31. avgusta. (Izv.) V tukajšnjih diplomatičnih krogih se smatra položaj, ki je nastal vsled odločitve reparacijske komisije, za jako resen. Med Millerandom in Poincarejem vlada v tem pogledu nasprotje, ki bo najbrže izbruhnilo na jutrišnjem ministrskem svetu. — Možno je, da bo Francija zasedla ruhrsko ozemlje, ali levo obal Rena, ali pa bo odstopil Po-incare. Vsekakor pripisujejo jutrišnji seji veliko važnost Stalila na umiku Rim, 31. avgusta. (Izv.) Italijansko časopisje je nastopilo v avstrijskem vpra šanju popoln umik in utemeljuje to svoje početje z dejstvom, da Italija pri vsej akciji nima drugega opraviti, kot izplačati 70 milijonov lir dovoljenega kredita. Sekcijski šef Schuller je opravil zadnje formalitote s predsednikom De Fac-to in odpotuje v .soboto mi Dunaj. O kaki trgovski pogodbi ni več govora; pričelo se je celo že dvomiti, ali je bila pot Schullerja v Italijo sploh potrebna. Neki italijanski politik je izjavil, da hoče Italija Avstriji pomagati in preprečiti njen pogin, vendar pa ne more o tem odločati, dokler se avstrijski problem ne razjasni z mednarodnega stališča. Iz tega je povzeti, da je Italija odklonila pri rešitvi Avstrije najmanjšo iniciativo in se bo zadrževala popolnoma ob strani,— če pisanje italijanskega časopisja ni naročeno. Avstrijsko vpraSanle pred Zvezo narodov Ženeva, 31. avgusta. (Izv.) Na prvi red ni seji 20. zborovanja zveze narodov se je razpravljalo v prvi točki o avstrijskem vprašanju. Predsednik Da Gama, braziljanski poslanik v Londonu, je otvo ril sejo s kratkim nagovorom na oba avstrijska zastopnika, grofa Mensdorffa in bivšega zunanjega ministra Grtinber-gerja. Poudarjal je, da so člani zveze uvideli nujnost avstrijskega vprašanja in naglašal, da bo storil vse, da se Avstriji pomaga. Predlagal je nadalje, da se oba avstrijska zastopnika smatrata enakovredna drugim zveznim članom in smeta prisostvovati vsem sejam, kar je bilo soglasno sprejeto. Nato je naročil finančnemu komiteju, da položaj natančno prouči in poroča na prihodnji seji, ki se vrši v sredo in mora prinesti odločitev. Hov ruski predlog za razorožitev Varšava, 31. avgusta. (Izv.) Ruska sovjetska vlada je poslala poljski vladi zopet noto. v kateri predlaga, naj se sestane konferenca, na katen se bo razpravljalo o razorožitvi. Sedanja tozadevna nota je bila poslana baltiškim državam. Poljski in Romunski. Kot dan konference se predlaga dan 5. septmbra. Konferenca bi se mršila v Moskvi. Poljska vlada je odgovorila, da načelno ne odklanja predloga za razorožitev. da pa ne more sprejeti določenega časa za konferenco, ker je ravno za isti čas sklicano tudi zborovanje Društva narodov v Ženevi, pri katerem so ruski sosedi zelo prizadeti. FAŠISTI ZASEDLI MAGISTRAT V KORMINU. Gorica, 31. avgusta. (Izv.) Fašisti Iz Trsta in Vidma z nekaterimi domačimi temnimi- elsment! so včeraj zasedli magistrat v Kormlnn na Goriškem. RAZPUST MILANSKEGA OBČIN-SKEGA SVETA. Trst, 31. avgusta. (Izv.) Milanski (socialistični) občinski svet je razpuščen. LADJA SE POTOPILA Z VSO POSADKO. Pariz, 31. avgusta. (Izv.) Japonska križarka »Ni Taka* je prišla v silen tajfun in se je na obali Kamčatke potopila. Posadka je utonila. Borza Zagreb, devize: Dunaj 0.125 — 0.135, Berlin 6.50 — 7, Budimpešta 5 — 5.10. Bukarešt 70 — 75, London 382 — 425, Milan 3S1 — 425, Newyork 87 — 93, Pa-riz 680 — 720, Praga 316 — 320, Švica 1650 — 1750, valute: dolar 90 — 93, švic. franki 1725, lire 415. Trg. obrtna banka 61 — 62. Brodska banka 73 — 78. Hrvatska eskomptna banka 172 — 174 Jugoslovenska banka 104.50 — 105.50 Liubljanska kreditna banka 217. Praštediona 1130 — 1150. Srpska banka 150 — 152.50. Eksploatacija drva 125. Goranin 150. Narodna šumska Industrija 101 Gutman 305. Slavonija 125 — 127. Trboveljska premogokopna družba 300. Beograd, devize: Berlin 7, Bukarešt 74, MIlan 390, London 389, Newyork -87. Pariz 670, Praga 320, Švica 1650, Dima: 0.135. Praga, devize: Berlin 167.50 — 187JO, Curih 563.50 — 566.50, Milan 129.25 — 130.75, Pariz 227.25 — 228.75, London 132.75 - 134.25, Newyork 299.25 - 303.25. Beograd 31.50 — 32.00, Sofija 16.55 — 16.95, Dunaj 0.0375 — 0.0475, Varšava 0.345 — 0.445, Budimpešta 135 - 145, va-Inte: nemške marke 180 — 200, švicarski franki 561.50 — 564.50. lire 128.25 — 129.75, fr. franki 226.25 — 227.75, funti 131.75 — 132.25. dolarji 29.70 — 30.10, dinarji 31.50 — 32.50, levi 16.55 — 1M5, avstr. žigosane krone 0.0375 — 0.04T5. poljske marke 0.345 — 0.445, madS. krone 135 — 145. Curih, devize: Berlin 0.305, Newyork 526, London 23.45, Pariz 40.15, MIlan 22.85, Praga 17.30. Budimpešta 0.275, Zagreb 1.35, Sofija 3, Varšava 0.06, Dunaj 0.0075, avstr. žigosane krone 0.00875. Berlin, devize: Italija 7440.65 — 7459.35, London 7840.15 — 7859.85, New-york 172.284 — 172.716. Pariz 13.183.50 — 13.216.50. Švica 32 858.85 - 32.941.15, Dunaj 205.50 — 209.50. Praga 5567.75 — 5582.25, Budimpešta 76.90 — 77.1* Sofija 988.75 — 99125. Pred otvoritvijo 11. ljubljanskega velikega sejma Slovesna otvoritev II. velikega Ijubljan-skega sejma se vrši jutri v soboto 2. septembra ob 10. uri dopoldne po trgovinskem ministru g. Osmanu Vilovidu. Dostop k otvoritvi imajo le imenoma vabljeni gosti. Trgovinski minister g. Osmem Vilovič prispe, kakor nam poročajo iz Beograda, danes v Ljubljano, da jutri osebno otvori drugi ljubljanski veliki sejem. Herman Wendel na sejmišču. II. Ljubljanski velesejem je obiskal včeraj znani prijatelj Jugoslovanov nemški pisatelj in publicist gospod Herman Wendel ter se je zelo laskavo izrazil o prireditvi. — Nadalje prihajajo iz južnih krajev naše države, Bosne, Hercegovine in Dalmacije cd razprodajalcev velesejmskih legitimacij vsak čas brzojavke, da so vse vstopnice razprodane in da naj jim sejmski urad nemudoma dopošlje nove. To kaže, da je zanimanje za Ljubljanski velese-iem veliko ter da bo ogromna udeležba. Letno gledališče Tivoli ali Deveta dežela. Za celo sejmsko dobo od 2. — 11. septembra se je etabliralo v hotelu Tivoli letno gledališče pod priznanim strokovnim vodstvom gospoda Putjate. To bo za doslej nepoznane atrakcije izdatno pripomoglo k zabavi posetnikov. Preprodajo vstopnic