8. gorenjski sejem odprt posvečen turizmu in široki potrošnji — Mnenje predsednika e zve*e Jugoslavije dr. Marijana Breclja o spremenjenem namenu sejma Praznuj’ aygusla- Kranj je danes slavnostno razpoložen, traj so na.®re^ Ovojni, oziroma celo trojni praznik. Zjn-skega l'1*^ l.1 ’Za obpinski praznik slavnostno sejo občin-stavnit- e*a °0bora, ki so ji prisostvovali tudi pred-Pobratil mDS*a Ciotat, s katerim se je mesto Kranj pobrnfil n . “ v lotal> S Ciotatn °1_ V’ de^ slnvnost* je bil pred kratkim v La So slavn * mestu na francoski sredozemski obali — kjer *avi. D S Podpisali pergament o sodelovanju in pove-y KraniUg'v ! s.,ovesnega pobratenja pa je sledil danes seiem {.*?’ °kvir slovesnosti sovpada tudi osmi Gorenjski tor seim* Su-^a odPrb o'1 *®- nr'- Goste je pozdravil direk- nien ,„a’ . ■Je v uvodnih besedah poudaril tudi spreme- enačaj sejma. letos na Cn .Pr®jšnjih let, so 8Tetil; sknr ren-lS em sejmu po-mu in 1 ves Prostor turiz-®darek „aT! Potrošn.ji. Ta po-’ak, kakršn nJem sejmu še ni feditej;; “ so si zamislili pri-hk 'znajt ar raeunajo, da se eto bolj j^tJ,-,Sejma iz leta v letošnjega obbkoyal. Značilnost rseh 2PQ Jmj iK tl,c*i ^ tem. a?o ne ©o udeležencev svoje *>a tudi n^°.razstayija. nuipak xC.fr To pomeni, da 81 ulrtskovalec vidi na sej- “'JMnslri veleposlanik Ljubi V ^ep^anlk’,,1'.avg' Argentinski l0rio Rolet J iugf>s'lavijt g. Ho- al LiuKu danes uradno obi- Urah j tano. v dopoldanskih °bisk on uapravil vljudnostni ake skupšiUn Redniku Ljud-dlei, _PScine LRR rir j sekretarja za blagovni promet j dr. Marijana Breclja, naj nam pove svoje vtise s sejma. > . »Predvsem se mi zdi, da je i razvoj Gorenjskega turistično-; potrošniškega sejma v obeh smereh pravilen. Afirmacija takih J lokalnih prireditev je prav v tem, da prevzemajo sejemski značaj, kar bo nedvomno vplivalo na večji razvoj potrošniške industrije in predvsem povečanja proizvodnje tistih predmetov, ki jih primanjkuje.« Tov. Brecelj je nadalje dejal, mu, lahko tudi kupi ali naroči. Po direktorjevih pozdravnih , , , , besedah je sejem odprl predsed-1 da, bod,° letošnje izkušnja sejma .1 i w . - * . * _ . I Ir o»»o In I’■ n t a t ur, L r\ ur ivir, viti Edvard Kardelj na avtomobilski cesti Otočee na Krki, 1. avg. (Tanjug). — Gradbišče avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost« Ljubljana—Zagreb je danes obiskal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. V spremstvu podpredsednika Izvršnega sveta Slovenije Viktorja Avblja, predsednika Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije Mike Tripala in komandanta glavnega štaba mladinskih delovnih brigad Miče Novkoviča si je ogledal gradbišče študentovske brigade beograjske pravne fakultete ter kraje med Prilipom in Ribnico, kjer grade betonsko vozišče. Mladinci in mladinke v naselju »Ivo Lola-Ribar« so ga toplo pozdravili. Podpredsednik Kardelj je obiskal tudi glavni jv »vjvm pivu.vu- | , , štab mladinskih delovnih brigad nik občinskega ljudskega odbora Plezale- kake» je treba usmeri i Otočcu ter se zanimal za dose- razstavo, da bi pri- j žene uspehe ter žlvljen;je mladin- (Nadal)evanje na 2. »trani)' skih delovnih brigad. £OT za kulturo in pro-S Predsedn-i5ISU Kocjančiču in Kranj Franc Puhar. Gostje so si z zanimanjem ogledali razstavne prostore, nakar jih je uprava sejma povabila na majhno osvežitev. Kmalu zatem so se gostje podali proti središču mesta v Koroško ulico, kjer je na križišču ob stari avtobusni postaji urejena lepa nova restavracija in kavarna podrtja »Delikatesa«. Uprava podjetja je povabila goste na ogled prostorov, od koder še niso odšli zadnji obrtniki. Restavracija in kavarna je za Kranj res lepa in sodobna pridobitev, saj ima vse, kar si novega in udobnega človek lahko v javnem lokalu želi — od okusne in prijetne opreme do naprav za zračno hlajenje. SEJEM LAHKO POSTANE TUDI POMEMBNO KOMERCIALNO SREDIŠČE Po zaključnih slavnostih smo zaprosili predsednika Turistične zveze Jugoslavije in državnega ODGOVOR AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA HRUSCEVU Eisenhower: V okviru Varnostnega sveta OZN Sestanek naj bi bil 12. avgusta — Eisenhower zavrača obdolžitve glede zavlačevanja na raj-, *a Shoko potrošnjo vzbujajo verjetno prav m „ , ah naJvečjo pozornost motorna sredstva. Teh je ajrazličnejšth znamk In tipov. Zato Je tudi na vsaki razstavi kaj novega Washington, 1. avg. (Tanjug). Predsednik ZDA- Eisenhower je danes obvestil predsednika sovjetske vlade Hruščeva, da *je dobil ameriški predstavnik v ZN napotke, naj za 12. avgusta predlaga sklicanje sestanka Varnostnega sveta, ki bi se ga udeležili predsedniki vlad. Eisenhower je rekel, da je pripravljen udeležiti se takšnega sestanka. Strinja se tudi s tem, naj bi bil sestanek v New Yorku aji kakem drugem mestu, toda ne v Moskvi. V odgovoru na pismo Hruščeva z dne 28. julija Eisenhower pravi, da so bili osebni stiki med predsedniki vlad in poglavarji držav cela stoletja zelo koristna pot za sporazumevanje, kadar je bilo videti, da normalni diplomatski stiki niso kos temu bremenu. Toda, je rečeno v Eisenhowerje-vem odgovoru, zmerom je veljalo ne le kot vprašanje diplomatske oblike, marveč tudi kot zahteva po učinkovitosti, da je glavna vsebina takšnih stikov, pa naj bodo zaupni ali javni, ton resnega cilja in Ha pri tem ne gre za nobeno žalitev. Predsednik Eisenhotver zavrača trditev, da uveljavlja vlada ZDA politiko odlašanja, slonečo na iskanju raznih argumentov v zvezi s proceduro in da trdi, da trenja niso proceduralna, marveč vsebinska. Nadalje navaja dva točki, ki so ju ZDA kot bistveni že prej poudarili, in sicer, ali je je bilo 'doseženo splošno soglasje, da ima Varnostni svet glavno odgovornost za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, in drugič. ali mali narodi in tako imenovane »velesile« sodelujejo pri Osnutki tarifnih sporazu ik®aj bi bili narejeni najkasneje do 15.septembra P1 Predstavnikov sestanku sindikatov, strokovnih združenj in zbornic na skupnem j3*og štiri načela zn določanje tarifnih sporazumov slav f^tu Zvp-f' ^ ~ ^ Central- kasneje do 15. septembra, sta* , Je bil v« sindikatov Jugo- Kar zadeva metode pri trM k Prerit. *1 razširjeni Savnikov vseh ko’ *boj se- čen- -un^b Zdn?I°V sinc|ikatov, stro- °rgan-C’ na kater i0 gosP°darskih to! ?1Zaciii n , ern so govorili o Pri Hn?eia’ lmlogah in me- _ clol(’čanjli osnov enotne pri določanju tarifnih sporazumov, so se udeleženci posvetovanja sporazumeli, da bi morali ti dokumenti vsebovati — na splošno rečeno — štiri skupine načel: prvič, pačela za ugotavljanje tarifnih postavk, drugič, načela za določanje deleža delavcev pri delitvi dela čistega dohodka, izločenega za oseb- VQ .-im uv, i- - *- - _______________ na dohodke iznad zneska tarifnih Peg le preHt* na sel* skupne postavk, tretjič, načela za dolo-ttie Sveta j avr,tkov Central- Čanje načina in oblike premiranja ?2. jul}!. g0'P°darskih zbor- in premijskih odnosov, kakor tudi li rta^°lega s S° iSe udeleženci glede načina izločevanja sredstev ____________ ZvP • bi bilr)GS/anka sPOrazume- za premije iz dela čistega dohodka,! zbornic in strokovnih združenj, , čl e irGnR \tCrt rl />1 /\ 1T An/lil n i wi V\ 1 »Min/1! .1*1. M: i. .t t _ L. I tarifnih postavk za tipična ključna delovna mesta. V njem bi natančneje obdelali enotna merila, na podlagi katerih bodo določevali tarifne postavke v okviru določenih razponov. Razen tega bi v sporazumu tudi podrobneje določili splošna načela glede določevanja ostalih osnov osebnih dohodkov v skladu s pogoji in potrebami posameznih panog ali skupin podjetij, kakor tudi načela za premiranje. Skupni organ, v katerem bi bili predstavniki Centralnega sveta Zveze sindikatov, gospodarskih ^ ^Pravlian vse delo v .lem osnutkov SOnv. '•'“‘■JClll osnuiKov p°razumov končati naj- VREMQJSKfl NAPOVED in naposled, četrtič, uveljavljenje sistema grajevanja po enoti na podlagi delovnega vanja učinka. Te tarifne sporazume bi spre- j mi ali skupinami podjetij. ! Na včerajšnjem sestanku je čel in meril skupna komisija, v bilo govora tudi o metodi, po ka- kateri bi bili predstavniki cen- teri naj bi vsklajevali tarifne po- , v,sok - — tralnih odborov strokovnih sindi- stavke, deloma pa tudi o metodi iŽ?1 fr0mr*(ln.lo Kvro^^ruf.negs, prltl' katov in strokovnih združenj ali in merilih za vsklajevanje osta- 4041 ststema, kiV^dineš zbornic. Sporazum naj bi zajel lih oblik osebnih dohodkov de- Alpe, . konkretna merila za določevanje lavcev. P°ld»f,a4n°st nn«no vr°me. ftez dan ---------------------------■------------ - - 1,1 alnskpm ponia naraščala. Po- jemala na podlagi določenih na-Jjačj lavni), možnost mani- t »—..n t.mi.tin ,» fe?'d « tS temperature po- , pori„ n oknu ».v prlmor1u okrog sprejemanju sklepov, ki se jih neogibno tičejo. Kar zadeva vprašanje Srednjega vzhoda, izraža Eisenhower mnenje, da »to ni problem agresije ZDA, marveč grožnje drugih, da bodo tudi v prihodnje nadaljevale posredno agresijo proti zahodnim državam«. Eisenhovver pravi, da sodi ta problem v pristojnost Varnostnega sveta. Na avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb je te dni prispelo 148 brigad z okoli 18.000 mladinci, ki so zamenjali prejšnjih 18.500 brigadirjev, vključenih v skupno 153 mladinskih delovnih brigad. Na sliki asfaltiranje ceste pri Korenitki. Finišerji dnevno asfaltiralo do 500 m ceste PRED SESTANKOM PREDSEDNIKOV VLAD ŠTIRIH VELESIB Nujnost nove politike Za kompromisno rešitev neizogibna sprememba stališč Zahoda — Priznanje nove iraške vlade ni dovolj — Različna stališča New York, 1. avg. (AFP). — besedah povezala začetek umika Splošni vtis na sedežu OZN je svojih čet iz Libanona, bil sinoči, da se Varnostni svet j Po odstranitvi proceduralnih nekaj časa še ne bo sestal, ker | ovir, naj bi ZDA in Velika Bri-hoče omogočiti nova posvetova- tanija neutegoma in na novejših nja med svojimi člani in generalnim sekretarjem Hammarskjol-dom o proceduralnih vprašanjih. S predpostavko, da bo do konca tega tedna znan sovjetski odgovor na najnovejše zahodne poslanice, bi lahko člani Varnostnega sveta že prihodnji teden na plenarnih sestankih izmenjali gledišča o sestavi, datumu in kraju konference predsednikov vlad. Več novih dogodkov, ki se nanašajo na Srednji vzhod, je vneslo novo luč v priprave na konferenco. Čeprav ne gre samo za te dogodke, vendar na sedežu OZN menijo, da bi se utegnilo upahje glede sklicanja konference znatno izboljšati, če bi vplivali na pozitivne spremembe v stališču velesil nasproti sestanku temeljih določili minimalni program za Bližnji vzhod, kar bi omogočilo razgovore s Sovjetsko zvezo in neodvisnimi arabskimi vlade, marveč se mora zavaeti za to, da bi se pokazalo kot -pozitivno stališče« nasproti novim arabskim državam na nevtralizacijo Bližnjega vzhoda, tako da bi zagotovili status quo, ter omejili pošiljanje orožja in vmešavanje v notranje zadeve.' Drugi dogodek je poročilo so- državami. Takšno zamisel je na- vjetske agencije Tass, ki trdi, da čelno zagovarjal predsednik italijanske vlade Fanfani med dvodnevnim bivanjem v Wishingto-nu. To potrebo je razen uglednih časnikov in komentarjev najbolj jasno formuliral bivši britanski minister Anthony Nutting s član- so na Zahodu napačno razglasili, da Hruščev nasprotuje sestanku predsednikov vlad v New Yorku. Ta dogodek se nanaša na zelo živahne stike Hammarskjolda s predstavniki mnogih delegacij, s katerimi je proučil vprašanje po- kom v -New York Herald Tri- večanja števila opazovalcev v bune«. V sklepih med večteden skim bivanjem v Libanonu in Jordanu pravi Nutting, da je zdaj za Zahod vzlic kritičnemu položaju še zmerom čas, da začne skupno politiko za normalizacijo stikov z -arabskim nacionalizmom«. Dnevi jordanskega kralja predsednikov vlad. Prvi dogodek so šteti, poudarja Nutting, in An-se nanaša na izvolitev novega li- i gleži bi storili Huseinu največjo banonskqega predsednika gene- j uslugo, če bi ga po umiku svojih rala Sehaba. Z uspehom novega čet iz Jordana odpeljali s seboj predsednika, da bi prenehali no- na Ciper. tranji oboroženi boji in da bi se Nova politika se po Nuttingo-povečalo število opazovalcev ZN, vem mnenju ne more omejiti ... je ameriška vlada zdaj vsaj v zgolj na pripoznanje nove iraške verjetna Libanonu, zlasti pa možnosti, da bi sestanek predsednikov vlad potekal na tajnih sejah, Varnostnemu svetu pa bi sproti poročali njihova morebitna soglasna priporočila. Na sedežu OZN spremljajo vso to dejavnost z velikim zanimanjem pa tudi s pomisleki, dokler ne bo pojasnjeno stališče glavnih zainteresiranih držav. Današnji -New York Times« izraža mnenje, da je konferenca najvišjih predstavnikov o Srednjem vzhodu v okviru VS -zelo namenjenega osebnim dohodkom,; bi pred dokončno sklenitvijo teh načela za j sporazumov obravnavali njihove norm, na- j osnutke in izrekel morebitne pri-proizvoda, pombe, ki bi naj predvsem težile kakor tudi drugih oblik nagraje-. za tem, da bi vskladili odnose in višino predloženih tarifnih postavk med gospodarskimi panoga-, Ljubljana. 