Primorski ^osuinib plačana v goiovuu . .. Abb. postale 1 gruppo Cena 4UU llF nevnik Leto XXXVII. St. 211 (11.033) ^ ; k TRST, nedelja, 6. septembra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob. * Guvcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK ▼ zasužnjeni Evropi. mnes s posegom piccolija zakuuček demokrisijanske prireditve NILDE JOTTI POZVALA EVROPSKE DEMOKRATIČNE SILE K MIRU IN POPUŠČANJU NAPETOSTI Andreotti na prazniku prijateljstva spet potrdil svojo vodilno vlogo v KD Nekdanji predsednik vlade je obhajal 100 - letnico De (iaspcrijevega rojstva TRENTO — S posegom političnega tajnika krščanske demokracije fianiiuja Piccolija se bo danes zaključil letošnji praznik prijateljstva, fedvidevajo dokajšnjo udeležbo, saj se je organizacijski stroj KD an-Sažiral že nekaj dni, da bi vsaj v zadnjem dnevu popravil klavrn vtis, ** Sa je pustil v teh dneh. Da je bil praznik prijateljstva v Trentu ' bistvu neuspeli priznavajo tudi sami demokristjani, saj je bilo zelo ljudi, pa tudi odnos s prebivalstvom Trenta ni bil najboljši. Vo-. *a skupina KD je v teku razprav in okroglih miz dokazala svojo * včnost in razdvojenost. Skratka govorijo že o nasledniku Piccolija, ** »aj bi bil po mnenju nekaterih *l“rlani, po mnenju drugih Bisa-f“a. medtem ko tretji trdijo, da 'r'*a le kandidatura Giulia Andreottija realne možnosti za u-sPeh. Vsi pa so si edini, da bo do zamenjave v vodstvu KD prišlo Prav kmalu, saj je dosedanje ravnotežje porušeno. V tem smislu je izzvenel včerajšnji poseg Andreottija, ki je ta-*o spet postavil svojo kandidaturo r* eno najvidnejših vlog znotraj *'D. Nekdanji predsednik vlade je v gradu Buon Consiglio obhajal lOU-lctuico rojstva Alcideja De Ga-sperija treutinslcega državnika, ki je po drugi svetovni vojni ustanovil krščansko demokracijo, tako kot je danes. Njegov govor pa ni bil zgolj slavnostnega značaja. Andreotti je izkoristil priložnost ter po eni strani obnovil politično osebnost De (Jasperija, ki ga je označevala stvarnost, pluralizem, dialog z levičarskimi strankami, še zlasti pa privrženost ev- """um.........■l,t„,M„„ii,i,i,i,M,iiifiii,iiu,»»u,iii,i,„i>ii„iiiiiini,iiim,>iii,„minnmimiiininii SMRT KOSI HOMEINIJEVE PRISTAŠE V bombnem atentatu ubili iranskega javnega tožilca Do eksplozije, ki je ubila ajatulaha Alija Codusija je prišlo v notranjosti zastraženega vojaškega območja v Teherana . TEHERAN — že tretjič v dveh “lesccih je bombni atentat priza-0el vodilne osebnosti Homeinije-VeSa režima v Teheranu. Včeraj Popoldne je namreč v neki bol-bišnici v Teheranu podlegel smrt-nim ranam javni tožilec iranske flamske republike ajatulab Ali Godusi, ki ga je v zgodnjih urah ganila eksplozija zažigalne bom-“e v uradu državnega tožilstva. Podobno kot ob atentatu, v ka-•bfani sta umrla predsednik Ra-d^at in premier Bahonar, so obla-Sl> skušale prikriti vso težo do-8°dka in so trdile, da je javni wžileč le lažje ranjen. Že prvi o-ovidci so takoj po atentatu, ki Se je pripetil ob 8.30 po krajev-bem času, izrazili sum. da je o-bračun hujši, kot ga prikazuje-■i0 oblasti. Eksplozija izredno mo-CneSa zažigalnega peklenskega stl’°ja, ki so ga baje podtaknili 'j Prostorih knjižnice, ki je pod državnim pravdništvom. je pome-a z notranjimi strukturami, da *° ostali celi le zunanji zidovi. 51-letni ajatulah Ali Godusi je Po?lal tragično znan zaradi preko d* smrtnih obsodb, ki so jih iz-®kla njegova sodišča proti »kon-‘rarevolucionarjem» od odstavit-e bivšega predsednika Banisa-iS\ io med najzvestejšimi j rševalci Homeinijevih ukazov ^ želja, da so ga uvrščali v naj-T°*J radikalno krilo islamskih fun-aoaentalistov. ^.Polj smrt ugledne osebnosti •*°ttieinijevega režima pa bo Iran Prolreslo six)znanje, da lahko Protirevolucionarjiž, nemoteno nabadajo najbolj zavarovana po-k‘°Pja v Telieranu, 28. junija je °Wbni atentat v zastraženem sekate vladajoče Islamske republi-.anske stranke skoraj obglavil . ansko vodstvo. Strahotni obra-L1!’1 <2 mrtvih, med katerimi je ‘i voditelj stranke ajatulah Be-iSaii. štirje ministri, šest namest-■kov ministrov in 27 parlamen-arcev, je že sprožil črv suma, da i° v vodstvu države izdajalci. Ta-v® aoomičenje je še okrepil atentat Radžaia in Bahonarja na se-6 'o vlade med sejo, ko so raz-df-V . *i 0 varnostnih ukrepih v zavi. prav za posledicami ran šPf • atentatu je včeraj izdihnil hj. 'Janške policije polkovnik Vaten* DastBerdi. Z včerajšnjim a-otatom pa je mera polna. ,j. Ojdopje javnega tožilstva se naju ec nahaja v notranjosti voja-kffa območja tik poveljstev le-. s*va in pehote, ob cesti, ki iz rem^3 Teherana Pelje proti sta-»eri^ predmestju Šemiranu, Pred-».bojk iranskega parlamenta Raf-odzani je predvčerajšnjim odloč-iai ?,avrn'l natolcevanje o »izda-u.Cllb> s trditvami, da so rezul-ka . ^Protirevolucionarnega splet-(j^enja sovražnikov islama*. Se-lJ “o le s težavo zagovarjal ta-Dp . ditve. Iranski režim je vse »iv nionoliten. V njem se ki *Padajo najrazličnejši interesi, ra„ i lahko s pridom izrablja i-nska opozicija, saj si drugače «n i[t>orem° razložiti takšnega u-v r?a teroristične strategije, ki je Pičlih dveh mesecih spravila s cvet iranske šiitske duhov- Javni tožilec iranskih revolucionarnih sodišč ajatulah Ali Godusi, ki so ga včeraj ubili v bombnem atentatu (telefoto AP). ropski enotnosti in avtonomiji. Po drugi strani pa je skušal ovrednotiti podobo KD kot ljudske stranke, stranke kristjanskih in humanističnih vrednot. 'Nekdo je ob koncu Andreottijevega govora dejal, da bi njegov poseg lahko sintetizirali s stavkom «De Gasperi, to sem jaz*. Pri tem je treba omeniti, da je le nekaj dni prej ob otvoritvi praznika prijateljstva sedanji predsednik KD Forlani obravnaval De Gasperijevo osebnost v popolnoma drugi luči: orisal ga je kot osamljenega borca, ki ga obdajajo sovražne sile tako na desni kot na levi, ki ga ogrožajo poulične manifestacije, strupene kritike in huda obrekovanja. Andreotti pa je poudaril iskanje dialoga in nasprotovanje vsakršnemu političnemu maksimalizmu ter prizadevanje za mir in popuščanje napetosti: Andreotti je tudi poudaril, da je De Gasperi bil mnogo manj navezan na Ameriko, kot so nekateri mislili in da ni nikoli hotel prekiniti dialoga s Sovjetsko zvezo in vzhodnimi državami. Za temi Andreottijevimi spomini očitno tiči današnja politika ter izbire, za katere se mora KD odločiti, če hoče premostiti svojo trenutno krizo. Iz Andreottijevega posega jasno izhaja, da je treba navezati dialog s komunistično partijo, na področju zunanje politike pa gledati z večjo odprtostjo na vzhodne države. Forlani pa je zagovarjal tradicionalno žolčno protikomunistično pob ti ko KD in njena tradicionalna zavezništva. Ko je govoril o podobi KD je Andreotti včeraj, med ploskanjem občinstva dejal, da je KD stranka revežev in preprostimi ljudi, tistih, ki imajo v družbi največje, težave. Andreotti je tudi omenil obrambo tradicionalnih kristjan-^ skih vrednot od družine do zasebne šole, podpore revežev, gospodarskega načrtovanja v kontrapo-ziciji s kolektivizacijo, nasprotova-' nje splavu. Skratka s svojim včerajšnjim govorom je Andreotti jasno dokazal, da se ni nikakor odpovedal svoji vodilni vlogi v KD. R. G. Policija odvzela Rizzoliju potni list RIM — Rimska kvestura ie včeraj na ukaz milanskega sodišča odvzela potni Ust založniku Andrei Rizzoliju. mstniku med drugim Corriere della Sera in tržaškega italijanskega dnevnika. Sklep milanskega sodstva je baie povezan s preiskavo o framason-ski loži P2 V Turinu odprli festival «Unita» Mir je osrednja tema letošnjega festivala TURIN — Osrednji festival «U-nita* se je letos začel s posegom predsednice poslanske zbornice Nilde Jotti, ki je naslovila na vse evropske demokratične sile občuten poziv k popuščanju napetosti in miru. k prizadevanjem, da bi končno premagali grozljivo logiko jedrske oboroževalne tekme. Pred svojim otvoritvenim govorom je Nilde Jotti obiskala stojnice na območju velesejma Italia '61, kjer si je s posebno pozornostjo ogledala stojnice tujih delegacij, ki jih je letos 35. Predsednica poslanske zbornice je spregovorila pred 1500 osebami ter dejala, da je samo v skladiščih orožja obeh velesil jedrskih bomb za pribbžno 10 milijard ton troti-la. Poudarila je, da je poseg e-vropskih demokratičnih sil nujno potreben, saj imata prav E- vropa in Sredozemlje sedaj velik pomen v polemikah med Zahodom in Vzbodom. Ni več čas, ko so velesile edini protagonisti na svetovnem političnem prizorišču. Zahodna Evropa, Kitajska in države v razvoju ne morejo pasivno prenašati sklepov in posledic spopadov med dvema velesilama. Pri tem je podčrtala moralni pomen poziva papeža Janeza Pavla II. za prepoved jedrskega orožja. Glavna tema letošnjega festivala Unita je prav mir. O tem bo govoril v svojem zaključnem posegu v nedeljo, 20. septembra, tudi tajnik partije Berlinguer. Druge točke njegovega posega bodo morale iziti iz tem, ki jih bodo o-bravnavali na seji partijskega vodstva, ki se bo sestalo v četrtek prvič po poletnih počitnicah. Predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti na otvoritvi festivala Unita v Turina (Telefoto AP) .... m..........n........................... TAKO NA POLJSKEM KOT PO SVETO VELIKO ZANIMANJE ZA ZBOROVANJE milSA OB OTVORITVI KONGRESA SOLIDARNOSTI: NE BOMO DO VOLIH. DA NAS UNltlJO ALI RAZCEPIJO» ~ Prisotna tudi vladna delegacija in primas GJemp Poljska RTV ni imela vstopa v kongresno dvorano GDANSK — V veliki športni palači «OUwia» blizu Gdanska se je včeraj v izredno slavnostnem in prazničnem vzdušju začel prvi kongres neodvisnega in samP«P*Avnega sindikata Solidarnost, ki je kot edinstven primer v socialističnih državah nastal po stavkah, ki so lani avgusta zajele vso Poljsko. Takrat se je začel v državi'proces demokratizacije, ki pa ustvarja težke probleme političnega in družbenega značaja. Po enem letu od družbenega sporazuma med protestnim gibanjem in vlado je ob katastrofalni gospodarski krizi položaj v državi zaostren in poln konfliktov. Reše Pogled na kongresno dvorano, kjer so zbrani delegati Solidarnosti (Telefoto AP) vanje teh vprašanj pa je glavna tema prvega kongresa Solidarnosti. Kako bo sklepalo o teh vprašanjih 892 delegatov, ki predstavljajo skoraj 10 milijonov vpisanih članov? Zanimanje za potek razprave je izredno živo tako za Poljsko kot za mednarodno skupnost. To dokazuje prisotnost številnih novinarjev, saj so prešteli 200 zahodnih časnikarjev, 160 je novinarjev Solidarnosti, 161 raznih poljskih dnevnikov, poleg teh pa so še dopisniki vzhodnoevropskih držav. Edina odsotna je poljska RTV, kateri sindikalisti niso dovolili vstopa po neugoduem izidu pogajanj med Solidarnostjo in vlado o po- ..........................................................................................................................................................................iimmiiiiii...... ■■uniimii V ISKANJU PRORAČUNSKE PARITETE Reagan primoran zmanjšati proračun vojaških izdatkov Ekonomski bo uspelo 1VASHINGTON - «Vozni red* Reaganovega gospodarskega programa. ki bi moral do leta 1984 sanirati ameriško gospodarstvo in odpraviti inflacijo doživlja nove zastoje in zaplete. V ameriških finančnih krogih že na glas zatrjujejo, da Reagan ne bo uresničil svojih ambicioznih želja Državni primanjkljaj je namreč tak, da ga je skoraj nemogoče odpraviti. V svojem proračunskem rezanju je Reagan že «postrgal» vso «odveč-no šaro* socialnih in zdravstvenih prispevkov, da se je moral hočeš nočeš dotakniti tudi proračuna vsemogočnega Pentagona. Človek, ki je v predvolilni predsedniški kampanji kritiziral svojega predhodnika Carterja, da je spravil na boben ameriške o-brambne sposobnosti in je napovedoval izredna nakazila za oboroževanje. je sedaj spoznal, da se .je uštel. Sedaj zatrjuje, da je bila napoved o 7odstotnem letnem višanju obrambnega proračuna le maksimalna stopnja. Nedvomno je Reagan hudo ra zočaral vse, ki so triumfalno pozdravljali njegove napovedi o večjih vojaških izdatkih. Kako se bo sedaj vse izcimilo, ne zanima samo Američane, temveč ves svet. Reaganovo gospodarsko politiko so reakcionarne sile v svetu jema le za zgled pri iskanju izhoda iz krize, danes pa je lahko vsem jasno. da se je ameriški predsednik krogi že napovedujejo, da mu ne odpraviti inflacije do leta 1984 uštel, če mora okrniti celo vojaški proračun. S tem pa si bo skoraj gotovo nakopal na.sprotovanje prizadetih kapitalistov v vojni industriji, ki so že pričakovali izdatnejše dobičke. Konec koncev postaja namreč jasno, da ni večjih razlik med sedanjo in Carterjevo administracijo, le da si je Reagan nakopal tudi sovraštvo vseh nekoliko bolj naprednih ameriških sil. ko je dosledno črtal vse «ne-pridobitniške* postavke proračuna. S tem pa si je Reagan sam zožil manevrski prostor, da bo boj za novi proračun težak, še težja pa bo uresničitev odprave inflacije do leta 1984. Mimo agresivne zunanje politike je navsezadnje za Reaganovo administracijo prav gospodarstvo glavni preizkusni kamen, ki bo odločal o njeni bodočnosti. LONDON — Huda tekma med tremi britanskimi petrolejskimi družbami .je Britancem samo koristila. Včeraj so namreč vozni ki z zadovoljstvom odkrili, da stane galona (4,5 litra) bencina skoraj 50 lir manj, torej približno 371 lir. «Brez optimizma, z upanjem» PRVI FESTIVALSKI DNEVI NA LIDU (Od našega sodelavca) BENETKE — Priti va beneški Lido ko se je festival ie začel in skušati povzeti tudi filme teh prvih dni, je kot stopiti na vrtiljak, ki je že v pogonu. Čeprav je na letošnjem festivalu manj filmov kot m lanskem, jih vendarle predvajajo v poprečju devet na dan in z redkimi izjemami so vsaj doslej bili skoraj vsi bolj ali manj zanimivi. Kljub krizi v teku daje kinematografija neverjetne znake življenjskosti in izraznega izpopolnjevanja, ob tem pa je seveda tudi eden najbolj občutljivih gregistratorjev» razpoloženj in nasprotij sedanjosti in obenem eden od načinov za prikazovanje in kritično razmišljanje o bolj ali manj oddaljeni preteklosti. V celoti bi si moral človek v desetih dneh ogledati 20 filmov v konkurenci, 6 izven konkurence 16 v sekciji «Beneška delavnica» (Officina veneziana) in 20 v sekciji tPoldan -polnoč* (Mezzogiorno - mezzamtte), ki se tako imenuje zaradi urnika predvajanja, in nazadnje še 23 del v prekrasni retrospektivi, ki je letos posvečena Hoicardu Hauiksu, enemu največjih režiserjev llolljjuiooda. Začetek festivala v teh prvih dneh je bil brez dvoma dovolj dober. Ni bilo velikih razočaranj, prej bi dejal, da je bilo mogoče videti odločno zanimive filme, kot so bili na primer «Postrižinj» (Odrezki) Čehoslovaka Jirija Menzla, Prvi koncert posvečen borcem XII. brigade NOV - Januarja 1982 jubilejni nastop z občnim zborom in izid almanaha Med včerajšnjo tiskovno konferenco Na Poljanah v Šmarju pri Kopru bo v soboto, 12. t.m., dopoldne slavje borcev XII. slovenske narodnoosvobodilne brigade. Uokvirilo se bo v niz prireditev ob 40. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. V kulturnem sporedu, ki bo slavje spremljal, nastopi z udarno močjo partizanskih in mednarodnih borbenih ter delavskih pesmi tudi Tržaški partizanski pevski zbor «P;nko Tomažič*. S tem bo naš ansambel stopil v jubilejno 10. sezono svojega družbeno in politično tako dragocenega delovanja. Ob deseti obletnici svojega nastanka bo TPPZ »Pinko Tomažič* 16. januarja 1962 predstavil javnosti obnovljen program; ob tej priložnosti, ki bo sovpadla s 35-letni-co umetniškega udejstvovanja pevovodje Oskarja Kjudra (prejemnika posebnega priznanja predsedstva SFRJ za sodelovanje v narodnoosvobodilnem boju), bo izšel almanah o dosedanjem bogatem in zado- ščenja polnem delovanju ansambla, obenem pa se bodo člani kolektiva zbrali na jubilejnem občnem zboru. TPPZ P.T. je, kot znano, pred nedavnim prejel nagrado vstaje slovenskega naroda. Do konca tekočega leta bo ansambel poleg v Šmarjah gostoval še v Trebčah in Desklah, v načrtu pa ima še daljše gostovanje. V prihodnjem letu bo po januarskem jubilejnem koncertu nastopil na reviji Primorska poje, 1. maja bo v Opatjem selu, pozneje na festivalu demokratičnega tiska, na poletnih igrah v Piranu in na Festivalu revolucije in glasbe, poleg tega bo sodeloval na UT. mednarodnem partizanskem mitingu, a nato verjetno opravil turnejo v inozemstvu. Ni seveda izključeno, da bo poldruga stoterica pevcev, orkestrašev, solistov, recitatorjev in pomožnega o-sebja v presledkih med omenjenimi koncerti sprejela še kako drugo iz nepregledne vrste dotekajočih vabil. NA VČERAJŠNJIM SESTANKU S PREDSEDNIKOM DEŽELE COMEUIJEM Komisar Kontogeorgis obljubil pomoč EGS razvojnim načrtom naše dežele Izrazil je tudi naklonjenost vključitvi F-JK v Evropski sklad za regionalni razvoj Izgledi za učinkovitejšo podporo EGS razvojnim načrtom Furlanije - Julijske krajine so se izboljšali. Tako vsaj daje misliti rezultat včerajšnjega sestanka med komisarjem za prevoze v izvršni komisiji deseterice Kontogeorgisem in deželnim odborom FJK, ki so ga zastopali predsednik Comelli in odborniki za proračun in načrtovanje Coloni, za finance in promet z EGS Zanfagnini ter za prevoze in promet Rinaldi. Navzoča sta bila tudi evropska parlamentarca Cecovini in Modiano. Comelli je gostu predočil mednarodno vlogo dežele in Trsta, ki je zadobila nove razsežnosti z osimskim sporazumom, pogodbo SFRJ -EGs in raztegnitvi EGS na Grčijo, s čimer se je težišče Evropske gospodarske skupnosti pomaknilo proti jugu. Osnovni pogoj za stvarni razvoj dežele FJK je v ureditvi velikih prometnic, ki naj bi jo EGS ustrezno podprla. Comelli je naglasil nujo, da se celovito o-zemlje FJK čimprej vključi v E-vropski sklad za regionalni razvoj, tembolj, ker je FJK obmejna dežela. V razgovorih je bila poudarjena tudi potreba, da EGS podpre luške infrastrukture, zlasti v Trstu, padel pa je še predlog, naj bi EGS dala pobudo za ustanovitev »konference jadranskih pomorskih zvez Slovenska dijaška domova »Srečko Kosovel* - Trst in »Simon Gregorčič* - Gorica vpisujeta za šolsko leto 1981/82 vsak dan od 9. do 13. ure. Telefona: Trst 040 - 573-141/2 Gorica 0481 - 83495 ■IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIftllllllllllllllllllllllllllllllllimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfltlllllllllllllUlllllllllllllllIllIllIlllllliiiiiiiiiiiiiilllllIilMilllilliHIMMnmill iiuiiuiiaiiiimimniiiiiiiiMiitiiiiMiiiiiiiiiiiiHn miiiiiitiiiviiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiit S POSVETA CG1L 0 PRAVICAH SLOVENCEV NA DELOVNEM MESTU IN V DRUŽBI Sindikat se mora zavzeti za odpravljanje krivic, ki se še vedno godijo Slovencem Povračamo se k četrtkovemu posvetu «Enotnost in naloge vseh delavcev v CGIL za uveljavitev pravic Slovencev na delovnem mestu In v družbi*, da objavimo povzetek iz druge polovice posegov, ki so sledili glavnemu poročilu. IVANA PLACER (Radio Trst A); CGIL naj osvoji in posreduje vladi in parlamentu zahtevo po uvedbi deželnega slovenskega TV programa. Slovensko osebje na radiu je podvrženo narodnostnim diskriminacijam in slovenska radijska postaja izgublja še tiste nekaj zgolj formalne avtonomije (o slovenskih uradnih napisih niti sledu). V sindikatu je treba uvesti dvojezično poslovanje in dvojezične izkaznice za vse člane. Sindikat naj bi prirejal predavanja o tukajšnji slovenski stvarnosti, razen tega bi na vodilne položaje v CGIL moral vključiti slovenske ljudi. BORIS RACE (SKGZ): Slovenski člani sindikata morajo uživati e-nake pravice kot italijanski, lahko torej v sindikalnem okviru uporabljajo svoj materin^jezik.