oskrbuje urad Ljubljanskega velesejma. Poštni urad Ljubljanskega velikega sejma začne poslovati permanentno dne 1. septembra. Sprejemal bo vse poštne pošiljke in brzojavke ter posredoval telefonske pogovore. Da se zadosti vsem željam bodo na sejmišču letos tudi tri javne govorilnice in sicer dve pri poštnem uradu Ljubljanskega velesejma ena pa na novem sejmišču za Latermanovim drevoredom. Razstavni prostori 11. Ljubljanskega velikega sejma bodo od jutri dne 2. septembra naprej od 12. ure otvorjeni vsak dan od 8. do 18. ure nepretrgoma. Na zabavnem delu sejmišča izven razstavišča nahajajo se restavracijski, kavarniški in drugi zabavni prostori, ki so otvorjeni od 9. ure dopoldne do oblastveno določene policijske ure. Po 18. uri zvečer je dovoljen vstop v zabavni del razstavišča le lz Gosposvetske ceste pri vhodu v Latermanov drevored proti posebni vstopnici, ki stane 20 K, ki so jo posestniki permanentnih legitimacij in sejmskega znaka prosti. Stanovanjski urad II. Ljubljanskega velikega sejma je začel od 25. t. m. naprej permanentno poslovati v pritličju nove palače Ljubljanske kreditne banke na Dunajski cesti ter je že izdatno zaposlen s preskrbo stanovanj za razstavljalce in njihovo osobje. Po prijavah, ki so mu s strani posetnikov že došle soditi moremo na sijajen poset te enotne prireditve industrije, trgovine in obrti v kraljevini. Zato naj se vsakdo, kdor namerava posetiti II. Ljubljanski veliki sejem in m—m mm n »n—ptangs «Jutro» bo za časa velesejma izhajalo vsak dan v povečanem obsegu in povečani nakladi. Ker se ga občinstvo v prvi vrsti poslužuje v informacijo in prav rado v njem inserira, priporočamo vsem gg- rasstavljalcem, da potoni našega lista cbveste občinstvo o svtjih paviljonih, trgovinah itd., da bo občinstvo o vsem pravočasno informirano in orijentirano. Inserati za «Jutro» se prejemajo vsak dan dopoldne, v nujnih slučajih tudi popoldne, v upravi: Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte, poleg «Slona»). ostati preko noči v Ljubljani, zglasi pravočasno na stanovanjski urad, da mu preskrbi primerno stanovanje. Pristojbina znaša za posetnika do 3 dni v Ljubljani 5 Din, za daljše bivanje pa 10 Din. Za dobo velesejma bodo na glavnem kolodvoru stalno navzoči uradniki stanovanjskega odseka, ki bodo označeni z zelenim trakom na rokavu. Vračajoči se po-setniki si kupijo vozne listke za povra-tek lahko pri izdaji voznih kart na razstavišču (I. paviljon na desno od vhoda), ki razpečava vse vozne listke v tu- in inozemstvu. Oticijclni katalog II. Ljubljanskega velikega sejma izide na dan otvoritve. Ta bo vseboval poleg splošnih podatkov o organizaciji Ljubljane vse, kar je za po-setnike II. Ljubljanskega velesejma, ki ne poznajo mesta, važno. Katalog vsebuje točni seznam razstavljalcev in razstavnih izdelkov ter zgradb in paviljonov na sejmišču. Zbog svojega adresne-ga materijala trajno dober orientacijski pripomoček za vse naše industrijske, trgovske in obrtniške kroge, nič manj pa tudi za obiskovalce, ki se zanimajo za naše narodno gospodarstvo. Katalogu bo priložen razven tega tudi najnovejši načrt mesta Ljubljane in točen naris vseh sejmskih paviljonov in zgradb. Prodajal se bo pri sejmskih blagajnah in na razstavišču, razven tega pa tudi pri stanovanjskem odseku Ljubljanskega velesejma v novi palači Ljubljanske kreditne banke, dalje v Tourist-Office na Dunajski cesti in v potovalni pisarni Zidar na Dunajski cesti pri prehodu čez južno železnico. Slavnasfia vredstava v Narodnem gledališču, k j vrši v soboto 2. septembra na čast gostom, ki obiščejo ljubljanski sejem, se prične že ob pol 8., in ne, kakor se je prvotno poročalo ob 8. zvečer. Predprodaja vstopnic se vrši na sejmišču. Po slavnostni predstavi v gledališču priredi mestna občina gostom rout v restavraciji «Zvezde». Ruska umetnost na ljubljanskem ve-lesejmu. V prostorih ljubljanskega velesejma bodo v tem letu ruski begunci razstavili vzorce ročnih izdelkov v paviljonu E8. Na veseličnem prostoru bo kmalu dograjen paviljon »Ruska izba«, ki bo zgrajen po načrtu ruskega umetnika-in-ženjera N. Gusjeva v pravem ruskem stilu. Izba predstavlja tipični dom ruskega kmeta s karakteristično lesorezbo v priljubljenih ruskih barvah. Krasoto vtisa izpolnjuje karakteristični vodnjak s «žu-ravljem». V »izbi* se bo prodajala med drugim znamenita »ruska vodka* in na-livka «spotikač*, »pirogi*, ter druge ruske pijače in jedila. Ruske dame bodo v ruskih kmečkih oblekah takozvanih »sa-rafanih*. Ruska izba je jako interesanten pojav za obiskovalce velesejma zaradi-tega, ker dosedaj v Ljubljani še ni bilo ničesar karakteristično ruskega. «Jutrov» novi veliki roman prične izhajati v soboto, r.a dan otvoritve velikega sejma. (Roman bo Gabrijele Zapolske: «Ljubezen na počitnicah.«) V nedeljo izide velika sejmska številka «Jutra» z mnogimi prvovrstnimi članki gospodarske vsebina iz peres znanih strokovnjakov. Prodaja «Jutra» se bo vršila na sejmu na lastni stojnici ter zunaj sejma. Za vse vrsta informacij, zlasti telefonskih, je uredništvo med sejmom na razpolago. Telefon št. 72. Istotako bodo vse informacije razvidne iz lista samega. 231 Ne mislimo tu na diplomatske odnoša-!e obeh slovanskih držav niti na odnošaj Poljske do cele Male antante, ampak na drobno slovansko medsebojno delo, ki ga opravljajo poedinci ter z njim polagajo naravne osnove državniškim razpravam. V Varšavi imamo sedaj dobrega prijatelja v dr. Tadeju Lubaczewskem, uradniku ministrstva vnanjih poslov, ki je bil do marca 1922 tajnik poljskega generalnega konzulata v Zagrebu ter pozna dobro naš jezik. Lubaczewski dela v klubu varšavskih Jugoslovanskih dijakov (»Jugoslavija«). V ministrstvu samem ima referat o inozemskih študentih na Poljskem ter skrbi pri tem vsestranski za jugoslovansko omladino. Mnogo predava o Jugoslaviji, tako je n. pr. predaval o nas v lvovski trgovski zbornici, v varšavskem društvu trgovcev, v ekonomskem društvu, v polj-sko-jugoslovenskem društvu dijakov trgovske akademije itd. Sedaj tiska večji spis o financijski situaciji Jugoslavije 1918 — 1921. Letos je zasnoval »Polityko», odlično redigirano revijo,, pisano v duhu