1. avg. Na današnji Rogovi kolesarski dirki Ljubljana —ilirska Birstrica— Ljubljana je zmagal Vukojevič (Partizan). Poročilo na 8. strani -Washington Post« pa poziva v današnji številki ZDA, naj svojo politiko na Srednjem vzhodu naslone na nove temelje, in poudarja, da pušča izvolitev generala Sehaba za novega predsednika Libanona ZDA malo I -življenjskega prostora« na Sred-| njem vzhodu, časnik poudarja, da je v < današnjem položaju bistveno ohraniti meje, skupino j opazovalcev ZN in mednarodni j gospodarski program za Srednji , vzhod. Na koncu poudarja, da bi ■ rodila nova ameriška pobuda v tem okviru boljše sadove, kakor politika zunanjega ministra Dul-lesa. Davišnji pariški »Figaro« piše, da se trem zahodnim državam ni posrečilo določiti enotno stališče glede razgovorov predsednikov vlad. Dosegli pa so vsaj toliko, da so njihova gledišča »bolj vzporedna kakor protislov-na«. Desničarski -Aurore« pripominja, da je na poti h konferenci predsednikov vlad še nekaj ovir Francija na eni ter Velika Britanija in ZDA na drugi strani se še niso sporazumele, ali naj I bi sklicali sestanek v okviru Var-l-nostnega sveta ali na. PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUZITE SEl .LJSDIM* PRAVICA* USTANOVLJENA «. OKTOBRA UM . UZD NARODNOOSVOBODILNO BORBO (I OBA* jala kot i »-dnevnik Dl TEDNIK • OD OSVOBODITVI DO i. JULIJA ISO KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA UM DE BAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI E »BORBO* Ljubljana, sobota, 2. avgusta LETO XXIV. 178 ouaja cn tiaka OWSNo Založniško podjstjs •UVDSKa pravica* OaUKTOB podjetja CEV MODIC OCAVNl cn ODGOVORNI oRednik tv AN ŠINKOVEC • Can, io «*\in ino*emska podjetja Sloveniji, Istri in drugod druge, L ! TV, . ! S ^ZP0(1W# industrijo in E znatno višje cene, medtem ko so bla£?1 Pokazala svoje mož- gospodarstvo, ki »PrC’?,if v Kosmetu ali Makedoniji gnojila t’ m. , .0^. orientacijo za turistični razvoj. Iz razgovor regresirana. Povsem nemogoče je, s,T?j nadaljnji razvoj ■— od iz- 8 predstavniki okraja, ob1čl delovanja opreme za taborjenje, zbornic in uprave sejma men'£ da so na primer v okrajih Sremska Mitroviča, Vlnkovci, Osijek in upiciuD m visic 3|/unur t qb so nam iuai noori Sombor razlike v cenah od 10 do naravi do modernizacije naše in- tivni pogoji, da se ta kranj* 12 dinarjev pri kilogramu. To dustrije in obrti, ki izdeluje prireditev razvije v tej ‘ namreč pomeni za kmeta, ki kupi opremo za hotele in gostinske M- st> NOVO ŠOLSKO POSLOPJE TEKSTILCEV V KRANJU Na svetlih tradicijah svojih očetov V spomin na veliko tekstilno stavko leta 1936 • Danes bodo v Kranju odprli novo poslopje tekstilne pravljala že dalj časa zaradi niz* Šole in pred njo odkrili Spomenik. Oboje je pravzaprav kih plač in neurejenih higien- spomenik velike tekstilne stavke ♦ avgustu 1936. leta. Pred skih pogojev. Težili smo za tem, dvema letoma, ko so praznovali 20-letnico stavke, so skle- da sklenemo kolektivno pogodbo, niII postaviti spomenik ter so se odločili za gradnjo no« Pri »Sestici« v Ljubljani smo se vega poslopja tekstilne šole. V šoli je 17 razredov in bo sestali. Sestanka sta se udeležila lahko sprejela 420 dijakov. tudi tovariša Leskošek in Fajfar _ ter nekateri predstavniki Delav* Tekstilna šola v Kranju je do MO dinarja na uro. medtem sk„ zbornice. Na tem sestanku bila ustanovljena 1930. leta. Do ko »o tuji mojstri zaslužili tudi so mn0nja ločila, večina nas vojne je na njej absolviralo že po šestkrat več. Zaradi težkih je bila za stavko, medtem ko so 205 dijakov. Četrtina izmed njih delovnih pogojev in razmer smo nekateri, predvsem predstavniki jih je padla v NOB. kar po- začeli vstopati v razredne sin- Oelavske zbornice, stavki naspro-meni velik krvni davek te šnle dikate.« tovali. za osvoboditev. Novo tekstilno V Kranju so bile takrat tri šolo so sezidali s sredstvi zvez- sindikalne organizacije, večina nega, republiškega in okrajnega delavcev na je bila vključena sklada za kadre ter stane z opre- v Splošni delavski strokovni zvemo vred 217 milijonov dinarjev, zi. V njenem okviru je delalo * tudi prosvetno društvo »Svobo* V zvezi z otvoritvijo nove šole da«, kjer so se delavci izobraže-smo pobrskali po spominih tova- vali in gojili delavsko kulturo, riša Edvarda Resmana, ki je bil Tovariš Vehovec, ki Je padel leta 1936 v Kranju delavski za- med NOB je vzgajal predvsem upnik in eden Izmed Članov stav- mlade ljudi za razredno borbo, kovnega odbora, Lastniki tovarn so povrhu vse- Leta 1930 je bila v Kranjn ga najeli nekaf odpuščenih orož-tekstilna industrija v glavnem nikov. da so lahko uvedli prav-zgrajena in z delovno silo v cati priganjaški sistem. Domač glavnem preskrbi tena. 7ato so človek ni imel nobene besede; novi delavci morali čakati kljub ni smel niti kritizirati, niti sve-minimalnim mezdam na zaposli- tovati. Delali so pod stalno grož-tev tudi po več mesecev Tovariš njo. ker so pred tovarniškimi Resman ni moffel v Kropi v svo- vrati čakali brezposelni, jem rojstnem kraju, dobili ra- Delavski zaupniki so večkrat poslitve kot kiiučavničar. zato se lastnikom napovedovali stavke, je zaposlil v Kranju. vendar so jih ti podcenjevali »Živeli smo v silno skromnih Niso mogli verjeli, da hi se ne-razmerah in smo bili izpostav- izkušeni delavci lahko uprli, ljeni stalnemu preganjanju tujih Kako je prišlo do stavke? mojstrov. Zaslužili smo od 2.40 V sindikatih se & stavka pri* Nova tekstilna iola v Kranju in spomenik pred njo B Zastopnike tovarniških del* ^ cev je posebno podprl t°var. Leskošek. Tako smo 20. začeli stavkati. Izvolili smo . kovne odbore, ki so skrbel) ^ stavkajoče. Za pogajanja s P° jetniki so stavkovnr odbori ločili delavske zaupnike. La . niki so zahtevali, da se ujij umaknejo iz tovarn, niso p® ripravljeni na pogajanja, ler so bile tovarne zaseden' Posredoval je sam ban ■ tlačen ter zahteval, naj i*Pr®rj nimo tovarno, češ da so bili P njem poslaniki Češke. fr?n in Aiyrlije in protestirali, d*. v. sedamo lastnino njihovih drZ*0 Ijanov, Uporabili so silo in se morali umakniti.« »Za časa stavke je bila J? javnost na strani stavkajoč'.' Dokler smo stavkali, so nas pirali tako trgovci kot obrtni . in kmetje. Tudi po stavki 1 „ ljudje obsoiali način, kako stavko zlomili. . Nekaj dni po stavki j£ til-podpisana kolektivna pog^r. Morali smo jo pač sprejeti da je možna učinkovin,, Rontrola nad vsemi poskus-Pa tvJ, skimi eksplozijami, to kovit- *eni> da so možna in učin-bitntl Poroštva proti more- spornV ^itvam mednarodnih Dih o prenehanju poskus- Pade t j, eksplozij. S tem od-ga ,di glavni argument, ki so stitvi « , “Porabljali proti opu-Poskusov. Sklepi, do katerih dikova bomba sproži človeškemu organizmu nevarno sevanje. Mno- j gi znanstveniki poudarjajo, da j ikem zborovanju v New Delhiju je indijski ministrski (predsednik Nehru pozitivno oce-nil izvolitev generala šehaba za novega libanonskega predsednika, rekoč, da bi to utegnilo pri-| vesti do sprave v deželi, pa tudi do umika ameriških čet iz Li- i Nove ameriške čete, ki jih do- j Johnston na Tihem oceanu. Ta ! važajo z ladjami, so se začele \ eksplozija je del ameriških poiz-danes izkrcavati blizu Bejruta.! kusov, ki jih zdaj delajo na h-. Za zdaj ni znano, koliko jih je. I hem oceanu. Velika Britanija priznala novo iraško vlado — Kmalu priznanje tudi s strani Washingtona? primer z ameriško “čisto** vodiko- j so v skladu s prizadevanjem, da vo bombo potrjuje, da na svetu bi na Bližnjem vzhodu storili kaj ni nič takšnega kakor sta -čista« bomba ali »čisto« orožje. pozitivnega v korist Zahoda, pozdravili Fanfanijevo prizadeva- Ne da bi se spuščali v nagibe, nje. Vendar v poluradnih krogih po katerih so se ravnale ZDA, je ne pričakujejo, da bo Fanfanijevo treba pozdraviti njihov sklep, da ' posredovanje odločilno vplivalo so opustile že napovedani poskus i na naglo oblikovanje nove poli-s »čisto« bombo. Nove atomske | tične orientacije glede na Sred-poskusne eksplozije bi vnesle v že j nji vzhod. tako napeti mednarodni položaj j Po končanem obisku v ZDA je še en element zaostritve. Nikakor italijanski ministrski predsednik pa ne bi bilo dobro, če bi bil sklep Fanfani prispel danes v London ZDA samo začasen, kakor pravijo na enodnevni obisk in nemudoma 0 Amintore Fanfani London, 1. avg. (AFP). Britanska vlada je danes priznala novo iraško republiko. V noti, ki je bila danes izročena v Bagdadu, je rečeno, da britanska vlada priznava, da je iraška republika suverena in neodvisna država in da je Kasemova vlada zakonita vlada iraške republike. Dalje je rečno, da je britanska vlada vzela na znanje zatrdila iraške vlade, da bodo ohranili prijateljske odnose med obema deželama in da bo Irak spoštoval svoje mednarodne obveznosti. Kar zadeva bivšo unijo med Irakom in Jordanijo, je predstavnik Foreign Officea rekel, da bi bilo za >britansko vlado nereali- britanski zunanji minister Selwyn stično, če ne bi upoštevala seda-Lloyd. njega razdora med obema dežela- Iz Londona bo Fanfani jutri nadaljeval pot v London na kratek razgovor z zahodnonemškim kanclerjem Adenauerjem. ma.c Britanska vlada je poprej obvestila jordansko vlado o koraku, ki ga namerava stori+t. Velika Britanija je bila zad- nja članica Bagdadskega pakta, ki je priznala iraško republiko. Med nedavno konferenco Sveta ministrov Bagdadskega pakta je bilo opaziti pripravljenost na priznanje iraške vlade, in do tega je prišlo zelo hitro. Sodijo, da je želja Velike Britanije in ZDA, da bi obdržali Irak v Bagdadskem paktu, bila glavni vzrok te nagle diplomatske akcije, kateri se bodo predvidoma kmalu pridružile tudi ZDA. Tu tjidi opozarjajo na izjavo iraškega zunanjega ministra Džo-marda, ki je rekel, da želi Irak biti prijatelj z vsemi deželami, da pa o članstvu v paktu ne more biti govora vse dotlej, dokler Iraka ne bosta priznali Velika Britanija in ZipA. Spričo te iz-tave^ptičatftjejo zdaj v Londonu pobudo iraške vlade. poročila iz Washingtona. obiskal britanskega ministrskega s0 Dri in T omci«, uu ikoiclu lahkn * &tomski strokovnjaki, bi 2a nJ°,rej dali tudi sami pobude 3n3e Prizadevanje, da bi Prenph ^ednarodni- sporazum o — nanju poskusov z atomskimi Srditi spopadi Na1- avg- (Reuter). -atentat biI° julija največ najvpfi \Lin u 80 terjali doslej izenhii ?ev' v tem mesecu je njimi žlvljetije 97 ljudi — med 200 n-S^„Grki in Turki - okrog oi jin je bilo ranjenih, začeli J^etka junija, ko so se bil0 uhiHv,0t,0ku srditi sP°Padi* je ubi«h 127 ljudi. Ameriško-britanska atomska kooperacija 'Wa$hington, 1. avg. (Reuter). ,. ! ■' Ml i - 1. '"S‘ t* - 20. ZASEDANJE EKONOMSKO-SOCIALNEGA SVETA OZN PLODNA BILANCA Najpomembnejša dejavnost — tehnična pomoč — Govor našega predstavnika dr. Makieda — Jugoslavija se zavzema za učinkovito akcijo glede stabilizacije mednarodne izmenjave surovin in finansiranja gospodarskega razvoja Ženeva, 1. avg. (Tanjug). - Tu ga sklada ZN, ki bo začel delo- zdaj sprožil sklep £COSOC, da je bila končano 20. zasedanje vati leta 1959. Čeprav sklad v tej obnovi komisijo. Med njenimi Ekonomsko-socialnega sveta OZN. fazi svojega poslovanja ne bo na člani je tudi predstavnik Jugo-Delegacije so ga ocenile kot pozi- široko finansiral kapitalnih inve- slavije. Se važnejše pa je, da je tivno Med vDrašanii ki zadevalo sticij, bo njegova pomoč nerazvi- za začetek prihodnjega leta pred-j troha tim deželam vendarle pomembna, videno posebno zasedanje komi-sedanjo dejavnost ZN, je treba wj ^ finansiral ustanavljanje sije, na katerem bodo proučili tehnoloških inštitutov, središč za ukrepe za stabilizacijo cen su-strokovno šolanje, vzornih središč rovin. v