—Tukajšnje; sindikalno gibanje je odločno premalo storilo za to, da ,bi v svojem krogu, pa tudi navzven, uveljavljalo in branilo interese slovenskih delavcev. Temu je kriva tudi miselnost, da je sindikat edinole strokovna organizacija in da narodnostna problematika ni v njeni pristojnosti, a razlogi so tudi politič- ni. Sindikalno združevanje pomeni vzmajemno solidarnost, ki se ne sme ustvariti pri reševanju materialnih vprašanj in pravic na delovnem mestu, marveč mora segati tudi na področja, ki prispevajo k odpravljanju krivic, a Slovencem se še vedno delajo velike krivice. Upravičeno pričakujemo, da bodo sindikati prispevali svoj delež v prizadevanjih za uzakonitev pravic slovenske narodnostne skupnosti in za to. da se bodo določbe zaščitnega zakona tudi uresničeva-e. Za dosego tega cilja in za to, da sindikat tudi v svojem okviru uresniči enakopravnost slovenskega delavca, pa je potrebno, da se Slovenci bolj vključujejo v sindikalno življenje in da po tej poti prevzemajo tudi odgovorna mesta. BRUNO MERCURI (član vodstva kovinarskega sindikata FIOM): Slovenska problematika je del razrednega boja, treba jo je terensko raztegniti in k njej pritegniti druge sindikalne organizacije. Važno vlogo lahko v tem smislu odigrajo tovarniški sveti. Uvedba'' dvojezičnih izkaznic za vse člane sindikata ni birokratska formalnost, i mpak pomembno politično dejanie. Mercini se je zavzel za poglobitev stikov med CGIL in jugoslovansKimi sindikati. BORIS ISKRA (deželni svetovalec KPI): Slovenec je kot »manjši-nec* psihološko zamorjen, celo pa- imtntiiiiiiiiiifiiiiUKiiiiiiilliliiiiiiiMlillilliiiiiiiiii VČERAJ V FINŽGARJEVEM DOMU NA OPČINAH Filozofski problemi predmet drugega predavanja «Drage 81» Ob otvoritvi je udeležence študijskih dne-vov pozdravil tudi tržaški škof Bellomi Včeraj je potekal v Finžgarje-vem domu na Opčinah drugi dan šestnajstih dnevov »Draga 81», ki jih prireja Društvo slovenskih izo bražencev v Trstu. Na sporedu sta bila slavnostna otvoritev in predava nje. Pred polno dvorano je letošnjo »Drago 81» odprl predsednik DSI Sergij Pahor. V svojem posegu je med drugim omenil dejstvo, da slovenska manjšina v Italiji še ne uživa tistih pravic, ki bi jih morala. Dejal je, da je nesprejemljivo deliti pravice v različne stopnje in da Slovenci že predolgo čakamo na izpolnitev naših zahtev. Govornik je nato poudaril pomen bazoviških žrtev, katerih obletnico usmrtitve proslavljamo prav danes. Pozdrav udeležencem študijskih dnevov je prinesel tudi tržaški škof Bellomi, ki je v slovenščini spregovoril o sožitju med Slovenci in Italijani v Trstu in v imenu vseh katoličanov izrazil vero in željo, da bi dve narodnosti živeli sku; aj v duhu bratstva in medsebojnega spoštovanja. Kot drugi letošnji predavatelj je včeraj nastopil profesor na ljubljanski teološki fakulteti Tone Stres, ki ie govoril o temi »Pod današnjimi miselnimi zvezdami*. Predavanje je bilo izrazito filozofsko, veliko časa je govornik posvetil Marxu in Heglu, razčlenil pa je tudi misel drugih poznejših filozofov. Stresova izvajanja pa so temeljila na opredeljevanju pojme v čistosti in drugo-sti», preprosteje povedano, na raz- ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV vabi na komemoracijo BIDOVCA, MARUŠIČA, MILOŠA in VALENČIČA ki bo danes, 6. septembra, ob 17. uri v Bazovici pred spomenikom glabljanju odnosov človeka do samega sebe in do vsega, kar je izven človeka. Predavatelj je tu zatrdil. da je moderna evropska filozofija poudarjala predvsem princip istosti in tako zanemarila »drugost*, pravi to, kar je drugačno in izven človeka. V pojem «drugosti» je predavatelj postavil tudi (in predvsem) boga. Predavanju je sledila diskusija. V Podlonjerju srečanje z agronomom V. Sancinom Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov od Sv. Ivana, Vrdele in Podlo-njerja prireja v sredo 9. septembra, ob 20.39 v prostorih združenja Union v Podlonjerju srečanje za krajevne vrtnarje in vinogradnike. Na srečanju bo govoril agronom Vitjan Sancin, ki bo, z ozirom na to, da se bliža trgatev, govoril o pripravljanju kleti, o trganju grozdja in o pripravljanju mošta. Izvedenec bo na razpolago tudi za razne nasvete. Pripravljen pa je tudi analizirati mošt in vino. ranoičen, tako je podvržen vsakdanjemu vsestranskemu pritisku »večine*. Pobuda CGIL je pogumna in hvalevredna, ker prispeva, da se življenjske razmere slovenskemu človeku lahko pričnejo urejevati, toda za to si moramo bolj priza devati tudi sami Slovenci. Naše organizacije bi morale kritičneje ocenjevati upravno - politične u-krepe in pritiskati, da bi nam bili bolj povoljni, z druge strani pa Slovenci utesnjujemo dialektiko med nami samimi, ko prikrivamo naše medsebojne razlike. SILVESTER METLIKA (pokrajinski uslužbenec) je polemiziral s tistimi, ki nasprotujejo slovenskemu šolskemu okraju, češ, ne bodo nam drugi solili pameti, in pripomnil: »Če je v CGIL vpisanih tako malo V hotela Europa pod Nabrežino Jutri začetek 5, kongresa CISL V hoteiu »Europa* pod Nabrežino bo jutri in pojutrišnjem potekal 5. kongres tržaškega pokrajinskega sindikata CISL. Na kongresu, ki se ga bo udeležilo 122 delegatov, bo podal glavno poročilo pokrajinski tajnik sindikalne organizacije Bruno Degrassi. Obravnaval bo vsa glavna vprašanja v okviru sedanje tržaške stvarnosti s posebnim poudarkom na krajevno gospodarsko problematiko ter na vprašanja miru in razorožitve v svetu. V okviru strogo sindikalne tematike se bo Degrassi v svojem poročiiu dotaknil tudi vprašanja reorganizacije sindikata in sodelovanja z ostalima sindikalnima organizacijama CGIL in UIL. Kongresu bodo prisostvovali tudi predstavniki krajevnih u-prav in političnih strank ter zastopniki sindikalnih organizacij iz SR Slovenije. slovenskih šolnikov, potem v sindikatu nekaj ni v redu*. ARTURO CALABRIA (deželni tajnik CGIL): Slovenska prisotnost v sindikatu naj ne bo platonična, Slovenci naj se vključijo v vodilne kadre. Sindikat se bo boril za u-zakonitev pravic Slovencev, kajti naloga sindikata ni le v obravna vanju gospodarskih problemov in o hrambi pravic tfa delovnem mestu marveč tudi v soočanju s socialnimi in političnimi vprašanji. V novi po litiki CGIL nasproti Slovencem vi di Calabria projekcijo bodoče nove družbe, ki naj bi slonela na popolni enakopravnosti med pripadniki obeh narodnosti. Rešiti je treba tudi problem SSŠ (ki se sredi tega meseca sestane tako s CGIL kot s CI SL). Calabria se je vprašal, čemu je več Slovencev vpisanih v UIL, ki je protislovensko naravnan. BRUNO MOSETTI (iz sindikata upokojencev CGIL) je apeliral na Slovence, naj se aktivneje vključijo v sindikat, zlasti na vodilna mesta, da bi tako olajšali napore SPI za učinkovitejšo oskrbo slovertskih upo- kojencev. V sindikatu se pač čuti hudo pomanjkanje članov, ki bi dobro obvladali slovenščino in s tem tudi pripravljali listine in sporočila v tem jeziku. KAREL AVGUšTINČIČ (sindikalist FILT — prevozi): Ni dovolj izkaznica v žepu, v sindikatu moraš tudi aktivno delovati. V glavni odbor CGIL naj stopi čim več Slovencev, vsaj eden pa v izvršni odbor; le z odgovornega mesta se bomo učinkovito borili za dvojezičnost in sploh za pravice, ki Slovencem pripadajo. ALOJZ MARKOVIČ (javni dela vec) se je v ognjevitem posegu kritično obregnil ob parole, ki se jim tudi Slovenci prepogosto predajamo. Recimo: »Slovenci smo vsi napredni*. Je to prav res? Kako to, da ta ali oni ne pristane na soočanje s to ali drugo italijansko organizacijo, ko bi to vendar bilo nujno? Če smo res demokratje,,, potem moramo tesno sodelovati ž italijanski-m idemokrati, brez njih ne bomo rešili prav nobenega našega problema. *-. •••» ŽIVKA MARC (Sindikat slovenske šole): SSš je bil nujno vedno operativno neodvisen od konfederalnih sindikatov (s katerimi je vselej želel imeti najboljše odnose), ker največkrat niso pokazali zadostnega razumevanja za potrebe slovenske šole in zahteve celotne slovenske skupnosti na šolskem področju, (dg) Spomin na bazoviške žrtve Slovesnost na pokopališču pri Sv. Ani V prvih septembrskih dneh se vsako leto z globokim spoštovanjem in občutki hvaležnosti spominjamo štirih junakov, ki so jih fašistični krvniki umorili na bazoviški gmajni. Spomenik, ki jim ga je naš narod postavil na mestu, kjer so jih umorili, simbolizira danes, kot vsa dosedanja leta od njihove usmrtitve, večno pripravljenost, da obranimo našo narodho''identiteto pred kakršnimkoli sovražnikom. To bomo potrdili tudi z današnjo spominsko svečanostjo na bazovski gmajni. In to smo izpričali tudi z včerajšnjo kratko slovesnostjo po>a ganja vencev pred spomenik Bidovcu, Marušiču, Milcšu in Valen Čiču na pokopališču pri Sv. Ani. Ob tej priložnosti je spregovoril javni delavec iz Bazovice Mirko Križ-mančič. Pomembni datum slovenske na- MiiiiitiMiuiitiiiiitimiiuiiniiimiiiiiiititiiiiiiimiiitiitiniHiniuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtniitiMMitiii Nova agencija Tržaške hranilnice Število agencij Tržaške hranilnice je z včerajšnjim dnem narastlo na 14. V dopoldanskih urah so namreč ob prisotnosti predstavnikov o-blasti predali namenu nove bančne urade v prostorih, kjer je nekdaj stala kavarna Firenze. Nova agencija bo pokrivala potrebe širokega mestnega pasu, ki gre od ljudskega vrta do Sv. Ivana. S to pridobitvijo je Tržaška hranilnica nekako dosegla svoj cilj, je med o-tvoritveno slovesnostjo poudaril njen predsednik odv. Terpin, ta cilj pa je bil pokriti s kapilarno bančno službo vse mestno področje. To pa še ne pomeni, je tudi dejal odv. Za zabavo je poskrbljeno Kdor ima posebno rad pristne in manj pristne tržaške navade, gre na razstavišče pri Montebeilu, kjer se po zvočnikih brez prestr.nka vrstijo pristne tržaške (po mo:~ii-sti s tipično italijanskim duhom prežete) pesmi. Kdor ljubi napihnjeno koreografijo velikih predvolilnih priložnosti, bo lahko užival ob tisočih belordečih zastavic z melono in helebardo v sredi in brezštevilnimi irrav takimi nalepkami (ki so še posebno všeč odborniku Gambas-siniju). Komur sitno zavija v želodcu, se lahko ob bogato založenih štandih privošči karkoli (zlasti pr šut s pravo melono), razen seveda čevapčičev, ki so sicer zelo okusni, a kaj ko imajo tako težko iz- govorljivo ime s tujim prizvokom. In kdor si želi prave moške besede, lahko vsak večer prisluhne e-nemu od veljakov LpT, ki jim nikoli ne zmanjka besed, še zlasti ne tistih, ki so spretno demagoško o-barvane. Tako je bil četrtkov uvodni večer o znamenju Cecovinija, petkov je potekal v Giuricinovem ozvezdju, sinočnji pa v Venlurovem. A kaj, ko je imel zaradi kulturnega programa tako malo časa na razpolago m še tega mu je dobršen del ndščipnil Giuricin, ki mu ni bilo dovolj predvčerajšnjih pozivov na barikade proti industrijski coni na Krasu, za avtonomijo Trsta in do onemoglosti opevano integralno prosto cono. Trstu je treba vendar • • • nekaj dali v zameno za ozemlja, ki jih je izgubil v mrkih časih, je bila ena njegovih najbolj aplaudi-ranih fraz. Prav tako pa so bili tudi včeraj že spet deležni krepkega odobravanja Venturovi in Giurici-novi napadi na tisk, češ da o LpT ne poroča, ali pa poroča izkrivljeno. Od besed pa je včasih lahko priti do dejanj. To sta prva dva večera okusila novinarka in fotograf Meridiana, ki jih je dobro znani predstavnik, ki ima na prazniku nalogo, da skrbi za red, z dokaj grdimi manirami skušal zapoditi z razstavišča ter preprečiti, da bi izpolnila svojo poklicno dolžnost. Tudi to se dogaja na prazniku LpT. Skratka, za zabavo je poskrbljeno. Terpin, da bančna ustanova ne bo iskala več novih možnosti za svoj razvoj. Zato si je zastavila nov cilj — prodreti tudi preko tržaških teritorialnih okvirov v ostale kraje dežele. V tem smislu je predsednik pozval predstavnike oblasti, naj pomagajo pri uresničevanju tega smotra. Botanični vrt Carsiana zopet odprt za javnost Včeraj so ponovno odprli za javnost botanični vrt Carsiana pri Zgoniku, ki ga upravlja tržaška pokrajina. če bo vreme naklonjeno, bo vrt odprt do zadnje nedelje v septembru. Urnik ogledov: ob sobotah od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12.30. Organizirane obiske šolskih otrok je treba najaviti vsaj teden dni prej po tel. 61812. Festival komunističnega tiska v vrtu pri Pončani V vrtu pri Pončani se nadaljuje festival glasil Unitš in Delo. Danes ob 17.30 bo žrebanje srečk nagradne tombole, ob 19. uri bosta spregovorila zbranim Stojan Spetič in E-zio Martone, ob 21. uri pa bo koncert ansambla »Area*. Jutri, 7. t.m., ob 18.30 bo na sporedu javna debata o življenjskih razmerah ostarelih oseb, ob 21. uri pa koncert folk skupine »Humus* z nastopom tržaškega violinista Velemira Dugfna. rodne zgodovine so včeraj proslavili tudi v Kranju, kjer so primorski izseljenci že leta 1931 postavili spomenik bazoviškim žrtvam. Slavnostni govor je na tej svečanosti imel Dušan Štromajer, član predsedstva SZDL iz Kranja, v imenu odbora za proslavo bazoviških žrtev pa je spregovoril tudi predsednik Fihbert Benedetič. .... Sentjakobčani proti mehanični delavnici »Kot polnopravni državljani zahtevamo, da se pristojne oblasti zavzamejo za naše probleme ter da odkrito, brez izmikanja odgovarjajo na naša vprašanja*. Tako je izzvenela zahteva kakih 60 Šentjakobča-nov, ki so se včeraj dopoldne zbrali na Šentjakobskem trgu, da bi javno protestirali proti odprtju mehanične delavnice med stanovanjskimi bloki v Ul. Concordia 9. Zborovanja na trgu so se udeležili tudi predsednik rajonske konzulte Spac-cini, načelnik komunistične skupine Michelin ter predstavnik KPI v občinski komisiji za gradbeništvo Giorgetti, ki so izrazih svojo solidarnost s prizadetimi občani. Ti bodo jutri zahtevah sestanek z županom Cecovinijem, sicer nameravajo zasesti občinske urade. Osebni promet čez mejo je le rahlo nazadoval Avgusta letos je v obeh smereh prekoračilo italijansko-jugoslovansko mejo na Tržaškem 2,516.796 oseb ah 6,03 od sto manj kot v lanskem avgustu. V mednarodnem prometu (s potnim listom) so zaznamovali 590.805 itahjanskih in 1,224.933 tujih državljanov, v krajevnem obmejnem prometu (s prepustnico) pa skupno 701.048 prehodov. V prvih 8 mesecih pa so zabeležili skupno 14,679.924 prehodov proti številu 15,243.544 v obdobju januar-av-gust 1980. med pristaniškimi organi in g1-®^' mi ladjarji*. , Komisar Kontogeorgis je soglasa z gornjimi tezami in potrdil pome® Jadrana, oziroma Trsta in Furlani' je - Julijske krajine za celovit strategijo prometnih tokov med vropskim zaledjem na eni ter Sredozemljem in območji onkraj Sueškega prekopa na drugi strani. u' gledni gost je podčrtal, da EGS namerava čim izdatneje upoštevati p«' trebe naše dežele in pristavil. 0 vlada v bruseljskih krogih dokajšnje zanimanje za načrt Trst — FJK - Evropa, ki ga bo deželna uprava prek Rima predložila vropski gospodarski skupnosti. Kontogeorgis je tudi soglašal z ze\', da se vsa FJK vključi v Evrops*1 sklad za regionalni razvoj. Kovinarji zahtevajo spoštovanje obvez Deželno tajništvo kovinarskega sindikata FLM je vnovič odločno zahtevalo od vlade takojšnje ukrepe v korist deželnega in tržaškega la-djedelstva v smislu sklepov medministrskega odbora za industrijsko načrtovanje CIPI z dne 29. aprila letos. Zaradi zavlačevanja v reševanju krize na tem industrijskem P®' dročju se slabša položaj med dru' gim v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku, kjer zaradi pomanjkanja denarja še vedno niso uredili suhega u® ka. Obstaja tudi nevarnost še izdatnejšega poseganja po dopolnilni Magajni, ne nazadnje pa težave v la; djedelskem sektorju škodujejo tu® z njim povezanim tovarnam. kakor npr. Tovarni velikih motorjev Pr Boljuncu, ki ima naročila le še d februarja 1982. Vandalski podvig pri Devinu V noči od petka na soboto so neznanci pri Devinu poškodovali tablo in izruvali vse z deskami ozn® čene meritvene strukture gradbenega podjetja Dušana Pangerca > Doline, ki označujejo gradnjo f? ljudskih stanovanj. Po podatkih, * nam jih je posredovala karabinjer ska postaja v Nabrežini, je M okrog četrte ure zjutraj slišati n gradbišču tolčenje in razbijanja Razbito tabld pa je prvi opazil P® veljnik postaje v Devinu, ki je tu’ di uvedel preiskavo. Stanovanja šb namenjena članoM zadruge Cartimavo, ki si je po člen 51 ustreznega deželnega zakona g' de regulacijskih načrtov za ljut7L. gradnje izposlovala od občine Dr vin - Nabrežina gradbeno dovoljenj in dovoljenje za zasedbo zemlji®®?’ ki je delno še last domačina } Devina. Zadruga šteje 160 članov j. med njimi so tudi številni slovensm delavci. Upravni svet zadruge, ki ga * stav'ja jo G. Martulovič, L. Dott ' E. Pascoletto in A. Vivaldi, je s' noči izdal krajše poročilo, v kat rem izraža «globoko ogorčenje takem početju, ki prizadene pobud • ki ima za cilj gradnjo ljudskih st novanj za člane, delavce in uradn, ke, bivajoče v veliki večini v občU11 Devin - Nabrežina*. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ZAHVALA Svojci Maria Štefanija se zahvaljujejo vsem, ki so z njl1^ sočustvovali ob izgubi dragega i*1®" ža, očeta, brata, strica in nonOt*- Mačkolje, Trst, 6. septembra 1961 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta . VINCENCA KRIŽMANČIČA se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala dr. F. Križmančiču, g. župniku iz Lokve, organistu, darovalcem vencev in cvetja, nosilcem krste ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. SVOJCI Trst, Bazovica, 6. septembra 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) Ob prvi obletnici smrti nepozabnega KARLA HRVATA se ga z minjajo ljubeznijo in žalostjo »polena Karla, sin, hči, sestre In bratje z družinami Boršt, 6. septembra 1981 NEKAJ MISLI OB IZIDU DEŽELNEGA ZAKONA 34 PREJ KOT DIVJE RASTLINE JE TREBA ZAŠČITITI KMETOVALCE NA KRASU Zakaj ni dvojezičnih lepakov, ki so po zakonu 34 predvideni? - Protest slovenskih občin . Zaščita Krasa in njegovih značilnosti .je postala posebno v zad-n.iih časih zelo aktualna tema, de-®agoška parola, ki jo utilitaristično jn farizejsko uporabljajo določeni frogi, v resnici pa so njihovi na-jheni povsem drugačne narave. Ve-uko peska v oči, a bolj malo konkretnih akcij in pobud. Na začetku junija letos je izšel deželni zakon št. 34, ki uvaja precej korenito in restriktivno zaščito (torave. številne rastline in zelji-sča ne smemo več nabirati v goto*), oziroma lahko utržemo le nekaj primerkov. Določen normativ in red je bil pač potreben, saj nekulturni in brezobzuni izletniki pre-ninogokral dobesedno ropajo naravno bogastvo, ga nebrzdano uničujejo in poškodujejo. Vendar pa se nam ob vsem tem spontano vsiljuje vprašanje: ta zakonska omejitev ne morda diši kot prvi korak k toliko opevani (in tudi forsirani) Ustanovitvi kraških rezervatov? Vselej smo bili mnenja, da zaščito lirasa lahko dosežemo le z aktivnim^ sodelovanjem in doprinosom Kraševca, kot se to dogaja že stoletja. Posegi z vrha so zato nepri-toerni, če ne upoštevajo te realno-sti in osnovne resnice Ne bi bilo toorda primerno, da bi dežela še Prej kot divje rastline in sadeže Primerno zaščitila kmetovalce na Krasu? Ne bi bilo 'primerno, da bi dežela predvidela kazni za vse ti-?to, ki na zasebni lastnini tržejo *n kradejo kultivirane kulture in Povzročajo škodo na travnikih, njivah in vrtovih, ne pa samo za one, ki tržejo na primer ciklame, jur-toyke ali pa nabirajo gobe? Ne bi Pili nujni posegi v korist kmetijskih dejavnosti na Krasu s poseb-Uim poudarkom na živinorejo, ker le tako bi konkretizirali aktivno zaščito Krasa? Mimo teh razmišljanj, ki se nam spontano vsiljujejo ob vstopu v veljavo deželnega zakona št. 34, se nam zdi potrebno, da se ta zakonska določila tudi primerno publi-cizirajo in prenesejo v širšo jav-Post. S tem v zvezi pa ugotavljajmo, da ni vse tako kot bi moralo olti. oziroma, da se ponovno izvaja običajna diskriminatorska špekulacija na račun slovenskega prebivalstva. Člen 2 Omenjenega zakopa namreč izrecno predvideva, da lahko občine zahtevajo dvojezične Plakate, ki s sliko in tekstom označujejo nova določila, To jamstvo, *i ga je bilo tako težko doseči in Vključiti v zakonsko besedilo, pa to žal ostalo mrtva črka. Vsaj v izključno ali pretežno slovenskih °bčinah bi morali avtomatično nalepiti dvojezične plakate, pristojni Ppgani pa se niso držali te logike to so preplavili gostilne in stenča-se le s plakati z italijanskim besedilom. To naj bi bilo torej de-tookratično ravnanje in skrb za zagotavljanje osnovnih pravic slovenske narodnostne skupnosti? Do kdaj se bomo morali boriti in potegovati za vsako kapljico enakopravnosti in socialne pravičnosti? Nekatere okoliške občinske upra-ye so nemudoma ostro protestirale to zahtevale, da morajo v vseh javnih lokalih, kot so gostilne, trgovine, pa tudi šole in stenčasi izobesiti dvojezične plakate. Tn kakšen je bil takojšen odgovor? Slovenskega teksta trenutno še niso pobili iz tiskarne, ne vedo pa če bodo v slovenščini natisnili plakate ali le lepake s slovenskim prevodom. Torej ponoven poskus, da bi slovenščino potisnili v manj vre- den položaj, kot da bi bili predstavniki slovenske narodnostne skupnosti drugorazredni državljani. Tak odnos in početje odločno ob-sajamo, od pristojnih oblasti pa zahtevamo, da nemudoma primerno ukrepajo v skladu z zakonom in demokratičnimi načeli. B. S. Slovo od bazovskega rojaka Angela Križmančiča Na ljubljanskem pokopališču so 24. avgusta svojci, prijatelji in znanci, spremili na zadnji poti Angela Križmančiča, bazovskega rojaka. Angel Križmančič so je rodil v Bazovici 1. septembra 1910. Bil ie tretji sin revne kmečke družine. Očeta sploh ni poznal, saj mu je umrl, ko je bil star komaj 10 mesecev. Družina je preživljala težka leta. Ko je mladi Angel dorastel, so divjali na Primorskem hudi časi Zaposlitve ni bilo, kmetija ni nudila veliko, zato je odšel v Jugoslavijo. Tudi tu ni šlo za mladeniča vse gladko. Službe ni in ni dobil. Končno mu je le uspelo, da se je zaposlil pri avtoprevo-znem podjetju SAP, pri katerem je služboval vse do upokojitve. Za svoje zasluge mu je oodjetje podelilo tudi priznanje. Zasluženi pokoj pa ni dolgo užival. Pred sedmimi leti je zbolel in zadnja leta ga je težka bolezen prisilila v posteljo, s katere ni več vstal. Vsem svojcem iskreno in občuteno sožalje. • V mednarodnem centru za teo retsko fiziko v Miramaru bodo priredili tečaj o mikroprocesorjih in njihovi uporabi. Tečaj bo trajal od 7. septembra do 2. oktobra. Tečaj bodo vodili strokovnjaki iz ZDA in raznih evropskih držav. liiiumiiuiimniiHiiiiiiiiiiiimiiiiuamiiiliiiiiiiiiiiMMiiiiinmniiitiiiiiiiimiMiiimmiiiiiiiiimiiiiHiiiiimii Danilo Ražem iz Bazovice praznuje šestdesetletnico lerija IV. armade odigrala važno vlogo pri osvobajanju Trsta Med drugim je bil tudi osebni šofer generala Devičnika. Že v času NOB je bil odlikovan za hrabrost in za zasluge za narod. V JLA je nato ostal še do novembra 194$ tako, da je naredil skupno seaem let vojaščine. Služboval je v Zagrebu in nazadnje v Celju. Dosegel je čin poročnika, po demobilizaciji pa se je vrnil v rodno Bazovico (še prej se je v. Celju poročil z domačinko iz Gropade) in se že mesec kasneje zaposlil pri našem Založništvu tržaškega tiska kot šofer. Na tem delovnem mestu ie ostal vse do sredine leta 1978, ko ie šel v pokoj, čeprav je še dcoro leto ostal v našem kolektivu. Zdaj uživa v miru svoj pokoj in do prestani bolezni goji svoj vrtiček, če pa ga pot zanese v mesto, potem skoči zanesljivo tudi v Ul. Montecehi 8, kjer ima zaradi svoie prijaznosti, veselega značaja in zaradi svojega vzornega odnosa do dela in odgovornosti, še vedno mnogo iskrenih prijateljev. Kajti če je kaj treba reči o njegovem službovanju vri založništvu.. ..ozifopa Primorskem dnevniku, potem ie treba poudariti prav to. da ie bil kot'Šofer vedno točen, vedno pripravljen na dodatno delo in žrtvovanje, v vseh vremenskih pogojih in da je na zaupana mu, prevozna sredstva pazil kot na svoja. Čestitkam, ki jih Danilu ob življenjskem jubileju izrekajo žena Milka, sin Sandro z ženo Lauro, nona Terezka in drugi sorodniki in prijatelji, se iz srca pridružujejo tudi ravnateljstvo in nameščenci Založništva tržaškega tiska ter časnikarski in upravni kolektiv Pri morskega dnevnika z željo, da bi bil še dolgo let zdrav in zadovoljen v krogu svojih dragih, (jk) Ni še tako dolgo tega, kar smo se v našem podjetju poslavljali od dolgoletnega delovnega tovariša Danila Ražma, ko je odhajal v pokoj. Zdaj pa se ga spominjamo zato, ker prav na današnji dan slavi svojo šestdesetletnico, kar je prav gotovo lep življenjski jubilej. Danilo se je namreč rodil 6. septembra 1921 n. Bazovici in vsa leta, razen ko je bil v vojaški suknji, tudi živel na svojem, prijetnem domu. Po opravljeni osnovni šoli se je že s štirinajstim ttom zaposlil kot kovaški vajenec v majhni kovačnici v Ul. Črispi. Ko mu je bilo 19 let so ga mobibzirali v italijansko vojsko in je služil vojaščino v Foggii in v Bariju vse do septembra 1943. Takrat se je kot toliko drugih primorskih Slovencev — vojakov, internirancev ali kon-finirancev pridružil v Bariju tisočem, ki so se odločili za narodnoosvobodilni boi v vrstah Titove vojske. Iz Barija ga je pot vodila z jadrnico na tri jambore na Vis. kjer je bil dodeljen štabu artilerije IV. armade pod poveljstvom sedaj že pokojnega generala Karla Devičnika. Po opravljenem šoferskem tečaju se je potem s štabno artilerijska enoto udeležil bojev na Korčuli, Bvaru in Braču, prešel na celino v Splitu, sodeloval v znani akciji za osvoboditev Knina in v nadaljnem bojnem pohodu vse do Kot borec in aktivist je Veljak prejel tudi več odlikovanj, na katera je seveda ponosen, čeprav ga spominjajo na težke dni, ki pa so le obrodili boljše čase. Pred kratkim je od jugoslovanskih oblasti dobil odlikovanje za hrabrost in red zaslug za narod, od italijanskih oblasti pa je pred časom prejel tCroce di merito». Angel Veljak tudi vneto spremlja kulturno življenje v vasi in se rad udeležuje društvenih in drugih prireditev. Vsi, ki ga poznamo, mu ob jubileju iskreno čestitamo in mu kličemo, še na mnoga leta! (ris) rodne Bazovice, kjer je prav arti- Angel Veljak - sedemdesetletnik Angel Veljak iz Doline je v če-“tok, 3. septembra, praznoval lep življenjski jubilej. Slavljenec se je namreč rodil pred sedemdesetimi toti prav v Dolini in že zgodnja toladost mu je bila porok, da živ-'ienje mu ne bo lahko, kajt> že po enem letu so ga starši prepeljali ha Plavje, kjer je živel na dc-do-vi domačiji. Na Plav.iah je obisko-V®1 tudi prvi razred osnovne šole, nato pa se je ponovne preselil v ^°lino, kjer je dokončal ostale šti-ri, razrede. Angela Veljaka je za-toikal poklic kovača, toda preden Se je izučil, .je moral tri leta obi-skovati poseben tečaj v mestu Pr- zaposlitev je dobil leta 1925 v tovarni Oleifici Triestini, nato pa j začel pravo romanje od ladjedelnice Sv. Marka, do odhoda v Jugoslavijo, kjer se ie bil zaposlil v gradbeništvu. Leta 1932 pa je služil redno vojsko v Ravenni. tona ko se je Italija zapletla v voj-n° v Afriki, ni niti Veljak ubežal ''Poklicu v posebni bataljon, in to kar dvakrat. Prvič je šel v Acqui-*°, toda ker .je imel že tri brate v vojski, mu je veljala prošnja za odpustitev. A vojaške oblasti ga toso pustile dolgo pri miru Nekaj toeseeev kasneje so ga spet vpoklicali in poslali v Pistoio kjer je °stal (jo razpada. Takoj potem se *hn je posrečilo priti domov in že P? nekaj dneh se ie vključil v in sicer v Istri. Dolgo časa to delal tudi na terenu, 4. aprila 1944 pa se jg vključil v 7. korpus J Črnomlju in se z njim boril do konca vojne. , j? vojni je dobil zaposlitev v tod.jedelnici Šv. Roka, ko so to za-Peli pa v Fabbrica Macchine kjer •1® ostal do upokojitve leta 1972. Angel Veljak je tudi v družini Prebredel veliko težav in hudih živ-tonjskih udarcev. Toda vse to ie totoilo in usoda ga je obdarila z toirno starostjo, po vedrem znača-to in mladeniški poskočnosti pa bi tou nihče ne prisodil 70 let. Te dni je slavil 70. rojstni dan ANGEL VELJAK od Domja Še mnogo srečnih let mu želi :o KD F. Venturini in vsi cd šagre. Še na mnoga leta nono MIČE ti iz srca voščijo David, Dejan, Aleksij, Danijel in Aljoša Razna obvestila Ub srečanju mladine neb dežel na Koroškem organizirata SKGZ in Zveze komunistične mladine Italije izlet v Šent Primož. Na razpolago je približno 90 mest, cena izleta je 15.000 lir, vključena vožnja in prenočišče. Vpisovanje sprejemajo v uradih SKGZ, tel. 744-249, vsak dan od 17. do 19. ure ; na pokrajinski sekciji Zveze komunistične mladine Italije, tel. 744535, od 17. do 19. ure; na nabrežinski sekciji Zveze komunistične mladine Italije od 19. do 21. ure ter na Proseku pri Valterju Orlu, tel. 225-149, in v Križu pri Pa-triziu Košuti, tel. 220-189. «Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne odnose s Sovjetsko zvezo, Italija - ZSSR« sporoča vsem vpisanim v tečaje ruskega jezika, in tudi tistim, ki želijo začeti tečaj, da sprejemamo prijave. Tajništvo je odprto vsak dan (razen v soboto) od 17. do 19. ure v Ul. Torrebianca št. 13, prvo nadstropje. tel. 040/60158». Na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah je v teku vpisovanje v natečaje «150 ur» za delavce in vse o-drasle, ki v teku tega leta dopolnijo 16. leto starosti. Obrazci za vpis so na razpolago v tajništvih šol. Potrebno je predložiti tudi rojstni list. Rok za vpis zapade 21. septembra. KD Rdeča zvezda obvešča pevce, da bo prva vaja zbora v torek, 8. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. Poleg starih pevcev vabimo vse tiste, ki jih zanima zborovsko petje, da se udeležijo vaje. Zveza borcev Boljunec vabi vaščane na množični sestanek, ki bo v četrtek, 10. t.m., ob 20.30 v gledališču «F. Prešeren*. Razpravljali bomo o rezultatih «Poletnega praz-nika». Seja pripravljalnega odbora za poimenovanje šole pri Domju bo v sredo, 9. t.m., ob 20. uri v šoli. Moški pevski zbor Tabor - Opčine prične z rednimi vajami v četrtek, 10. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Ljubitelje petja — posebno mlade pevce — vabimo, da se vključijo v zbor. Ostale pevce prosimo za točnost. Koordinacijski odbor kulturnih in prosvetnih društev iz dolinske občine obvešča slikarje amaterje iz Brega, ki bi želeli sodelovati na razstavi v Kočevju od 2. do 4. oktobra, da se prijavijo jutri,. v ponedeljek, 7. septembra, do 18. ure Stanetu Žerjalu v Boljuncu, telefon 228-709. Šolske vesti uuvuaieljslvo G.asbcne matice . Trstu obvešča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1981/82 do 8. septembra 1981 v tajništvu šole od 10. do 12. ure. Vpisovanje v podružnici v Nabrežini, v torek, 8.9., od 17. do 19. ure. Marino Orel in Adriana Carli je osrečil novorojenček , DEAN Srečnima staršema čestitajo nona Angela in nono Pepi iz Doline ter stric Marjo z družino. Marini in Adrianu Carli se je pridružil prvorojenček DEAN Čestitajo jim mama Nilda, oče Darm ter sestra Patricija. Čestitkam se pridružujeta tudi nona Rozalia in nono Pepi Orel. Danes se poročita MARIJA BERDON in STOJAN SOSIČ Svoji pevki in njenemu izvoljencu iskreno čestita PD Slavec Ricmanje-Log. David, Dejan in Danijel čestitajo teti SAVINI in stricu LIVIJU ob 25. obletnici poroke in jima želijo še mnogo srečnih let. ROSSANI in GABRIJU ki sta se danes poročila želimo vso srečo KD Slavko Škamperle in KD Union Danes praznujeta zlato poroko ZOFIJA in ANTON TOMAŽIČ Vse najboljše in še na mnoga srečna leta jima kliče hči Divna z družino A /SPDTi priredi v nedeljo 20. septembra AVTOBUSNI IZLET V REZIJO ob otvoritvi planinske poti «Ta visoka rosojanska pot». Pot po teka iz Solbice skozi vas Korito, na planino Kot (2 uri prijetne hoje), kjer bo krajša slovesnost. Sledi še za trenirane planince vzpon po tej novi poti na vrh Velike Babe. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI vsak dan od 11. do 12. ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »SREČKO KOSOVEL* vpisuje za šolsko leto 1981/82 vsak dan od 9. do 13. nre. Telefon 040 - 573-141/2. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN - NABREŽINA VABI nove in stare pevke na prvo pevsko vajo v novi sezoni, ki bo jutri, 7. t.m., ob 20. uri v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. OBVESTILO O NATEČAJU ACEGAT - TRST Obveščamo, da je na oglasni deski tržaške občine razobe-šeno obvestilo o razpisu natečaja na podlagi zasebne licitacije po postopku, ki ga predvideva člen 1. črka a zakona štev. 14 z dne 2. 2. 1973, za postavitev novih naprav za javno razsvetljavo v naslednjih ulicah: S. MICHELE - LOCCHI -SONCINI - CARPINETO - UMAGO v skuoni izklicni vrednosti 448.450.000 lir Nam. GENERALNEGA DIREKTORJA (dr. ing. Tullio Devescovi) Kino Ariston 21.15 «Biue Suecle 'shoes*. Režija Curtis Clark. Bill Halley The Comets... V ponedeljek ob i-sti uri «The great rock’n’roll swindle». Nastopa rock skupina Spv Pistnls Ritz 16.00 «Pari e dispari». T. Hill, B. Spencer. Eden 16.30 «Storia di donne*. Grattacielo 16.30 - 22.15 «Fantozzi». Režija Luciano Salce. Paolo Vil-laggio. Fenice 17.00 «Virus». Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristalio 16.00 «11 dittatore dello stato di Bananas». W. Allen. Jutri isti film ob 17.00. Aurora 17.15 «Qua la mano». A. Ce-lentano. Jutri isti film ob 17.00. Capitol 16.00 «Giallo napoletano*. M. Mastro:anni, O. Muti. Jutri i-sti film ob 16.30. Moderno 15.00 «Caccia selvaggia*. C. Bronson. Jutri isti film ob 16.30. Mignon 16.00 «La fuga di mezzanot- te». Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.00 «La voglia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Sensual hard story». Vittorio Veneto 16.00 «Cruising». Al Pacino. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri isti film ob 16.30. Radio 16.00 «Super donne porno*. Lumiere 15.30 «Hair». f Čestitke Izleti SPDT prireja v nedeljo, 13. septembra, avtobusni izlet na Krvavec ob priliki osrednje proslave Dneva planincev. Vpisovanje na ZSŠDI od 11. do 12. ure. Zveza borcev Boljunec priredi v nedeljo, 4. oktobra, enodnevni izlet v Litijo. Vpisovanje pri Mariji v baru od 18. do 19.30 vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih. Vpisovanje bo do 26. septembra. Cena izleta je 18.000 lir. •iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii Danes, NEDELJA, 6. septembra LJUBA Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.34 — Dolžina dneva 13.02 — Luna vzide ob 14.13 in zatone ob 23.45 Jutri, PONEDELJEK, 7. septembra MARKO Vreme včeraj: ob 12. uri 17,4 stopinje, zračni tlak 1021,5 mb raste, veter 16 km na uro severovzhodnik, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 19,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE RODILI SO SE: Giovanni Pila-stro, Luca Cogaj, Valena Komac, Nicoletta Dapretto, Corinna Dapret-to, Vanessa Di Sessa. Margherita Rubieri, Andrea Toppan, Giovanni Segulin, Katja Gregori, Matteo Ver-ginella. UMRLI SO: 62-letna Carolina Cor-nia vd. Giglio, 66-letni Angelo Bas-sanese, 32-letni Riccardo Peghetti. 49-letni Mario Vatta, 74-letna Vit-toria Ossencoschi por. Prato, 74-letna Antonia Panzin por. Novak, 78-letna Maria Bernich por. Ferrara. OKLICI: učitelj Igor Sancin in učiteljica Susanna Guštin, trgovec Mario Pavesi in trgovka Patrizia Conte, časnikar Giovanni Marzini Včeraj - danes NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. in uradnica Oretta Schiafani Cor-fini, knjigovodja Ugo D’Aquila in delovna svetovalka Simonetta Con-tl, industrijski svetovalec Giorgio Bartole in delavka Valentina Tamaro, železar Stefano Masi in prodajalka Lucia Gastriotta, pristaniški delavec Bruno Tamaro in pro- dajalka Manuela Petaros, uradnik Fabrizio Mulas in študentka Manuela De Pretiš, uradnik Giuseppe Orselli in uradnica Antonella Des-sy, finančni stražnik Letterio Cu-cinotta in gospodinja Giuseppa Romeo, uradnik Pasquale Rana in pletilja Marija Damato, elektrikar Giacomo Papagni in delavka v konfekciji Rosa Di Liddo, zdravnik Massimiliano Marchesi in zdravnica Laura Levi, uradnik Sergio Fabiani in frizerka Milvia Korošec, delavec Salvatore Perlangeli in prodajalka Marina Cascella, skladiščnik Giovanni Zottich in industrijska izvedenka Andreja Korenčan, uradnik Dante Tommasini in uradnica Rita Cozzi, odvetniški pripravnik Vincenzo Martino in učiteljica Loredana Sancin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do ’ .30) Trg Kavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška) 1, Trg Osoppo 1, Ul- Zo-rutti 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel 213137; Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68 441. LOTERIJA BARI 34 29 42 12 32 CAGLLAR1 13 76 42 57 55 FIRENCE 60 30 1 48 81 GENOVA 15 56 19 68 64 MILAN 42 20 5 54 78 NEAPELJ 21 9 69 5 63 PALERMO 3 55 64 52 2 RIM 83 77 69 75 38 TURIN 38 54 84 16 27 BENETKE 56 7 64 30 80 ENALOTTO Danes praznuje rojstni dan DANILO RAŽEM. še mnogo zdravih in srečnih let mu želijo tašča Tereza, | Ludvik, Marija, Bruno, Olga, Ser- | gij, Lala in Lojze. Danes bosta stopila na skupno 1 življenjsko pot STOJAN SOSIČ in MARIJA BERDON. Mnogo sreče in medsebojnega razumevanja jima želijo stric Franc, teta Marija, sestrična Darka in bratranec Radovan z družinama. Dragemu botru STOJANU in njegovi izvoljenki MARIJI mnogo sreče danes, jutri, vedno jima želi mala Irena. Jutri bo praznovala L rojstni dan naša mala NASTJA MILIČ. Vse najboljše ji želijo mamica in očka, no-noti, Igor, Katja ter pradedje. Danes praznuje 60. rojstni dan DANILO RAŽEM. Še na mnoga leta mu kličejo brat Mirko z družino, sestra Marija, svak Svetko. vnukinja Viviana in liečakuija Marija. Na Opčinah se poročita danes LORENA in PAOLO. Obilo sreče in »krmnega razumevanja jima želijo Ladi, Sonja, Alenka in družina Sancin. Jutri praznuje svoi 7. rojstni dan naš ANDREA. Vse naiboliše mu želijo nono'a Leandro m Nadja ter pranona Marija. V sredo ie praznoval deveO rni-stni dan naš dragi FABIO OLE\TTK. Mncro sreče in zdravja ter pridnosti doma in v “oii mu kiičeio mamica, očka. teta in stric, nono in nona in *'ntra Draga, posebno pa sestrica Marjana. Za tople izraze simpatije, za cvetlične darove in za spodbudna voščila izrečena ob odprtju obrtniške trgovine v Križu se vsem najiskreneje zahvaljujem. Silva Bogateč Ruchin MOŠKI PEVSKI ZBOR V. VODNIK - DOLINA vabi vse svoje pevce, da se zberejo v torek, 8. tm., ob 20. uri v društvenih prostorih. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL prireja v sodelovanju s SKD Prosek - Kontovel in vseh vaških organizacij danes na Proseku VAŠKI PRAZNIK Program: ob 17.30 nastop moškega zbora V. Mirk ob 18.00 nastop godbe na pihala Prosek Zvečer ples z ansamblom L. FURLANA Slovensko deželno gospodarsko združenje Obrtniška sekcija Trst vabi ob priliki praznovanj 35-letnice obstoja na OBRTNIŠKO SREČANJE ki bo na prostoru Gospodarske zadruge v Bazovici v nedeljo, 13. septembra. Na sporedu bo okrogla miza, balinarski turnir, obrtne in foto razstave ter družabnost s plesom. XIX 1X1 12 X X12 Kvote: 12 - 9.241.000; 11 - 423.200; 10 - 40.100 lir. OBVESTILO O NATEČAJU ACEGA - TRST Obveščamo, da je na oglasni deski tržaške občine razobešeno obvestilo o razpisu natečaja na podlagi zasebne licitacije po postopku, ki ga predvideva člen 1, črka a zakona štev. 14 z dne 2. 2. 1973, za postavitev novih naprav za javno razsvetljavo v naslednjih ulicah; Orlandini - D’Alviano, Trg sv. Jakoba - Rivo Navali * Marconi - Cordaroli v skupni izklicni vrednosti 407.320.000 Ur. Nam. generalnega direktorja (dr. ing. TuUio Devescovi) OB VEST ILO Uprava občine Dolina vabi zainteresirane kmetovalce, da se do sobote, 12. 