odločno demokratskem, stoječo na ideologiji, kakor jo zastopa največja poljska politična stranka »Ludovcev* (napredna kmetska stranka). V njej uvaja tudi »Slovanski oregled*. Pred kakim poldrugim letom je Luba-ezewski Izdal v Varšavi knjigo »Jugoslavija* a o božiču 1921 v Zagrebu knjigo »Poljska*. (24 K, knjigarna Z. i V. Va-sid) Želeti bi bilo, da se Jugosloveni zainteresirajo za današnji položaj Poljske; knjiga Lubaczewskega jim pri tem prl- hapoljsSh Sokolov letos sicer nismo videli v Ljubljani, a zato so bili naši gost-■ je poliski trgovski akademiki in pozneje .oljski profesorji. Na ljubljanskem ve e-sejmu razstavi, kakor čujemo svoie bla-go tudi poliska industrija. Ob takih prili- kah bodo naši ljudje dobro rabili znanje o Poliski, kakor jim ga nudi gori omenjena knjiga Lubaczewskega, ki posebno pozornost obrača baš na gospodarsko življenje. '4- Čigav je Split? Te dni je prišel v Split dr. Trumbič, rojeni Splitčan, večletni župan splitski, ki hodi v zadnjem času čudna politična pota. Ta politik je danes popolnoma osamljen, nikogar nima za sabo; njegov povra-tek v Split pa so porabili splitski destruktivni elementi, ki jih s Trumbi-dem ne veže nič druzega kot »princi-pijalno opozicijonalstvo* in po prira-dili Trumbiču ovacije. Trumbicu se je to dopadlo in je imel govor, Id je bil po svoji vsebini in formi skoz in skoz blokaški. S tem se je Trumbič zameril jugoslovansko - nacijonalnemu Splitu, ki je priredil — kot odgovor Trumbicu — naravnost triumfalen sprejam ministru prosvete Sv. Pribičevidu, ko je ta prišel v Split. In videla se je velika razlika: Trumbida, domačina in dolgoletnega župana, je pozdravil samo majhen del Splitčanov, in Pribiče-viča, ki je imel sijajen srovor o narodnem edinstvu, so nosili na rokah in pri navdušenih ovacijah je sodelovala ogromna večina jugoslovanskega splitskega prebivalstva! Trumbideva zvezda. je zašla celo — v Splitu, v njegovem rojstnem kraju. -{- Razkol v Radičevi stranki. Zagrebške »Novosti* poročajo iz dobro informiranega vira, da 60 poslanci se-ljačke stranke Lovrekovid, Jalžabetid in Karel Haussler sklicali te dni konferenco nezadovoljnih članov F.adice ve stranke v Križevcih, katere se je predsednika Radida in z dosedanjo' popolno pasivnostjo stranke, ki v zadnjih treh letih in niti po proglasitvi hrvatske republike na Sajmištu ni pokazala nobenih sadov. Poslanci so na-glašali željo, da je treba iti v Beograd in se tamkaj posvetiti stvarnemu političnemu delu, za kar so bili izvoljeni. V tem smislu je bila sklenjena tudi resolucija, ki je bila poslana predsedniku stranke Stjepanu Radidu, ki je delegatom križevačke konference odgovoril, naj za sedaj s prenaglim odhodom v Beograd ne komplicirajo položaja, ampak počakajo do kongresa stranke, ki bo dne 9. septembra v Zagrebu in na katerem se bo sklepalo o nadaljni taktiki stranke. 4- Kovarenja Hrvatskega bloka. »Pokret* objavlja rezervatno okrožnico Hrvatskega bloka, v kateri se poverjeniki in zaupniki v provinci pozivajo na špijonažo, dajejo se jim navodila za organiziranje narodne obrambo in druge zaupne direktive »za vsak slučaj*. Nadalje javlja «Po-kret*, da je policija na stanovanju velik 3ga blokaškega inspiratorja dr. Mate Drinkoviča našla 26 vojaških pušk. Pariški »Ternps* od 20. t. m. pa priobčuje dopis iz Zagreba: «Za avtonomijo Hrvatske*, ki razlaga, da je Radid svoj program revidiral v toliko, da odslej zahteva neodvisno hrvatsko državo na teritoriju Hrvatske, Slavonije, Dalmacije in nekaterih otokov. Ta avtonomna država bi ostala le v pogledu zunanje politiko v konfederaciji s Srbijo, v nobenem slučaju pa se ne odreče svoje vojske in lastnih financ. Druga točka zahteva plebiscit za Bosno." Hercegovino, Banat in Bačko . . . + Kako zna Radid. Ljudi, ki poznajo nelojalnost in breztaktnost kot specifični svojstvi Radidevega značaja, no morejo pr^enečati dnevne zaušnice, ki jih deli Radid svojim «g> spodskim* blokaškim privržencem. Kakor znano, je Radid objavil, da pri prihodnjih volitvah nastopi njegova seljačka stranka z lastno listo in je s tem, razumljivo, zadel blokaše v Ahilovo peto, kajti odrezal jim je trnek za ribarenje v kalnih »republikanskih* vodah. »Obzor*. glasilo zajedničarjev, v vrsti svojih znamenitih uvodnikov z rezerviranim taktom in ponižnim moledovanjem kritizira Radidev manever. Pa tribun Radič ne pozua pardo-na in je v svojem poslednjem »Slo-bodneni Domu* tako-le krenil «0b-zorovega* uvodničarja po zobeh: <0'v zor* piše tako nespametno, da je v vsaki vrsti uvodnika po ena budni os t. Nato Radid po vrsti navaja dvanajst eminentnejših »Obzorovih* budalosti, radi katerih bankokratskega »Obzora* ne smatra več za hrvatski časnik , . .. »Obzor* priznava, da Kadič ne prenese niti najmanjše kritike, toda »Ob-zor» da ne piše samo za njega, temveč tudi za vodje in pristaše seljačke stranke v nadi, da naj tudi oni vpli-vajo na politiko svojega predsednika. Jalov posel! -r Kdo ja separatist? Pod tem naslovom prijemlje »Jugoslavija* znani šovinistični beograjski »Balkan* radi nekega sestavka, ki je resnično sepa-ratističen in nejugoslovanski. To porablja »Jugoslavija* kot dokaz, da, se nahajajo med Srbi tudi separatisti, kakor bi to bila kaka — novica, ki je še nihče ni vedel! Seveda je separatistov tudi med Srbi. kakor med Hrvati in Slovenci, ampak to nikakor ne opravičuje hrvatskega in slovenskega separatizma, nasprotno, zato je jugoslovanska demokracija tukaj, da pobija enako srbski, kot hrvatski in slovenski separatizem. Separatizem bo zginil šele po dolgi in sistematični borb', ki jo bo vodila demokracija z reakcijo, in prej ali slej bo zmagala demokracija in ž njo misel narodnega edinstva. Zato se mi niti ne pečamo veliko s srbskim separatizmom, ker prepuščamo borbo ž njim srbskim demokratom. naša naloga je pa. pobijati slovenski separatizem. Zanimivo pri tem je to. da naši separatisti očitno in dosledno simpatizirajo baš io z ra-dikalci, ki so znani kot edini zastopniki velesrbskega separatizma. -f Odgovor obrekovalcem. Minister dr ZerTav nam piše: Te dni nisem bil v stanu slediti obrekovanju v ljubljanskem časopisi«- Naknadno posnamem, da so o priliki