kmetijstvu in drugih gospodar- Tretje vprašanje, o katerem so skih panogah. Nadaljnji pozitivni sprejeli sklepe, pomeni korak na-sklep ECOSOC se nan§ša na med- prej in se nanaša na vskladitev narodno trgovino s surovinami, gospodarske in socialne dejavno-Delo te komisije doslej ni bilo sti ZN ter njihovih specializiranih uspešno delno tudi zato, ker v agencij. Vtem ko je v prejšnjih njej nista sodelovali ZDA in Ve- razpravah o tem vprašanju vča-lika Britanija. Kritični položaj na sih prišlo do izraza prizadevanje, mednarodnih surovinskih trgih je da bi to dejavnost zožili, so se letos vse delegacije zavzemale za njeno okrepitev. Namestnik vodje jugoslovanske delegacije na tem zasedanju dr. Sergije Makiedo je ob zaključku zasedanja izjavil, da je poteklo vzlic napetemu mednarodnemu . položaju v mirnem jj^rau zda £ Veiika°^ritanij*a™na~nov ^ ‘ vano. Dvomljivo pa je, ali bo skupna de-: vzdušju in konstruktivnih razp ‘^ lotiti problemov Srednjega vzhoda, že zastarel, čeprav se mednarodna debata benega dvoma ni, da so mladi zavezniki klaracija, ki so jo podpisali v Londonu . »vse delegacije,« je re fe0m°^zemam° v krajših izvlečkih nekaj razvija malone izključno po splošnih po-Bagdadske zveze bolj zainteresirani na svo- predsedniki vlad dežel Bagdadske zveze in “r- e°°- “O se zavzemale za »!u ar]ev indijskega tiska. gojih, kakor jih je določila Sovjetska zve- jem razvoju, kakor na splošni vojaški po- ameriški zunanji minister, koristila temu aa_ “ £imvec vprašanj urea n »Hindustan Times« piše: za. Sklep, da bodo na revolucijo v Iraku litiki. Določen smisel skupnega namena namenu. Bagdadska zveza brez Bagdada skunnm Londnl sestanku Sveta Bagdadske zveze v odgovorili z okrepitvijo vojaške moči »se- lahko nastane samo, če določamo skupne pomeni »očitno anomalijo. To je Hamlet 6°ceno sprejeu vraro sKupmn dadska Je nastalo vprašanje, ali bo Bag- verne verige«, torej Turčije, Iraka in Pa- cilje, grupiranje sil za pomoč vsemu temu brez princa. Praktično namreč ukrepi s 1 P° ■ “ resoluciie o orea- Pred.ta ?Veza nekaj vmesnega ali pa bo kistana, je zadosten dokaz, da čisto voja- področju na gospodarskem torišču. Takšno Washingtona v Bagdadu, takšni kakršni posebnega Zgubil diskreditirano orožie. ki ie ški ukreni ne ustrezajo več položaju. No- grupiranje držav na sovjetskih mejah ne pomenijo, da so ZDA sklenile vzeti pod | “““"j1 i Kriza na Srednjem vzhodu, ki predsednika Macmillana. Razgo-jo je povzročila ameriško-britan-! vorom o problemih Srednjega ska intervencija, nudi mnogo po- vzhoda in konferenci ministrskih učnih izkušenj. Cc bi te izkušnje predsednikov je prisostvoval tudi vsestransko doumeli in pravilno uporabili, bi vsekakor pripomogle, da bi naposled našli sporazumno ureditev problema atomskih eksplozij. Med drugim so nedavni dogodki zelo prepričljivo dokazali, da so se odnosi na svetu tako 1 Skupni kongresni odbor za atom-zelo spremenili, da z uporabo sile sko energijo je odobril osnutek ni moč urejati mednarodnih pro- sporazuma o ameriškem sodelo-blemov. Ta v praksi dokazana iz- 5 vanju pri uporabi atomske ener-kušnja bi morala biti podlaga tudi! gije v'vojne namene. Ta spora-za nov način obravnavanja vpra- j zum bi omogočil Veliki Britaniji, šanja razorožitve predvsem pa J da bi od ZDA dobila snovi za poskusnih atomskih eksplozij. Na | atomsko orožje in motor za pod-potrebo po takšni poti kaže ves j momico na atomski pogon, mednarodni razvoj, da pa je to | Sprejem tega sporazuma je tudi znanstveno in tehnično moč j dejansko zagotovljen in to bo storiti, dokazujejo sklepi, do ka- prvi dogovor takšne vrste, odkar terih so prišli atomski strokovnjaki na sestanku v Ženevi. A. S. so ZDA opustile najstrožjo tajnost pri dajanju vseh informacij o atomskem orožju. predvsem omeniti tehnično pomoč. Na zasedanju so zlasti poudarjali, da se ta program uresničuje uspešno, ker sloni 'na nacionalnih programih, le-te pa sestavljajo same vlade, ki dobivajo pomoč. Med sklepi, ki se nanašajo na novo dejavnost ZN, je treba predvsem' poudariti priporočila za organizacijo in poslovanje posebne- 'kdsk-n tisk komentira sestanek »Bag-iftoraie* z^eze in poudarja gledišče, da bi realnn z °dne države uvideti, da je ne-2veze nadaljevati politiko »Bagdadske« korali 5-^Henj11 indijskih časnikov bi se MEDNARODNA TRIBUNA Indija o »bagdadski zvezi« bi bilo manj močno zato, ker je njegov glavni cilj gospodarski, ne pa vojaški. »Indian Express« piše: »Mrzlično Dullesovo prizadevanje, da bi oživil Bagdadsko zvezo, ni nepričako-, . . , , , ,. ,, vano. Dvomljivo pa je, ali bo skupna de- i vzdušju in konstruktivnih razpra- im “• n ■" a reKei diskreditirano orožje, ki je ški ukrepi ne ustrezajo več položaju. 2veza^ s™jo prejšnjo ostrino. Takšna takjn lma več veljave kot protiutež Kairu; dobav 3 sp,oh ne more več zagotoviti zadeva .e s Srednjega vzhoda; kar pa tev Čvrst'*60 g^avni °ilj — namreč zgradi-sedu g ga oporišča proti severnemu so-ttieliL,, 3e znatno oslabilo premikanje te-Samn r,v. z®iedju. Istočasno je bilo moč London kovati, da bodo na sestanku v sada « U naP?ii vse sile, da bi dobila fa-narekr*?V?- *ice' takšne smeri niso zahorin / ,razloSi ugleda, bi glavne zmage Cije siu z ti ameriške) politike izklju-KissinL n.° drugo alternativo. Henry Velik Pisec člankov, ki ima v ZDA udaril h • na PolItifne odločitve, je po- Politikp +16 g'avna slaba stran ameriške ftietnrt«! Vv, rn> da je v znamenju »iskanja« t>rayn£ gotovosti, ki pušča določeno nirni lned veliko strategijo in poseb-VsklaHit? i je bilo zmerom težko si »žo ' taktiko z novimi položaji, tako da naira,i:x ?vekdaj prizadevamo govoriti o izvzi*™!*) -1 kategorijah nedavnih kriz, ^T . i eno«. • •Ovief^0 okoliščin odgovarjajo na jeisKe pogoje v pogojih položaja,, ki je svoje poroštvo vso zahodno Azijo, ker je ! flada ZN, sklep o zboljšanju bil Irak edini člen v tej .severni verigi1.« j ?ela . komisije za mednarodno Ko Je W.Itet Lippmann komentiral j {JJ™ uspeh Dullesove politike na Srednjem vzho du, je pisal: n .Znašli smo se v zagati. Dullesova ma- , .. . , , » gična politika na robu vojne grozi, da bo agencij in doiočeno število reso- nrinpliala 7.DA in Washinetnn Rkiinai 7. C 'l’ se nanašajo na zboljša- katerih cilj je vskladiti celotno | gospodarsko in socialno dejavnost ) ZN ter njihovih specializiranih nje socialnih pogojev na svetu.« Dr. Makiedo je nadalje rekel) pripeljala ZDA in Washington skupaj z I njunima zahodnima zaveznikoma do tiste točke, s katere ni več vrnitve.* Lippmann priznava, da se ,ne Libanon ne Jordan ne »Jugoslovanska delegacija je ak-moreta stabilizirati in tudi ne zavarovati i tivno sodelovala pri obravnavanju brez široke ureditve tega problema, ki bi | malone vseh važnejših vprašanj, presegala okvire njunih meja*. To je edina j Mi smo zlasti poudarili potrebo, zdrava in pametna pot. Sodeč po nekaterih j da bi ZN sprožili učinkovitejšo poročilih London in Washington ne naspro- | akcijo za stabilizacijo mednarod-tujfeta nevtralizaciji Libanona. Zatp bi bilo ne izmenjave surovin in za finan-loglČno, da bi se ta nevtralizacija razširila siranje gospodarskega razvoja. S tako, da bi zajela ves Srednji vzhod in ga podobnimi zahtevami so nastopili spremenila v vmesni pas, ki ne bi bil po- | tudi predstavniki nezadostno razvezan z bloki, za katerega nedotakljivost vitih dežel. Seveda so vse to za-pa bi jamčila oba- bloka. S^mo tako bi: hteve, katerih izpolnitev terja lahko zagotovili stabilnost in varnost tega precej časa, za zdaj pa smo lahko eksplozivnega področja sveta. Toda če bi zadovoljni, ker sklepi, ki jih je hoteli doseči ta cilj, bi morale izginiti vse sprejel ECOSOC, vsekakor pome-obagdadske« zveze vojaške zveze in sporazumi. Dullesa žal nijo korak naprej v dejavnosti ▼ Londonu mika vnašati življenje v to mrtvo ilovico.« I ZN na gospodarska« torišču.« Zadnji sestanek \ MIMO BLEDA V BOHINJ Nekatere primerjave med obema »biseroma« Gorenjske — Kaj turista privlači v enem in kaj v drugem kraju — Bohinjčani, žičnica na Vogel in podaljšanje sezone ži in Nemci, od domačinom pa ki kaže, da letos od maja do sep-Srbi. Obisk postopoma narašča tembra na Bledu ne bo dneva brez vzporedno s turistično sezono. Ta- posebne večerne prireditve, ko so imeli maja in junija letos : _ . i j na Bledu največ gostov v primer- ! Bohinj je v tem pogledu javi z vsemi povojnimi leti, njih ! skladno « sy?J° “\ravo Pn0S0 število pa je močno padlo ob kon* j mirnejši- Gostje se lahko zabavajo cu junija, predvsem zaradi slabe- s čolnarjenjem, jadranjem (vožnja ga vremena. I z motornim čolnom je seveda pre- , ... povedana), pet večerov v tednu pa . • V Boh'nJu s«daJ «1.0. težko j na*;.erandi hoteia .ziato- dobiš prenočišče, če ga nisi vna prej rezerviral. Hoteli so popol ‘ rog« za ples in razvedrilo mali Turistična sezona se bliža višku in letovišča se vedno bolj polnijo. Tudi v »jugoslovanski Švici < — na Gorenjskem — je mnogo domačih in tujih letoviščarjev. Bled in zlasti Bohinj sta po podatkih za junij zabeležila znaten porast turističnega prometa v primerjavi z istim mesecem lanskega leta. Seveda ta napredek ni prišel sam od sebe: tamkajšnji turistični delavci so v zadnjem letu mnogo napravili, predvsem pa so omogočili gostom — tako tujim kot domačim — cenejše in zanimivejše letovanje. Številke nam pokažejo, • - , . . . • - f j" 1 jazz-orkester pod vodstvom Mate- noma polm, privatniki pa so tudi i G _ v£ndar le do lt. zve_ že oddah svoje sobe in se celo mes- m . Bohlnju tema in nili. Vse hotelske sobe so rezer- virane že do 25. avgusta. Med- i P°Poln mlr • • • tem ko imajo v Bohinju sedaj ve- j • Skupna ugotovitev za Bled čino domačini, pa pri rezervacijah j in Bohinj je, da so turistične raz- prednjačijo skmpine tujcev. V ta- mere v sezoni zadovoljive. Kaj pa kem položaju si turisti pomagajo jpred sezono? Tu so seveda glavni s šotori, ki so kar posejani na j problem dnevne cene. Blejske ce- obeh bregovih jezera. Skoda pa je, J ne s0 nekoliko nižje od 'lanskih, da v Bohinju še sedaj niso' uredili j kljub temu domači turist v blej- nobenega pravega prostora, ki bi skem hotelu ne more dolgo vzdr- < % \ .n' . * - J m ®Mm ’• -V ■»fe - tis -vse* bil namenjen nalašč za tabore-nje in temu primerno opremljen. Tako si gostje pač postavijo šotore, kjer se jim zdi, pogosto celo tik ob jezeru, kar je bohinjsko da so bili pri tem Bohinjci raz-1 turistično društvo letos upraviče-meroma precej uspešnejši od svo- no prepovedalo. Razen urejenega . N(............................. .._... žati. Zato mora biti iznajdljiv, Prenočišče v privatnih sobah velja od 150 do 250 dinarjev, hrana v nekaterih lokalih (gostilna Ambrožič, Blegoš, Union) pa tudi ni dražja od 500 dinarjev. To pa so že dosegljive številke. Tudi se ni bati, da bi privatnih sob zmanj- jih sosedov. Nekateri pa mislijo,1 campinga potrebuje Bohinj za da jim je k temu uspehu precej svoj razvoj še najmanj en hotel pripomogel okus gostov, ki si če- in dobro cestno zvezo z Bledom, j stičnih« postelj, z utesnitvijo v dalje raje izberejo mirnejši in ne- saj je cesta Bled—Bohinj izredno!sili na bi jih pridobili še 400. ikalo, saj je registrirano 550 »turi- Prijeten je izlet s čolnom po jezeru v Bohinju Uvoz opreme naglo narašča, medtem ko so zmogljivosti domače strojegradnje povečini nezadostno izkoriščene. Pogoji za zmanjšanje uvoza: pocenitev m šanje domače proizvodnje strojegradnje ter njena boljša povezanost z gospodarskimi panogami drugi®1 V prvih štirih mesecih letoš^ njega leta se je uvoz opreme malone podvojil v primerjavi z istim skrbi za razvoj »privatnega turizma«, saj je letos dala skoraj 6 milijonov dinarjev posojila privatnikom za ureditev tujskih sob. • Bohinjčani pravijo, da lahko računajo na podaljšanje sezone izvirajo tudi naloge naše stroje' gradnje. Na mnogih sestankih je slišati na račun podjetij pripombe, da se raje usmerijo na uvoz. kakor na nakup domače opreme. Predstavniki teh podjetij poudarjajo, da bodo kupovali doma, če bo naša koliko cenejši Bohinj. Primerjaj- sfaba in nujno potrebna ne samo , Blejska občina tudi s svoje strani obdobjem lanskega leta — njego- - ‘ • ■ va vrednost se je povečala od 8,6 milijard na 16,6 milijard din. Uvoz opreme še nadalje narašča in vse kaže, da bo do konca leta presežen planirani obseg. Takšen tempo uvoza jfe spet lacuuaju ua uuuaijoaujc oc^unu J v * šele, ko bo zgrajena žičnica na p“lV°iirfn Doa" uouih, ce lk> nas« Vogel. Dela so že začeli, vendar 7 oprema cenejša in kvalitetnejša sami nimajo dovolj sredstev, saj Z* odgovor n. treba dolgo razmiš- ^ y J, gre za približno sto milijonov di- ljati: potrebna je pogumnejS«, oa tuje' narjev. Žičnica bi bila dolga 1500 jasnejša in doslednejša preusmeri-metrov in bi imela 1000m višin- tev na proizvodnjo opreme vna-ske razlike. Potem bi trajala zim- &h industrijskih podjetjih, ki so ska sezona v Bohinju od novega « vzlic velikanskim težavam ze leta pa do konca aprila, saj bi pridobila določen ugled tudi na bila ličnica namenjena predvsem tujem trgu Nesprejemljiv je na smučarjem, ki imajo na Voglu P"»er položaj, da so pri nas idealne terene. Po drugi strani bi zmogljivosti strojegradnje neza-bilo mogoče podaljšati bohinjsko kostno izkoriščene, hkrati pa uvoz sezono do konca septembra saj je opreme nenehno narašča, v zgodnji jeseni tam nafprijetnej- j Uvozu opreme se ne moremo še in je tudi vTeme v tem času docela odpovedati, ker strojegrad-najbolj stalno. J nja še ne proizvaja vsega, kar po- * | trebujemo. Vendar je treba uvoz sticijsko blago znatno dražje od ! vajo, da ravno letos vs®.s bi tujega, se bodo gospodarske organizacije le težko odločile za nakup domačih proizvodov. Od tod j izkoristimo vse možnosti, da Pogled na hotele ob Blejskem jezeru mo pobliže sedanje turistične raz- krpanja, ampak tudi popravila In mere v obeh najlepših biseri!