9. 1981 prijavijo v občinskem uradu (soba št. 41, telefon 228110 - interno 53) za sodelovanje na razstavi živine in grozdja ki bo ob prihki Dneva kmetijstva v Kulturnem centru v Boljuncu, 19. 20. in 21. septembra. SLOVENSKA SKUPNOST - Sekcija občine DoUna priredi 6. in 7. septembra v Zabrežcu pri Borštu (Ilribenci) NAŠ PRAZNIK POSVEČEN 40-LETNICI OSVOBODILNE FRONTE DANES, 6. t.m. ob 13.00 — odprtje kioskov; ob 17.30 — začetek kulturnega programa z nastopom mešanega pevskega zbora «Slovenec» iz Boršta, mešanega pevskega zbora «Obala» iz Kopra, folklorne skupine «Ka-rol Pahor* iz Pirana ter kantavtorke Magde Koren s Koroškega; ob 20.00 — govorila bosta Boris Gombač in Drago Štoka; od 20.00 dalje — prosta zabava ob zvokih ansambla «TAIMS» PONEDELJEK, 7. t.m. ob 18.00 — odprtje kioskov; od 20.00 dalje — ples ob zvokih «VeseUh godcev* iz Boljunea. Poskrbljeno za jedačo in domačo kapljico. V primeru slabega vremena se bo nedeljski kulturni program izvedel v gledališču »France Prešeren* v Boljuncu DRAGA 81 DANES ob 9.00: SLUŽBA BOŽJA, ki jo daruje škof Lojze Ambrožič ob 10.00: Dr. Marino Qualizza: 100 LET SLOVENCEV OB ZAHODNI NARODNOSTNI MEJI ob 16.00: Viktor Blažič: PROBLEMI RAZVOJA, NARODNA ZAVEST, PLURALIZEM Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna 89 Kulturni društvi »Slavko Škamperle* in »Union* od Sv. Ivana in iz Podlonjerja prirejata III. PRAZNIK MANDRIJERJEV v nedeljo, 13. septembra. Nastopili bodo: — folklorna skupina Stu ledi, — pevski zbor Marij Kogoj — ansambel VeseU godci KfP EX TEMPORE V STARIH MILJAH v nedeljo, 13. t.m. ZA ODRASLE IN OTROKE — Pokali, plakete, odkupne in denarne nagrade. Žigosanje platen (stranica do 120 cm, površina do 1 kv. m). Šalita di Muggia Vecchia št. 28 od 7. do 13. ure. Vabljeni ob vsakem vremenu! Hildegard Bayer TEČAJI NEMŠKEGA JEZIKA ZA OTROKE OD 6. DO 14. LETA INFORMACIJE IN VPISOVANJE VSAK DAN OD 16. DO 19. URE (razen ob sobotah) TRST - Ulica Ginnastica 3 - I. nad. - Telefon 730037 Hočete prihraniti na kurjavi in na vzdrževanju starih oken? GENERAL SERRAMENTI tel. 742198 Kličite vsak dan tudi ob nedeljah zjutraj, naš tehnični urad vam bo brezplačno izdelal predračun ■ Zelo hitri dobavni roki ■ Nobenega zidarskega dela ■ 1-letna garancija - hitro montiranje — KONKURENČNE CENE — AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA DEŽELNO RAVNATELJSTVO ADMINISTRATIVNIH SLUŽB TRST RAZPIS NATEČAJA V OBLIKI ZASEBNE LICITACIJE Z VIŠANJEM PONUDBE ZA IZVEDBO ZIDARSKIH IN PODOBNIH DEL NA DEŽELNI NEPREMIČNINI BIVŠEGA ENALC V ULICI CAPITOLINA V TRSTU IN SICER ZA PREUREDITEV LE-TE V NOV SEDEŽ I.R.Fo.P., OSNOVNI ZNESEK ZAKUPA ZNAŠA L. 989.300.000, IVA IZKLJUČENA Deželno ravnateljstvo za administrativne službe avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine ima namen sklicati zasebno licitacijo za podelitev zakupa za izpolnitev del, ki se nanašajo na sama zidarska in podobna dela na nepremičnini bivšega ENALC v Ul. Capitolina v Trstu, in sicer, da se preuredi v nov sedež I.R.Fo.P., osnovni znesek zakupa znaša L. 989.300.000, IVA izključena. Opominja se, da bo sprejem zakupa za zgoraj navedena dela potekal po postopku, ki ga navaja člen 1 zakona št. 504 z dne 3. julija 1970 in čl. 21 zakona št. 1 z dne 3. januarja 1978 ter po postopku navedenem v členu 73 črka c) in členu 76 Pravilnika za upravljanje premoženja in splošnega državnega knjigovodstva, odobrenim z deželnim dekretom št. 827 z dne 23. maja 1924. Zainteresirana podjetja, vpisana v državni seznam gradbenikov bodo lahko za odgovarjajoči znesek vložila prošnjo za vabilo in to na kolkovanem papirju ter jo naslovilo na Deželno ravnateljstvo za administrativne službe. Trst, Ul. Carducci 6 in sicer do 10. dne po objavi tega oglasa. DEŽELNI RAVNATELJ dr. Giovanni Roncone POSLOVODJE PODROČIJ ismmmmimmmmmimšmbšmšmmmmmmmimsšm Smo srednjeveliko industrijska družba z vodilno vlogo na našem področju (reprodukcijski material), z izredno novimi in tehnološko dovršenimi proizvodi, z odličnim prikazom znamke, ki |o podpira solidna reklama. V okviru programa za okrepitev komercialne organizacije iščemo POSLOVODJE PODROČIJ za: 3 BENEČIJE Zahtevani pogoii: diploma In/ali univerzitetna diploma — starost 30-35 let — izrazita poslovna sposobnost predvsem v prodajni stroki, ki nai io poslovodja popolnoma avtonomno dokaže v prvi osebi ali s pomočjo zastopniške mreže — vsa| triletna delovna izkušnja v sektorju reprodukcijskih dobrin-stori-tev, na enakih področjih ali v moderno organizi- ranih pod|etjlh — razpoložljivost delovanja predvsem izven sedeža. Družba nudi: vključitev v podjetje in tržišče z obsežno problematiko, ki pa sta izredno dinamična, polna perspektiv tako z ekonomskega vidika kot možnosti napredovanja — odgovornost v vodenju poslovanja in operaci| na zaupanih področjih — vključitev v najvišie uradniške kadre — stalen osebni dohodek, ki odgovarja poslovni ravni kandidata z visokimi dodatki — družbeno prevozno sredstvo (brez reklamnih napisov). Upoštevajoč obsežnost naloge, smo zainteresirani stopiti v stik edinole s tistimi kandidati, ki !zpolnju|eio zgoraj navedene pogoje. Prosimo to-rej, da odpošljejo podrobni curriculum na: CASSETTA N. 56/U S.P.I. • 10100 TORINO GORIŠKI DNEVNIK 6. septembra 1981 GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 oJ EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ ^Icilun POHIŠTVO serijsko in po meri T=( Sedež: 6TEVERJAN, Bukovl|e 15 — Tel. 31148 Skladišče: GORICA. Ul. Foscolo 24 — Tel. 31087 Stilno in moderno pohištvo — spalne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme za kopalnice — pohištvo za urade — vrtne garniture SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE KONFEKCIJA ZA VSE OD OTROKA DO ODRASLEGA TRŽIČ UL. DUCA D'AOSTA 91/93 — TEL (0481) 44557 TRGOVINA Z RAZNOVRSTNO HIŠNO OPREMO TVRDKA KLANISCEK VENCE 341/0 GORICA - Ul. Duca d’Aosta 35 Telefon (0481) 84258 Jesenske ponudbe z izredno ugodnimi cenami Posebni popusti in olajšave z dolgotrajnim plačilom • Dobava in kompletne instalacije električnih materialov • Barvni in črno beli TV. HI-FI opreme znamke SHARD, MARANTZ, PHILIPS, GRUNDIG, SCOTT, prenosni HI-FI sprejemniki, avtoradii • Kombinirani bojlerji, črpalke GRUNDFOS, ventili HERTZ in DANFOSS, termostati in vsi drobni materiali za centralno kurjavo • Bojlerji na drva, bojlerji, štedilniki in peči na plin • Bojlerji In kolektorjl za sončno ogrevanje • Hobijsko orodje za domača dela KLIENTI, KI SE BODO JAVILI S TEM OGLASOM DOBIJO NAKNADEN POPUST ALI KRASNO DARILO PODJETJE MINIUSSI GUIDO PREMIC* OORIZIA CHE ZAVORA TRŽIČ DREVORED SV. MARKA 38/A — TEL. 0481 / 72132 vam nudi ■ prestižne barvne televizorje SABA ■ veliko izbiro lestencev in gospodinjskih strojev najboljših znamk OBIŠČITE NAS! Dobili boste kakovostne Izdelke po pravih cenah ŽENSKA - MOŠKA KONFEKCIJA c*** S\* TRŽIČ ULICA MATTEOTTI 2 TEL 73174 ZARADI OBNOVE PRODAJNEGA DOVOLJENJA SEPTEMBRA POPOLNA RAZPRODAJA BLAGA SPLOŠNO KRIZO JE OBČUTITI TUDI V VINOGRADNIŠTVU Trgatev se pričenja v negotovosti Bo celoletni trud dovolj poplačan? Precej neprodanega lanskega pridelka v kleteh - Kakovost briških vin je treba dosledno spoštovati - Kakšne bodo odkupne cene grozdja? Trgatev je pred vrati. Pravzaprav so s spravilom. zgodnjih sort grozdja v nekaterih nižinskih predelih na Goriškem pričeli že te dni. Tako so v Villanovi pri Fari prve količinp letošnjega pridelka obrali že v sredo in četrtek, na skorajšnjo trgatev pa se pripravljajo tudi drugod in še zlasti v Brdih, kjer bodo vinogradi oživeli proti koncu tedna. Trgatev bo dosegla višek, v kolikor seveda ne bo, tako kakor lani ponagajalo vreme, v tednu od 13. do 20. septembra. Sicer pa padavin, ki jih je poleti primanjkovalo, vinogradniki zdaj zares ne potrebujejo. Imajo že itak dovolj in celo preveč skrbi, kam bodo spravili in kako bodo prodali letošnji pridelek. V kleteh je namreč še precej neprodanega lanskega vina, tisti, pa, ki oddajajo grozdje se zaskrbljeno vprašujejo, koliko bodo za pridelek iztržili letos, potem ko so jim lani vsilili celo nižje cene kakor leto poprej. O vinogradništvu ter o kmetijstvu nasploh smo se te dni pogovarjali z^ Danilom Štekarjem, na Valeri-šču, mladim gospodarjem na vzgled-ni kmetiji, ki je še zmeraj trdno prepričan, kljub težavam, da je tudi iz zemlje mogoče iztržiti lep kos belega kruha, čeprav je treba za to delati neprimerno več, kakor v tovarni, ali kje drugje. »Kmetovati danes ni problem, če ima kdo voljo do dela. Vprašanje je če se splača in v kateri panogi boš delal.* štekarjevi so se v zadnjih letih skoraj povsem preusmerili v vinogradništvo, v dejavnost, za katero je izgledalo, da se bo nemoteno razvijala, pa je kriza pritisnila tudi tu. Dokaz so precejšnje količine neprodanega pridelka. »Vzrokov in razlogov bo najbrž več.» meni Danilo, »vendar so krizo zaostrili tudi pridelovalci in predelovalci sami, saj s toliko poudarjeno kakovostjo briške kapljice ni bilo zmeraj tako.» Je delo na kmetiji, oziroma v vinogradu dovolj poplačano? »Ne moremo jokati revščine, ali da nam gre slabo,* trdi Danilo. Vsekakor če bi prepračunali dohodek, če bi upoštevali veliko stopnjo amortizacije za orodje in opremo, potem bi se prav gotovo pokazala razlika med dohodkom odvisnih delavcev in tistih, ki vztrajajo na jemlji. Po lanski izkušnji glede odkupnih cen grozdja, povprašamo za mnenje o tem, kolikšna, naj bi bila letos »poštena* cena, da vinogradniki ne bi delali zastonj. «Brez pretiravanja in če upoštevamo vse poviške, ki smo jih morali plačati na škropivih, na umetnih gnojilih, na gorivu itd. če upoštevamo, da se je lani cena grozdja celo znižala, potem 750 do 850 lir ni pretirano*. Marsikateremu trgovcu bo ob tem morda postalo slabo, vendar ni mogoče zanikati določenih dejstev, saj je znano, da je inflacija od lani do letos požrla preko 25 odstotkov dohodka, da se je cena vina na splošno podražila za 15 odstotkov itd. Naj zmeraj kmetovalci, oziroma proizvajalci nosijo glavno breme? Sicer pa bi se dali proizvodni stroški zmanjšati, ali vsaj nekoliko o-mejiti, meni 27-letni Danilo, ki ima za sabo dveletno kmetijsko šolo v Coneglianu, kjer je dobil nekaj o-snovnega znanja za svoje delo, kar pa še ni dovolj. »Potrebno bi bilo uvesti neko o-bliko stalnega strokovnega izpopolnjevanja v zimskem času. Posebno glede uporabe in učinkov gnojil, novih škropiv itd. Zdaj mnogokrat trosimo gnojila po nepotrebnem.* Tu- Turistična agencija GOTOUR - GORICA organizira 17. in 18. 10. 1981 letalski izlet v Beograd na kvalifikacijsko nogometno tekmo ITALIJA • JUGOSLAVIJA GOTOUR • GORICA Korzo Italia 205 • tel. 33019 di na tak način bi bilo mogoče o-mejiti stroške pridelovanja. Precej pa bi lahko prihranili tudi z bolj intenzivnim izkoriščanjem mehanizacije. Sicer pa je razpravljanje o teh vprašanjih morda že prepozno, saj so kmetje v prejšnjih letih kar tekmovali pri tem, kdo bo imel večji traktor, več opreme itd. Ne glede, če vsa ta mehanizacija potem ostaja deloma neizkoriščena. Zdaj je kriza vinogradništva tu, čeprav še nima tako dramatičnega obsega kakor v drugih krajih. In s tem je treba računati.* (V. K.) Avtobus za dijake iz Štandreža v Ul. Alviano štandreške dijake bo posebni mestni avtobus prevažal letos iz šole v Ulici Alviano tudi domov v štan-drež. Kot je znano se je za uvedbo direktne avtobusne službe za dijake iz štandreža v Ulico Alviano zavzel predsednik štandreške rajonske skupščine Wa)ter Reščič. Lani so s službo začeli šele potem ko je začelo šolsko leto, po dolgih polemikah. Reščič je bil pred dnevi na občini in se dogovoril z odgovornimi za to službo za ponovno uvedbo redne avtobusne linije za prevoz dijakov. Že v začetku šolskega leta bo avtobus prevažal dijake iz Štandreža v Ulico Alviano zjutraj, letos bo avtobus dijake prevažal tudi po končanem pouku nazaj v Štandrež. Sklep o tozadevnem izdatku bo prihodnji teden sprejet na seji občinskega odbora. Izidi izpitov na slovenski šoli Na oglasnih deskah slovenskih višjih srednjih šol v Gorici so objavljeni rezultati jesenskih popravnih izpitov. Manjkajo še rezultati trgovskega zavoda »Ivan Cankar* in tečaja za vrtnarice na učiteljišču »Simon Gregorčič*, ker se tu niso izpiti še zaključili. Rezultati na klasičnem liceju »Pri- Slovenska dijaška domova »Srečko Kosovel* • Trst a ■. in »Simon Gregorčič* - Gorica vpisujeta za šolsko leto 1981/82 vsak dan od 9. do 13. ure. Telefona: Trst MO - 573-141/2 Gorica M81 - 83495 mož Trubar* so naslednji: 4. razred gimnazije: izdelali so A-leš Cej, Solange Degenhardt, Simon Špacapan, Alenka Vrtovec in Dimi-tri Waltritsch. 1. razred liceja: izdelal je Jakob Rener; en dijak se ni javil k izpitom. 2. razred liceja: izdelali so Diego Devetak, Miha Orzan in Magdalena Pelicon. Rezultati na učiteljišču »Simon Gregorčič*: 1. razred: izdelala sta Suzana Antoni in Marko Temon. 2. razred: izdelala je Elizabeta Maraž. 3. razred: izdelali so Herman Can-telli, Nadja Cotič in Helena Ziani. En dijak je bil zavrnjen. Rezultati na trgovskem zavodu »Žiga Zois*: 1. razred: izdelali so Martin Kom-janc, Robert Lakovič, Štefan Nanut, Cinzia Olivo. f Čestitke V ponedeljek bo ugasnil tretjo svečko DAVID KLANJŠČEK iz Gorice. Zvrham koš mu pošiljajo mama, nona Pavla in sestrica Katja. PO NEKAJMESEČNEM OBISKU V DOMAČEM KRAJU Ponovno odhaja kavarnar Rudi Bratuž v svojo novo domovino čez veliko lužo V Kanadi je živel trinajst let, na obisk k nam je prišel že v začetku letošnjega leta - delo rad bi videl kakšen bo novi goriški Kulturni dom,» je dejal ob poslovilnem obisku Rudi Bratuž se ponovno poslavlja od sončne Goriške, od dežele kjer je preživel toliko veselih in žalostnih let sredi družine ter velikega števila prijateljev. V sredo bo z letalom odpotoval z ljubljanske- ga letališča na Brniku in po nekaj urah vožnje bo v Torontu, odkoder bo z avtomobilom dosegel mestece London, kjer je celih trinajst let živel z dobro in prijazno ženo Marijo. Iz Gorice se je naš kavamar, vsestransko aktiven mož na vseh poljih javnega udejstvovanja (bil je po vojni tri mandate občinski svetovalec in enega pokrajinski svetovalec), izselil pred trinajstimi leti. Šel je k hčeri Damijani, ki se je v Kanadi uveljavila kot koncer-tistka in tudi kot profesorica glasbe na tamkajšnjih visokih šolah. Ko sta Rudi in Marija zapustila Gorico je v našem mestu ostala globoka vrzel, saj je bila njihova kavarna shajališče najrazličnejših ljudi, predvsem pa še Slovencev. V tej kavarni si poleg vedno nasmejanega obraza gospe Marije in včasih malo jeznega Rudija našel tudi vedno skodelico dobre kavice, kup najrazličnejših časopisov in veliko, veliko znancev in prijateljev. Bratuževa kavama v Mamelijevi (nekdaj šolski) ulici je bila pravo shajališče Goričanov. Danes takega zbirališča v Gorici ni več, sicer so se tudi časi precej spremenili. HIIIMHHVIlinilllllllllllllllllllllHHIIIIIIIIIIIIHin OB VELIKI UDELEŽBI PUBLIKE Danes v Gorici zaključek revije zborov «Seghizzi» Danes zjutraj in popoldne tekmovanja v narodni pesmi, zvečer pa slovesni koncert Mednarodno Seghizzijevo tekmovanje pevskih zborov se danes zaključi. Zbori, ki so se v prejšnjih dneh pomerili v polifonskem petju, bodo danes tekmovali v narodni glasbi. Logično je, da bodo zbori danes peli v glavnem pesmi svojih krajev, lepše bo danes gledati nastopajoče, saj bedo skoro vsi oblečeni v narodne noše. Tekmovalna koncerta bosta da nes dva, ob 9. in ob 15.30. Zvečer, ob 20.30, pa bo. vedno v dvorani UGG, tradicionalni zaključni koncert z nagrajevanjem in nastopom najboljših zborov v vsaki kategoriji. Na jutranjem tekmovalnem koncertu nastopijo ženski zbori iz Wro-clawa (Poljska), Rima, Košič (Češkoslovaška), Buenos Airesa (Argentina), Bacaua (Romunija), mešani zbori iz Wroclawa (Poljska), IlIftMINMIMIHIMIIIIIMIIIIIIIIIimniiniimillMMMMIIIHMIIIIIIIHIIIHIIMHIIIIMimilHIlItHHIIMIIimilimilllllll ZAPLETI OKOLI ZDRAVSTVENE USTANOVE KD PREDLAGA VEČINO KOT JE NA POKRAJINI Longo ugotavlja protislovja v stališčih PSI, PSDI in KPI Goriška krščanska demokracija predlaga za krajevno zdravstveno enoto (KZE) sestavo takšne večine, kot vlada na pokrajini. V tem smislu se je izrazil pokrajinski tajnik Bruno Longo na skupnem sestanku zastopnikov stranke v skupščini in odboru KZE. Na tem sestanku so nadalje ugotovili, da preverjanja ni več mogoče odlašati, ker je potrebno odobriti nekatere pristojnosti KZE in v drugi polovici leta odobriti tudi proračun za naslednje leto. Longo je nadalje dejal, da je KD zagovarjala redno delovanje KZE, ker ni želela ošibiti zavezništva s strankami v drugih ustanovah. S takšnim obnašanjem je omogočila odobritev proračunov in programa razvoja Goriške, o katerem se bo izrekel deželni odbor. Longo je pozval PSI in PSDI, naj se odpovesta protislovjem v vodenju KZE, kajti, nadaljuje Longo. KD ne more prikrivati odsotnosti stališča KPI, ki ji je samo za to, da stranko re- □ Drogerija □ Parfumerija □ Fotografski laboratorij □ Fotokopiranje SERGIO ROVIS GORICA — TRAVNIK Štev. 10 TEL. 84-812 lativne večine potisne na rob dogajanja. Longo je kritiziral ravnanje zastopnika KPI v odboru KZE, ki je najprej glasoval za predsednika: ko je ta predsednik zaradi glasu KPI postal »nenormalni predsednik*, pa mu je odtegnil podporo. Longo sodi, da je s tem nastala huda zmeda okoli pojmovanja vloge posameznih dejavnikov. Spričo takšnega ravnanja KPI se KD odločno zavzema za jasnost političnih odnosov. Iz teh razlogov bo stranka še pred sestankom skupščine KZE zahtevala razčiščen je in sestavo večine po pokrajinskem vzgledu. Mladinsko srečanje na Koroškem Ob koncu prihodnjega tedna bo v Št. Primožu na Koroškem mladinsko srečanje, ki ga prireja uredništvo lista Kladivo. Geslo mitinga je: Mir. razorožitev in sodelovanje med narodi v Evropi, za kar naj bi si predvsem prizadevali mladi iz obmejnih dežel Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Ob mladinskem srečanju na Koroškem priredi Mladinski odbor SK GZ, v sodelovanju z ZKMI dvodnevni avtobusni izlet na Koroško. Na razpolago je približno 90 mest, cena pa je 15 tisoč lir. V ceni je vključena vožnja -in prenočišče. Prijave sprejemajo na sedežu Mladinskega odbora SKGZ v Gorici, kjer dobijo interesenti tudi vsa pojasnila. KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA-KORZO VERDI 51 TELEFON: 84206 • 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE . MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI Vidma, Legnana, Dortmunda (ZRN) in Bacaua (Romunija). Na popoldanskem koncertu so na vrsti moški zbori iz Tržiča, Trsta, Rude, Tržiča, mešani zbori iz Veszprema (Madžarska), Sofie (Bolgarija). Rostova (SZ), Jyvaskyla (Finska), Fruan-gena (švedska) in Dilimana (Filipini) . Na dosedanjih koncertih je bilo veliko poslušalcev, kar dokazuje, da se goriška publika vedno bolj navdušuje za zborovsko petje. To je tudi eden izmed uspehov akcije go-riškega pevskega zbora »Seghizzi*. Včeraj opoldne so zastopniki društva »Seghizzi* in zborov, ki nastopajo na letošnjem tekmovanju, bili na župan.