trboveljske stavke ljubljanska »Jugoslavija* in za njo tudi drusri iznesli trditev, da sem jaz član ali "celo predsednik večinskega sindikata »Trboveljske premogokop-ne družbe* in da sem se radi tega vsiljeval mezdnim pogajanjem, da bi oškodoval delavstvo! Oboje jo prosta laž. Sindikat »Trboveljske premoga-kopne družbo nima mene za člana. Za posredovanje so me pač prosili zastopniki delavstva, vendar sem jaz to odklonU, ker gre uloga posredovalca po zakonu ministru za Sume in rudnike in njemu podrejenim oblastim. Vmešaval sem se v celo zadevo pred koncem stavke le v toliko, da sem zahteval da so istočasno regulira-io prejemki rudniškega poduradniStva. + Vojske se boji »Slovenec* zato, ker zahteva vojna uprava milijonov dinarjev kredita za potrebe vojske. V tej zahtevi vidi »Slovenec» takoj veliko vojno nevarnost, in sicer z — Madžarsko ter zatrjuje z vso res-nostjo, da j« cela srednja Evropa za mir in mi tudi in da je zato neobhodno potrebno, da ta obmejni ^ spori z ročfl! pod naslovom »Rožljanje režima s sabljo*, ker danes je menda vsakemu Jugoslovanu znano, da »režim* ne rožlja s sabljo, saj zato so se sestali ministri v Pragi, da utrdijo in ojačijo mirovna stremljenja Male antante! Nič se ne rožlja 6 sabljo, pač pa moramo gledati na to, da imamo vedno pripravljeno armado, ker sicer bi takoj zarožljali s sabljo — naši sosedje, ki bi jim mi potem zastonj dokazovali, da je mir boljši od vojne. Prosvcta XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu se otvori v nedeljo dne 3. septembra ob 11. uri dopoldne. Rasstava vsebuje dela živečih slovenskih umetnikov. Historična razstava slovenskega slikarstva, se otvori v nedeljo dne 3. septembra, ob 11. uri v Srednji tehnični šoli (Obrtni šoli). Za obisk velja vsaka vstopnica IL ljubljanskega velesejma. Rusko komorno gledališče bo igralo prihodnjo sezono v švandlovem divadlu v Pragi. Gledališče, ki ga tvorijo odlični ruski umetniki, je pridobilo za vstop v svoj ansambl tudi slovito članico Hu-dožestvenikov go. Germanovo. Podpora pokrajinskim gledališčem. Ministrstvo prosrvete je odobrilo za pokrajinska gledališča sledeče subvencije: Novosadsko gledališče dobi 600.000 dinarjev podpore, osiješko 650.000, splitsko 450.000, sarajevsko 500.000, mariborsko 250.000 in varaidinsko 50.000 Din. Nova odkritja na historični razstavi slovenskega slikarstva v Ljubljani na podlagi zbranega umetnostnega materiala daleč presegajo pričakovanje. V zadnjih dneh so strokovnjaki po metodi kritike sloga odkrili nove Mencingerje in zlasti Bergante, ki se je pokazal kot veliki portretist intenzivne duševnosti, kot doslej ni bil znan. Jasnijo se obrisi tipov tudi drugih starih slovenskih mojstrov iz serij številnih odličnih del, ki so dospela v zadnjih 14 dneh, med njimi mnogo slik slovenskega Rubensa, Val. Mencingerja. Pripravljen je tudi katalog moderne zbirke »Narodne Galerije* s 27 listi prvovrstnih reprodukcij, ki jih je izvršila dunajska klišarna Jaffe. Katalog stane 30 Din ter se naroča na naslov: »Narodna Galerija* v Ljubljani 50" Din postaviti k svfoji tekmi 4 re naši Adriji slovenski šport. Naša reprezentanca je sestavljena takole: Bleiwe?s Fedor (LSK.), Kramaršič Vinko (LSK.), Sancin Savo (Prim.), Rybar Miran (Prim.) Zorč Miro (Prim.), Debelak Miljuti« (Prim.), Vrečko Karlo (Prim.) ali Trnkoczy Dalibor (LSK.). Razen tega odpošlje še »Primorje* kot tako svoje kompletno prvo moštvo za waterpolo, oba kluba pa svoje priznane mojstre v skokih. Tekmovalci se odpeljejo danes zvečer. Želimo jim mnogo uspeha. Objave Sokolstvo »Sokolsko društvo v Kranju* priredi v nedeljo dne 3. septembra ob 15. uri pred telovadnico ob priliki proslave polaganja temeljnega kamna za zgradbo Narodnega doma javen telovadni nastop združen z veselico Narodnega doma v Kranju. Sokol v Logatcu priredi v nedeljo 3. septembra- v slučaju slabega nemena na praznik due 8. septembra, javno telovadbo. združeno z veliko vrtno veselico. Spored: ob 4. uri sprejem gostov, ob 4.30 javna telovadba, za njo vrtna veselica s srečolovom, šaljivo pošto in plesom. Sodeluje orkester Sokola IL iz Ljubljane. Logaški Sokol pričakuje, da se mu sosedna društva revanžicajo, ker so njegovi člani in članice v obilnem številu posečaii vse njihove prireditve. Gostje si lahko o priliki prireditve ogledajo tudi bodoči dom Sokola, ki bo kmalu dograjen. Zdravo!__ Sporf udeležilo tudi mnogo voditeljev Radi- __ --------- cevih seljačkih onranizacij. Na kome- j Madžarsko mirnim po™m ureae. miv renci se je pokazalo veliko nezado- njamo se popolnoma, samo svetovali voljstvo z diktaturo strankinega 1 bi »Slovencu*, da ne strasi ljudi s do- Ilirija : Gersthofer Sportvereirugung 2 in 3 t. m. — Ilirija je pridobila za svoje otvoritvene tekme jesenske nogometne sezone Gersthofer Sportvereimgung z Dunaja. Nastopila bo proti Gersthofu z večimi ojačenji; sobotno in nedeljsko tekmo je smatrati za glavno preizkušnjo pred reprezentančno tekmo Zagreb : Ljubljana. Nadejati se je, da bo Ilirija izvrstnemu dunajskemu moštvu enakovreden protivnik in da bodo nudile tekme zanimiv in dober nogomet. Za kvaliteto Gersthofa govori med drugim rezultati dvakratna zmaga nad dunajskim Slovanom v pretečeni sezoni z 2 : 1 in 4 : 3. Navajamo to, ker je gostoval Slovan 19. in 20. avgusta z uspehom v Zagiebu, kjer ie dosegel proti Gradjanskemu rezultate 4 . 