^ na- preureditve v celoti. še Gorenjske! I 9 gospodarske organizacije potrebe po opremi, strojih w V dobnem krile predvsem _ Toda domača strojegradnja proizvajati ceneje in kvante ^ razen tega pa je med njo m gimi gospodarskimi Pan0??roo„;e. ba doseči čimtesnejše sodelovanje Gostinstvo je na primer PnsJJnffl vse svoje potrebe kriti z u^o _ a ravno s tem blagom ni * voljno. Po drugi strani p* sr = takšnele primere: uvožena parna ^ . .Takše'primere bi lahko *« lokomotiva stane 21.4 milijona din, ašU g in kvalitetne^ d.™ p. , »epo^Mg. električna peč za 3, uvožena pa 2 milijona din: uvO' žena transformatorska postaja stane povprečno 39 milijonov, domača pa 48,3 milijona din. Zato interesenti plačilne bilan- delovanjem z vsemi gospod® j i0 mi organizacijami, ki P°tr,e~J si opremo in investicijsko blag • . bo lahko domača strojegra1 zagotovila trajnejše perspe za učinkovitejše izkoriščanj® s ce in gospodarstvo v celoti zahte- jih zmogljivosti. (Pres-servis; , v .. opreme spraviti v okvir potre I< klopčiča teh površnih pri- mFožnosti. Da bi to dosegli, je Blejčani močno skrbijo za • Bled hrani še neizkoriščene razvedrilo svojih gostov. Preure- teli, komfortom, zabavišči, nočnim turistične kapacitete. Čeprav ga je dili so lokale, izboljšali preskrbo življenjem in seveda temu pimer- letos obiskalo več gostov kot la- in poskrbeli za raznovrstne zani- - 1 “ *-!-1 -1 ni, je precej hotelskih in privatnih mive prireditve. Tamkajšnje turi-sob še vedno praznih. Sedaj vsak stično društvo je izdalo v začetku dan zabeleži okoli 1700 gostov, sezone brošurico »Blejske turistič-med njimi več domačinov kot tuj- ne informacije«, v kateri najdemo cev. Zanimivo je, da od inozem- poleg standardnih podatkov in cev obiskujejo Bled največ Angle- napotkov tudi koledar prireditev, otreb in merjav lahko potegnemo rdečo treben^predvsem lolgoročn^ši nitko. Cimprej bo treba izdelati program Fproizvodnje opreme za perspektivni načrt za razvoj tu- ^afe poHtrebe, ki bi bil podrob-rizma, ki naj bi obvaroval Bled nQ iide,an jn y katercm bi hi]o in Bohinj kot nasprotna pola str- natančno predvideno kaj. koliko njene celote in jima ostro začrtal -n y icak^nem roku lahko domači razvojno smer: Bled naj postane proizvajaici Vdelajo, svetovno mondeno letovišče s ho- Naše gospodarske organizacije bodo kupovale raje domačo opremo, vendar mora biti ta cenejša nimi cenami. Bohinj pa naj ubere mirnejšo pot in naj nudi letoviščarjem predvsem dobro hrano, mir in počitek. Gostje pa naj bi imeli čimboljše možnosti, da pre od uvožene. Ni treba podeertjevati možnosti domače industrije, da zmanjša proizvodne stroške v strojegradnji, zboljša kakovost in žive po nekaj časa v obeh krnnh. poveča izbiro. Dokler bo oprema S. P. ‘in ostalo pri nas izdelano in inve- V JESENIŠKI ZELEZARNI RAZMIŠLJAJO: Obratni ali grupni delavski sveti V Železarni Jesenice so imel) do leta 1953 razen centralnega delavskega sveta še obratne svete, ki so imeli seveda le posvetovalne pravice. Kasneje pa so delavsko upravljanje v tovarni reorganizirali. , Izvolili so delavske svete za posamezne grupe obratov, vendar ta reorganizacija ni bila dosledna, ker so hkrati obdržali tudi še nekaj obratnih svetov.- Življenje pa Je začelo sčasoma opozarjati, da tudi taka ureditev ne ustreza. Letos so zato v železarni začeli razmišljati o ponovni reorganizaciji organov upravljanja. Sedanjim grupnim in preostalim obratnim svetom so podaljšali mandatno dobo do 15. oktobra, dotlej pa proučujejo nove predloge. Vsa debata se suka doslel okrog vprašanla: obratni ali grupni delavski sveti. konkretno problematiko, ki »e osnove ter bi bili zato spet mrtvo- pojavlja v obratih. Grupni delav- rojeni ali pa vsaj slabokrvni otroški sveti pa, tako jim nekateri el. Tudi v železarni sami pravijo, očitajo, niso Obravnavali vseh da bo moč| denimo, knjigovodsko obratov enako; omejevali so se službo, ki je razmeroma še nera^-preveč samo na nekatere obrate, vita, šele v nekaj letih toliko iz-druge pa so zanemarjali. So pa popolniti, da bo možno obraču- bolj životarili kot živeli, saj so v bistvu urejali samo tisto, kar je pravzaprav pristojnost posameznega šefa grupe obratov. Razen tega tudi niso bili v ustreznih stikih s centralnimi organi upravljanja, ki njihovih predlogov pogosto sploh niso obravnavali. Eden izmed najuspešnejših grup-nih svetov je v martinarni, vendar je ta v bistvu pravzaprav obratni delavski svet. Pristaši ponovne uvedbe obratni delavskih svetov smatrajo, da bi sveti lahko prevzeli pomembno vlogo v delavskem upravljanju v železarni. V prihodnosti bi, navanje po posameznih obratih. Tisti, ki ne osvajajo predlogov naj bi ponovno uvedli obratne delavske svete, sodijo, da bi name- sto tega kazalo raje okrepiti delo sindikalnih organizacij v obratih, hkrati pa (s tem se pa strinjajo vsi) še bolj razviti obliko dela po komisijah pri centralnem delavskem svetu, ki so se že dobro uveljavile. Vsekakor pa bo šele nadaljnja debata o tem problemu, naslonjena na Še temeljitejša proučevanja. lahko rodila končen, najustreznejši predlog. M. Z. ZABELEŽENO bi obutev tudi izoažala in tako dovala tudi nadaljnjemu izvo& V tovarni sodijo, da so tako denimo, upravljali s sredstvi obratni kakor tudi grupni delavski sveti prispevali marsikal pozitivnega da so z analiziranjem drobnejše orohlematike ugodno vplivali na povečanje proizvodnosti dela da so prispevali centralnim organom upravljanja marsikak predlog in podobno. Zato smatrajo, da bi bilo treba te izvore pobud v primerni obliki ohraniti Hkrati pa v nekaterih krogih kolektiva prodira mnenje, da bi kazalo namesto grup-nlh uvesti spet obratne delavske svete. Po teh mnenjih bi bili obratni vzdrževanje, ki bi Jih centralni delavski svet, razdelil na posamezne obrate. Podobno bi lihko upravljali z delom dohodka, pač pa, v sorazmerju s tem, koliko je posamezen obrat ustvaril dohodka Itd. Seveda bi tudi obratni sveti delovali in odločali le v okviru smernic in sklepov centralnega delavskega sveta ln upravnega odbora, kajti sicer ne bi bilo moč voditi v podjetju enotne politike. Ta mnenja pa »e križajo z nekaterimi drugimi staliSči. Slllati je namreč tujdi »odbe, da niti delavski sveti uspešnejši kakor pa obratni niti grupni delavski sveti grupni. ker bi bili bliže proizva- ne morejo odigrati pomembnejše 1 Jalcem in bi obravnavali povsem vloge, ker nimajo materialne | V valjarni pločevine jc ic&auv urii/i/MiNi KVUeuti [JI l l£VUtll - lektivom in tudi potrošnikom ni ga, ki ga je treba pripraviti ^ ujih kupcev, in prt j gu, ki ga. bo po nekaj ted koristil toliko, kot bi po predvi- okunu tujih kupcev, in pri ^ ■ devanjih moral. Čevlji, pripravljeni za izvoz na Vzhod in Za hod, »o obleiali v skladiščih — v vseh podjetjih, ki no delala z« izvoz, okrog 220.000 parov — ker jih naši potrošniki niso ma rali. Potrošniki o različnih drža- Izgubljeno tržišče t/ • j I 1*0 Dvomesečen zastoj v izvozu čevljev zaradi mišljene, vendar premalo premišljene prepove izvoza — Ali se bodo podobni primeri še ponavlja 1 V porolilu o gibanju proiz- vah imajo različen okus, k*r ^ vodnje o mariborskem okraju v pri prepovedi izvoza morali UP prvih mesecih letošnjega leta je števsli. Sele po dveh mesecw med drugim omenjeno, da se je lahko izvozili čevlje, ki so i o Tovarni čevljev Maribor na- pripravili pred prepovedjo kopičila večja zaloga obutve, ki voza. je bila namenjena za izvoz. Na Prepoved izvoza■ čevljev upravi omenjenega podjetja smo povročila težav le delovnim izvedeli o tem naslednje: lektioom, ki so imeli zaradi j ~ ... j j. j del obratnih sredstev Tovarna čevljev se trudi, da nih D gklavišje« sile, se je treba izogio namreč da bi se naše tržiSČe bo- ne samo v trgovini s čevlji’ te _ Ije založilo s čevlji, v praksi pa več pri vsem izvozu, na/boO P je povzročil težave delovnim ko- seveda pri izvozu takšnega ° 'ju nv iv o j *-, spet dovolj za tuja tržišča■ ^ oozne količine je treba regul*r f ob sklepanju pogodb in nt^ kasnejšimi ukrepi ovirati MP njevanja obveznosti. , 0 J. r< Za čimprejšnjo modernizacijo kmetijstva Prva seja OLO Ljubljana po priključitvi dela bivšega trboveljskega okraja o delu Sveta za kmetijstvo v letu 1957 Na dnevnem redu poročilo 1 .ana.' 1- avgusta. — Danes dopoldne je imel v sejni 'Magistrata Okrajni ljudski odbor Ljubljana prvo lian l- Se',° P° pr'ključitvi dela trboveljskega okraja k ljub-nnrn--frnU‘ ®*5.a z*?ora s*a najprej na ločenih sejah poslušala nikf»C verifikacijske komisije o izvolitvi ljudskih odbor-v Y nov okrajni odbor, sledila je prisega novoizvoljenih stal«1"” ®kO, nakar so izvolili predsednika odbora ter • komisije. Na skupni seji obeh zborov so lian j „ponovno izvolili za predsednika novega OLO Ljub-nikm I‘T^ari,ana Dermastio. Z izvolitvijo treh podpredsed-6lann ?o S^upn*^ odborniških komisij ter imenovanjem li„,lc,v. v svetov okrajnega ljudskega odbora, se je novi juasm odbor konstituiral in pričel redno delo. Najprej so odborniki poslušali za kmetijstvo o Ija 50 % vsega dohodka iz kme- j izvodnje, pri čemer morajo prav | vesnic in sadovnjakov ter usta- , ugotovimo, da kmetijska posestva | navijanju sadjarskih skupnosti. ! delajo s prevelikimi režijskimi j Vsem zgoraj omenjenim uspehom stroški, zato tudi cene kmetijskih | so mnogo pripomogla razna na- proizvodov niso v skladu z eko-1 grajevanja v kmetijstvu, medse- j nomsko zmogljivostjo potrošnika, j bojna tekmovanja itd. ; Nujno je treba preiti na speciali- ! Z USPEHOM SE NE MOREMO jjirriT 7innvnr ttvt poscstov s piidBlr^i, ki so zb. njif) Bili zauuvuljni najbolj ugodni. Danes se na na- V razpravi je bilo ugotovlje- gih posestvih še vedno ukvarja-no, da smo teh uspehov sicer mo z najrazličnejšimi kulturami, lahko veseli, ne_ moremo pa biti namesto da bi uvedli gojenje ti-z njimi zadovoljni, ker smo šele , kulture, ki jo narekujejo po- P°f°«lo Sveta Selu sveta Tudi v živinoreji, ki predstav- in ekonomičnejše kmetijske pro- j na začetku poti uvajanja hitrejše j gojj jn potrebe kraja. *as? VSJV-L*”1 *• • .“*™ “ in. Proizvodmn nrecoda -— j ,u i I . i. . »■ , 4 hektarih, v Ameriki je ta od- Sedaj dela v kmetijstvu na p0 Planu“nSrdnjE PresfSla saj smo dosegli predvojni nivo. jo vlogo. Danes lahko še vedno 2a 4 %, kmetijska ---^r,°1ZV ',° v^° ^av §oveje živine se je Rdeči bliski Za oblaki... nos 1 delavec na 40 hektarov, v posestva pa za povečalo predvsem na račun konj, r» • • j i , , ,. .. privatnem sektorju pa pride en zboljšala pa se je tudi kvaliteta "njetno bo delati v novih delavec celo na 2 hektara 60 arov. goveje živine, kar je v veliki me- i prostorih Na današnji seji je ijudski od- ri zasluga umetnega osemenjeva- '< Nove delavnice Kovinskega pod- bor sprejel tudi sklep o ustano-nja ki si vedno bolj utira pot. ^^d™80, mi*ŽITfetoSttto ^tvi investicijske grupe za re-Rilečnost krav se je povečala za postaje, kar bo zelo ugodno pri dG- konstrukcijo križišča Titove m 27 %, ker pa je veterinarska ko- bavi. in odpremi izdelkov. Novi pro- Celovške ceste z železnico ter o misija ugotovila predvsem v oko- kft0svetfeSld™ra£^%rodj1u£e', ustanovitvi stalnega koordinacij- lici Ljubljane nekatere pojave skladišča materiala, variinice, kovač- skega odbora za reševanje in re-tuberkuloze, je predsednik Sveta P106', sanitarnih prostorov, garderobe konstrukcijo ljubljanskega želez- ____ J i, , , , . , m pisarne. Velika okna v teh delav- Franc Sitar predlagal, da bi bilo nicah pa bodo dajala dovolj svetlobe 1 ruskega vozlišča. - TatJana M Iz Ljubljane trtek Z t obvestila, da je v če- Bek° čudn!