*.v j, kjei jih je spre jel župan Scarano. Ta je vse zastopnike zborov lepo pozdravil ter poudaril važnost, ki jo ima Gorica v takih prireditvah. Zastopniki zbo rov so mu poklonili nekaj spominkov, župan pa jim je izročil nekate re publikacije. Predsedniku društva »Seghizzi* Giovanniju Vezilu pa je 9. septembra rojstni dan praznuje 83. RUDI BRATOŽ Vse najboljše mu želijo sorodniki in prijatelji. Ker se na ta dan vrača v Kanado, še srečno pot. ŠPORTNO ZDRUŽENJE JAMLJE prireja še danes ŠPORTNI PRAZNIK V JAMLJAH SPORED: ob 16. uri odbojkarski turnir - finale ob 19. uri kulturni program in tekmovanje v valčku. Oba večera bo ples ob zvokih znanih slovenskih ansamblov. Vabljeni! Kino (i vrtcu VERDI 15.30-22.00 (jutri 18.00-22.00) »Dalle 9 alle 5, orario con-tinuato*. J. Fonda in D. Parton. Barvni film. CORSO 16.00-22.00 (jutri 18.00— 22.00) »Sfinge*. L. A. Down. Barvni film. VITTORIA 15.00-22 00 »Dalla Cina con furore*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ju tri zaprto. Tržit1 EXCF,LSIOR 14.00-22.00 »Passione d’amore». (Jutri 18.00—22.00). PRINCIPE 14.00-22.00 »Papillon*. (Jutri 18.00-22.00) (Sova (.ortca in okolica SOČA 10.00 »Preporod v divjini*. A-meriški film. 16.00—18.00 »Ladja smrti*. Ameriški film. 20.00 (za ciklus »Pula po Puli*) »Se še spomniš Dolly Bell*. Jugoslovanski film. Jutri: 18.00 »Mladost je norost*. Francoski film. 20.00 »Široko je listje*. Jugoslovanski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Peterica žigosanih*. Ameriški film. Jutri: »Norosti v kampu*. Ameriški film. DESKLE 17.00-18.30 »Peti mušketir*. Ameriški film. Jutri zaprto. župan poklonil plaketo v spomin na 20. obletnico goriškega mednarodnega tekmovanja. Važno za kmete v Brdih Kmečka zveza sporoča, da zapade 10. t.m. rok za plačilo 1. obroka dajatev za zdravstveno zavarovanje kmetov. Na položnicah za plačilo je prišlo do pomote, ki zadeva kmete v briški gorski skupnosti. Znesek na položnici jerramreč višji od zneska. ki bi ga praviloma morali pla čati kmetje s tega .področja. .Vsled tega dajlT Klhečtta~zVež8 "šlčtifeča* navodila: kmetje morajo vsekakor plačati na položnici navedeno vsoto v predvidenem roku (do 10 9.), nato pa zaprositi za povračilo odvečnega dela plačane vsote. Za povračilo naj zainteresirani prinesejo na urad Kmečke zveze potrdilo o plačilu prvega obroka, tisti pa. ki živijo v goriški občini (Oslavje, štmaver), tudi izvleček iz katastrske knjige. Za le-tega naj zaprosijo kot mali kmečki posestniki (piccola proprie-ta contadina), da jim ne bi bito treba plačevati 2 tisoč lir za kolek. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 84-268. Po smrti žene Marije — ni dolg« odkar sta v Kanadi Marija in Rud1 praznovala osemdesetletnici — J* bilo seveda Rudiju hudo in si je zaželel obiskati rodno in domačo deželo. K nam je z letalom priletel konec letošnjega februarja, bivališče je dobil v Domu upokojencev v Novi Gorici. Hotel je biti vsaj nekaj časa blizu druge hčerke, Bogdane, ki je gledališka igralka v Trstu, njene družine, hotel je obiskati domače kraje, hotel je videti pn-jatelje in znance, vsaj tiste, ki s° bili in so še med živimi. V teh mesecih je v spremstvu sorodnikov in znancev obiskal razne kraje na Goriškem in na Tržaškem, k njemu na obisk so prišli številni stari znanci iz stare in nove Gorice. Bil je tudi na gledališki predstav1 v Verdijevem gledališču in tudi tam se je srečal z marsikaterim znancem. «Kako zna angleško po trinajstih letih Kanade,* sem ga vprašal. »Bolj malo,* mi je odgovoril, »s1; cer pa živeti v Kanadi ni težko tud1 če. ne poznaš angleščine saj je tam veliko ljudi, ki govori italijansko, slovensko in nemško in s temi se kar dobro razumem.* Tudi z ml®; dim spremljevalcem, študentom hi je iz Kanade nalašč prišel, da bi g® pospremil na poti nazaj v to deželo, se bolj slabo razume po angleško. Le nekaj najbolj nujnih fraz- »V Kanadi je bolj mraz kot tu na Goriškem.* mi je dejal, ko sem ga pred nekaj dnevi obiskal v sobici v novogoriškem domu upok«; jencev. Bival pa bom tam pri hčeri Damijani, ki ima sedaj veliko & pravka s koncerti in turnejami.* Bo že kako urejeno, ko bo ona mora'® na pot, da ne bo ostal doma sam- Nova dežela v katero je šel že v letih se mu je priljubila, vendarle pa je ohranil precejšnjo mero domotožja. To sem lahko ugotovil tudi iz listanja rx> fotografskem albumu v katerem je veliko slik iz življenja Bratuževih v Londonu v Kanadi. Na stenah njihovega stanovanja je vse polno lepo uokvirjenih slik Gorice, primorskih motivov, njegove nekdanje kavarne, raznih oseb. Kar pa je treba tudi podčrtati je to. da je njegov kanadski dom pravi slovenski dom, saj ima poleg že o-menjenih okvirjev in slik na stenah tudi vrsto drugih ornamentov s slovenskimi narodnimi motivi. Časopisov, knjig in plošč v slovenskem jeziku in s slovenskimi pesmimi ima kAr preč«fj na palicah svojega doma- Ko sva se pogovarjala o današnjem življenju v Gorici in na Primorskem na splošno in kramljal« o tem in onem človeku, o tem in onem dogodku, me je še vprašal kak bo novi Kulturni dom v Gorici-Zelo lep, sem mu odgovoril. »Želel bi si ga enkrat ogledati,* je dejal Rudi. Najbrž bo prihodnje leto njegova hči Damijana prišla k nam ter tu priredila nekaj koncertov. »Kako rad bi bil takrat v novem Kulturnem domu,» mi je dejal Rudi. Ko mu nazdravljamo ob ponov; nem odhodu čez veliko lužo mu tudi mi. Goričani, želimo, da bi ga še videli v tem našem novem hramu kulture, ki bo v kratkem odprl svoja vrata na stežaj. Marko Waltritsch VČERAJ PONOČI V GRADEŽU Ukradli so 40 milijonov iz turistične agencije Običajni neznanci so včeraj ponoči v Gradežu ukradli približno 40 milijonov lir iz železne blagajne turističnega urada Ribi v Gradežu. Ta agencija ima enega svojih turističnih uradov v najbolj osrednji gradeški ulici, na promenadi Viale Europa unita. Neznanci so v prostore agencije prišli iz notranjega dvorišča skozi okno, ki so ga vlomili. Zatem jim je uspelo odpreti železno blagajno. V njej je bilo denarja v raznih valutah v približni vrednosti že omenjenih 40 milijonov lir. Policija seveda skuša priti na sled tatovom. Gradež postaja v zadnjem času precej znan y črni kroniki, še posebej glede tihotapstva z mamili. Včeraj-danes Iz goriikega matičnega urada ROJSTVA: Alessia Iapelli, Fede-rico Marchesan, Davis Prež, Aleks Masettig, Denis Frandoli, France-sca Romaniello. SMRTI: 75-letna Maria Falzari vd. Miani, en dan stara Francesca Romaniello, 84-letni Pietro Centa. OKLICI: bančni uslužbenec Gian-mario Stucchi in deželna uradnic* Cinzia Bonamico, Luciano Visintin in Lucia Knez, zdravnik Giancarl« Besoli in Gioia Rossi, uradnik Giu-lio Palamara in gospodinja Sandr* Collavini, oficir karabinjerjev Ser-gio Dj Giovanni in zdravstvena *' sistentka Emidia Merlino, elektro-mehanik Diego Pesanti in študentka Rosanna Estrelli, mehanik Marc« Chiarion in gospodinja Rosella Vida, zastopnik Diego Marengon h* bolničarska pomočnica Marina Tu-rus, električni varilec Franco P*" ric in uradnica Lucia Ghelfi. uradnik Umberto Trebbi in osnovnošolska učiteljica Anna - Luisa M*' sacco. POROKI: prodajalec Franco Cu-covaz in prodajalka Manuela Fpr-foglia, inženir Gianfranco Cristiam in kirurginja Marina Merni. I JI ET'TtVi V spomin pokojnega očeta, nekdanjega partizana Emiia Sušiča, darujeta hčerki Laura in Mirka 10® tisoč lir za partizanski spomenik V Atandrežu. RlfiMili Ob osmi obletnici smrti mojega ljubljenega in nepozabnega sina DANILA JELENA se ga z ljubeznijo in žalostjo spominja mama Milica. Tržič, 6. septembra 1981 EDOARDO FURLANI S. p. A. Ulica Milano 25 Telefon 62200 - 65383/4 Ulica Milano 12 Telefon 62612 Industrijska cona — III. Trasversale Est, tel. 820308 VSA OPREMA ZA VINOGRADNIKE Kmetijski stroji GOLDONI, BENASS1, BCS, FERRARI, PINZA, GASPARDO freze MURATOR1 IN TERRANOVA, BARONI nakladalci LEON motorne žage ECHO, ALPINA, OLEO MAC, HUSQUARNA orni) NADOMESTNI DELI KMETIJSKIH STROJEV TRST UL. VALDIRIVO 30 TEL. 040 - 69-244 NADOMESTNI DELI ZA KMETIJSKE STROJE NA GORIVO DIZEL ALI BENCIN: LOMBARDIN1 RUGGERINI - DUCATI ACME za motorne žage: ECHO - STIHL - ALPINA OLEO MAC za motokultivatorje in kosilnice: BCS - FERRARI - BERTOLINI • PINZA - BE-NASSI - GOLDONI PO ZELO UGODNIH CENAH! Agraria FURLANI s. n. c. Ulica Milano IS TRST telet. 62229 *! \ VSE IA KMETIJSTVO: semena vseh vrst sadna drevesa antiparaziti AGRARIA MOČILNIK PO ZELO UGODNIH CENAH motorne žage: • PARTNER • ALPINA • H0MELITE • OLEO MAC TRST - UL. UDINE 18 - TEL 4188 78 L A-žZžn? OGLASNI jr ^ ODDELEK Klet, kot vinsko posodo in drugo kletarsko orodje, moramo pravočasno in skrbno pripraviti! Začnimo s kletjč. Klet mora imeti določene značilnosti, ki omogoča jo, da predelava grozdja ter zorenje in hranjenje vina potekajo po racionalnih kriterijih moderne enološke tehnike. Na splošno je klet malega in srednjega kletarja povsem eno stavna. Opremljena mora biti s prešo za stikanje tropin, s črpalko za pretakanje, pripravo za filtriranje ter z vsem potrebnim za polnjenje sodov: seveda ne sme tudi manjkati robkalni mlin. V kleti moramo imeti zadostno količino sodov, kadi. brent in dru gega potrebnega orodja. Katere značilnosti mora imeti klet? Tlak mora biti neprepusten, napravljen iz betona in z vseh strani se mora počasi stekati v zbiralno jamico. Priprave na trgatev klet in vinska posoda Stene morajo biti dobro očiščene z apnenim beležem. še bolje bi bilo, da bi v višini dveh metrov prevlekli stene z materialom, ki se lahko snaži, kot je na primer ducotong ali be) lak in podobna sredstva. Klet mora biti opremljena z o-svetljavo. Po možnosti naj bo klet obrnjena proti severu, dve tretini vkopana in imeti mora možnost ogrevanja. Poskrbeti je treba za dobro zračenje kleti, da tako preprečimo zastoj vlage in oglenčeve kisline. Klet ne sme biti prevlažna ker drugače se po stenah nabira plespn, tako na sodih in drugi kletarski opremi in orodjih. Za odpravljanje plesni je najbolje, da klet večkrat prebeli mo z apnenim beležem (500 gr. gašenega apna na 10 litrov vode), ki mu dodamo še 1/2 kg ba krovega sulfata - vitriola. Da se izognemo raznim nevšeč- A /V \4 d? $ ^ jzv J? /»(JOV7f G VSE ZA VAŠ VRT DOBITE PRI Dl SILVIO SIVIZ ŠIROKA IZBIRA: M VAZE ZA CVETLICE ■ SEMENA ■ RASTLINE VSEH VRST KRMILA ŽITA GNOJILA UL. P.REVOLTELLA 3/1-Tel. 764206 di BOLCIC PAOLO TRG V0L0NTARI GIULIANI 3 TELEFON 566291 & AGROMECCANICA Kmetijski stroji TRST - UL. FLAVIA 01 AQUILINIA 16 • Ta. 231-736 PAOLO MELINGO S. p. A. Import-Export TRST Ul. Valdirivo 26 Tel. 64382 • 68654 Teleks 460-281 60765 RAZNOVRSTNI ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSTINSTVO APARATI ZA EKSPRES KAVO GAGGIA Škropilnice «TURBINE» Kosilnice «BED0GNI» UNIVERSALMACCHINE TRAKTORJI SAME TRAKTORJI GOLDONI POLJEDELSKI STROJI DROBNA ORODJA TRST - DOLINA 195 - Tel. 040-228190 nostim pri vinu, kot so bolezni in napake, mora biti klet vedno snažna, v nji ne sme biti mesta za pajčevino, prah in material, ki rad gnije. Ker nesnaga in razne drobnoživkp slabo vplivajo na vino, se priporoča, da klet ne samo zračimo in čistimo, ampak od časa do časa (5- do 6- krat v teku leta) tudi razkužimo — za-žvepiamo! Zlasti je to potrebno pred pretakanjem, pred trgatvijo in drugimi opravili, ki so v zvezi z vinom v kleti. V ta namen vzamemo kako primerno posodo, jo napolnimo z žrjavico in nasujemo prostornini kleti potrebno količino žvepla ter zažgemo. Na 100 kub. metrov kletnega prostora vzamemo kilogram do kilogram in pol žvepla, še prej okna in vrata dobro zapremo, drugi dan po žve-planju klet dobro prezračimo in tako je pripravljena za razna o-pravila v njej Med žveplanjem kleti ne smemo v njej držati kletarskega orodja iz kovine, ker bi se oksidiralo v dotiku z žveplo-vodikom, ki se razvija iz žvepla. VINSKA POSODA Pri nas so večinoma v rabi sodi okrogle oblike; zelo so tudi prikladni sodi eliptičnega prereza. Večje kleti se danes že poslužujejo posode, to je sodov raznih oblik, ki so napravljeni iz betona, kovine in celo plastičnega materiala Da večje sode lahko čistimo, imajo ti v dnu vdelana vratca, ki omogočajo uspešnejše čiščenje. Najboljši so sodi iz sla vonskega hrasta, v njih vino dobro dozoreva. Sode izdelujejo tu di iz kostanja in akacije, dalje ja vora in celo češnje. NOVI SODI - OVINJENJE Navadno se vinska posoda na pravlja iz neizluženega lesa in se šele potem, ko je gotova, znotraj izluži. Temu pravimo, da sode o-vinimo. Najbolje ovinimo sode, če jih izpiramo z vodno paro. Večji kletarski obrati uporabljajo zato nalašč pripravljen parni kotel z nizkim pritiskom, tako imenovani parilnik za sode. Za domačo uporabo moremo za novo manjšo posodo v sili upora biti tudi kotel za žganjekuho in sploh vsako pripravo, ki more proizvajati paro; to uvajamo skozi pilikino odprtino v sod. ki leži na posebnih podlagah ■ lojtrih s pilikino odprtino navzdol. Para gre pod pritiskom skozi drobne luknjice lesa globoko v les in raztaplja omenjene lesne snovi. Ohlajena para se pri tem v sodu spremeni v vodo. ki odteka skozi piliko in odvaja raztopljene lesne snovi. Zaradi tega teče v začetku iz soda popolnoma črna voda, pozneje čedalje svetlejša, nazadnje pa čista in topla. Pri tem se sod skozi in skozi pregreje. Predolgo in pod velikim pritiskom ne smemo soda izparivati, sicer na stanejo v sodu izbuhline, nekaki mehurji v dogah, kjer se rada vgnezdi plesen itd. Tako izparje ne sode še večkrat izperemo z dvoodstotno raztopino sode v vodi in nato še s čisto vodo. Naš mali kletar pa si pomaga z vrelo vodo — kropom, v kateri razstopimo natrijevega karbonata (sode): za sod vsebine 3 hi vzamemo 30 litrov kropa, v katerem razstopimo 90 dkg natrijevega karbonata. Sod zabijemo in ga nekaj časa valjamo na podstavku. zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Tekočino izlijemo ko se dno ogreje, vsekakor preden se ohladi, sicer bi šle razstopljene snovi nazaj v les, pri čemer bi se na notranji površini soda napra vila rjava prevleka, ki bi se pozneje v vinu raztopila. Tako iz-lužitev ali zakuhavanje s sod' moramo čestokrat ponavljati, sod končno naliti s čisto vodo in to ponavljati vsakih 7 dni, tako dol go, dokler ne ostane voda čista, tudi čistega duha in okusa. Namesto sode lahko tudi vza memo navadno kuhinjsko sol: 1/2 (Nadaljevanje na 6. tirani) toTan IMPORT-EXPORT ■ TRST - UL BRIGATA CASALE 3 - TEL. 827 757 GORICA - UL DUCA D’AOSTA 42 • TEL 32 321 TELEX 480682 PRIPOROČAMO VAM STROJE ZA OBDELAVO GROZDJA ZNAMKE ZAMCELLI PRI NAS NAJVEČJA IZBIRA VSAKOVRSTNIH KMETIJSKIH STROJEV IN PRIKLJUČKOVI Kmetovalci, vinogradniki, kletarji pri Kmetijskem konzorciju v Trstu dobite kvalitetne stroje za proizvodnjo vina FIMA, barvane v peči z nestrupenimi smolami z zelo visoko sprijemljivostjo in torej zelo odporne proti raznim sunkom in koroziji STISKALNICE - PREŠE - PREŠE ZA STISKANJE IN ODSTRANJEVANJE -VOZOVI ZA TRGATEV - PUMPE ZA PRETAKANJE Obrnite se na naše trgovine v: TRSTU - Ul. Milano 25 - Ul. Flavia 12 — Bazoviška cesta 6 RONKAH - Ul. Mazzini 105 ČAKA TO VA9 KOMPETENCA, VLJUDNOST TER PREDVSEM UGODNE CENE IN BOLJŠA KAKOVOST! AGRARIA OPICINA 01 G. ZANIER ■ SODI ■ MOTORNE ŽAGE ■ OKOPALNIKI ■ STROJI ZA KLETARSTVO Nadomestni deli za kmetijske stroje TRST-OPČINE - UL NAZIONALE 48 MARINAZ setmientii TRST Ul. Vecchia dell lstria 64 telefon 810211 SPECIALNO VINARSTVO — TRGATEV 1980 § Sodi (iz leso. steklene smole in cementa), bednjl. posoda iz plastike (do 1000 litrov) ter posoda iz steklene smole, stiskalnice. mlini za grozdje, strgala, črpalke za pretakanje, filtri, steklenke: • kemijska sredstva za vinarstvo, za nego in hranjen|e mošta in vina; • merilne naprave za merjenje gradacije vina (za merjenje mošta, vina...) • steklenice, čepi in vehe ter oprema za ustekleničevanje vina; • polietilenski film «Polyane» - Rok trajanja 3 leta • valovite plastične folije zo zimske gredice »Filon 5» - Rok trajanja 15 let. SEMENARNA RIGHI TRST - TRG GOLDONI 8 -Tel. 794022 SEMENA KMETIJSKI STROJI Kletarski pripomočki AGRARIA CACCIA E PEŠCA BOGATA IZBIRA KMETIJSKIH IN VRTNARSKIH POTREBŠČIN ■ GOMOLNICE ■ RASTLINE ZA VRT ■ SOBNE RASTLINE ■ VSE ZA RIBOLOV IZJEMNA IZBIRA ZA 0RNIT0L0GU0 Dl GABROVEC GI0VANNI TRST UL. D. BRAMANTE 5 TELEFON: 772077 Primorski TiTiovlufc 6 6. septembra 1981 RAZMIŠLJANJA OB MEDNARODNI FOLKLORNI PRIREDITVI V GORICI V skladu s pričakovanji občinstva pa tudi z dognanji strokovnjakov Upoštevanje treh zvrsti, namreč «žive», «reproduktivne» in ^stilizirane folklore» Če bi na najkrajši in najvero-dostojnejši način želeli označiti letošnjo mednarodno folklorno prireditev »Castello di Gorizia*. bi morali zapisati, da je potrdila pričakovanja občinstva in tudi dognanja strokovnjakov iz prejšnjih let. Organizator, goriška »Pro lcco», kateri so denarno priskočile na pomoč deželna, pokrajinska in občinska uprava, Avtonomna letovi-ščarska ustanova in hranilnica »Cassa di risparmio*. je namreč pripravil dokaj pester program, v katerem je skušal prikazati »pravo* folkloro ter nove plesne smeri, ki jih gradijo na elementih ljudskega plesnega izročila posameznega kraja. De s«* iet izkušenj, letošnje srečanje, ki je potekalo od 28. do 30. avgusta, je bilo namreč že enajsto po vrsti, je organizatorju, ob zadostni finančni podpori seveda, omogočilo precej posrečeno izbiro. Kot po navadi so folklorne skupine nastopale v treh kategorijah: v »živi folklori* tiste, ki ponazarjajo plese in običaje, ki so še splošno poznani in ki jih v posameznih krajih še vedno izvajajo, v »reproduktivni folklori* tiste, ki predstavljajo sicer za oder prirejene plese, vendar se v korakih in nošah čimbolj držijo originalnih zapisov ali pričevanj, in, končno, so v »stilizirani folklori* nastopili tisti plesni ansambli, ki za prikazane sestave uporabljajo le posamezne elemente plesa, pesmi in tudi noš. Največ prijav je seveda za drugo, »srednjo* tekmovalno skupino — goriško srečanje je namreč v zasnovi tekmovanje — kajti »živih* skupin je čedalje manj, medtem ko se jih veliko posveča resnemu raziskovanju lastnega ljudskega izročila. Vse prijavljene skupine sicer ne upoštevajo dovolj organizatorjevih navodil, tako da mednarodna strokovna komisija, ki vsakega nastopajočega oceni, pogosto skupine kar »prekvalificira* iz ene kategorije v drugo, kar je storila tudi letos. Drugače pa že vrsto let ne imenuje več zmagovalca, kar bi bilo tudi izredno težko, saj v takšni pe-sirosti in raznolikosti pristopov do folklore bi bilo nemogoče določiti najboljšo ali najlepšo skupino. Delo komisije je tako lažje in smotrnejše, pa tudi občinstva in izvajalcev ne izziva s spornimi odločitvami. K letošnjim odločitvam strokovnjakov bi dejansko ne imeli veliko pripomniti, kar nedvomno pomeni, da je na folklornem področju najpristnejše in najčistejse izvajanje tudi najprivlačnejše za občinstvo. Strokovnjake in številno občin stvo, ki je vztrajalo kljub izredno dolgemu in včasih že razvlečenemu programu, je ponovno navdušila sardinska folklora. Tokrat sta jo zastopali dve skupini, «Irgoli» iz istoimenskega kraja v pokrajini Nuoro in »Campi-dano* iz kraja Assemini v pokrajini Cagliari. Obe sta v kategoriji »žive folklore* prejeli najvišjo o-ceno. Ob zanimivi in nadvse privlačni stalnici, ki jo za goriško srečanje predstavlja sardinsko ljudsko izročilo, je druga pomembna in stalno prisotna komponenta folklora širše vzeto vzhodnoevropskih držav. Med »živimi skupinami* jo je tokrat zelo uspešno zastopala madžarska skupina «Bokreta» iz kraja Szany, ki je prikazala, kako se pri njih še znajo v plesu veseliti in razživeti. V najštevilčnejši skupini sta letos zablestela dva ansambla: španski predstavnik «Coros y danzas de Yecla» iz istoimenskega me sta in pa makedonski ansambel »Vlado Taševski*. ki se je sicer prijavil med «žive». Ta skupina je še enkrat potrdila upravičenost slovesa, ki ga uživa, čeprav mogoče nekoliko podcenjuje poznavanje širšega občinstva makedonskih plesnih običajev in noš. Španska skupina pa je bila prijetna novost, zlasti pr dejstvo, da se iz tistega predela Evrope iz leta v leto prijavi vedno več zanimivih skupin, ki spodbijajo naše predsodke o njihovi »pravoverni* folklori. Kot v vsakem pristnem ljudskem izročilu, je namreč tudi v španskem veliko več otožnosti, umirjenega čustvenega