5 in 3 : 4. _ Tekmi se pričneta oba dni ob 17. uri. , .. J , Prvenstvene tekme. V nedeljo dne 3. t. m. se vrši na igrišču S. K. Ilirije ob 10.30 prvenstvena tekma Siovan-Slavija. Popoldne ob 16. uri pa se vrši na igrišču Sparta-Primorjc arusa prvenstvena tekma in sicer Sparta-Svoboda Ljubljana. Zbirka prispevkov za nogomet v striji. Za pospeševanje nogometa pri mladini se je v Avstriji nabralo dosedaj okoli 12 milijonov kron. Tudi inozemstvo, posebno Češkoslovaška jc prispevala z izdatnimi zneski. Značilno je morda, da je pri celi zbirki tudi — osem jugoslovanskih kron. ..... Zagreb - Sarajevo. V nedeljo 3. septembra se vrši v Zagrebu na Concordib-nem igrišču prva nogometna tekma med Zagrebom iu Sarajevom. Zagrebško moštvo sestoii in 7 članov Gradjanskega, 3 igralcev Haška in enega iz Concordije. Nerazumliivo 5e, zakaj znani srednji krilec Dubravčič ni med njimi. Tekma bo zaradi letošnjega napredka Sarajevčanov telo zanimiva. Službena objava LNP. V nedeljo se vrši na igrtšču S. K- Ilirije ob 10.30 prvenstvena tekma Siovan-Slavija. Prvenstvena tekjsia Sparta - Svoboda se vrši ob 16. uri na igrišču Sparta-Primorie. Pri prvi tekmi ima blagajno Slovan, pri druži Snarta. "Vsak klub mora pod kaznijo • Podružnica «Pravniškega društva* v Mariboru prične dne 2. septembra t. 1. zopet s svojimi predavanji Navedenega dne predava g. dr. Pirkmajer, okrajni glavar v Ptuju, o temi: »Samouprava v splošnem in njen delokrog v bodoči oblasti*. Tema se tiče tedaj taidi mariborske pokrajinske oblasti. ZaratS tega je sklenil odbor tukajšnje podružnice »Pravniškega društva*, da se predavanje vrši pred širšim občinstvom. Vabijo se zato k predavanju ne ie člani podružnice, nego sploh vsi, ki se zanim».jo za bodočo upravo naše države. G. dr. Pirkmajer poda nam sigurno jasen pojem o samoupravi in o organizaciji projektiranih pokrajinskih oblastev. Predaval je o isti temi tudi že za ožji krog upravnih uradnikov v Ljubljani in želi. da se zlasti tudi Mariborčani informirajo o stvari, ki je zanje tako važnega pomena. Kraj shoda: mala dvorana »Narodnega doma*, pričetek: ob 20. (8.) uri. Vstopnina zna-ša en dinar v prid društva »Porodnišnica v Mariboru*. • Velika tombola v korist Jugosloven-ski Matici se vrši v nedeljo 3. septembra v Kamniku. Opozarjamo na lepe dobitke, med temi seženj bistriških drv in nekaj dobitkov starinske vrednosti. Začetek tombole ob 3. popoldne v mestnem parku. Po tomboli velika ljudska veselica. * Udeležnikom glavne skupščine 'Družbe sv. Cirila in Metoda* sporočamo, da je Južna železnica dovolila polovično vožnjo v Ljubljano in nazaj za dan 9. in 10. septembra. Podružnice naj dopošljejo takoj prijavo na vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, koliko članov in delegatov se udeleži glavne skupščine, da se lahko vsaki podružnici pravočasno dopošlje potrebno število izkaznic. Ravnotako je vložena prošnja na ministrstvo saobračaja glede popusta na progah državne želez- 11C*e Društvo delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani ima v soboto dne 2. septembra ob 7. zvečer zborovanje v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Vsi člani naj se tega zborovanja gotovo udeležijo. Sprejemajo se tudi novi člani, ter naj vsak zaveden delovodja pristopi k naši organizaciji. • Člani društva drž. pisarniških uradnikov za Slovenijo, bivajoči v Ljubljani, se opozarjajo na družabni večer, ki se vrši dne 2. septembra ob 20. uri v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. « Prostovoljno gasilno društvo v Grosupljem priredi dne 3. septembra na prostoru g. I. Rusa veliko vrtno veselico s plesom, godbo in srečolovom. K obilm udeležbi vabi odbor. * Št. Rupert pri Gomilshem. Dne 10. septembra priredi Št. Rupertsko pevsko društvo v St. Rupertu Finžgarjevo igro: Naša kri. Po igri vrtna veselica z godbo. To leto obhaja pevsko društvo desetletnico svojega obstanka 1912-1922. Donos prireditve je za nabavo društvenega odra. Sosednja in bratska društva prosimo, da se ozirajo na našo prireditev. K številnemu obisku vabi društveni odbor. Mestni magistrat ljubljanski ima od-dati petim revni«! v Ljubljano pristojnim vdovam občinsko ročno ustanovo, to je pet zneskov po 80 K. Nekolkovane prošnje z natančno navedbo stanovanjskega naslova in z razločnim podpisom je vlagati pri mestnem vložnem zapisniku do vštetega 20. septembra 1922. V prošnji je navesti, kako je bilo umrlemu soprogu ime, kaj je bil in kdaj je umrl. Tudi število morda nepreskrbljenih otrok je navesti. _ , • Opozorilo avtomobilisiom. Pokrann-ska uprava za Slovenijo je dobila od po-licijskega ravnateljstva v Zagrebu obvestilo, da prihajajo v njegovo področje avtomobili z označbo SI., torej iz Slovenije in da se degaja, da se lastniki, oziroma šoferji ne morejo izkazati s predpisanim5 voznimi dovoljenji ali z izkaznicami zz šoferje. Ker je policijsko ravnateljstvo v Zagrebu poostrilo kontrolo nad avtomobili in motornimi kolesi, se lastniki takih vozil opozarjajo, na; imajo pri vožnjah v Zagreb vedno pri sebi predpisane izkaznice, to je vozno dovoljenje, ter izkaznice za šoferje, da se tam Uognejc eventuelnim neogodnostim. * Najden ščipalnik. Gospodična, ki i« zgubila pri »Možini* na Vidovdanski cesti ščipalnik. naj se zglasi v upravi »Jutra*. Prešernova ulica 54. Domače vesti * Kralj Aleksander v Plznn. Dne 29. avgusta je, kakor smo že poročali, obiskal kralj Aleksander v spremstvu romunskega zunanjega ministra Duea, jugoslovanskega zunanjega^ ministra Ninčiča in dvornega ministra Jankoviča. ter v spremstvu našega praškega poslanika Vošnjaka in češkoslovaškega beograjskega poslanika Kaline mesto Plzen, kjer ga je v hotelu Valdek prisrčno pozdravil mestni župan Pik. Pod vodstvom člana upravnega sveta dr. Scheinerja in generalnega ravnatelja Hanuša si je nato kralj s spremstvom ogledal vse oddelke plzenskih Skodovih tovarn. Kralj se je živahno zanimal za obrate, za produkcijo in razmere podjetja in delavstva. Eomunski minister Duca se je v prvi vrsti zanimal za dobave lokomotiv in vagonov, kar je velikega pomena za češki izvoz v Romunijo. Po skoro dveurnem ogledovanju tovarne se je kralj s svojim s prem-etvom zopet vrnil v hotel Valdek, kjer ga je pozdravil v imenu upravnega sveta gosr>. dr. Scheiner. * Zvišana oskrbnina v naših zdravstvenih zavodih. Zdravstveni odsek za Slovenijo je določil za naše zdravstveno zavode s pravno veljavnostjo izza 1. septembra 1922 te-le oskrbnine: Splošna bolnica v Ljubliani III. razred 20 Din. II. razred 75 Din, I. razred 100 Din; otroška bolnica v Ljubljani 18 Din, 60 Din in 100 Din; splošna bolnica v Mariboru 20 Din, 75 Din in 100 Din; obča javna bolnica v Slo-venjgradcu 18 Din. 70 Din in 100 Din: občna javna bolnica v Brežicah 16 dinarjev. 