* -0k«r°g Z1' UIe °PazUa ki ok rdečo svetlobo za obla- bliskalo°S ,katerih se J6 vsevprek ,0»eiii]n Vem’ kaj naJ bl to i° b PrePrtčana pa sem, da aru« t vsak4anji pojav opazili tudi »»Izvedin 3anCani' Morda 1)1 laik0 V1’* 3e Tatjana M. za-svoje sporočilo. ’ • •So napovedali Poslabšanje vremena oflaelkrfa” smo na sinoptičnem tu- i(^rcmeteorolaškega zavo-»p * in 'zvedeli; te, je av’ po katerem povprašujeta; ,^.ra.VZaprav reaen dogodek v treba razmisliti o obvezni paste- in zraka, ribarili Čeprav Se niso končali vseh del, J - že izdelujejo traktorske prikolice, ki V sadiarstvu n adi P°sebnih toplotnih raz-v I”reC PrtSe do razelektritev toteJ za' *tar S6 ka^e v bliskanju; lem sv , mo(nejšem, zdaj čibkej-lat>ko » lkan^u za oblaki. Nasploh tritve , ®vem°, aa takšne raaelek-tia. ((jie,e^° na Poslabšanje vreme-Prvi ... vremensko napoved na ranl> op. ur.) y »Zimi« je gorelo !.45 je spet zabrnel' „ — iz j-. skll» poklicnih ga-| P11 LJubli ^a »2IMA« v Fužinah M. G. Ta mesec je bilo v raznih podjetjih, delavnicah in skladiščih zaposlenih lepo število srednješolcev. Z delom so si zaslužili denar za taborjenja, letovanja in potovanja v avgustu. V novomeški pekarni sta se gimnazijca Jože Gričar in Zvone Pelko pošteno spotila pri veliki moderni peči, iz katere uro za_ uro drse hlebci za graditelje avtomobilske ceste. Vendar, napor je poplačan s tisočaki, predvsem pa s prijetno zavestjo, da bosta do kraja počitnic živela »s svojimi sredstvi«... Na sliki: Zvone Pelko pri novi moderni peči novomeške pekarne Industri jska proizvodnja narašča V ljubljanskem okraju je industrija v prvem polletju izpolnila že 49 °!o letnega plana — Med podjetji, ki zaostajajo za splošnim razvojnim tempom, je tudi industrija gradbenega materiala, ki pa ima pogoje za znatno povečanje proizvodnje v drugem polletju Ljubljana, 1, avgusta. — Včeraj dopoldne so imeli v prostorih OLO Ljubljana redno sejo člani okrajnega Sveta za industrijo. Razpravljali so o realizaciji proizvodnje v letošnjem prvem polletju ter o nekaterih problepiih, med njimi o rekonstrukciji tovarne »Helios« v Domžalah. IpgpP^ $ §1 Vrste koles ob pločnikih in hišah zgovorno dokazujejo, da je Ljubljana mesto kolesarjev varnost dela, da bi tovarna prenehala obratovati, kolikor ne bi bile odobrene predlagane investicije. Člani sveta so sicer menili, da je upravičena zahteva po , ureditvi požarno varnostne služ-Pregled statističnih podatkov čakujemo v drugi polovici znatno ( be varnosti dela, da pa je o doseženi proizvodnji v letoš- 1 povečanje proizvodnje. Razen te- | treba program prilagoditi tako, da njem prvem polletju glede na ga so še nekateri drugi probiemi, ga bo tudi možno realizirati. Zato plan kaže, da je bilo doslej reali- ki jih bo treba urediti, če hoče- , ^ predlagali, da se koordinirata zirane 49 odstotkov proizvodnje, mo zagotoviti realizacijo načrtov programa tovarne »Color« v Med-Na to je vplivala predvsem ure- o gradnjah. Prepoved nadurnega j vodah, ki je prav tako v rekon-jena preskrba industrije z elek- dela je povzročila, da so se mno- ! strukciji, in tovarne »Helios«. S trično energijo, prav tako s su- gi zidarji začeli zaposlovati pri- tako koordiniranim programom rovinami, ugodni tržni pogoji, vatno. Temu je pripomogel tudi naj bi se to podjetje udeležilo uvajanje kooperacije med pod- boljši zaslužek, ki ga nudijo pri- zveznega natečaja za investicije, jetji itd. Najugodnejši odstotek v vatniki. Z novimi dopolnitvami j pomagal pa bi s svojimi sredstvi izpolnjevanju plana kažejo pred- zakona o nadurnem delu je ta tudi Svet za industrijo, vsem tekstilna, 'živilska, papirna problem v glavnem odstranjen/ ter elektro industrija. Med naj- kazalo pa bi razmisliti, tudi o za-slabšimi je industrija gradbenega služku, ki ga prejemajo zidarji. G. M. materiala, to pa gre na račun sezonskega dela, ter da laliko pri- dm6 h °S 12-4° J" ^ ? clh. t? „«y.ulJanskih poklicnih ga- En Ljubiu?yetJa »2ima« v Fužinah * DoSi,50 sporočili, da je pri-a3etja. v delavnici njihovega ?Sertj ^oda gasilcev so delavci r Posebnf t?51!1- Kakor je ugotovi- BPflčo E?1«38’ Je priS1° do po_ S? ,trSanle kega stika v stroju ?alenkos?n^ Jne: Ker Je pogorela ;e gmotna \„k°’Učina odpadne žime. škoda malenkostna. -mB Ljubljana — mesto kolesarjev Svojevrstna akcija prometnega odseka TNZ v mestu, ki šteje nad 50.000 kolesarjev Ljubljana je dobila vzdevek — mesto kolesarjev, čeprav po cestah in ulicah malone brez prestanka polže pravcate reke motornih vozil. Toda vzlic številni in vsebolj naraščajoči motorizaciji je vzdevek vendarle povsem upravičen. Po vsej Sloveniji vrti pedale j V naraščajočem prometu so q skoraj pol milijona kolesarjev,! neprevidni kolesarji vse češče 'Pet dve žrtvi Savp samo v Ljubljani pa jih je nič kamen spotike, dasiravno so v —.vi mr.h manj kot petdeset tisoč. Čeprav večini. Menda jim posvečamo še Je veerfjraponpolXe se zdi ta Prece3 visoka številka vse premalo pozornosti, saj je in •>= —------------i-j —i— —-o kolesarskih stez v —x—--------------------------- še vedno premalo, hiše, Res pa je, da kolesarji zakri-kjer ne bi imeli vsaj enega ko- ve največ prometnih nesreč. Ne- Sa rudnika |5~letr>i njdaT° hrastniške- na prvi pogled malce pretiran^ kolesarskih stez v našem mestu gi, le PoPo,idmfni Videc' Ponesrečeni ie vendarle resnična. ' *“ '~ ' V Ljubljani malone ni v‘a,b Plavalen 56 3e ~ čePrav Je bil - Ovom. ~ vse boli prepuščal 'Pl§'av to Je zanj' jK>staio he"sa_ y Ljubljani je’kolo prav- nadno zavijanje prek ceste, brez km POteeniii vrtinec W ga je V HnHebr* naka70Vania snrpmpmhd cmeri vse bolj prepuščal ^“ze?tegn“*vaseVIKe^(e1sava tam-! cato ljudsko vpzilo. nakazovanja spremembe smeri, Jer _ deroia, mu tudi i Na Nizozemskem — ta dežela vzporedna vožnja, brezglavo div- Sw°h ni pr-%, P0™®!!41, sal! namreč slovi, da ima največ ko- Eden , * n3 | lesarjev na svetu — so izraču- D0 iega je moralo priti! & PosSS!de^f*v=fvJ s;Kmetu-' naii, da pride povprečno eno kolo v Cetrtek zjutraj je prlslo pred jS,ilJek zvečer- š.e,v P?: na 2,6 prebivalca. Po neuradnih izhodom iz glavnega kolodvora v ®dvoae da °hvestil postajo LM , iahko nredvidevamo da LJubljani do prometne nesreče, kd se nn,(n°vi nr^t1 z mostu pri Valbur- podatkin lanKO preaviaevamo, Od srečo nl končala huj6i skopil ,PrŠK„?sive pri Smled- bo- Ljubljana — če se bo kole- Kdor le malo pozna situacijo pred „ fnanec p0m- 1f°|k4odoTTal f1 3® lobanjo in des-povzročil na križišču Šubičeve in Ti- UP ključnico. Upokojenca Srečka Cer tove v četrtek ob 10. url nesrečo. Tik 58 pa pred motoristom B. B. Je zavil levo !™b,1„TxUdl on si je poškodoval oba-oreko ceste m tako motorist kljub n le pretresla 61-letna aviraniu nt mogel preprečiti trče- ? J,?. ,07 ,n, ^me :S® iz Sajevcev a Kolesarja so zaradi hude po- Pr,' ^ihr4cli ko 1? padla z voza. Pri - - - miačvi si je poškodoval levo golen • JUTRI Sl LAHKO Tl HA VRSTI OTROK POD KOLESOM lja prj Kamniku. Prvi si je pretresel rilčeve Lambrette. V Gutsmanovl ulici je včeraj po- možgane, drugi pa se zdravi zaradi po- V nasdednjih dneh so prek ob.ia-poldan neprevidna 5 let stara M M škodovane lobanje. V precej žalost- ve v radiu vztrajno iskali storilca pretekla cesto, ne da bi se prej pre- nem spominu st bo ohranil včerajš- Vendar zaman. Uslužbenci TNZ so pričala, če je ta prosta. Tako je pri- nji dan 29-letni tapetnik Janez Kuhar pričeli s sistematičnim iskanjem V tekla prav pred kolesarja, ki je de- z Raven pri Tržiču. Ob prometni ne- treh dneh so pregledali 566 Lambreti klico podrt in je zadobila hude te- sreči si je pretresil možgane ter kar sive barve. Po neutrudnem iskanju lesne poškodbe. Na kolesu Je za i trikrat zlomil levo nogo: v kolenu, i je ostala le še Lambretta S-S965, ki govarjali tudi pred sodiščem. 1000 din škode. I gplenu in skočnem sklepu. je ni bilo moč izslediti. Po vztraj- T. P. primer ličar avtomobilov Trobec, mu le Lambretta celo skrbno popravil in pobarval. Mladi Dovjak in vsi, ki so hoteli storilca na kakršen koli na-čan prikriti organom LM, zaslužijo vso grajo, v kratkem pa se bodo za- S ---------------------------------- —--------------------s, SOBOTA. 2. AVGUSTA 195J \ KOLTOBN! OBZOBNIK )------------------------- staroda''0,1 MOZAIK USOD Živahna koncertn POLICI JACK BELDEN: KITAJSKA PRETRES* SVET ^ ^ if. V Cankarjevi založbi ieJjpan3 ki »Bios« in v prevodu Ogrina izšla zanimiva v?8rja ameriškega mornarja, ri0V1T ci p Beldena z gornjim naslovom. | leta 1952 je izšla v sloveSdeia knjiga Edgarja Snowa ■*•** w>r zvezda nad Kitajsko*, ki 3e.,,a K najnovejša Beldenova Prl Uen' nam s precejšnjo zamudo. ^ dar se obe knjigi med sebojI ^ kako dopolnjujeta. Prva, Sn va knjiga opisuje prva tez rCd leta kitajske Rdeče vojske P drugo svetovno vojno in se čuje z epilogom iz leta 1944- az-denova knjiga pa popisuje ^ mere na Kitajskem v letu in se konča z zadnjim nasko revolucionarne vojske v letu ,j-Beldenovo delo sodi med naUe[fl ša tuja pričevanja o takrat ^ dogajanju v kitajskem s .r Kljub temu, da Beldenove , lage z današnjega stališča u -a kujejo tu in tam odmaknjeom.^j avtor v svojih stikih s politi', (11 in vojaškimi delavci, študent ^ kmeti ne zanemarja čuta za \t pristranost ter oblikuje pod° kitajskega življenja z neko °se tn0 prizadetostjo. Iz njegovih ‘®s‘j|, oblikovanih podob je nastala k g ga o dogodkih, ki so tako ust' g vplivali na najnovejšo zgodo kitajskega ljudstva. ROMAN Kader iz De Santisovega filma »Cesta, dolga leto dni«, ki ga Je uradna žirija na puljskem festivalu uvrstila med tri najboljše filme, prikazane letos v Areni Večer jazza v Križankah Pod okriljem Združenja godbenikov lahke glasbe LR Hrvat-ske je gostovala v ponedeljek, 28. julija, na letnem gledališču v Križankah mala skupina nemških jazzovskih glasbenikov. Vodil jo je sloviti jazzovski pianist Horst Jankowski, z njim pa sta nastopala v triu bobnar Hermann Mutschler in kontrabasist Peter Witte; ta trio sta v nekaterih točkah dopolnjevala v kvintet trobentač Georg Ernst in tenorski saksofonist Fritz Dautel. Vsi našteti izvajalci so člani velikega zabavnega orkestra Erwina Lehna v stuttgartskem radiu. Posebna atrakcija prireditve je bilo to, da je sodelovala kot jazzovska pevka filmska igralka Margot Hilscher, znana s platna tudi našim obiskovalcem kina. Kakor je bilo pričakovati že po obeh prejšnjih gostovanjih Horsta Jankowskega v Ljubljani, spored ni obsegal šlagerskih popevk, marveč vrsto pravih jazzovskih improvizacij. V njih je imel vseskozi pianist sam osrednjo vlogo, vendar so se v teku programa ekshibirali kot solisti po vrsti tudi vsi drugi izvajalci. Tudi pevka Margot Hilscher v glavnem ni nastopala s cenenimi sentimentalnimi popevkami, marveč v neki bolj zanimivi zvrsti zabavnega petja, zvrsti, ki bi se dala opredeliti kot posebna oblika nemško-ameriške šansone. Pod sugestijo pianistovega in pevkinega imena in pod fascinirajočim vplivom gesla -jazz« je občinstvo, največ mladina, do kraja napolnilo avditorij. Napovedovalka pred mikrofonom je bila Majda Šubic. Rafael Ajlec Novo ime, ki pa pravzaprav ni več tako novo: Saša Vuga. Mlad pisatelj, ki pa pravzaprav ni več tako mlad: letnik 1930. Literarni debut, ki pa pravzaprav ni več debut: pred tem je tiskal mladinsko zgodbo »Škorenjček Matevžekc. Roman, ki pa pravzaprav tudi ni več (ali še) roman: »Veter nima cest«. O tem delu je že bila zapisana bolj točna oznaka, kot je široki in zahtevni pojem roman. Namreč: mozaik slik iz sodobnega življenja, prepleten s pojas-nilnimi retrospektivami v preteklost. Čustveno doživljena podoba veličine in bede, bolj bede kot veličine, tega