podajanja kot pa plesnih virtuozizmov, na katere nas navajajo profesionalni ansambli. Iz tega zornega kota so bili nadvse zanimivi tudi nastopi francoske skupine »Le cordon camar-guais* (Nimes), švicarske «Baar» (Baar) in portugalske «Rancho das Cantarinhas* (Buarcos), ki jih je strokovna žirija ocenila za zelo dobre, kar je njihovo izvajanje povsem opravičilo. Za »dobre* pa so strokovnjaki v skupini «rekroduktivne folklore* označili druge portugalske predstavnike in sicer člane skupine «Rancho das lavradeiras* (Trofa), člane italijanskega društva «Mar-co Garbin* iz Rovinja v Istri in tri italijanske skupine. Te so bile po vrsti »Gli Aurunci* iz kraja S. Castrese di Sessa Aurunca (Caser-ta), «Laccio d’amore» iz kraja Penna S. Andrea (Teramo) in »Lucignano* iz istoimenskega kraja (Arezzo). Kot odlični plesalci so se ponovno izkazali predstavniki držav Vzhodne Evrope, saj je v najbolj izrazito »plesni* kategoriji oceno »odličen* odnesel madžarski an sambel »Dunaujvarosti vasas* (Du-naujvaros). «Zelo dobri* sta bili romunska skupina «Semenicul*(Re-sita) in istambul.sk? «Yesilkoy*. In končno še zadnje odločitve komisije, ki pa je bila mogoče nekoliko prestroga, vsaj s člani grške skupine «Gymnastiki eteria a-griniou* (Agrinion) in s predstavniki Gradiščanskih Hrvatov iz Vul-kaprodrštopa — uradno iz Wulka-pdorehsdorfa — katerim je dosodila samo oceno »dobro*. »Dobri* pa so bili tudi plesalci skupine »Tradizioni* iz Minturna (Latina). Precejšnja pestrost, dokaj širok izbor, nadvse zadovoljiva kakovostna raven nastopajočih, te so nedvomno odlike goriške priredit ve. ki sodi v vseh ozirih med najbogatejše tovrstne prireditve pri nas. (bp) Priprave na trgatev- -- (Nadaljevanje s j. strani) * V kg na 10 litrov vode. Postopek je enak prejšnjemu. V obmorskih krajih izlužujejo sode s samo mor sko vodo, ki naj stoji v sodu tistih 7 dni, nakar posodo izpiramo z vodo toliko časa. dokler se ta ne izteka popolnoma čista. Tako očiščeni vinski posodi je priporočljivo premazati notranjost z vinsko kislino, ki jo vzamemo 2 3 kg na 10 litrov vode. Če soda ne moremo odpreti, vbrizgamo raztopino vinske kisline s primerno brizgalko. Po tem opravilu sod dobro izperemo s čisto vodo, ga odcedimo in zažvepla-mo. kar preprečuje, da sp na vlažnih dogah naseli plesen. RABLJENA VINSKA POSODA Če smo držali v sodih zdravo vino, zadostuje, da pri čiščenju sod dobro izperemo s čisto vodo, ga odcedimo, osušimo in nato za-žveplamo. Če pa smo držali sode dolgo časa prazne, da so se raz-sušili, jih napolnimo s tekočo vodo in dolivamo toliko časa, dokler se vnovič namočijo. V tako polne sode vlijemo raztopino kalijevega metabisulfita -100 g na hi vsebine. Čez nekaj dni raztopino iztočimo, sod dobro izpiramo, dokler ne odteka čista voda, ga odcedimo in ko je enkrat osušen, ga primerno zažve-plamo z žveplovimi kockami ali žveplom v prahu. Če uporabljamo žveplo v kockah, moramo paziti, da goreče žveplo ne kaplja na dno posode: potreben je zato podstave. POKVARJENI SODI - KER SO VSEBOVALI BOLNA VINA Take sode dobro izperemo z lužnim kamnom - kavstična soda -natrijevim hidroksidom (pralna soda ni primerna), ki ga potrebujemo 1/2 kg na 10 litrov vroče vode. Za izpiranje soda treh hi nam zadostuje 30 litrov te raztopine: vzamemo torej 1,5 kg natrijevega hidroksida (soda kavsti-ka). Ko smo enkrat sod očistili s to raztopino, ga potem dobro izperemo s čisto vodo in to tako dolgo, dokler se ne izteka popolnoma čista voda brez vsakega vonja. Enkrat osušen sod pa moramo še premazati z vinsko kislino (2-3 kg na 10 litrov vode), nakar sod dobro izperemo s čisto vodo, ga dobro odcedimo in ko se skoraj osuši, ga še zažveplamo z žveplovimi kockami ali z žveplom v prahu v pečici za dimljenje. S tem preprečimo, da se na dogah nabira plesen. Za zdravljenje takih sodov lahko tudi vzamemo SANATON v količini 150-175 gramov na hi vode. Seveda tudi na vinski kamen ne smemo pozabiti, ki ga čist in zdrav sod ne sme vsebovati. Iz malega soda odstranjujemo vinski kamen z vročo vedo in jekleno verigo; če pa ima sod vratca, jih snamemo in se za odstranjevanje vinskega kamna poslužimo strgu-Ije in tople vode. Tudi zunanjost soda moramo držati čisto, da tako preprečimo širjenje plesni in gnitje lesa samega. Zunanjost soda bomo torej o-prali z vodo, v kateri raztopimo 5% metabisulfita (pol kilograma na 10 litrov vode). Počakamo, da se sod osuši, nakar ga še zdrgnemo z v debrem oljčnem olju namočeno krpo, ki jo moramo prej dobro otreti. Tudi obroče prepleskamo z minijem, da jih rja ne razjeda! f]r. j. BAŠA - za sladice in namaz - za otroke in odrasle - vaša nepogrešljiva hrana. Hrana, ki |e vzeta iz narave m pripravliena brez konzervansov - višnja, mandarina jagoda, malina borovnica, marelica POSKUSITE! NAVDUŠENI BOSTE! v??] medex ‘lubliana. ivgosiav.ja N® Sproščeno v svet Angleščine se naučiš v Ulici Torrebianca 25 TRST - Telef. (040) 69453 1HE BRITISH SCHOOL bs Ostrožani in Suhorci 2. pred posebnim fašističnim sodiščem v Rimu Najpomembnejši je bil 25. junija 1942 izveden prvi proces, imenovan po partizanih iz skupine »Bratje Maslo*. Vodila sta ga fašistična veljaka Tringali, kot predsednik in Presti kot poročevalec. Na njem je bilo obtoženih in sojenih 22 ujetih partizanov, tudi trije bratje Maslovi z Ostrožnega brda in njihovih podpornikov, toda sedmim so sodili v odsotnosti. Izrekli pa so najhujše kazni v 17-let-ni zgodovini fašističnega “tribunala* sploh, saj je bilo 15 obtožencev obsojenih na smrt (0 v odsotnostil in sedem na po 30 let ječe ali skupno na 210 let (eden v odsotnosti). Vse navzoče na smrt obsojene (skupno 9) so mesec pozneje ustrelili v Forte Bravetta v Rimu. Ti so bili: Anton Bele, roj. 27. 5. 1913 v Slavni na Pivki, Ivan Čekada, roj. 28. 12. 1908 na Mali Bukovici, Viljem Dolgan, roj 29. 3. 1924 na Topolcu, Leopold Frank, roj. 14, 11. 1916 v Kilovčah pri Premu, Jože Hreščak, roj. 12. 12. 1922 na Novi Sušici. Karlo Kaluža, roj. 27. 7. 1911 na Novi Šujici, Pavel Rušt, rojen 1. 1. 1909 v Gradišču na Vipavskem, Franc Srebot, rojen 20. 12. 1920 v Hrastju pri Pivki in Franc Vičič, roj. 23. 11. 1909 v Neverkah pri Košani. Izmed Ostrožanov je bil na procesu navzoč le partizanski sodelavec Andrej Suša - Žurjev iz zaselka Šmagorje pri Ostrožnem brdu, ki so ga kot šest drugih obsodili na 30 let ječe. Drugi proces pred posebnim fašističnim sodiščem, organiziran 31. 10. 1942 pod vodstvom predsednika Le Me-treja in poročevalca Milazza je bil bržkone najbolj zanimiv in tudi najbolj tipično ostroški oz. brkinski, saj so bili vsi obtoženci Ostrožani. Na njem so sodili 4 članom Gujeve družine (30-letnemu Francu Medvedu, njegovi 51-letni materi, 25-letni sestri Tončki in 21-letni Francki) in 49-letnemu Andreju Kreblju - Šinkocu zaradi pripadnosti k oboroženi partizanski skupini, ki jo vodi Karlo Maslo. Dejansko je šlo za organizirane sodelavce in podpornike partizanskega gibanja, ki jih je bil izdal partizanski dezerter Stanko «Štajerc». Kot na večini sojenj pred posebnim fašističnim sodiščem so tudi tokrat vse obtožene spoznali za krive in jih obsodili: Franca Medveda kot glavnega obtoženca na 30 let ječe, njegovo sestro Francko na 20 let, Andreja Kreblja - Šenkoca na 25 let, Frančiško Čandek - Medved, mater in hčerko Tončko pa vsako na 16 let ječe. Na tretjem procesu, ki so ga organizirali 10. junija 1913 pred posebnim fašističnim sodiščem pod predsedstvom Griffinija in ob poročevalstvu Masale, so sodili kot glavnemu obtožencu že 4. članu Maslove družine z Ostrožnega brda, 21-letni Mariji Maslo, sestri bratov Maslo, ki so jo septembra 1942 ujeli kot partizanko blizu brkinskih Prelož s pomočjo policijskih psov in našli pri njej neko beležnico z imeni sodelavcev iz brkinskih vasi. Piše MAKS ZADNIK Nedelja, 6. septembra 1981 Ponedeljek, 7. septembra 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 12.15 Zelena črta 13.00 Jazz koncert 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 17.00 Mesto na koncu ceste - 4. del TV nadalj. 18.10 Benetke: Zgodovinska regata 20 00 DNEVNIK 20.10 Novi svet - 1. del TV nadalj. 22.15 Hit - Parade 22.45 športna nedelja 23.30 Pregled programov za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi Kanai 11.00 V poklon Beli Bartoku 11.45 Pregled programov za prihodnji eden 12.00 Napoli antica nelFopera dei pupi - dok. oddaja 12.45 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Mork in Mindy - TV film 15.00 DNEVNIK 2 - Neposredni športni prenosi Vaterpolo: Nemčija - Italija Passo della Futa: Kolesarstvo Rim: Lahka atletika: Svetovni pokal Napoved vremena 19.50 DNEVNIK 2 20.00 DNEVNIK 2 - Nedelja sprint 20.40 Tagli ritagli & frattaglie -glasbeno - zabavni program 21.40 Festivalbar 81 Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti rretn Kanat 16.15 Neposredni športni prenosi Santa Monica: Avtomobilske dirke za evropski pokal Formule 2 17.55 Potovanje v mitteleurock 18.45 Programi tedna 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Rock koncert 20.40 Mednarodna razstava kinematografije 1981 21.30 in 21.55 DNEVNIK 3 in DNEVNIK 3 - športne vesti 22.25 Srečanje s čilsko glasbo: ljudske pesmi TRST A 8.00. 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.C0 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Praznična matineja: Poslušali boste: Letošnje mednarodno zbo rovsko tekmovanje «C'esaie Augu-sto Seghizzi* v Gorici: 11.00 Mladinski oder: «Mali„dudati..jLjjfil; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji, Klasično, a ne preresno; 13.20 Poštni predal: Glasba po željah; 14.10 Nedeljski radijski zbornik: Glasbeni sporedi in prenosi s kulturnih prireditev, Izbori iz tedenskih oddaj. KOPER (Italijanski program) 7.30. 8.30, 11.40. 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 8.15 Horoskop; 8.50 Detajli: 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je ...; 10.30 Glasba in horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi: Srcdnii val 277.8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW — Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz 11.15 Nedeljske popevke; 11.32 Kim, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po že ljah; 13.40 Pike na i; 14.30 Lahka glasba; 15.15 Stisk roke - posebna oddaja iz Furlanije; 15.30 Naša diskoteka; 16.00 Free shovv, glasbena oddaja: 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Najlepše popevke tedna: 17.30 Crash; 18.00 Orkester RTV Ljubljana; 18.15 Vrtiljak jugoslovanskih motivov: 18.45 Koncert; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 8.00, 8.30. 9.30, 14.30 Poročila; 8.05 Jutranji koledar; 8.40 Kino-spored: 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 Spored zabavne glasbe; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 14.40 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku: 16.15 15’ s skupino Rezonansa; 16.30 Pro- 22.50 Mednarodna razstava kinematografije 1981 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.10 Poročila 10.15 Živ, žav - otroška matineja 11.15 G. Mihič: šoferja, TV nadalj. 12.10 TV kažipot 12.30 Narodna oddaja 13.00 Kmetijska oddaja 14.00 Munchen: SP v veslanju 16.15 ženska z otoka Kobra, a-meriški film 17.25 Rim: Atletika za svetovni pekal 20.10 Risanka 20.22 TV in radio nocoj 20.24 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme 21.00 J. Veselinov - Žarkov in A. Diklič - V. Radovanovič: Baza na Donavi, 1. del TV nadalj. 22.05 Zanima me 22.40 V znan enju 23.00 športni pregled 23.30 Skoki v vedo, posnetek iz Splita Koper 16.25 Športno popoldne: Lahka atletika - Rim: Svetovni pokal Skoki v vodo - Split: Evropsko prvenstvo 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Odložite pištolo, prečastiti -film 22.00 TV film iz serije »Velika dolina* 23.00 Vaterpolo - Split: Evropsko prvenstvo Zagreb 15.45 Pot v Areno, sovjetski film 17.00 Nedeljsko popoldne 18.30 Velika Niagara, ameriški film 20.00 Risanka 22.10 Hodoljublje: Oslo ŠVICA 19.15 Glasbena oddaja 20.35 Dokumentarni film 21.30 športna nedelja giam tedna; 16.40 Zabavna glasba; 17.00 Nepozabne narodne; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Poje Meta Močnik; 18.00 Nedelja na športnih igriščih. RADIO 1 8.00, 10.12, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00- 7.00 Glasba.irj beseda za praznični dan; lO.fj^Mtsleče kokoši; 11.00 S tabo na obali; 11.43 To je special; 12.25 Iz Benetk, kino; 13.15 Med ljudmi'; '14.001 Radio 1 -za vsakogar: 14.30 Ljubezen in glasba; 15.00 Za tiste, ki ostanejo: 15.35 Vuoto spinto; 15.43 Gospo in gospodje, zabava se je končala: 16.25 Bulli, pupe e juke-box; 18.30 Tototarga; 19.20 Dulce Ellington in njegov orkester; 20.00 Melodrama v treh dejanjih; 22.30 Dva glasova, en orkester; 23.03 Telefonski klic. RADIO ? 7.30, 8.30, 9.30. 11.30, 12.30, 13.30. 15 30, 16.55, 18.30. 19.30 Poročila; 6.00- 7.55 Jutro ima zlato v ustih: 8.45 Kaj je ta humor: 9.35 II ba-raccone vacanze; 11.00 Koncert; 12.45 Hit Parade 2; 13.41 Glasba in kino: 14.00 Nedelja z nami - poletje; 19.50 Ribič na bisere; 20.50 Čas proze in glasbe; 21.40 Stopimo za korak nazaj; 22.50 Lahko noč, Evropa. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10 00, 11.00, 13.00, 14.00. 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila: 7.15 Danes je nedelja - Rekreacija; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke. Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši!; 11.05 Nedeljska matineja: 12.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo: 14.10 Zabavna glasba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15 05 Humoreska tedna; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji: 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Popularne operne melodije; 18.50 Zabavna radijska igra: 19.40 Na zgornji polici; 20.30 Zabavna glasba: 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 cHasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.J20 Glasbena tribuna mladih: 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Mozaik melodij. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 17.00 Zmajček 17.15 Orzovvei - 6. del TV filma 17.40 Risank". 13.00 Mike Andrcss - TV film 18.50 Človek in morje - dok. oddaja 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK «Capitan Gennaio* - film Režija David Butler; igrajo: Shir]ey Temple, Guy Kibbee, Buddy Ebsen, Sara Haden in drugi Komični film s Stanom Lau-relom in Oliverjem Hardy-jem 22.20 Srečanje v kinu 22.25 Posebne, oddaja DNEVNIKA 1 Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi Kanai 13.«) DNEVNIK 2 - Ob 13 uri 13.30 Posebna oddaja Mixerja 17.00 Thriller - TV film Romantičen umor Program za mladino 18.05 Krotilec - risanka 18.20 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti. Med oddajo prenos iz Splita: plavanje za evropsko prvenstvo 18.50 Ujetnik - TV film Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Kronika 21.35 A tutto gag - L del komično - glasbenega programa 22 25 Strah pred nepredvidenim; Prva ljubezen gospoda Boti-bola - po zgodbi Roalda Dahla 22.55 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Med oddajo prenos iz Splita plavanje za evropsko prvenstvo 23.25 Protestantizem - dok. oddaja Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Free shovv poletje 20.40 šolska vzgoja: Sredozemska ljudstva 20.40 Mednarodna razstava kinematografije 1981 TRST A 7.00. 8.00, 10.00. 13.00. 14.00, 17.00. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.10 Radijski mozaik: Danes bomo govorili o.... Glasbene spremljave, Iz; arhiva: «Up naj vam bo žvešt prijatelj,' maeštfof'.*:-' 10.10 Letošnje mednarodno*, zborovsko tekmovanje »Cesare Augusto Seghizzi* v Gorici; 11.30 Poldnevni-ški razgledi: Zdravilna zelišča. Kulturne aktualnosti doma in v svetu, Intervju; 13.20 Poštni predal: Letošnja revija »Primorska poje*; 14.10 Popoldanski program: Eagles v živo; 14.30 Otroški kotiček; 14.50 Danes smo izbrali; 15.30 Roman v nadaljevanjih - Edvard Moricke: »Mozart na potovanju v Prago*: 16.00 Z besedo in glasbo po... Balearskem otočju; 17.10 Za ljubitelje operne glasbe; 18.00 Odnos sveta do naravnega okolja; 18.15 Priljubljeni motivi. KOPEP lltaliionsk! program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.10. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30. 17.30, 18.30. 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro: 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je ...; 10.15 Orkester Ronda Vene-ziana; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Glasbeni trenutek ; 11.10 življenje v šoli: 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 15.33 Veselo skupaj; 17.00 Štadioni in telovadnice: 17.10 Istra skozi pesmi in plese; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz ...; 18.00 Glasbena fantazija. KOPER (Slovenski program) 7.30. P.25, 14.30, 15.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkdv. najava sporeda: 10.05 Stoji, stoji lipica; 14.40 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 15.37 Glasbeni notes: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.10 Glasba po željah; 17.00 Pogovor o jeziku; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. 21.30 DNEVNIK 3 21.55 Šolska vzgoja: Kinoteka - Zgodovina 22.25 Dan v Rimu Rainerja VVer-nerja Fassbinderja 23.10 Mednarodna razstava kine matografije 1981 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 1815 Poročila 18.20 Ciciban, dober dan: Pajac 18.35 Ferda ne mravljišču in Gon go in budilka, češka lutkov na filma 19.00 Jedrska revolucija: Skrivnost atoma, 1. del 19.30 Obzornik 19.40 Pop godba: Novosti in P™, dukci.ie kaset in plošč RTV Ljubljana 20.10 Risank? 20 24 TV ‘ - radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.53 Vreme 21 P! -i. Papler; Dobrotnica, Tv J.ama 21.50 35 mm. oddaja o filmu 22.50 V znamenju Koper 16.55 športno popoldne: Skoki v vodo - Split: Evrop sko prvenstvo 17.00 Rezervirano za najmlajse-Avanti! Avanti! - tečaj its lijanščine Ženska - dok. oddaja iz se' rije Človekovo telo 18.00 Split: Evropsko prvenstvo Skoki v vodo in plavanje 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Tistega 8. septembra - f'*m 22.00 TV D - Danes 22.10 Grozote mladega Frankeste' na - film - Ob koncu TV D Danes Zagreb 17.30 Kronika občine Bjelovar 17 50 Obnašanje v prometu, odda ja za otroke 21.00 B. Šmit: Zgodnje dozoreva n:e Marka Kovača, drama 22.10 Mozaik, kulturna oddaja ŠVICA 18.25 Split: Evropsko prvenstvo v plavanju 20.40 Policija raziskuje - film 22.00 Dokumentarna oddaja RADIU 1 7.00. 8.00. 10.00. 12.00. 13.00. 14.00. 17.00. 19.00 Poročila: 6.00 8.30 Glas-, bena kombinacija; 9.00 Radio tud' mi; 10.40 Iz Benetk, kino; U™ štiri .četrtine: 12.03 Ljubezen P0"’ me#.j..f: fn.ls-Master: 14.32 Dot«-, neva; 15.00 Popoldanska srečanja: 16.10 Rally; 16.30 Če mora biu Jug, naj bo vsak globok; 17.30 Pa; tchvvork; 18.05 Cab-musical; 18-3® šolska vzgoja; 19.15 Zgodba jazza; 19.40 Radijska priredba: 20.45 Nocoj z ...; 21.00 Dragi Gaio ...; 21.2® Mali poletni koncert; 21.58 Objektiv Evropa; 22.33 Glasba za glasbo. RADIO 2 7.30, 8.30. 9.30, 10.00, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16 30. 17.30, 18.30. 19-30 Poročila; 6.00-8.15 Poletni dnevi: 9.05 Radijska priredba; 9.32-10.1* Luna v vodnjaku- 11.32 Tisoč pe smj; 12.45 Zvok in misel: 13 4’ Glasba in kino; 15.00 Nemogoč' intervjuji; 15.42 Poletni program: 18 30 Poletni koncert: 19 00. 19 /0 in 22 50 Stopimo za korak nazaj: 20.45 Čas proze in glasbe. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 7.30, 9.00, 10.00. 11-00. 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 2 glasbo v dober dan; 9.25 Ringa raja; 9.