65 Din in 90 Din; obča javna bolnica v Murski Soboti 16 Din. 65 Din in 90 Din: obča javna bolnica v Ptuju 16 Din, 65 Din in 90 Din: le-eilišče za bolne na pljučih v Tnnolšici II. razred 50 Din, I. razred 90 Din: blaznica na Studencu III. razred 18 dinarjev, H razred 50 Din: zavod za um oboi ne v Ljubljani TIT. razred 18 dinarjev in H. razred 50 Din. V I. in II. razredu je plačati poleg _ dnevne oskrbnine še enkratno pristojbino za uporabo operacijske dvorane in in-6trumentarija v znesku 100 Din, za zdravila, obvezala, rontgensk* preiskave in slike, električne kopeli in solnčenje pa faktične stroške, zvišane za 20 % za uporabo aparatov in drugih predmetov. _ v * Imenovanja in izpremembe v državni slnžM. Dr. Matija Ambro-žič je imenovan za zdravstvenega referenta v VII. či novnem razredu pri zdravstvenem odseku za Slovenijo in za voditelja dispanzerja za matere in deco v Ljubljani. — Imenovana sta za provizorna kmetijsko-etrokovna uradnika v 11. činovnem razredu s poveritvijo poslov pomočnikov okrajnih ekonomov Fran Pavlica in Alfonz Zdolšek. Posli pomočnika okrajnega glavarstva v Kamniku so začasno poverjeni Mihaelu Marinčku, travniškemu mojstru pri oddelku za kmetijstvo. Kmetijski potovalni učitelj Fran Vojsk je premeščen iz Beltincfv k okrajnemu glavar 6tvu v Murski Soboti. — Absolvirani veterinar Milan Rajšp je sprejet v državno službo, imenovan za provizornega državnega živinozdravnika v 10. činovnem razredu in dodeljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru. — Provi-Torni kmetijsko-strokovni uradnik Josip Kovafeič je podal ostavko na državno službo. — Friderik Presinger, kanclist pri okrajnem glavarstvu v Celju, je stalno vpokojen. * Iz «Uradnega listaš. «Uradni liste pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 90. zakon, s katerim se ukinja cesarska naredba o zasegi imovine zaradi releizdaje, nadalje odločbo o izpre-membah in dopolnitvah v izvozni tarifi in odločbo, s katero se ukinja uvozna-carina na žito in koruzo. * Mariborska porota prične razprave dne 18. septembra. Na vrsti sta tudi dva celjska slučaja, ki jih je višje sodišče odstopilo mariborski poroti, ker bi za r.eljsko porotno zasedanje prišli v po-štev samo 3 slučaji. En slučaj je bil odstopljen ljubljanski poroti. * Šolski sestanek v Marenbergu. V nedeljo se je vršil v Marenbergu sestanek prizadetih slojev za ustanovitev meščanske Sol«. Zaatopaiii so bili ifaTfi in reprezen- tanti oblasti in korporacij. Osnovan je bil pripravljalni odbor za ustanovitev meščanske šole. Navzoč je bil tudi okrajni glavar iz Slovenjgradca. * Vizum za Češkoslovaško. Za vizum potnih dovolil češkoslovaškim državljan nom se zahteva v zmislu reciprocitete odslej taksa 52 Din. * Smrtna kosa. V Tržiču je umrla dne 30. avgusta ga. S h i r 1 e y A. G a s s-ner, roj. Po*er, soproga znanega tr-žiškega tekstilnega veleindustrijalca g. Andrew Gassnerja. Pokojnica, ki je umrla v najlepših letih — 35 let je šele dosegla — je, enako kakor njen soprog, angleškega rodu. Njeno truplo bodo prepeljali danes na kolodvor v Tržiču, odkoder se prepelje potem v Bladenz na Vorarlberškem, kjer bo pokopana v rodbinski grobnici. Ugledni rodbini naše iskreno sožalje.. — V Ljubljani je umrl včeraj g. Hinko Strauss, sodni uradnik v pokoju. Pogreb bo jutri dne 2. septem bra ob 4. uri popoldne z Rimske ceste 9 k Sv. Križu. Blag mu spomin! * Smrtna kosa. V celjski bolnici je umrl nadučitelj Jakob Pukmeister. Pogreb se vrši v petek ob 14. uri. * Gradnja stanovanjskih hiš v Celju. Kakor znano, je celjski občinski svet svojedobno sklenil, da zgradi dve večji stanovanjski hiši. Načrte je izdelal arhitekt Costaperaria. Z gradnjo prve hiše, ki bo obsegala 28 stanovanj, se prične v najkrajšem času, tako da bo novo poslopje še letos pod streho. * Honorar za babiško pomoč. Zdravstveni odsek za Slovenijo razglaša, da smatra za babiško pomoč pri siromašnih slojih ta-le honorar za primernega: za babiško pomoč pri normalnem porodu in devetdnevno oskrbo po rojstvu v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju 100 Din, na deželi 50 Din; za kompliciran porod vpričo zdravnika se zaračunava dvojno. Pri dvojčkih se zaračunava poldrugi honorar. Ako je pot babice na de-želf daljša od pol ure, se računa dodatno za vsak nadaljnji kilometer ista kilometrina. ki velja za državne uradnike. * Kopalniški vlaki ustavljeni. Obratno ravnateljstvo južne železnice nam poroča, da se od pondeljka, dne 4. septembra, dalje ne bodo več izdajale kopališke vozne kart« za Laze. * Ne vlačite politike v gospodarske institucije. Na našo včerajšnjo notico pod tem naslovom, ki nam je došla izven uredništva, smo prejeli od merodaj-ne strani sledeče pojasnilo. Na tabli star novanjskega odseka na glavnem kolodvoru" sta bili prvotno 2 mali papirnati zastavici, kateri sta se po odredbi odbornika stanovanjskega odseka odstranili in nadomestili z večjima, to pa iz razloga, da napis posetniki velesejma hitreje opazijo. Dotični uslužbenec glavnega kolodvora je na to odredbo nabil dve veliki zastavi iz blaga, ki sta bili slučajno na razpolago. Ker poznamo dotič-nega uslužbenca kot velikoletnega, delavnega Sokola, navdušenega narodnjaka in"Jugoslovana, je vsak dvom izključen. da bi bil namenoma pribil na tablo dve slovenski troboinici. — Naknadno se nam še poroča, da so se včeraj snele slovenske zastave in nadomestile zopet z državnimi. * Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Glav na zdraviliška sezona je bila z 20. avgustom končana, vendar se to pri številu gostov še jako malo pozna. Vreme je pač prekrasno in je Slatina v ti dobi, ko se oglase z vseh vinskih gorie klopotci in se preljubka pokrajina počasi pogreza v mehko jesensko občutje, dvojno lepa. Ker vživajo javni nastavljene! (uradniki, oficirji, učitelji, duhovniki itd.) od 20. avgusta 50 odst., a tudi drugi gostje od 1. septembra dalje 25 odst, popusta pri eenah za stanovanje in taksah a je ravnateljstvo vrhntega poskrbelo, da se primerno znižajo tudi cene po restavracijah, je upati, da se letos obnese ' "£iai pozna sezona, kak®- sta se zgodnja, in glavna. • Drobiž iz Prekatnrja. Andrej Odolar, sin delavke iz Cikečke vasi v Prekmurju je staknil neznano kj« neko eksplozivno snov, ki jo je vrgel potem doma v ogenj. Sledila je seveda, takoj močna detonacij* in izstrelek je zadel otroka naravnost v prša. Težko