časa in njegovih prav tako bolj bednih kot velikih ljudi, njihovih usod in tegob. Posamezne slike veže v ohlapno celoto vsem skupni nemir in nezadovoljstvo, ki jih silita v beg: beg iz življenja, ki ga živijo, četudi ni življenje, kamor se zatekajo, nič boljše, nič večje. Te celote ni vseskozi čutiti; posamezne slike mozaika izpadajo iz celotne podobe, tako da je bralec dostikrat v zadregi, kam naj da posamezne obraze, posamezne odlomke, ki ga vajenega nekega logičnega zaporedja slik, odvračajo od začetne poti in spravljajo drugam, na nove ceste. Potem se nekje zaveš, da tu ni jasne in tudi drugače ne začrtane poti, da ni neke kompozicijske razvojne linije, po kateri bi se varno potikal z junaki romana, da. je to res le pisan. razgiban, živobarven mozaik, rahlo in nekonvencionalno se- vsiljiva niti umetna, temveč je zgodovinsko dejstvo. -Trnova pot« je hkrati osebna avtorjeva izpoved, kajti tudi njegova pot skozi revolucijo, emigracijo in vrnitev je bila trnova pot, ki jo je hodil pogumno in odločno. — Trilogija, ki je kmalu po vojni našla pri nas obilo bralcev, bo zdaj gotovo pritegnila še nove bralce, ki bodo občudovali Tolstojevo pisateljsko mojstrstvo. Mnogim bo koristno služila študija dr. Bratka Krefta o življenju in delu Alekseja N. Tolstoja. HENRY FIELDING: TOM JONES Angleški pisatelj Henry Fielding (1707—1754) je, preden se je lotil romana, napisal lepo število gledaliških iger, kar se je izkazalo zelo koristno za njegove romane. Romana namreč tedaj pravzaprav — v sodobnem smislu — še ni bilo. Poleg -Josepha An-drevvsa- in -Amelije« je njegovo najboljše delo -Tom Jones«, ki ga je za Državno založbo Slovenije prevedla Mira Miheličeva. -Tom Jones« skriva v sebi marsikatero potezo iz pisateljevega pisanega, raznovrstnih težav polnega življenja. Je podoba časa in razmer tedanje Anglije, predvsem grofije Somersethire, kjer je bil rojen pisatelj in kamor Je postavil tudi svoje junake. -Tom Jones« je vzorno komponirano delo, ki izvrstno niza vrsto napetih dogod- MEDNARODNOPRI- ZNANJE SLOVENSKEMU ZNANSTVENIKU Dr. Niko Kuret, slovenski io klorist in znanstveni sod®A. Inštituta za slovensko naroaop je pri Slovenski akademij) nosti in umetnosti, je za razpravo -Aus der Maskenjei der Slowenen«, ki je bila 0 J ljena v Zborniku Masken ‘n teleuropa 1. 1955 na Dunaju, sp jel na natečaju »II Premi,° ,eppe nazionale Folkloristico Giu v Pitre« v Palermu — drugo grado. . Istočasno je bil na na. |kl0. nagrajen tudi italijanski _ to rist prof. Giuseppe Cocciar svoje obsežno delo —Zgod folklore v Evropi« in druge -P Podeljeni sta bili tudi dve n = di za dela iz ljudske med ’ medtem ko je bilo za naj razprave dodeljenih kar sesi. grad, od katerih je prvo SP Irec Roger Mac Hug. PETI KONGRES JUGOSLOVANSKIH GEOGRAFOV BO V TITOGRADU Pod pokroviteljstvom Pre0?BiaS* Ljudske skupščine Cme gore . # J ovanoviča bo v Titogradu 16. septembra V. kongres e^Kon-Jugoslavije. Poseben pomen ^ gresa bo v tem, da bo obraj^j. vprašanja sodobnega pouka * fije v šolah. Največje števuo v ratov, ki jih je okrog 60, P* , £pie svečeno geografski problernattiu ^ gore. Kongresa se bo udelezn 200 delegatov. POPRAVEK ročUU V četrtkovi številki smo v P° jj. o delitvi nagrad jugoslovanska mom v Pulju Izpustili nasleanj • (j) Nagrado za glasbo v znesi«* „ J* dinarjev in zlato plaketo -A*Liu z» žirija dodelila Bojanu Adanu ^ glasbo v filmu »Skozi vejevje jjj Tretja druga nagrada v m* 6iU tisoč dinarjev za risani tivm J jiffl dodeljena Vatroslavu Mimici -Samec«. »od«; Nagrada »Ferania-Color* Je ^oli ljena Jovanu Jovanoviču m Majdaku za fotografijo v filmu Dobrovič«. naved11. Istočasno smo pomotoma 1 ,^01» da je zlato plaketo društva ^ j# Tesla« za najboljši film iz znan & tehnike sprejel Miodrag NU£0' 'jflli jansko pa je plaketa dodeljen Bukumiroviču. Cas je, ko delamo obračune za preteklo kulturno sezono, čas sestavljanja mogramov, čas novih obetov. Dvorane že počivajo, posamezni umetniki in ansambli so se razkropili po deželi in prirejajo koncerte v letoviških krajih. V ljubljanski Koncertni direkciji, tako smo mislili, ni takega vrveža, kakor med letom, zato io stopili k direktorju Igorju Andrejčiču. Videli pa smo, da Koncertna direkcija tudi zdaj, v najvišjem poletju, organizira raznovrstne koncerte domačih umetnikov. Delo torej ne počiva, In tako smo se z direktorjem Andrejčičem zapletli v razgovor. Najprej smo hoteli vedeti, kakšni so trenutni programski problemi naših koncertnih odrov. »Pred leti,« je odgovoril direktor Andrejčič,« je bil precejšen problem v tem, da si je občinstvo ver mer želelo slišati samo pianisti in od skladateljev n. pr. samo Chopina. To je šlo že tako daleč, da je bilo blizu profanaclje. Pri tem seveda ni govora samo o Chopinu, temveč tudi o drugih zelo znanih skladateljih, zlasti romantikih, ki jih publika smatra za nekakšno seriozno zabavno glasbo. Občinstvo ni bilo naklonjeno violončelistom, koncertnim pevcem niti komornim ansamblom. Naš sistem abonmajev, v katerih so zastopani najrazličnejši koncertanti, pa je, kakor vse kaže, povečal zanimanje koncertne publike tudi za »težko« glasbo, ki jo občinstvo vse bolj ceni. Bistveno so k spremembi okusa prispe- ZANIMANJE ZA DELO VLADANA DESNICE Najnovejše delo Vladana Desnice, roman »Spomladi Ivana Galeba«, ki Je vzbudil veliko zanimanje že pri naših bralcih. Je bil tudi v tnozem-atvu toplo »prejet. Doelej so sklenili pogodbe z raznimi založbami v Danski, Franciji, Angliji, Italiji, Poljski, Zapadnl Nemčiji in Češkoslovaški. Prvi prevedi romana bodo v inozemstvu izšli že v prvi polovici prihodnjega leta. vali svoj delež zagrebški Janigrovi solisti, violončelist Andri Navarra in koncertna pevca Girard Souzay in Kirn Bom Zato predvidevamo tudi v prihodnji sezoni približno enako obliko komornih in solističnih abonmajskih koncertov. Posebej je pomembno delo Koncertne direkcije v nekaterih industrijskih mestih, kjer izvajamo, da pokažemo publiki nove glasbene umetnine, in da publiko pridobimo, koncerte z zelo zahtevnim sporedom. To delamo v Kranju, Mariboru, Ptuju in drugod. Zlasti bi omenil Ce7je, kjer je za koncerte resne glasbe zelo mnogo smisla,- -S tem sva se že dotaknila problema pridobivanja novega občinstva.- »Da. To pridobivanje je v prvi vrsti odvisno od splošne šolske izobrazbe. Danes imamo mnogo ljudi, ki skozi vso dobo svojega šolanja nimajo nikakega stika z glasbo, da bi namreč poznali vsaj najosnovnejše pojme o njeni teoriji. To je pomanjkljivost naših splošnih Izobraževalnih šol. Vendar se položaj izboljšuje. Zdaj je že toliko za glasbo vnete mladine, da je polovica naših obonentov v Ljubljani študentov, še več pa jih je v Mariboru. Celju ir Ptuju. Da bi imeli več koncertne publike, pa je treba v naših splošnih izobraževalnih šolah nuditi mladini vsaj toliko glasbene vzgoje, ki bi omo-go ila pasivno uživanje glasbe. Z materialno podporo koncertnega udejstvovanja bi lahko okraji in občine pripomogle k razširitvi in poglobitvi našega koncertnega življ :nja. Iz izkušnje vemo, kako so ljudje dostopni za glasbo, resno glasbo. Kar neverjeten odziv smo doživeli na podeželju. Zal so vse glasbene prireditve zvezane z velikimi stroški,- »Ali lahko kaj poveste o programu za novo sezono?- »Program za Ljubljano je že določen. Imeli bomo dva abonmaja, od teh pa vsak po osem koncertov. Polovica bo domačih, po- Prlzor iz filma »Edini Izhod« režiserja Vleka Rasporja In Aleksandra Petroviča, posnetega po znani partizanski akciji v Postojnski Jami. kjer je skupina partizanov v oktobru 1944 pognala v zrak nemiko skladišče bencina lomca pa inozemskih koncertantov in komornih ansamblov. Slišali bomo pianiste Monigue de la Bruchollerie, Aleksandra Borov-skega in Hansa Leygrafa, violiniste, Američana Jeana Mitchella in Ruggera Riccija ter Mehikanca Henryka Szerynga, violončelista Mirka Dornerja iz Berlina in Francoza Bernarda Michelina. Od pevcev bo nastopil basist Kirn Borg iz Helsinkov. Slišali bomo tudi dva tuja komorna ansambla: godalna kvarteta »Tatrai- iz Budimpešte in »Haydn- iz Bruslja. Prav tako smo prepričani, da bodo domači umetniki in ansambli, tako pianistka Jelka Suhadolnik-Zalo-karjeva, pianist Ranko Filjak iz Zagreba, violinista Igor Ozim in Rok Klopčič, baritonist Vladimir Ruždjak, ansambel Slovenski solisti, komorni orkester zagrebškega radia z dirigentom Stjepanom Zulekom, Janigrovi Zagrebški solisti, orkester jugoslovanske radiodifuzije, zagrebška filharmonija, v celoti zadovoljili tudi najzahtevnejše občinstvo.- »In sodelovanje z Ljubljanskim festivalom?- »Računamo, da bomo letos lahko tesneje sodelovali s to usta-novo.- F. N. NOVOSTI DRUGA IZDAJA »TRNOVE POTI« ALEKSEJA TOLSTOJA Pri Državni založbi Slovenije je nedavno izšel ponatis znane trilogije ruskega pisatelja Alekseja Tolstoja -Trnova pot«, ki jo je prevedel pokojni Vladimir Levstik. Tolstojevo literarno delo je ne le raznovrstno, ampak tudi obsežno. Trilogija »Trnova pot« je delo o poti ruske inteligence skozi revolucijo. Ob velikih dogodkih predrevolucijske in revolucijske dobe slika Tolstoj v treh romanih življenje dveh sestra, Katje in Daše, Ivana Teljegina in Vadima Roščina. Dekadenca predvojne ruske meščanske Inteligence in umetnosti, dogodki prve svetovne vojne in obeh revolucij, upor levih eserov, boj z anarhističnim pustolovcem Mah-nom, z '|enjikinom, Kornilovom itd. to je zgodovinsko in družbeno ozadje pisateljevega romana. Glavne štiri osebe, ob katerih pa nastopa še veliko število stranskih, doživljajo viharje ognjenih let; že omenjeni glavni junaki predstavljajo tisto rusko inteligenco, ki je sicer z mukami, a z dobro voljo težila k temu, da bi razumela neogibne zgodovinske dogodke in prisluhnila volji ljudstva, na čigar strani je bodočnost. Obe sili — inteligenca in ljudstvo — se na koncu združita. Trnove poti je konec. Ta simboličnost ni NA KNJIŽNI kov. Vendar je tisto, kar nas v romanu najbolj pritegne, slika človeških nravi, ki jih pisatelj ni niti idealiziral, niti lepšal in ki so mu, kakor nam pove v uvodnem poglavju, edini vir, iz katerega črpa svojo snov. DR. ANTON MELIK: JUGOSLAVIJA Pri Državni založbi Slovenije je te dni izšla tretja predelana in razširjena izdaja knjige univerzitetnega profesorja dr. Antona Melika »Jugoslavija«. Obsežno delo, ki obsega malo manj kot 700 strani ter ima 307 slik in še posebej 7 prilog, pomeni eno temeljnih znanstvenih geografskih del o naši državi in je zato doživelo priznanje in izdajo tudi izven Slovenije. Knjiga je razdeljena na štiri velika poglavja ter nam prvo govori o geografskem značaju Jugoslavije kot celote, v drugem je podan oris velikih geografskih predelov Jugoslavije (primorski predel, nižinski ali panonski predel in gorski predel), v tretjem poglavju nam avtor riše Jugoslavijo kot gospodarsko enoto, v četrtem pa najdemo opis posameznih ljudskih republik po značaju njihovega ozemlja, gospodarstva in prebivalstva. Knjiga je dopolnjena z najnovejšimi znanstvenimi dognanji in predstavlja dragocen vir znanja o naši domovini. SAŠE VUGE »VETER NIMA CEST« stavljen iz bežnih, mestoma sicer ostro skiciranih slik, ki naj govore vsaka za sebe in končno tudi kot celota o nekem pisateljskem hotenju in o nekem odnosu pisatelja do sveta in človeka. Mozaik, ki upravičeno nosi naslov: »Veter nima cest«. O tem mozaiku še tole: Ce pravim mozaik, mislim pri tem na podobo, naslikano pred oči in zavest bralca ne v stari obliki vsiljivo otipljivega realizma, v reportažni dolgočasnosti, ampak na podobo, ki ni tako zaznavna, toga, otipljiva, ki je pogosto dvignjena v neke surrealistične Saša Vuga sfere, kjer imajo večjo besedo barva, zvok, kjer govore predmeti ne o sebi, marveč skušajo ponazarjati življenje ljudi in njihove notranje stiske. Zal, je Vuga pri vsem tem precej nedosleden: niha med svojim hotenjem, med svojimi podobami in podobami vsakdanjega življenja; realne podobe ljudi iz realnega življenja pridvigne, zabriše, včasih celo deformira. Njim dodaja iz svojega; tako so si vsi ljudje v romanu močno podobni in vsi so, kar spet ni v . stilu romana, statični: na zunaj se z njimi še zgodi to in ono, recimo bežijo sem ali tja, znotraj v njih pa se ne dogaja dosti novega: kakršne srečamo na začetku, take tudi ob koncu zapustimo. Vse podobe, vse retrospektive skušajo podati samo podobo ljudi, kakršni