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napoti'I 11.05 Rezervirano za ...; 12.35 Zna no in priljubljeno; 13.10 Veliki revijski orkestri: 13.30 Kmetijski "a sveti; 13.40 Pihalne godbe; 14-30 Priporočajo vam ...; 15.05 V jug-radijskih postajah; 15.25 Naši po slušalci čestitajo; 16.00 Dogodki i" odmevi ; 16.30 Zabavna glasba. 16.50 Radio danes, radio jutri!: 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio; 19 0° Na ljudsko temo: 19 25 Zvočni s' gnali; 20.35 Lahko noč, otroci!: 20.45 Minute s Celjskim instrumen-talnim kvintetom; 21.00 Evropsko prvenstvo (vaterpolo): Jugoslavija Madžarska: 22 05 Poletni diverti-mento; 23.30 Popevke iz jug. studiov; 24.05 Liričnj utrinki; 24.19 Za ljubitelje jazza. TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK. 8. septembra LJUBLJANA 18.00 Poročila; 18.05 Beli delfin; 18.20 V duhu izročila; 18.55 Pisani svet; 19.30 Obzornik; 19.40 Obramba in samozaščita; 20.10 Risanka; 20.24 TV in Radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20 30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Igre brez meja: 22.35 V znamenju; 22.50 Studs Lonigan, ameriška nadalj. KOPER 16.00 Evropsko prvenstvo v Spli tu: Vaterpolo; 17.00 I piccoli di V. Podrecca, serijski film; 18.00 Odprta meja; 18.25 Evropsko prvenstvo v Splitu: Skoki v vodo; 20.15 TV D Stičišče in Dve mi miti; 20.30 Admiral, film; 22.00 TV D - Danes; 22.10 Serijski film; 23.10 Ustvarjanje Titove Ju goslavije, dok. oddaja; TV D Danes. SREDA, 9. septembra LJUBLJANA 18.15 Poročila: 18.20 Pionirji mo dernega kiparstva; 18.50 Za pesmijo na Korčulo. 2. del; 1910 Obzornik: 19 25 Krbenbaven: Nogo met: Danska - Juge stari ja; 21.15 Risanka: 21.24 TV in Radio no- coj; 21.26 Zrno do zrna; 21.30 TV devnik; 21.55 Vreme; 22.00 Film tedna: Tihi dogovor, film; 23.55 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 24.00 Poročila. KOPER 15.55 Evropsko prvenstvo v Splitu: Skoki v vodo; 17.00 Sv Štefan - dok. oddaja in Risani film; 18.00 Evropsko prvenstvo v Splitu: Skoki v vodo in plavanje; 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Dekle, tako kot dež, film; 22.00 TV D - Danes; 22.10 Nogomet: Danska - SFRJ; TV D Danes. ČETRTEK. 10. septembra LJUBLJANA 18.35 Poročila; 13.40 Divja leta, mladinska nadalj.; 19.05 Nova ob zor ja, dok. oddaja; 19.30 Obzornik; 19.40 Mladi za mlade: Maturantski izlet; 20.10 Risanka; 20.14 TV in radio nccoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21 00 Studio 2; 22.30 Piranski glasbeni večer: Komorni orkester RTV Ljubljana; 23.00 V zna tnenju. KOPER 16.00 Sv. Štefan, dok. oddaja; 16.30 Risani film; 17.00 Ženska, dok. oddaja, Serijski film; 18.00 Odprta meja; 18.30 Evropsko prvenstvo v Splitu: Skoki v vodo in plavanje; 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti; 20 30 Fort Osage. film; 22.00 TV D -Danes; 22.10 Nevarne avtoštopar-ke, film; TV D - Danes. PETEK, 11. septembra LJUBLJANA 17.55 Poročita; 18.00 Rdeča zora, otroška nadalj.; 18.30 Srečanje oktetov 81, 2. del; 19.00 Obzornik- 19.10 Marx in Engels -postaje njunega življenja; 19.55 Ne prezrite; 2010 Risanka; 20.24 TV in Radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Vitez v modrem, ameriška nadalj.; 21.55 štiridesetlet-niki, poljska humor serija; 22.45 V znamenju; 23.00 Nočni kino: Iz življenja dopustnikov, sovjetski film. KOPER 16.00 Serijski film; 17.00 Tečaj italijanščine, «1 piccoli di Podrecca*: 18 00 Evropsko prvenstvo v Splitu: Vaterpolo irf plavanje; 20.00 Risanke: 20.15 TV D - Stiči- šče in Dve minuti; 20.30 San Fran Cisco story, film; 23.00 Vaterpolo-evropsko prvenstvo; TV D - Do nes. SOBOTA, 12. septembra LJUBLJANA 9.00 Poročita; 9.05 Ciciban, do bor dan: 9.20 Beli delfin; 9.35 Divja leta; 10.05 Pisani svet: Pta" šar; 10.40 Kaj so čustva: 11 05 No silje v družini; 12.30 Bolnišnico na koncu mesta, češka nadalj-: 13.35 Poročita; 16.40 Nogomet: O limpija - Reka; 18.30 Evropsko Prn venstvo v Splitu: Plavanje; 20.1® Zlata ptica; 20.15 Risanka; 20.24 TV in Radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20 55 Vre me: 21.00 Sobotna TV križanka: 22.30 Modni utrinki; 22.35 Opičj® norčije, ameriški film; 00.05 TV kažipot; 00.25 Poročita. KOPER 16.00 Ponovitev filma; 17.55 No gomet: Olimpija Rijeka; Evropsko prvenstvo v Splitu: Plavanje: 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Orlando e i paladim di Francia, film; 22 00 TV D • Danes; 22.10 Mož v črnem, film! TV D - Danes. >r$ki dnevni ŠPORT ŠPORT ŠPORT 6. septembra 1981 atletika V DRUGEM DNEVU SVETOVNEGA POKALA V RIMU Italija v obeh konkurencah na petem mestu Tudi drugi dan je prinesel sicer dobre, a ne izredne rezultate - Prireditev je oviral naliv RIM — Včerajšnji drugi dan tekmovanja za svetovni atletski pokal J6 bil precej podoben prvemu: doseženih je bilo precej dokaj dobrih, yendar pa ne tudi izrednih rezultatov. Lep uspeh so zabeležili Italijani, j? so kar v treh disciplinah prišli F°. kolajn, dosegli pa so tudi ne-•aJ drugih dobrih uvrstitev, tako “a so po drugem dnevu v obeh konkurencah na več kot odličnem peten mestu. Devetim nasprotnikom na tekmovališču se je včeraj pridružil še deseti: prišlo je do pravega naliva. K> je pregnal številno občinstvo pod streho, na stadionu pa so vztrajali kljub dežju le metalci krogle, tako vi se. ie prireditev lahko nadalje- ala šele z zamudo. Včerajšnji rezultati: Met kladiva (moški) L Sedik (SZ) 77,42, 2. Riehm (Ev.) 5«), 3. Urkndo (It.) 71,92, 4. (Am.) 67,56. 5. Mc Kenzie ^DA) 66.72 6. Murofuši (Az.) T Steuk (NDR) 65.74, 8. Tou jg lj(Af.) 59,80, 9. Puopolo (Oc.) IHO m ovire (ženske) J- Anisim.iva (SZ) 12'’85, 2. Kna ^„(NDR) 12”91, 3 Langer (Ev.) ^ 97, 1 Hightower (ZDA) 13”09. “• Gillies (Oc.) 13"59, 6. Lombardo ttt.) 13”68, 7. Machado (Am.) 13”76. .Akimoto (Az.) 13”97, 9. Ngambi (Af.) ]4”,g ** m (moški) J- Wiley (ZDA) 44 88. 2. Zuliani '«•) 45”26. 3. Cameron (Am.) 45’'27, Weber (Ev.) 45’'52, 5. Markin fk) 45”78, 6. Knebel (NDR) 45”86, !■ E> Kashief (Af ) 45”96. 8. Mini-J78,^ (Oc.) 46"85. 9. Isobe (Az.) 800 m (ženske) L Veselkova (SZ) 1'57"48. 2. Steuk j, GR) 1’58”31. 3. Januchta (Ev.) p 92, 4. Dorio (It.) 1’59”43, 5 ta»r (Oc.) 2’00”56, 6. Manning današnji spored 16.30 disk (ženske) '•»O skok v višino (moški) 17.30 lio m ovire (moški) 17.30 Skok v daljino (ženske) 17.45 400 m (ženske) ‘7.55 200 m (moški) l°-05 3000 m (ženske) 18-30 5000 m (moški) 19.00 štafeta 4x100 m (ženske) 19.10 štafeta 4x400 m (moški) (ZDA) 2’01”79, 7. Mc Roberts (Am.) 2’02”19, 8. Chemweno (Af.) 2’05"73, 9. Zutshi (Az.) 2'09”56. 100 m (ženske) 1. Ashford (ZDA) 11"20. 2. Small-vvoord (Ev.) 11”10, 3. Gbhr (NDR) 11”13, 4 Taylor (Am.) 11"18, 5. Bokina (SZ) 11”38, 6. Masullo (It.) 11”53, 7. Edvvards (Oc.) U”58, 8. Al Moutavvakil (Af.) 11”92, 9. Oh-sako (Az.) 12”14. 3000 zapreke (moški) 1. Maminski (Ev.) 8’19"89, 2. Scartezzini (It.) 8'19”93, 3. Shinta-ku (Az.) 8’23”64, 4. Ponitzsch (ND R) 8’24"13, 5. Duhaine (Am.) 8'25”12, 6. Jepišin (SZ) 8’28”78, 7. Tura (Af.) 8'35”23, 8. Larkins (Oc.) 8’39”63. Marsh (ZDA) diskvalificiran. 1500 m (moški) 1. Ovett (Ev.) 3’34”95, 2. VValker (Oc.) 3’35"49, 3. Beyer (NDR) 3’35”58, 4. Boit (Af.) 3'36"29, 5. Maree (ZDA) 3’36”56, 6. Kirov (SZ 3’38”05, 7. Patrignani (It.) 3'39”41, 8. Craig (Am.) 3'39''86, 9, Išii (Az.) 3’40”93. Krogla (ženske) 1. Slupianpk (NDR) 20,60, 2. Fi-bingerova (Ev.) 19,92, 3. Sarria (Am.) 19,21, 4. Izaijeva (SZ) 18,08, 5. Petrucci (It.) 17,77, 6 Šen (Az.) 17,09, 7. Woob (ZDA) 16.00, 8. Schulz (Oc.) 14,38, 9. Mistoul (Af.) 13,56. 4x100 m (moški) 1. Evropa 38”73, 2. NDR 38"79, 3. ZDA 38”85, 4. SZ 39”04. 5. A-merika 39”13, 6. Afrika 39”58 7. Italija 39”67, 8. Azija 40”07, 9. Oceanija 40”85. Afrika je bila kasneje diskvalificirana. Disk (moški) 1. Lemme (NDR) 66,38, 2. Deliš (Am.) 66,26, 3. Bugar (Ev) 64,38, 4. Kovcun (SZ) 62,82, 5. De Vincentiis (It.) 58,14, 6. Naguib (Af.) 57.94 , 7. Li (Az.) 54,52, 8. Tait (Oc.) 53,24. Powell (ZDA) se ni predstavil na startu. Troskok (moški) 1. De Oliveira (Am.) 17,37, 2. Zou Zhenxian (Az.) 17,34, 3. Banks (ZDA) 17,04, 4. Uudmaee (SZ), 5. Bakosi (Ev.) 16,70, 6. Lorraway (Oc.) 16,70, 7. Dombrowski (NDR) 16,33, 8. Agbebaku (Af.) 16,14, 9. Piapan (It.) 15,38. Palica 1. Volkov (SZ) 5,70, 2. Bellot (Ev.) 5,55, 3. Olson (ZDA) 5.50, 4. Takahaši (Az.) 5,40, 5 Weber (NDR) 5,30, 6. Barelia (It.) 5,20, 7. Camino (Am.) 5,20, 8. McKee (Oc.) 4,70. 9. Ben Sand (Af.) 4.50. Ekipni lestvici MOŠKI 1. Evropa 107, 2. NDR 98, 3. SZ 91, 4. ZDA 87, 5. Italija 68, 6. Amerika 67, 7. Oceanija 52, 8. Afrika 51, 9. Azija 50. ŽENSKE 1. Evropa 69, 2. NDR 68,50, 3. SZ 64, 4. ZDA 51, 5. Italija 44,50, 6. A-merika 42, 7. Oceanija 35, 8. Azija 17. 9. Afrika 14. iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiinTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia PLAVANJE NA 15. EVROPSKEM PRVENSTVU V SPLITU Nepričakovan poraz Jugoslovanov v* Španija jih je premagala kar z osmimi goli razlike - Italijani izenačili z ZR Nemčijo - Slikovita otvoritvena slovesnost SPLIT — Z izredno slikovito o-tvcritveno slovesnostjo v športnem centru Gripe se je sinoči začelo 15. evropsko plavalno pr er.stvo v Splitu, katerega se udeležuje 765 tek-mova'cev in tekmovalk iz 26 držav. Pred nabito polnimi tribunami so v mimohodu sodelovale vse ekipe, v katerih je bilo tudi 9 svetovnih in 25 evropskih prvakov. Tekmovalce sta pozdravila splitski župan Vidiak in predsednik e-vropske plavalne zveze Salfors, prvenstvo pa je odprl predsednik nr vaške skupščine Bilič. Sledilo ;e dviganje zastav (jugoslovansko ie dvignil plavalec Borut Petrič, pra por evropske plavalne zveze ska kalka Alenka Drvar in zastavo pr venstva vaterpolist Damir Polič). Po igranju jugoslovanske in hr-vake himne so izvedli izredno lep nastop z ritmičnimi vajami in z baletom iz Gotovčeve opere »Ero z o-nega sveta*. Za tekmovalni del te prireditve res ne moremo reči, da se je začel '"‘Hunu iiiimiiiiimiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiitiiiiimmiiiiiiiMiiiiiiHmiitiiiiiiMHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiii ^°gomet VČERAJ V ZAGREBU Miljanicevi izbranci se res niso izkazali Dinamu so zgubili z 2:1 - Pred srečanjem z Dansko zlasti zaskrbljujoče, da reprezentanca ni uigrana hamo — Jugoslavija 2:1 (0:0) t^RELCI: v 52. min. (iz 11-rae-67 v|-soč. ? ~ v včerajšnji prija ^ačhii to^m' v Zagrebu med do-Ju„ "} Dinamom in reprezentanco bfesc -i* 'e °rišlo do velikega teč ne^enia: Zagrebčani so nam V(> v2as‘hženo premagali Miliar.iče-ohiJ31«. igrali so boli motivirano Rili n° 'n večkrat celo preostro, cm 50 nedvomno boli ambiciozni 06 reprezentantov, ki gotovo niso 06D ^rebčanov pričakovali takega ho$ti a’ ta^e 'gre, t0ke Požrtvcval ta ^6 Pomembno izločilno tekmo * a*tep na svetovnem prvenstvu boS(ii 0v“nska reprezentanca ni za u- a dobrega vtisa. V reorezen- slovanska reprezentanca večje število dobrih posameznikov. Če pa bomo v sredo proti Jugoslaviji igrali kot smo igrali proti Italiji, potem lahko rečen, da moremo celo računati na zmago. Seveda oa ne gre podcenjevati jugoslovanske reprezentance, ki sodi gotovo v sam vrh evropskega nogometa Svojo postavo bom objavil šele neposredno pred srečanjem. Za nas ie tekma proti Jugoslaviji izredno pomembna in dali bomo vse od sebe. da osvojimo novi točki » B. Lakovič brez razburljivih dogodkov, čeprav plavalci doslej še sploh niso nastopili, ampak le vaterpolisti in skakalci. V včerajšnjem prvem dnevu je namreč prišlo do nekaj povsem nepričakovanih rezultatov. Da je. Sovjetska zveza s težavo odvzela točko Madžarom sicer ni ravno senzacija, bolj preseneča dejstvo. da je Italija le s pomočjo penala ušla porazu v tekmi z vse močnejšo ekipo ZRN. Toda pravo senzacijo so pripravili Španci, ki so kar z osmimi goli razlike premagali Jugoslavijo, enega glavnih favoritov tega turnirja. Jugoslovani so doslej bili namreč na evropskih prvenstvih štirikrat tretji in štiri-kiai drugi, nikoli pa niso še osvojili zlate kolajne, zato so se tem bolj pripravljali, da bi svoji zbirki evropskih odličij prav v Splitu dodali še najvišje, najdragocenejše. Izidi sinočnjih tekem so bili taki: A SKUPINA SZ — Madžarska 8:8 ZRN - Italija 7:7 Romunija — Nizozemska 6:5 Španija — Jugoslavija 11:3 LESTVICA: Španija in Romunija 2; SZ, Madžarska. ZRN in Italija 1; Nizozemska in Jugoslavija 0. BI SKUPINA Grčija — Malta 17:5 Švedska — Danska 15:4 Počitek: Francija LESTVICA: Grčija in Švedska 2; Danska, Malta in Francija 0 točk. B 2 SKUPINA Poljska - ČSSR 10:10 Bolgarija — Finska 14: 3 Švica — Vel. Britanija 9: 8 LESTVICA: Bolgarija in Švica 2; Poljska in ČSSR 1; Vel. Britanija in Finska 0. V ženskih skokih v vodo s stolpa se je v kvalifikacijah za uvrstitev med dvanajst finalistk najbolj od likovala glavna favoritinja, vzhodna Nemka Martina Jaschke, olimpijska zmagovalka iz Moskve. Sledi ji njena rojakinja Katrin Zipperling, nato Sov.ietinji Emersia ter Delja-kova in druge. Italijanki Fusco in Schermi sta zasedli 14. in 17. mesto ter sta izpadli. Danes bo v skokih v vodo fina le v stolpu za ženske in kvalifika cije z deske za moške. DANES, NEDELJA, 6. 9. VATERPOLO B skupina 9.00: ČSSR - Bolgarija 10.15: Švica - Finska 11.30: Poljska - Velika Britanija 16.30: švedska - Francija 17.45: Grčija - Danska A cLrnninn 18.00: Madžarska - ZRN 19.15: Italija - Nizozemska 20.30: Romunija - Španija 21.45: Jugoslavija - SZ SKOKI V VODO Predtekmovanje: 10.00: deska 3 m — moški Finale: 16.00: stolp 10 m — ženske JUTRI, PONEDELJEK, 7. 9. VATERPOLO B skupina 10.15: Danska - Malta 11.30: Francija - Grčija 12.45: Bolgarija - Švica 16.30: Velika Britanija - ČSSR 17.45: Finska - Poljska A skupina 15.00: Španija - SZ 16.15: ZRN - Nizozemska 21.00: Jugoslavija - Madžarska 22.15: Italija - Romunija SKOKI V VODO Predtekmovanje 10.00: deska 3 m — ženske Finale 16.00: deska 3 m — moški PLAVANJE Predtekmovanje 10.30: 100 m prosto — moški 100 m prosto — ženska 200 m prsno — moški 400 m mešano — ženske 4x200 m prosto — moški 18.30: finali disciplin jutranjega tekmovanja. ODBOJKA 2. TROFEJA BAZOVIŠKIH ŽRTEV Koper in Sokol v velikem Breg in Sloga v malem finalu Brežanke so z zmago nad Borom pripravile veliko presenečenje Včeraj popoldne se je pričel mednarodni ženski odbojkarski turnir za drugo trofejo bazoviških žrtev. Vreme je nekoliko zagodlo organizatorju in tako tekem niso mogli odigrati v Bazovici na prostem ampak v telovadnicah pri Banih in na Opčinah. Izločilnega dela tekmovanja se je udeležilo 7 ekip, in sicer vse slovenske na Tržaškem, Merkur iz Nove Gorice in Koper. Šesterke so razdelili v dve skupini. V prvi so igrali lanskoletni zmagovalec Koper. ki je najprej premagal Kontovel nato pa še Breg. Presenečenje je pripravil Breg, ki je gladko odpravil Bor. V drugi skupini so nastopili Merkur, Sloga in Sokol. Prijetno je presenetil Sokol, zlasti z igro v polju in je zasluženo porazil oba nasprotnika. Sloga pa je po izenačeni tekmi premagala Merkur, ki je tokrat nastopil precej okrnjen. Danes se bosta v malem finalu pomerila Breg in Sloga, v velikem pa Koper in Sokol. REZULTATI Skupina A Koper - Kontovel Breg - Bor Koper - Breg Skupina B Sokol - Merkur Sokol - Sloga 2:0 (15:4, 15:8) 2:0 (15:13, 15:8) 2:0 (15:3, 15:0) 2:0 (15:12, 15:7) 2:0 (15:5, 15:12) Sloga - Merkur 2:1 (15:17, 15:6 in 15:13) POSTAVE BOR — Mayer, Glavina, Rauber, Fičur, Debenjak; Fergolj, Mirjam in Vesna Klemše, Godina, čač. BREG — Žerjal, Kocjančič, Slavec, Martinelli, F. Žerjal, K. Slavec, Olenik, Sancin, Premulin. KONTOVEL - Rupel j, Cibic, Čer-njava, Ban, Regent, Prašelj, Maver in Daneu. KOPER - Orehek, Radišič, B. in N Klun, Matič, Bandelj, Vogri, Potočnik, Logar, Prošt, Sever in Kri-^išnik. MERKUR - Vidič, Kovačič, Merljak, Klaut, Bratkovič, Cotič, Brovč in Kovšca. SLOGA — Križmančič, Mira, Neva in Maruška Grgič, Hrovatin, Tiziana Križmančič, Vidali, Benčina in Zoch. SOKOL — Vida in Uja Legiša, Kralj, Kojanec, Mervič, Škrk in Lozar. Današnji spored: ob 10.30 (telo- vadnica pri Banih) finale za tretje mesto Breg - Sloga; ob 17.30 (igrišče bazoviške zadruge) finale za prvo mesto Koper - Sokol. V primeru slabega vremena bodo tudi to tekmo odigrali pri Banih. Nagrajevanje vseh ekip bo po finalni tekmi. Preko 120 balinarjev iz matične domovine in zamejstva bo danes na stezah v Bazovici, na Padričah, Opčinah, v Repnu, Zgoniku, Križu in Nabrežini pokazalo svoje znanje in spretnost. Kar 32 četverk se bo namreč potegovalo za «Trofejo bazoviških žrtev*. Finalno srečanje tega velikega tekmovanja, ki ga prireja balinarska komisija Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, pa bo v Bazovic-' takoj po komemoraciji ob 17.30. ŠZ Sloga prireja danes »Pohod bazoviških junakov*. Udeleženci pohoda bodo nastopali za značko bazoviških junakov, ki jo bo prejel vsak, ki se bo udeležil treh pohodov. Odslej bodo pohodi na sporedu vsako leto ob obletnici ustrelitve štirih bazoviških fantov. Današnji pohod se bo začel ob 10. uri, ko se bodo udeleženci zbrali pred spomenikom padlim. NOGOMET VČERAJ V BAZOVICI Sloboda premočna za Breg Jugoslovanski prvoligaš igral v popolni postavi Gostje izredno zadovoljni z gostoljubnim sprejemom Sloboda — Breg 8:0 (4:0) 1. POLČAS SLOBODA: Omerovič, Mahmuto-vič, Džanič, Smajlagič, Verlaševič, Mujezinovič, Sarajlič, Petrovič, Mi-ljanovič, Mehinovič, Tomič BREG: Gersinič, Pinzin, Rodel-la, Ražem, Gabrielli, Pregaic. Ci-gui, Albertini, Dazzara, Terčon in Strnad. 2. POLČAS SLOBODA: Meškovič, Barakovič, Mahmutovič. Kovačevič. Vesič. Ha-tičič, Sarajlič, Petrovič, Tomič, Ibrič, Zahirovič. BREG: Micor (Babuder), Pinzin, Gabrielli, Škabar, Vižintin. Pero-ša (Mondo), Cigui, Albertini (Kozlovič), Colia, Terčon (Sovič) in Strnad. ZADETKI: v 9. min Miljanovič, v 12. min. Sarajlič, v 23. in 30. min. Mehinovič, v 52. min. Hati-čič, v 65. in 78. min. Ibrič. v 87. min. Meškovič iz 11-metrovke. GLEDALCEV: približno 100 Včeraj popoldne .je bilo v Bazovici prijateljsko srečanje med Bregom in Slobodo iz Tuzle, ki nastopa v 1. ligi jugoslovanskega nogo- niiiiiiirmiiiiitMiUfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiniiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiliiiHiiNiiiiiiiinikiiiiunMmimmiiimumniiiiiiH i£;hn NOGOMET ^MEMORIAL ŽARKO RACE* Zarja zasluženo v polfinalu Sinoči je gladko odpravila Primorca - V torek se bo pomerila s Krasom drugouvrščenim iz B skupine - Gaja drugi polfinalist A skupine Zarja — Primorec 2:0 (1:0) ZARJA: Pucer, Žagar, Grgič, F. Macor, Križmančič, F. Ražem (v 76. min. Tognetti), Mahnič (v 80. min. D. Fonda), Lenarduzzi, Sossi, G. Ražem (v 76. min. E, Fonda). PRIMOREC: Leone, Milkovič, Cri-sciani, Husu, Kralj (v 76. min. J. Milkovič), F. Milkovič, B. Kralj, Fi-nessi, Albi, M. Kralj (v 81. min. Štoka). STRELCA: v 5. min. Vojko Križmančič, v 74. min. F. Ražem. SODNIK: Oricchio iz Trsta GLEDALCEV: 150 OPOMBE: v 36. min. izključen Lenarduzzi. Z zasluženo zmago nad Primorcem si je bazoviška Zarja zagotovila prvo mesto v A skupini Racetovega memoriala. Bazovci bodo tako odigrali v torek prvo polfinalno srečanje s Krasom, ki je zasedel drugo mesto v B skupini. Zarjani so v tem srečanju nedvomno igrali bolj organizirano od Trebencev, ki so predvsem v prvem polčasu preveč zadrževali žogo na sredini igrišča. Nogometaši Zarje pa so skozi vse srečanje igrali bolj konkretno in tudi zasluženo zmagali z dvema goloma razlike, ki realno pričata o premoči bazoviškega moštva. H. V. NOGOMET ITALIJANSKI POKAL JADRANJE VČERAJ V BARKOVLJAH ni uigranosti, kar je še no- zaskrbljujoče pred gostova «WV Kopenhagnu. Po našem samo Zajec, Šljivo in je n V|c delno zadovoljili. Miljanič Wje tekmi dejal, da ie bilo sre-tanc. ?