poškodovanega so prepeljali r bolnico v Murski Soboti. — Josip Lebar, posestnik iz Kapce pri Dolnji Lendavi, je klepal srp. Pri delu mu je odletel košček železa v levo oko in je ranil. Moral je v bolnico. Železniška katastrofa na Hrvatskem. Zaradi popolnoma strohnelih železniških pragov se je prigodila v sredo popoldne med Megjuričem in Poljano na Hrvatskem velika železniška katastrofa. Osebni vlak št. 2535, ki je vozil iz Pakraca proti Banovi Jarugi, je skočil s tira. Vlak se je takoj prevrnil In se je 9 vozov popolnoma razbilo. Proga je bila na daljavo 150 m čisto razbita in je bil promet šele včeraj zvečer vzpostavljen. Izpod razbitih vozov so potegnili 7 težko ranjenih, dočim je število lahko ranjenih še nedognano. Iz Zagreba je prispela posebna rešilna ekspedicija, prvo pomoč pa je nudil ponesrečencem dr. Politzer iz Lipovljan. * Stavka celjskih pekovskih pomočnikov končana. Kakor poroča «Nova doba*. je stavka pekovskih pomočnikov v Celju končana. Pekovski mojstri so odpustili vse pomočnike, ki sedaj na lastno roko pečejo kruh v Korenovi pekarni * Afera z drvL Ii Beograda poročajo: Minister saobračaja je odredil nujno preiskavo v aferi z drvi, namenjenim subo-tiškim uradnikom. Afera se je prigodila v subotiški železniški direkciji. Drva so bila prodana trgovcem in je na ta način nad 700 uradniških rodbin ostalo brez kuriva. * Zanimiva pravda. Mariborski železničarji iz delavnice južne železnice, ki so bili od 11. do 20. maja v znani pasiv ni resistenci, so zahtevali, da jim ravnateljstvo tudi za ta čas izplača polno mezdo. Deloma se je to sicer zgodilo, sedaj pa se jim izplačani denar zopet odteguje. Ker pogajanja med obema strankama niso privedla do nobenega rezultata, nameravajo železničarji sedaj sodnim potom iztirjati od ravnateljstva južne železnice svoje zahtevke. * Gosposki tihotapci. Včeraj se je liotel odpeljati iz Maribora v Avstrijo zagrebški trgovec Lausch z ženo, sestro in materjo. Pri carinskem pregledu je izjavil, da ima s seboj »amo 2900 Din. pri natančnejši preiskavi pa so našli pri njem še 2000 Din, nri ženi, sestri in materi pa v nogavicah pod peto še po 2000 Din. Denar te bil icveda zaplenjen in čaka vse štiri že druga kazen. * Tatvine. Na progi Celje-Zidani most je bila g. Sublu ukradena v vlaku torbica, v kateri je bilo S7 dolarjev, redo-vu Dolinšku iz Trbovelj pa je nekdo ko je v Zidanem mostu prestopil is ljubljanskega vlaka v zagrebškega, izmaknil 150 Din. — Iz pisarne trboveljske pre-mogokopne družbe je bil ukraden 20.000 kron vreden pisalni stroj. * Nasilnež. Posestnik Ludovik Mlinaric in viničar Martin Lebarič, oba iz Orehovcev pri Gornji Radgoni, sta se v pondeljek sprla. Mlinarič tega ni mogel preboleti in se je sklenil maščevati nad LebariSem. Prilika se mu je nudila prej, kakor si je mislil. Ko je šel namreč v torek na vse zgodaj zjutraj na travnik kosit, je srečal na potu Lebariča in ga ustavil z besedami: •sKoso proč, midva imava še neki obračun, že veš katerega, sicer te ustrelim!* Lebarič ga je mirno zavrnil, a v tem trenutku so Že padli trije streli. Dva sta zadela Lebariča r desno roko, tretji pa je zgrešil svoj cilj. Mlinarič je po zločinu hladnokrvno odšel v bližnjo hosto. težko ranieni Lebarič pa najprej ▼ Radence, kjer ga je tamkajšnji zdravnik obvezal za silo, na, to pa. poslal v bolnico v Mursko Soboto. Gospodarstvo HMELJ. Hmeljarli! Letos smo glede hmeljske kupčije prišli v neprijeten položaj. Kaj nam je storiti? — Hmeljarsko društvo v Žalcu je dognalo, da znašajo pridelovalni stroški za hmeljarja-kraetovalca 100 do 120 K, za hmeljarja-nekmetovalca pa 150 do 160 K pri kg hmelja. Pri prodaji hmelja imejte to pred očmi! Hmeljarsko društvo vam svetuje sledeče: 1.) Ostanite mirni in ne razburjajte se radi prodaje. 2.) Društvo ne reče: Držite in ne prodajajte hmelja! Svetujemo vam pa: Ne silite s hmeljem preveč na trg! 3.) Manjše ko je povpraševanje po hmelja, manjše mora biti tudi ponujanje. 4.) Prihodno leto opustite slabe in ne napravljajte novih hmeljskih nasadov! Hmeljsko poročilo iz Francije. Iz Hagenaua (Alzacija) nam poročajo z dne 28. avgusta: Z obiranjem hmelia se je pričelo pretečeni teden. Pridelek je po večini prvovrsten ter se ccnl na 60 do 70 tisoč starih centov proti 30 tisočem starih centov lanskega leta. Poročila iz notranjosti Francije (Dijon-Bourgogne) so enako ugodna. Cen še ni določenih. Trgovci ponujajo 200 frankov za 50 kg. Do kupčijskih sklepov po teh cenah še ni p-išlo. Radi dobrih letin v Češkoslovaški in drugod in radi slabega iztoča piva razpoloženje med producenti ni posebno optimistično. Tolažijo se s količino pridelka, ki bo nadomestila eventuclni iz-padek pri ceni. 1. I. TRŽNA POROČILA. Živinski sejem v Osijeku (28. avgusta) je bil slabo obiskan. Cene goveji živini so narastle. Cene za kg žive teže v kronah: teleta 50 — 54, krave 22 — 26, mlada živina in voli 26 — 30. Cene svinjam pa so znatno popustile. Mršave svi-nie so se tržile po 72 — 74, debele do 78 K za kg žive teže. Tujih trgovcev ni bilo. Zagrebški tedenski sejem (30. avgusta). Dogon in dovoz sta bila velika. Cene (za kg žive teže v kronah) so se gibale sledeče: voli 1. 3S — 40 (prejšnji teden 32 — 36). II. 28 — 34 (22 — 28), III 22 — 26 (14 — 18), bosanski slabi J6 —_20. krave I. 26 — 30 (26 — 30), II. 20 — 26 (20 — 24), bosanske 15 — 18. mlada živina boljša 30 — 32 (30 — 32), slabša 24 — 28. biki 28 — 30 — 32. najboljši izvozni (v Češko) 60, teleta f. 43 _ 44 (40 — 46). II. 40 (38 — 40), III. 30 _ 38 (38 — 39). svinje debele sremske 96 — 98, II. 75 (84 — 87), III. 68 — 70. Konji so se tržili par: kmetski težki 40 — 46.000, srednji 30 — 36.000, lahki 20 — 22.000 kron. Žrebeta so se tržila: eno leto staTa po 7 — 8000, dve leti stara po 12 — 16.000, starejša po 18 — 20.000 kron komad. Krmi Je cena nekoliko padla. Seno se je tržilo po 600 — 800 — 900 K, otava po 700 — 800 K, detelja po 1000 K, slama po 350 — 400 K za 100 kg. Novosadska produktna borza (29. avgusta). Pšenica baška 440 — 443.75, banatska 437.50, sremska 445; ječmen baški 385: oves baški 330, sremski 32730; koruza baška 377.50 — 385; moka št. 0 stara 640 — 645, št. 2 stara 612 — 615. št. 6 stara 550 — 56250, št. 6 nova 637.5 Din. Svinjski trg St. Marx na Dana- ju (29. avgusta). Dogon: 329 mesnih m 803 debele svinje. Po izvoru je bilo «43 komadov domačih, 613 iz Jugoslavije in 176 iz Rumunije. Cene za 1 kg žive teže v avstrijskih kronah: debele svinje I. 30.000 — 34.000, srednjetežke 28.000 — 30.000, stare 25.000 — 28.000, svinj« z dežele 27.000 — 29.000, mesne svinje 12.500 — 26.000. = V trgovinski register eo se vpisale nastopne firme: Bothe, Koražija in Planine. trgovina z mešanim blagom v Celju: Bržič Vinko in drug, trgovina z vinom na debelo in drobno v Celju: Čev-liarna Adrija. d. z o. z. v Celja; Prva jugoslovanska lesna industrija, d. z o. z. v Celju- Prva jugoslovanska žična industrija. d. t o. z. v Celju: «Li?num». lesna družba z o. z. v Kranju; Konfekcijska tovarna Co. v svojlMaviljonih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje bo gonila električna sila, kar prihrani čas in denar To ni življensko vprašanje samo tvomic, temveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. Obisk teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vm senzacionalne kino-predstave! «788 I b* r 3 L Vrvi - vrvarske izdelke sploh - motvoz, platno, lan in konopljo J L 1 I priporoča |bbb| H ANTON ŠINKOVEC • KRANJ-GROSUPLJE H ^ razstavlja v panriljonu U 514. 2809 j ^ I3BI 8 3 I nai JSSaSSiSaSSKSi Oficijelni špediterji »Ljubljanskega velikega sejma" D. D. ZA MEDNARODNE TRANSPORTE Brzojavni naslov: „Spedbalkan" Centrala: LJUBLJANA, Dunajska oesta 33. Podružnice: BEOGRAD - z ekspozituro CARIBROO - MARIBOR-™ ZAGREB - RAKEK - JESENICE. Afiliirana podjetja: „Balkan", Ges. m. b. H., Wien III. Stroh- nasse 24. - „BALKAN" S. A., Trieste, Riva Grumula 14. Zastopstva: F. Mayers Sohn, Hamburg - A. Welti-Furre A. G Ziirich - Lemmel & Schramm, Frankfurt a/M - W A. J. Til-lerav & Co. Ltd. London, in vse podružnice teh tvrdk ter zastopstva z interesno skupnostjo na Češkem, Poljskem, v ' Madžarski, Italiji, Franciji, Rumuniji in Sev. Ameriki. Lastno carinsfco posredniško - Tarifni mM - Zblrsl promet -IfleterBiftiB sElituB pohištva - 3ayna in saFinsha skiadisca. Naivecie in najbolje organizirano domače spedicijsko podjetje v Jugoslaviji. Potrti sporočamo vsem znancem, da je naš ljubi oče, stari oče in tast, svak in stric, gospod Hink® Strauss sodni uradnik v pok. dne 31. avgusta t. 1. v 82. letn starosti mirno preminul. Pogreb bo v soboto 2. septembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št 9, na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, dne 31. avgusta 1922. 2934 Žalujoči ostali. 11 /e Največja Izbira mliileteii.iaiiuoonc ln rokavic pri tvrdki A. & E. Skabemž LJubljana, Mestni trg 10. Spretnega kontorista ali konioristinjo sprejme takoj Tovarna slamnatih tulcev na Strnišču. Pismene ponudbe. z prepisi izpričeval na Franc Čuček, vinotržec v Ptuju. 2884 Andrej Osel trgovina sena, slame, drv, ovsa, koruze, sadja in drugih deželnih pridelkov. 2775 Brzojavni naslov: Andrej Oset. Maribor. Telf. 38. Cenjenim razstavljalcem Ljubljanskega sejma sporočam, da sprejemam vsakovrstne Dekorativne rastline bodo na razpolago pri glavnem vhodu razstavišča. Se priporoča -887 Anton Ferant umetni in trgovski vrtnar LJubljana, Ambrožev trg štev. 3. Pletene jopice rokavice, nogavice po najnižjih cenah 1» p" A. Sinkovic nasl. K. SOSS « n Ljubljana, Hestni trg 19 M>n.|. d» 20 b«»adl Oln. S'—, natth aadalln.Mh 8 baladi » Din. — Trgo»»fct »glasi, dopiao»ar]», va vrta, primerna za vsako stavbo, se proda. Cena 300.000 dinarjev. Kupcu se odda tudi stanovanje. — Vprašati je pri Alojziju Erberju, Maribor, Koroška cesta 51. Trgovski pomočnik vešč mešane stroke, želi mesta najraje na deželi ali v kakem manjšem mestu. Ponudbe je poslati na upravo »Jutra« pod »Poštenost«. 2907 Trgovski pomočnik, 24 let star, specerijske stroke, vešč slovenskega, nemškega in srbohrvaškega jezika v govoru in pisavi, ki je bil tudi potnik, išče primernega mesta. Cenjene ponudbe prosi na upravništvo »Jutraa pod šifro »P. n. 24». 2928 Guvernanta, 2911 30 do 40 let stara, se išče za osemletno deklico v dobri srbski rodbini v Ljubljani. Išče se učiteljica v pokoja za poučevanje v italijanskem jeziku. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje prosto. Zglasiti se je pismeno pri Francu Arhu, industr., Vila Burja, Bled 11. Samska obleka, elegantna (Mantelkleid), se ceno proda. Vprašati je: Can karjevo nabrežje i, I. stopn., IV. nadstr. 2915 Kov damski plašč, moderni, se proda za ceno 2000 K. — Naslov v upravi »Jutra*. 2878 Fsloa, 2912 čiste volčje pasme, stara osem mesecev, dobra varuhinja, se ceno proda. Žibertova ulica št. 188, Spod. Šiška. Sobo ali stanovanje s hrano išče dijakinja s Mesečno sobo 2996 za dva do tri mesece išča uradnik iz Beograda. Prijaie prejema uprava emljepis, zgodovino, blagoznanstvo, cirilico in stenografijo. Ljubljana, Vodovodna cesta 28. Davorin Judnič. 2728 Išče se študent tehnike, ki bi dajal častniku lekcije iz višje matematike. Javi naj se takoj na naslov: Kapetao Andrič, 40. p. p. v vojarni kralja Petra. 2909 Zletne razglednice I. Jugosl. Sokolskega zleta v Ljubljani se dob<5 v celih serijah (serija 80 komadov) in tudi posamezne pri fotografu Hugonu Hibšerju, Ljubljana, Valvazorjev trg 7. Cena za komad 2 Din. Trgovci popust. 2891 pelog trgovina s suhancem in bombažem ter drobnina na debelo 8862 Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 11. Klanjajoč se božjemu nedoumnemu sklepu, naznanjam z žalostjo, da je moja iskrenoljubljena soproga poj. Pqwbp danes ob 9. uri zvečer po daljši stanovitno prenašani težki bolezni v 35. letu starosti blaženo v Gospodu zaspala. „ ^ Njeno truplo se prepelje t petek dne 1. septembra ob 6. nrizvečer izpred grajskega vhoda na kolodvor, odtam pa v Bludenz na Vorarlberškem, kjer se položi v rodbinsko grobnico. Pokojnico priporočamo pobožnemu spominu. V Tržiču, dne 30. avgusta 1922. V svojem in v imenu podpisanih in vseh drugih sorodnikov: 2935 Harry Power v Liverpoolu Andrew Gassner v Tržiču, soprog. in Leslie Power v Douglasu, brata. Andre in Ana Gassner v Bolcanu, tast in tašča. Leon Gassner v Tržiču, svak.