so že, kakršne je do zdaj napravilo življenje, o razvoju ni govora. Največ se je Vuga zadržal v romanu pri opisu treh upokojenk, treh bednih malih bitij, katerih usode se iztekajo v prazno. To je zgodba treh prijateljic, treh povoženih in zavoženih življenj, kjer revščina in suhota zaudarjata po plesnobi in po brez haska ugašajočem življenju. Vuga jih riše z očitno simpatijo in hkrati prizadeto, še bolj tragično, kot je to najbrž v resnici, da je protest zoper tako življenje bolj jasen in glasen. Tudi moške osebe so precej podobne tem trem prijateljicam: tudi z njimi in v njih je ta majhnost, bednost, pretresljivost in žalost. Največ v Vasku, kjer so kompleksi najmočnejši, kjer je tudi sla po begu najmočnejša, četudi prav tako brezuspešna. Človek se pri tem sprašuje, kako da je Vuga našel toliko temnega, otožnega, žalostnega za svoj mozaik sodobnega življenja. Sam skuša z retrospektivami v vojni čas to nekako upravičiti in razložiti. Vojna je, kakor kaže, Vugi eden glavnih motivov in eno največjih doživetij. Ne doživlja je v njeni pošastni epiki, v dogodkih in v faktografskem slikanju teh dogodkov, temveč čustveno, prizadeto, kar je nedvomno globlje, pa tudi bolj tragično. To svoje dojemanje in doživljanje vojne, zraslo iz lastnih doživetij in iz mladostnih spominov, je prenesel tudi v svoje junake: nekatere je s tem kar prehudo obložil. Sicer pa je s temi ljudmi podobno kot z vsemi slikami, komponiranimi v Vugin mozaik: bolj jih čutimo, tudi take, kakršni naj bi bili, kot resnično vidimo pred sabo. Ena izmed posebnosti pisanja Saše_ Vuge je njegov stil. Nekaj je bilo o tem že rečeno. K temu še tole: vse hvale vredno je, da se mlad pisatelj trudi za lep jezik, za lepe podobe, za novo, za izvirno, da ga ne zadovoljuje suhi, papirnati slog. Vuga ima posluh za jezik. Izbrusil si ga je pri ekspresionistih. Morda sem in tja prebogato obklada stavke s podobami in primerami, mnogokrat ni vse izčiščeno, saj zapiše primerno bolj zato, ker mu je všeč kot iz resnične potrebe, tako da pripoved preveč zabriše, da že utruja. To bo moral z leti. kakor tudi vsebino, vsekakor do-zoriti. Nedvomni fabulistični pripovedni talent, ki zdaj še sam sebe v pretiravanju zanikuje, bo treba obrzdati in vse skupaj speljati v strugo, ki se ji reče: dobra proza. T. Pavček Dubrovniške poletne igre so v potnem razmahu Ze meseo dni se vrstijo na številnih pozornicali Dubrovnika prireditve letošnjega festivala, ki zanj vlad! zanimanje med domačimi in tujimi turisti. Letos je na niških poletnih igrah gostoval tudi ameriški balet. Na naši prizor iz tega baleta LIST ZA LISTOM - NAŠ PRIJATELJ Ant on Ingolič RAZ SVETILKO Pri Državni založbi Slovenije je pred kratkim izšla 25. knjiga Antona Ingoliča, roman »Kje ste, Lamutovi?«', fabulistično zanimiva podoba o naših izseljen-cih-rudarjih med obema vojnama, ki jih skozi Avstrijo in Nemčijo pripelje oot v Francijo, kjer se skuhajo, a ne morejo udomačiti. Osrednja osebnost romana je rudar Marko, ki zapusti domače kraje še skoraj otrok, se po dvajsetih letih nenavadnih pripetljajev vrne kot partizan, a tragično konča med neko stavko v Franciji, ki jo takoj po osvoboditvi spet obišče, da bi se z vso družino za vedno vrnil in naselil v domačem kraju. Pred enajstimi leti sem prvič lezel v tole reber, tedaj ni bilo snega, vendar ni bilo in?!- J110’ ,z£°dai- Letos je žahfl zapadel. Ali ni že po-a “a tistega fanta, ki ji je zasul .odrešujočo vest, da je asuio njenega moža? Morda je se ic.em ?a?ul° tudi njo. Utrgal hlevBSn?Zni-plaz *n °dnesel hišo, stan.i,2 Louison, otrokom in tisto da c vred- Ali ne bi bilo bolje, se vrnem. trii „endar se nisem ustavil. Moja r,.em stopinje pred seboj. Ali a,;?1 sam° dvoje vrst? Velike in fiiT Torei. sta šla po gazi foiirm^U1Sv0n *n m°j °trok. La-Ho lf11 Je ze UTnrla ali pa konč-00 je obmirovala. DraJ; Sjm, zagledal streho, to se tj plast bleščečega snJL;. ^do se tamle ob hiši knU na sani? Obstal sem. Ta-?em .tudi jaz sedel na sani mi ;Apr! ^.i?i’ se odbil z noga- _ karti Ze Je navzdol. Kako se de*..?1«? za sanmi! Deček je, ...... ,, , , , , . .. fe ^ Je v obraz, seveda, »Jej in piJ!c »Vedela sem, da se boš vrnil •»'oreiš po strmini, še boli brije. Najprej sem pil. Takega mle- in da me bos prišel se enkrat k . roke ima premrzle, brez ro- ka nisem pil, kar sem zapustil vprašat, če grem dol.« SamC ie’ tudi iaz tib nisem imel. planino. Potem sem si urezal kru- »Vedela si?« [o"1? kadar sem šel dol v Pod- ’-la in sira. Jedel sem, kot da sem ? k maši, mi jih je dala mati, zares lačen, čeprav nisem bil. orna Jie tak°j sPet spravila v Toda laže je bilo jesti, kot najti Vs sem se vrnil. Torej so primerno besedo. Ne bi bil smel j® katere enake. Revček, kako priti. Zaradi nje in tudi zaradi tov r°ke. Ni revček, go- dečka, zaradi Marca. Torej mu last0 vfaza niti re čuti. Okrofr- je dala moje ime. tteff« »j2 inia- Nisem imel takš- »Si sama,« sem le vprašal v vih 1 « ri^az’ ko sem bil niego- rdečkasti soj zahajajočega son-„a l'et Hej. pogumen je, s kako ca, ki je obarvalo stene in meni Ta zapoved je prišla tam od peči, kjer je bilo že tako temno, da sem komajda zaznal obrise visoke ženske postave. Torej moram res na pot? Takoj zdaj, čeprav se bo vsak čas znočilo, čeprav ... »Tu imaš svetilko, da ne zašla vojna. Vojna je zmešala ves mati, kako na večer moli, da bi ideš! Preden prideš v Briancon, svet. Tudi sem gor je segla. Od ostal živ, da bi našel na Strmcu jo trešči v obcestni kamen! Naj tedaj te nisem več tako trdno vse v redu in bi kmalu, kmalu nikomur več ne sveti!« pričakovala. Pa si le prišel. Hva- prišel po njo in po Jurčka in pa Stopil sem k Louison in vzel la, Marko!« Mihca. Prikazali so se mi dvižni svetilko iz njenih rok. ’ Spet mi je stisnila desnico. stolpi, cel gozd dvižnih stolpov. Spet sem jo objel in poiskal Moram se dvigniti, moram od- iz Koflacha, Eibisfelda, Merle- njene ustnice. Bile so zaprte, iti, dokler ie še čas! Grozljivo in walda, Mensa in iz Podloga, če- hladne. obenem prijetno mi je bilo, kot prav je tega zakrival Zavrh. Vi- »Hvala, da skrbiš za otroka, da bi po tanki veji stopal čez del sem se v Pierrovi družbi, sli- hvala...« sem rekel, ko sem ji globok prepad. Bom prišel čezenj? šal Gasparda, se pogovarjal z segel v desnico. Toda ali sploh hočem čez? Minjozom, zropotalo je dvigalo v »Tebi hvala, Marko.. .« In ko Sedel sem k nji in jo objel, globino in zaslišal sem brnenje sem stopil skozi vrata, je zakh-Pustila je, da sem pil z njenih svojega svedra, v pust jesenski Cala za menoj. »Naj se ti ne zgo-ustnic. Dolgo, zelo dolgo. dan je zrasel beli spomenik v di nič hudega, ne v vojski m ne Nočem čez! Naj se zlomi veja! Vimyju, iz kanadskega strelske- pozneje!« , Ostanem. Nocoj ostanem! ga jarka so jeknili osamljeni Odhitel sem po gazi navzdol. Louison se je oprostila moje- streli. Marc je prav tedaj sedel na ga objema. »Ne, Louison,« sem rekel, »ne sani in se spustil po rebri. »Pripravim ti posteljo. Od ti- za zmerom.« Seveda je bil mnogo prej stih, tvojih časov ni nihče spal Louisine oči so ugasnile. spodaj kot jaz. Malo je se pose- na njej.« »Potem ti ne bom pripravila del na saneh, se končno le spra- »Pripravi!« sem rekel. postelje.« _ _ vil na noge in začel riniti na- »Torej ostaneš?« Vstala je. Morala se je opri- vzgor v breg. Zame se niti zme- Kako so ji zažarele oči! Da, to jeti mizne plošče; toda ko je šla njl ni. Morda me je videl, a mu je Louison, prava Louispn! proti peči na drugo stran sobe, ni bilo mar za tujega moza, ce- »Za zmerom, Marko?« so bili njeni koraki že trdni, od- prav so tu zgoraj gostje gotovo Za zmerom? ločni. še vedno tako redki, kot so bili. Pokazali so se mi tovariši. Ja- Tudi jaz sem se dvignil. Morda pa me niti videl ni. nez Krivic, Lojz Peternel, Peter »Ko boš šel po rebri navzdol, Da sem ga le jaz videl, da in drugi. Kaj bodo dejali, ko me ne kliči Marca, pojdi naglo mi- sem videl Louison! ne bo? Prvi sem 6e priglasil in mo njega! Njegov oče je mrtev, »Čakala sem te. Potem je pri- bi dezertiral? Prikazala se mi je nfe more, ne sme ga videti.« jaz nisem ustav- kot govore tu Sunkovito je dvignila glavo, la trenutkov me je gleda- verjet k°t da ne more vid t da ne ve, ali je pri- Ni ' resnica. ?P°znaiT sprernen’la- komaj za umrla lansko leto, do zadnjega je delala kot mravlja. Tebe ni pozabila. Pa kaj ti pripovedujem!« »Pripoveduj, Louison!« »Marc ima rad planino in svojo mater. Podoben ti je. Si opazil?« »Sem.« Toplina je legala v pogled in besede; čutil sem, kako me vabi. »Ali res greš na vojsko?« ____________4____ »Grem.« irnela'?^ Postarala. Se vedno je »Ne bi ostal tu?« dez m- 0 svojski obraz, na vi- Zakaj ne bi ostal? Vsaj no- kaj vSperi' . orajda hladen, toda coj! Kako dolgo že spim sam! Ve-KonfSe JS skrivalo za njim! ronika me je samo dražila. No-°Pazila • je je dvignila. Niti coj ostanem, kmalu se bo zno-nil0 m: da ji je šivanje zdrk- čilo. še zaidem. Jutri zjutraj se Ška srai *e Platnena de' poslovim. France Bevk K ^srajca. * Toda če ostanem nocoj, ali PobralSt0pil SCm' se sklonil in jo bom jutri res odšel? >U' . »Bi šla z menoj? Ne mislim io nnl^a-ia se bo,« sem rekel in dol v dolino, k nam domov, tudi MS.??.”2”- Mi ' jaz sem doma v hribih, pripovedoval sem ti, da niso tako visoki, I50 naL lme’, Je za^ica^a vendar je lepo pri nas.« Vetiai0 s^ovens^°* Je P®* s* lanin- Vse: sama živi na svoji j je _ sama s tistimle dečkom, »K tebi domov?« je zategnila. »Da. v mojo domovino, po vojni seveda. Spodaj pod hribom je ^edlo10^ S’n' me j® rudnik, tam bom in hn *' ,cePrav sem pričakoval, gospodinjila in go . >8J*teu - ,, imel delo, ti bi gospodarila na >n uriuu.« prej nisem mislil SeKei Marko,« sem rekel in ji na tako rešitev. »Tu bi prodala »Vo; v1’00- in tam kupila. Imela bi lepo po- klieala .le torej konec?« je za- sestvo, živino, les, pozimi pa »Tu Prij",Vi0^e' sneg.« Nepremično me je gledala. v°ine rlP° j c de ^uit n' Torej bi šla? »Privadila bi se. lo{j]n- ?n]god se bije zadnji, od- Vsemu se človek privadi.« Ali bi la ufJ 'n da si ne bi dela- se res privadila? se je mati pri-’ sem takoj povedal. »Od- vadila? Vendar sem govoril da- aJam.« ^ ^vojsko?« *ndai ob koncu?« J?*? ?iZC*aj ^ot nikoli.« -pustila je mojo roko. ' prišel po slovo?« orda tudi po slovo.« lje. »Samo enega otroka imam s pokojno ženo. ime mu je Jurček, Georget, pomladi mu je bilo pet let, bister je in živ, z Marcom bi se razumela, z nami bi še živela mati. dobra žena, in brat Mihec, Michel.« Mati in Louison sta kmetici, hitro bi se zbližali. »Kaj pra- 8ern0zrla se je skozi okno; sledil viš. Louison?« seri ,njenenui pogledu. Deček je »Ti ne bi ostal tu?« se tji_.s,an*- Počakala sva, da bfi navzdJ)] *n ®e zaprašil p0 re' »Si govoril z Marconi?« Moral sem odgovoriti jaz. »Ne bi, ne bi mogel.« »Jaz pa ne morem od tod,« je spregovorila počasi, z nekam trudnim glasom. Prijel sem jo za roke, ki so na videz predano ležale na mizi. »Res ne moreš?« »Ne morem.« Počakala je malo, potem pa povedala. »Poizkusila sem.« Niso ji šle besede lahko z jezika, vendar je nadaljevala. »Ko je bil Marc star tri leta, sem odšla z njim dol v me-Me”‘v'Pfav nič se ni spremenilo, sto, v Brianson. Štirinajst dni Tamzu_nai hiše, ne v hiši sami. sem živela spodaj, dalje nisem »Je najin?« jala * ^ovoril 2 njim?« je vztra* »Nisem.« je k Takoj ti postrežem.« Ko tnnliA na vratih, je dejala za- vorir ,n trdo- kot je znala go-r,n samo ona. kot pr‘de Marc. govori z njim. da Nič, mu nisi oče.« a-j. ■* * v uioi nami. nem Še « j18 on' strani veže gotovo mogla.« vedno čaka " ” ' F) bi a jjl SV( ^ubezen je bila tol mi h, .-:- postelja z mehki- »Kaj si delala spodaj?« u. 'azinami. Tule na tej poste- »Hotela sem videti, če SVa se ljubila. Kako čudna lahko privadila.« kriiVi°U*SOn -^e Prinesla sira in prvega mraka. Stisnila mi je des-tolo”8’ p°tem je odšla še po nico. Da, tako jo zna stisniti sa- Louison! Molk. Tišina. Nevidne niti *nlek' mo ona. samo o sem prvi dan stopil iz pisarne na ulico, me je pred hišo pričakoval neki konfiniranec. Bil je nizke, nekoliko zajetne postave, rdeč v obraz, gladko ostrižen in tako svetlih las, da se mi je zdel ves plešast. »Zdaj pa z menoj!~ mi je rekel, ko sva si povedala imeni. »Kam?« »V menzo. Saj ste vendar lačni.