°tevo koristno za reprezen JUd0„i 'n eno nailepših. kar jih je o«liHr avanska izbrana vrsta doslej * .aia proti kakemu klubu. SnP„,nor,si ie ogledal tudi zvezni ial: r Danske Piontek. ki je de-V^nslT' d Posameznikov v tugoslo-jern ' rePrezentanci so bili po mo teljg rteenju najboljši šljivo. Pan-ln Zajec, sicer pa ima jugo- Videmčane zanima srečanje v Bologni Tekma Bologna-Reggiana bo namreč odločilna za lestvico 7. skupine, kjer igra tudi (Jdtnese Danes bo na sporedu 5. in zadnje kolo izločilnega dela tekmovanja za italijanski nogometni pokal. Udinese bo tokrat počival, vendar pa bo pozornost Videmčanov veljala tekmi Bologna - Reggiana. Reg-giana ima namreč le točko manj od Udineseja in bi se torej v primeru zmage uvrstila na končno 1. mesto 7. skupine. SPORED 5. KOLA SKUPINA 1: Cavese - Perugia; Juventus - Torino; počitek: Rimini. SKUPINA 2: Catanzaro - Cesena; Palermo - Catania; počitek: Pi-stoiese. 4^iochi mpori ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS SESUAN (Center) SKUPINA 3: Inter • Milan; Spal -Verona; počitek: Pescara SKUPINA 4: Como - Cagliari; Sampdoria - Sambenedettese; poči-tek: Lcccc. SKUPINA 5: Avellino Bari; Na-poli - Ascoli; počitek: Cremonese. SKUPINA 6: Fiorentina Foggia; Varese - Brescia; počitek: Genoa. SKUPINA 7: Bologna - Reggiana; Piša - Lazio: počitek: Udinese. Danes Udinese - Triestlna V okviru priprav na bližnje nogometno prvenstvo se bosta danes popoldne na stadionu Friuli v Vidmu pomerili Udinese in Triestina. Zadnjič je Triestina igrala na tem stadionu leta 1978, ko je bil tudi Udinese še v tretji ligi, odtlej pa se je pot Videmčanov strmo povzpela navzgor. DIRKA PO VENETU Mantovani najhitrejši MONTEGROTTO TERME - Gio vanni Mantovani je zmagal na med narodni kolesarski dirki po Venetu. Na cilj je prispel na čelu skupine desetih tekmovalcev, v kateri so se za njim razvrstili 2. Gavazzi, 3 Con-tini, 4. Lorenzi, 5. Chinetti, 6. Mon-tella, 7. Vandi, 8. Mazzantini, 9. Bec-cia in 10. Panizza. Prva uradno priznana društvena regata Sirene Udeležile so se je društva s tostran in onstran meje - Tekmovanje hudo ovirala burja Včeraj je bila pred društvenim sedežem v Barkovljah prva regata tržaškega pomorskega kluba Sirena, priznana od Jadralne zveze. Zaradi slabega vremena in burje se je prijavilo le okoli 40 jadralcev (najavljenih je bilo 80), ki so predstavljali sledeče italijanske in jugoslovanske klube: Burja Izola, Societa ve-lica Barcola - Grignano, Societa ve-lica Oscar Cosulich Tržič, Circolo della vela iz Milj in tržaški pomorski klub Sirena. Ob desetih je bila regata preložena zaradi premočne burje, katere sunki so dosegali 70 do 80 km na uro. Ob 14. uri je burja nekoliko ponehala in žirija je dala start. Startalo je le 27 jadralcev, ker nekateri vodje ekip niso pustili v vodo, ker niso imele še dovolj izkušenj. Burja, čeprav ne tako močno kot zjutraj, je pihala med obema plovo-ma, tako da so se skoraj vsi jadralci tudi po večkrat prevrnili. Zmagal je član Societa velica Bar cola - Grignano Benussi pred Fa-vrettom (Circolo della vela Muggia), medtem ko je bil član Sirene Peter Sterni tretji. LESTVICA 1. Benussi (Societa velica Barcola -Grignano) 2. Favretto (Circolo della vela Muggia) 3. Sterni (Sirena) 4 Starc Davorin (Sirena), 5. Fiori (Soeietš velica Oscar Cosulich), 6. Visintin (Societa velica Barcola -Grignano), 7. Busdachin (Circolo della vela Muggia), 8. Perelli (Societa vela Barcola - Grignano), 9. Pan jek (Sirena), 10. Furlan (Societa velica Oscar Cosulich), 11. Maglica, 12. Petreš (oba Burja), 13. Baccari-ni (Societa velica Oscar Cosulich), 14. Benussi G. (Societa velica Barcola - Grignano), 15. Bossi (Circolo di vela Muggia). 16. Simič, 17. Barbarič (oba Burja). 18. Bogateč, 19. Civardi, 20. Ferfolja, 2i. Vodopivec (vsi Sirena), 22. Kokošar (Burja), 23. Inchiostri, 24. Fogno, 25. Moli-nari, 26. Rochelli (vsi Societa velica Barcola - Grignano). Po regati so bili vsi jadralci nagrajeni, kot sta dejala predsednik žirije Tullio Sain in predsednik So-cietA velica Barcola - Grignano Ban-delli, ki je tudi tajnik področnega vodstva FTV. pa so zmagovalci vsi, ki so se regate udeležili v takih vremenskih razmerah. Verjetno je prva regata Sirene ena izmed najbolj drznih in spektakularnih, kar jih je kdaj bilo v Tržaškem zalivu v razredu »optimist*. M. P. SKUPINA A Lestvica0 Zarja 3 1 2 0 3:1 4 Gaja 3 1 2 0 3:2 4 Primorec 3 1 0 2 1:3 2 Breg 3 0 2 1 1:2 2 Najboljši strelci: 1 zadetek: Vrše in Gabrielli (Gaja); Pavel Kralj (Primorec); Lenar dnzzi (Zarja); Ciguj (Breg); V. Križmančič In F. Ražem (Zarja). Danes počitek. KOTALKANJE Od 10. do 12. 9. na Opčinah Prvo mednarodno tekmovanje za trofejo Pavla Sedmaka V organizaciji športnega društva Polet bo konec tedna velika kotal-karska manifestacija, pri kateri bodo sodelovali kotalkarji iz Italije, Jugoslavije, Nemčije in Avstrije, s prireditvijo, ki bo imela tekmovalni značaj, hočejo poletovci počastiti spomin svojega najboljšega tekmovalca, ki je izgubil življenje v prometni nesreči 18. januarja letos. Tekmovanje samo bo v petek, 11. in v soboto, 12. septembra. Prvi dan bodo ob 9. uri na sporedu kratki prosti programi, drugi dan pa se bodo tekmovalci v popoldanskih urah pomerili v pravem prostem programu. Razglasitev zmagovalcev bo v soboto ob 21. uri, ko bodo nagrajeni posamezniki in vsa sodelujoča društva. Prvouvrščeno društvo bo prejelo trofejo Pavla Sedmaka, poleg tega si bo priborilo pravico do sodelovanja na naslednjem tekmovanju. Po razglasitvi bo nastop zmagovalcev. Poletovi kotalkarji bodo nastopili s skupinsko točko. Spominu prezgodaj umrlega prijatelja pa se bodo z nastopom oddolžili tudi vsi kotalkarji članske kategorije iz naše dežele. VESLANJE Jugoslavija v enem Italija v treh finalih MONCHEN — Italija bo imela v današnjem finalu svetovnega veslaškega prvenstva v Miinchnu kar tri posadke, Jugoslavija pa eno. Italija bo imela namreč svoje posadke v dvojnem četvercu, dvojcu »s* in dvojcu «brez», kjer bo veslala tudi Jugoslavija. NOGOMET DEŽELNJ. POKAL Vesna in Kras spet nasprotnika Danes popoldne, s pričetkom ob 16.30, se bosta na kriškem pravokotniku pomerili enajsterici Vesne in Krasa. Tekma spada v okvir prvega izločilnega kola za »Deželni pokal* v katerem nastopajo ekipe prve, druge ir, tretje kategorije. To bo že drugič v krajšem razdobju, ko se bodo srečali Križani in kra-sovci, saj sta se omenjeni ekipi srečali v izločilnem delu memoriala «žarka Raceta*. Takrat so zmagali Križani, ki so zmagali z goloma Cicchesija in Starca. Kljub porazu pa sta se Kras in Vesna uvrstila v polfinale. Tokrat imajo varovanci trenerja Manzutta edinstveno priložnost, da se oddolžijo »belo-modrim* za poraz. Najbrž pa trenerja ne bosta poslala na igrišče najboljši postavi, ker bosta štedila z močmi pred polfinalnima tekmama. metnega prvenstva in ki se je tokrat predstavila v popolni postavi. Brežani so se ob tej priložnosti okrepili z nekaterimi igralci, ki nastopajo v drugih klubih. Sam izid .jasno kaže na razliko med ekipama. Tekma je bila praktično enosmerna in skozi vseh 90 minut je bila vidna premoč moštva iz Tuzle. Napadalci Brega so le nekajkrat streljali na nasprotnikova vrata in še takrat neuspešno, medtem ko so imeli Gersinič, Micor in Babuder stalno polne roke dela. Gledalcev je bilo malo, ker je bilo vreme nenaklonjeno. KOLESARSTVO NA SVETOVNEM PRVENSTVU Tudi Bruno Vicino dobil srebrno odličje BRNO — Vzhodni Nemec Luti Haiiisen je osvojil zlato kolajno v amaterski vožnji po točkah za posameznike, na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Brnu. Srebrna je pripadla Nitzu (ZDA), bronasta pa Marcussenu (Danska). V vožnji profesionalcev za motorji je prvo mesto osvojil Nizozemec Rene Kos, drugi je bil Italijan Bruno Vicino, tretja pa Peffgen (ZRN). V hitrostni vožnji profesionalcev je Japonec Koiči Nakao že petič zaporedoma postal svetovni prvak, za seboj pa je pustil na 2. mestu Kanadčana Singletona in na 3. Japonca Takahašija. V tej disciplini je v polfinalu padel Italijan Guido Bon-tempi in ker si je zlomil ključnico ni mogel sodelovati v boju za kolajne. ŠZ SLOGA PLANINSKI ODSEK vabi 13. in 14. septembra člane in prijatelje na vzpon na Triglav, preko Krme do Kredarice (prenočišče), druge dan na vrh in povratek. Zbirališče z osebnimi avtomobili v Bazovici v nedeljo, 13. septembra, ob 6.30. iiUMiiMiiiiMiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiufiniintiiMimiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiNiiiimiiiimiiiiiiMM« ATLETIKA MEMORIAL RAUBER Zalarju (AK Olimpija) memorialna disciplina V metu kopja zmagal z znamko 71,36 m ■ Borov-ka Tavčarjeva premočna za ostalo konkurenco Organizator letošnjega že 11. a-tletskega memoriala Viadimira Rau-berja — tržaški Cus — res ni imel pri izbiri termina najbolj srečne roke. Ob enajstih atletih Akademika iz Sofije, ki so že stalni gostje, smo tokrat pogrešali zastopnike nekaterih društev iz severne Italije in predvsem še Slovenije. Slednji so bili povsem upravičeno odsotni saj so imeli v petek m soboto republiško prvenstvo v Novi Gorici. Poleg tega pa so samo tekmovanje v 10 moških in 7 ženskih disciplinah motili precej močni sunki bur-je. Ne glede na to je bila zasedba v moških disciplinah dobra, kaj takega pa ne moramo trditi za ženske. Nasploh pa so dosegli nekatere dobre rezultate, tako da lahko rečemo, da je memorial dobro uspel. V memorialni disciplini je slavil slovenski metalec Anton Zalar, ki brani barve ljubljanske Olimpi.je in ki je dosegel znamko 71,36 m Omeniti velja, da je Zalar zaostal za najboljšim osebnim rezultatom, toda premagal je vse nasprotnike na čelu z bolgarskim metalcem Ci-fevom, saj sta edina premagala mejo 70 metrov. To je bila druga zmaga Zalarja na memorialu Rauber, saj ie enak uspeh dosegel že pred dvema letoma. Metalka krogle, članica ŠZ Bor Irena Tavčar, tokrat ni imela enakovredne konkurence. Drugouvrščeno Prezzijevo je premagala z odličnimi 13,11 m za več kot tri metre. Med ostalimi boljšimi dosežki, bi omenili 7,54 m Bolgara Bene-kova v daljini, Jozov in Martini sta skočila v višino 210 cm. starejši Lazzer je pretekel 100 m v 10”5. Dokaj živahen je bil tek na 5 Km. V končnem naletu pa je bil naj-hitrejši Ognjanov. kateremu so namerili čas 14'19”9. V teku na 800 metrov ie bil najboljši Rečan Živko (1’58”3). v metu krogle je po pričakovanju slavil Zecchi (15.46 m), odličen drugi pa ie bil Lakner (ŽAK Ljubljana) s 14,31 m. V ženski konkurenci bi omenili 12’'2 Altannve na 100 m. v skoku v višino je bila najboljša Chivalo (170 cm). Pistri-pa je pretekla 400 m toč-”” GF. no v 57' 4 Danes se poročita GABRIJEL HUSU in ROSSANA Obilo sreče na novi življenjski poti jima želi ŠD Primorje. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnina Mesečno 7.000 lir — celoletno 84.000 V SFRJ številko 5,50 din, ob rveoeijoh 6.00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 dm, za organizociie in podietja mesečno 100,00, letno 1000.00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 PRIMORSKI DNEVNIK 6. septembra 1981 Oglasi Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT> DZS 61000 Ljutljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul »sir. 1 st., vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900 legalni 800, osmrtnice 300. sožal|0 400 lir za mm višine v širini 1 stolpco. Mali oglasi 200 lit beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. t i Člen ifalijinskej Izda i» ZTT zveze časopisnihU m tiska j ^ Trst založnikov FIEG Odgovorni urednik Gorazd Vesel Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ PREČNIKA Rudi Zidarič iz šempolaja daruje 13.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Namesto cvetja na grob Agattina Oresteja daruje Angela Štefančič (st. 208) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Agattina Oresteja darujejo Viktorija, Adeli- na, Marta in Nadja 20.000 lir. * # * V spomin na pok. prof. Lojzeta Bizjaka iz Ajdovščine daruje družina Lokar 50.000 lir za Mladinski pevski zbor Glasbene matice. V spomin na Alojzija Debelisa daruje družina inž. Andreja Čoka 10.000 lir za PD Kolonkovec. Namesto cvetja na grob Vincenca Križmančiča daruje Ana Canziani 10 tisoč lir za osnovno šolo Primož Trubar v Bazovici. V spomin na Damjanovega pradeda daruje učiteljica Andreina Grgič 10.000 lir za osnovno šolo Primož Trubar v Bazovici. V spomin na drago nono Emilijo Budin daruje Vilma Kocman 20.000 lii' za ŠD Sokol. Ob priliki Poletnega praznika da ruje KD Jože Rapotec" 50.000 lir za izgradnjo Doma partizanov v Bo ljuneu. Martinič daruje 15.000 lir za God bono društvo Nabrežina. V spomin na prijatelja Alojza De belisa in Žarka Simoniča daruje Ki ljan Ferluga 20.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. Namesto cvetja na grob Bernarda Daneua in mame Attilia Plesničarja darujeta Angelca in Zvonko Malalan 20.000 lir za Dijaško malico. Namesto cvetja na grob Mihele Škerlavaj roj. Furlan daruje Julka Cortese 5.000 lir za Dijaško matico. Ob 5. obletnici smrti starega očeta Mirka Kraševca daruje Aldo Cunja 15.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik. Ob 14. obletnici smrti dragega oče ta daruje Ljudmila Jogan z družino i 10.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice. Namesto cvetja na grob Eleonore I Plesničar darujeta Genia in Lidija z družino 25.000 lir za ŠZ Bor. Za TPK Sirena darujejo Dina Bu-ljan 5.000, družina Giulio in Livia Seri 5.000, Jano Ščuka 5.000 družina Ina in Sergio Ferfolja 20.000 in Egon Kraus 20.000 lir. V spomin na Elviro Koren roj. Go mišček daruje Vera Udovič 10.000 lir za Sklad Albina Bubniča. V počastitev spomina Mihele Škerlavaj daruje družina Bernarda Da neua 5.000 za SKD Tabor in 5.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Vincenca Križmančiča daruje družina Cijak-Lapanje 10.000 lir za PD Lipa. V spomin na Žarka Simoniča da rujeta Dragotin in Majda Danev 15 tisoč lir za SKD Tabor. V počastitev spomina v minulem mesecu umrlih Opencev daruje Angelca Hrovatin 10.000 lir za ŠZ Sloga in 10.000 lir za ŠZ Jadran. Ob obletnici smrti mame in v s po min na očeta in brala darujejo Rudi, Nini, Gizela. Marija in Petrina 15.000 lir za godbo v Križu, 13.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu in 15.000 lir za KD Vesna-Križ. V spomin na Ljuba Šušteršiča in Marije Hrovatin (Vremčeve) daruje družina Leandra (Nanija) Hrovatina 15.000 lir za Skupnost družina Opčine. ORVISI Vse igroče za igre na prostem (no vrtu — no plaži), bogata izbira koles, triciklov, motociklov (ročnih In električnih) Itd. TRST — Ul. PONCHIELLI 3 Lastnik BULLO GIANPAOLO DA PRIHRANITE pohištvo paolo DOLINA Telefon: 820862 DOMJ0137 TRST Mali oglasi telefon (040) 7946 72 TEČAJI nemškega jezika za otroke od 6. do 14. leta. Informacije in vpisovanje Hildegard Baver vsak dan razen ob sobotah od 16. do 19. ure - Ul. Ginnastica 3, prvo nadstropje, telefon 040/730037. KROJAČNICA za moške in ženske z novimi vzorci blaga za plašče, suknjiče, obleke, kostime in original tirolski loden. Košuta, Drevored D’Annunzio 11 (stavba kina Capitol). ŠTEDILNIKI s centralnim gretjem na premog in drva. Instalacije in naprave za centralno gretje - CA-STEL, Drevored XX. septembra 67/b Tel. 040/373098 - Trst. OTROKE sprejmem v varstvo na svoj ali vaš dom. Tel. 040/827094. PRODAMO dvonadstropno hišo in 900 kvadratnih metrov zemlje blizu glavne ceste 2 km iz mesta proti Dolini. Hiša je potrebna po pravila. Telefonirati na št. 040/ 822002. IŠČEMO gospodinjsko pomočnico v Čamporah za vsak dan z referencami. Urnik po dogovoru. Telefon št. 040/274505. SLOVENEC, SREDNJIH let iz nepo sredne bližine, je kljub dvakratnemu ustvarjanju svojega doma z isto ženico ostal brez najdražjega. Zato si želi lepšo jesen življenja ob iskreni, pošteni in zaupanja vredni partnerki. Preženite predsodke in oddajte svoje pismo pod šifro -MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE«. SPREJMEM v oskrbo dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, obiskovala tečaj, se izučila ali zaposlila. Resne ponudbe poslati na naslov Kaplan, Galjeviea 14 - Ljubljana. NA OPČINAH PRODAM v dvodru žinski vili: 1. pritlično stanovanje s 140 metri površine, garažo in 400 metri vrta. 2. Lepo in udobno o-premljeno stanovanje v prvem nadstropju (150 metrov) ter priključeno mansardo s 120 metri površine ter 600 metri vrta. Telefonirati na 040/212518 - 211844. SAKS ALTO skoraj nov prodam po ugodni ceni. Zglasiti se v Dolu pri Alojzu Stipančiču, zaselek Vižintini št. 18. OSMICO je v Samatorci št. 6/A odpri Josip Gruden. Toči svoje belo in črno vino. PRODAM stanovanje z vrtom in prostori za skladišča. Telefonirati na št. 040/52889 ot. 10. do 12. ure. PRODAM rabljene šolske knjige za znanstveni in klasični licej. Telefonirati na 040/911624 v večernih urah. OB SOBOTAH in nedeljah prodajam pristno, briško, belo vino tokaj v 54-litrskih pletenkah. Robert Komjanc, Jazbine 17 - tel. 0481 - 391165. ■ PRI MO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. ELEKTRONSKE orgle Elgam prodam: dvojna klaviatura vgrajena sta el. baterija z avtomatično spremljavo in amplifikator z zvočniki. Cena 450.000 lir. Tel. 040/825247 v popoldanskih urah. V GORICI ali okolici iščem zazidljivo zemljišče. Interesenti naj telefonirajo na: 0481 - 84693. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Josip Sancin (Šar-nek) - Dolina 112. Toči belo in črno domače vino. PRODAMO dvosobno opremljeno stanovanje z garažo. Telefonirati v večernih urah na št. 040/811186. KUPLV1 hidravlično stiskalnico 80 cm premera na kolesih in električni mlinček za grozdje. Prodam ročno stiskalnico 50 cm premera. Telefonirati na št 0481/390569. PRODAM motokultivator Pasquali 11 konjskih moči Franc Cibic, Ul. Brigata Cuneo št. 20 Podgora. OSMICO je odprl Rudi Košuta (Be-ljan), Križ 44. Toči belo in črno domače vino. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA ^ optika foto-kino kontaktne leče Ulica Buonarroti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 AUTOFORNITURE A. VECCHIET originalni nadomestni deli FIAT bieikli in mulocikli NABREŽINA 166 . TELEF. 200313 ir T Ttin rDARWIL KUPUJE TUDI RABLJENO ZLATO in plačo do 14.000 Ur za grom karati - največja resnost -\ odkup polic TRST Trg Sv. Antono 4 (2. nadstropje) bor PRODAJNA GALERIJA KRAŠKE UMETNE OBRTI CESTA NABREŽINA-ŠEMPOLAJ 100m PO ŽELEZNIŠKEM PREHODU TEL 200282 Ekskluzivni zastopnik C. BARNOBI zavese - mantovane lesene obloge IZLOŽBA: UL. CRISPI 4 - TEL. 750983 DELAVNICA: UL. VERGERIO 9/1 TEL. 768633 . »-V u V v>* cS 0 ARNIEL S.n.C. TRST | OTROŠKA OBUTEV | ŽENSKO SPODNJE PERILO » BOGATA IZBIRA OTROŠKIH ŠKORNJEV IN ČEVLJEV ZA PO SMUČANJU ULICA-Br-CATERINA 11 — TEL. 631277 OTROŠKA KONFEKCIJA TRST Ul. Carducci 45 tel. 796988 Imamo na zalogi vse nove artikle za jesen - zimo ter predpasnike za šolo in vrtec za otrnkejniiijla__' 14. leta starosti Oprema stanovanja je stvar okusa. Mi vam lahko svetujemo s svojimi izkušnjami in široko izbiro pohištva. EH IH TDCT Ul- Balamonti 3 — telefon: 820766 »KOI Ul. Di Vittorio 12 — telefon. 813301 - 'M Zastopnik kuhinj kkb mOTETl 1770 REALNOST UGODNOSTI .v VSE NOVOSTI NEPOSREDNO IZ MILANSKEGA MEDNARODNEGA SALONA GLASBE £ NUOVI MAGAZZINI GERBINI i EKVILIZATORJI, MIKSERJI TRAKOVI, KASETE, RAČK MIKROFONI, SLUŠALKE IN VSI OSTALI PRIKLJUČKI AKAI FISHER GRUNDIG HITACHI YUC MARANTZ PIONEER REVOX SANSUI THORENS I. B. L. GENESIS GOODMANS E. S. B. JENSEN R. C. F. GRADO ORTOFON SHURE STANTON SENNHEISER NUOVI MAGAZZINI GERBINI s. r. I. ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI ■ RADIO - TELEVIZORJI - Hl-F! OLIMPUS SNEMALNE NAPRAVE TRST - ULICA ROTSETTI 6 - TELEF. 795309 TRST - ULICA GIOTTO 8 - TELEF. 795313