« Res, bil sem lačen. Cas se je bil pomaknil že čez poldan, vas je dremala v opoldanskem počitku. Ta sprejem mi je dobro del. Gologlavec mi je med potjo previdno stavljal vprašanja in sam pri sebi tehtal moje odgovore. Bil je »rdeči policaj«, kakor so ga brez posmeha imenovali nekomunisti. Pozneje sem ga pogosto videval na ulici. Stal je na kakem vogalu, kakor da se dolgočasi ali greje v mračnem soncu, in opazoval, s kom občujejo konfiniranci. Ali se nekateri ne družijo preveč prijateljsko z agenti? Ta previdnosrt se mi je spočetka zdela pretirana. A z dnevi, ko sem se vživel v novo okolico, ji nisem mogel več ugovarjati. Za fašiste, ki bi bili radi izvohali tudi naše najskrivnejše misli, so bržkone prisluškovale tudi stene. Med kosilom nisem niti slutil, da mi novi znanec pretipava obisti in da prestajam preizkušnjo. Odgovarjal sem mu za- Neka osemdesetletna starka, vsa krmežljava in sključena, je hodila vsako jutro v našo menzo po ostanke kruha. Včasih je dobila koščke, drugič po pol štruce, tudi po celo štruco. Ta kruh je bil poleg pesti zelenjave njena edina hrana. »Bog vam plačaj,« se je zahvaljevala. »Boga ni!« je vrgel kuhar, malce robat fant. Starka, hudo pobožna, ki se je bala celo priznati, da je kdaj v mladosti plesala tarantelo, se je vsa zmedla. Rada bi se bila zahvalila z mnogimi besedami, vsak dan sproti, a se drugače kot z božjim povračilom ni znala. »Dobri ljudje ste« je vsa tresoča se jecljala. »Dobri ljudje, četudi ne hodite v cerkev. To pravim vsem — dobri ljudje! Bog naj... O, bog pomagaj, sa j mi ne zamerite.« »Nič, nič. To ni naša dobrota, to je naša dolžnost, da vam pomagamo. Država vam nič ne da, ko ste vendar vse življenje garali in trpeli. Mi reveži, ki sami nič nimamo, vam moramo pomagati...« V resnici bi bila starka, ki nikogar ni imela, bržkone izhirala od gladu, če bi ne bilo te pomoči... Včasih, ko smo posedali na položnem brežuljku in se greli na soncu kot martinčki, je pribosopetil do nas neki petletni deček. Bil je tako lep otrok, da je vlekel »Benito.« »Fej!« je nekdo izpljunil. »Molči!« se je oglasil drugi. »Ali je mai otrok odgovoren za neumnosti staršev?-* Nekoč so komunisti zbrali vsoto de-darja in peljali dečka k brivcu, da ga je ostrigel; okopali so ga in oblekli v novo perilo in novo oblekico, mu obuli čevlje in mu posadili čepico na glavo. Poslej je z njimi kosil in večerjal. Postal je otrok menze. »Zdaj tl je ime Spartaco,« so mu rekli. »Kako ti je ime?« »Spartaco.« Po dva sta ga vodila na sprehod in ga razkazovala ljudem. Na trgu ali na ulici, kjerkoli je bilo kako uho, sta mu govorila: »Vidiš, Spartaco, država te je pustila nagega in lačnega. Ubogi konfiniranci smo te morali obleči in nasititi... A da ne boš, ko zrasteš, postal karabinjer, policijski agent ali jetniški paznik. To bi bilo slabo povračilo...« »Fantič,« je vpil neki krojaček, domačin pijan že ob belem dnevu, »drži se teh’ gospodov! Drži se teh gospodov in poslušaj jih, ti pravim!« je dvigal kazalec. »Če jih boš poslušal, boš velik gospod ... velik gospod, ti pravim ...« Agent, ki je to slišal, se je obrnil na peti in odšel.. ČLOVEK MORA ŽIVET upljivo, odkrito, nisem imel časa prikrivati ne olepšavati. Majhne, zelenkaste oči pod belimi obrvmi so mi vrtale do mozga. »Danes jeste zastonj, jutri boste plačali, če ostanete pri nas,« mi je slednjič dejal. »Tri lire na dan, kosilo in večerja. Sami se odločite. Nikogar ne silimo...« Komunisti so vabili v svojo menzo vsakogar, ki so mu lahko zaupali. S tem so novince priklepali nase in jih obvarovali pred drugimi vplivi. Pri večerji sem se seznanil g konfiniranci iz vseh kotov Italije. Cez dan smo hodili vsak svoja pota, večerne ure so nas zopet privabile v menzo. Po večerji smo vsak dan skupaj odšli v čitalnico na pol ure ali na uro oddiha in pomenka do prvega mraka. Navili smo gramofon in vrteli plošče, ki smo jih izbrali iz velikega kupa. Sale in smeh ... Včasih, ne vsak dan, vendar vsaj dvakrat na.teden, se je razpredel resen pogovor. Vodil ga je tovariš srednjih let, politično razgledan izobraženec inteligentnega obraza in predirnega pogleda. Nisem si zapomnil njegovega imena. Poslušali so ga kot boga in mu poskušali brati vsako željo že ,z obraza. Bil je Idejni vodja skupine. Baje se je svoj čas po neki misiji mudil v tujini, a ko se je vračal v Italijo, so ga fašisti na meji neusmiljeno pretepali in mu poškodovali hrbtenico. Se zmeraj je hodil počasi, z muko, korak za korakom, oprt na dva tovariša. Presojali so politični položaj v svetu, ki je bil vedno bolj zapleten. Pred velikim zemljevidom Kitajske so zasledovali napredovanje revolucionarnih čet. Od mene bi bili radi izvedeli podrobnosti o dogodkih na Dunaju, kjer so s topovi streljali na delavske domove. Sramoval sem se, ker nisem vedel nič več, kot so sami lahko razbrali iz fašističnih listov. Ti pa so kazali izkrivljeno podobo, ki jo je bilo treba izravnati in dopolniti z ugibanji. Ti pomenki so bili za tega ali onega prava politična šola. Prepovedan pa je bil urejen študij marksizma in najstrožje prepovedana vsaka propaganda na ulici. A komunisti so spretno obšli to prepoved. Niso govorile besede, temveč njihova dejanja. Ne le konfinirancem, temveč vsemu prebivalstvu... nase poglede, a na telescu ni imel drugega kot staro materino zimsko jopico, niti srajčice. Oče je bil brez dela, mati si je prislužila kako liro s pranjem. Stanovali so v vlažni, zapuščeni piratski luknji brez oken in vrat. Deček je prihajal k nam, da bi mu kdo ponudil kak košček kruha. Saj ni prosil; čepel je na kakem kamnu, zavijal svojo goloto v jopico, a oči so mu gledale pretresljivo lepo in proseče. »Kako ti je ime?« I / ^ ^ i v- js V ■ /v / Vi; '* ■ Pred kratkim je pri založbi »LIPA« v Kopru izšlo krajše delo pisatelja Franceta Bevka pod naslovom »Mrak za rešetkami«. To so spomini In kronološko povezani dogodki, ki jih je pisatelj preživljal po prvi svetovni vojni kot aktiven kulturni delavec v fašistični Italiji, v stalni negotovosti, naporih in Internaciji. Iz omenjene knjige je tudi naš odlomek. Ce bi hoteli iskati bedo, bi jo našli na vsakem koraku. Sama nam je ponujala svoj obraz... Na trgu so vsak opoldan po-legavali v soncu od malte in apna zapackani zidarji. Poobedovali so le nekaj suhega kruha in se napili vode. Večjega razkošja si niso smeli privoščiti, če so s sedmimi lirami, ki so jih prejemali za dnino, hoteli živeti tudi njihove družine v Kalabriji. Nas so gledali z nemim spoštovanjem; le malo je manjkalo, da se nam niso odkrivali. Nisem slutil, da je v teh pogledih dobršna mera tihega zavidanja. Neki delavec, ki mu je kamen zmečkal prst, se je nekoč zatekel v našo ambulanto. »Vi imate kneževsko življenje,« je go voril bolničarju, ki ga je obvezal. »Pet lil na dan, prosto stanovanje in obleka in nj vam treba delati. Povejte mi, kaj naj sto rim, da bi me konfinirali ...« Ta dogodek nam je Grant še isti dan povedal v menzi. »Dejal bi mu, da naj izobesi rdečo zastavo,« se je nekdo oglasiL »Reci mu ti!« se je razhudil bolničar. »Izblebeta, potem bi mene nagradili za to... sam naj misli, saj ima glavo...« Cez leta sem doživel nekaj podobnega v Bazilikati. Bilo mi je čudno, skoraj tesnobno pri duši. Daleč od doma, omejen v svobodi, obsojen na brezdelje — a vendar je bil na svetu še kdo, ki bi hotel menjati z menoj. In ne bi bil verjel, da bi kdorkoli, ki je doživel izgnanstvo, kdaj hote! iz proste volje zamenjati svobodo za tisto življenje. A tudi to srečanje sem doživel. V tesni, temni luknji nekega pritličja je posedal okrogel, dobrodušen čevljarček, nabijal podplate in nategoval dreto. Zaradi njegovega veselega smeha in prijazne besede, sem se kdaj pa kdaj ustavil pri njem. Bil je konfiniranec, doma od nekod iz Romagne; imel je dovoljenje za krpanje čevljev. Zdaj je bil že drugič na otoku. Ko je bil po prvih petih letih izpuščen, je zaman brusil pete od vrat do vrat, ni dobil dela. »Tri mesece sem bil doma, a nisem zaslužil niti toliko,~ je rekel in z nohtom palca škrtnil ob zobe. »Poskrbel sem, da so me zopet poslali sem. liaj sem hoteli Človek mora živeti.._,« TELESNA KULTURA MEDNARODNA ROGOVA KOLESARSKA DIRKA Nepričakovan zmagovalec-Vukojevič Ljubljana, 1. avg. Na današnji IV. tradicionalni mednarodni Rogovi kolesarski dirki na progi Ljubljana—Postojna—Ilirska Bistrica in nazaj (174 km) je nastopilo 69 kolesarjev iz Šestih držav. Med posamezniki je zmagal Gavrilo Vukojevič (Partizan) s časom 4:42,40, Hkrati z njim so privozili na cilj Hrovat (Odred), Traven (Odred), Hugens (Nizozmska) in K os tič (Radnički — Kragujevac). Med moštvi Je zmagal nizozemski klub Maastritht (Hugens, Knoops, Wil-lemsen) s 14:31,05 pred Rogom (Omerzel, Šebenik, Novak) 14:36,46, Odredom Hrovat, Travn, Flajs) 14:38,40 itd. Jugoslovanski reprezentanti, ki nas bodo zastopali na bližnji dirki i »Po Jugoslaviji« od 3. do 9. avgusta, so se uvrstili takole: Valčič 8., Levačič 12., Šebenik 16., Žirovnik 13., medtem ko Je Petrovič odstopil pri 102. kilometru. Dirka je bila toliko bolj zanimi- 1 va, ker so nastopajoči startali v dveh skupinah. Točno ob 13. url so odpeljali s Cankarjeve ceste dirkači B, C, in mladinske kategorije, 10 minut za njimi pa A kategorija. S tem so bili najboljši dirkači vsekakor handi-capiranl, po drugi plati pa Je prireditelj računaj, da morajo prinesti raz', iko desetih minut do prvega letečega cilja, ki Je bil na povratku v Pivki pri 104. kilometru. Vendar se to nt zgodilo in je na prvem letečem cilju zmagal Vukojevič pred Kostičem in Dimitrijevim, na n. letečem cilju v Postojni (123. km) je spet pobral nagrado Vukojevič, ki Je Športni predstavnik ZAR v Jugoslaviji Beograd, 1. avg. V Beograd Je danes prispel direktor Komisije za telesno kulturo v prosvetnem ministrstvu Združene arabske republike, Galal Koreatum. Predstavnik športa ZAR bo imel razgovor s predstavniki naše Komisije za telesno kulturo ZIS in Zveze športov Jugoslavije o tem, da bi Jugoslovanski strokovnjaki delovali v ZAH. Gospod Galal ■Ko reaturn bo obiskal tudi druga večja Jugoslovanska središča telesne kulture, pa tudi gradišče avto-ceste Ljubljana—Zagreb. Poseben znak za telesno sposobnost Beograd, 1. avg. Zvez® »Partizan« Jugoslavije je razpisala natečaj za Izdelavo znaka o priznanju za telesno sposobnost. Ta znak bo »Partizan« podeljevali članom, ki bodo izpolnili določene norme. Najboljša dela natečaja bodo nagrajena s 100.000, 40.000 in 30.000 din, razen tega pa bosta še dve deli odkupljeni s po 20.000 din. MEDNARODNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR »Ljubljana« : 01ympia 5:0 Kranj, 1, avg. — Danes se Je začel VI. mednarodni namiznoteniški turnir, ki ga prireja kranjski Triglav ob občinskem prazniku. Pri moških nastopajo 01ympia iz Padove, »Ljubljana«, »Maribor« in Triglav. Pri ženskah pa Semperit (Dunaj), »Ljubljana« in Triglav. Do časa poročanja je bil končan prvi moški dvoboj, ki Je v njem »Ljubljana« premagala moštvo lz Padove s 5:0 (Darazzalo-Kern 1:2, Sam-bo-Zajc 0:2, Galli-Tomažič 0:2, Sambo -Kern 0:2, Darazzalo-Tomažič 0:2). Tekmovanje se nadaljuje. KOŠARKARSKI TURNIH V VRNJACKI BANJI Slab začetek »Ljubljane« Vrnjačka Banja, 1. avg. Na košarkarskem turnirju za »Fokal republik« j v Vmjački banji so se srečanja končala doslej takole: Hrvatska — Cma gora 85:57, Srbija — BiH 89:«1 »Zadar« — »Ljubljana* 85:63 (38:33), »Ljubljana«: Brumen 11, Kapelj 27, Kumer 9, Eiselt 11, Perhaj 5, Zajc, Senčar, Lajovic, »Zadar«: Pfendt 24, Cabrič 26, Troskot 14, Djerdja 21, D Jurišič, Tičina, ManareJ, Lokvin. Balasova 181 cm v višino Bukarešta, 1. avg. Svetovna rekorderka v skoku v višino Romunka Jolanda Bailas je sinoči skočila v Bukarešti 181cm(!) in s tem zboljšala lastni svetovni rekord za 1 cm. Olimpija otvarja sezono Jutri, v nedeljo, bodo košarkarji Olimpije odprli Jesensko sezono s kriterijem, ki na njem lahko nastopijo aktivni in neaktivni košarkarji, pa tudi ljubitelji košarke. Tekmovanje bo po kategorijah, vsak nastopajoči pa bo metal po 40 osebnih metov. Najboljši bodo prejeli diplome. Tekmovanje se bo začelo ob 8. url. prvi p revo«:! tudi m. leteči oilj v Logatcu (148. km). Iz druge skupine, to Je tiste, ki Je starta;a ob 13.10 in ki so biili v njej favoriti, sta se najprej izločila Nemec Altwegg ln Avstrijec Durla-cher, ki sta imela v Logu že minuto prednosti pred skupino, ki so jo sestavljali Šebenik, Levačič, Valčič, Flajs, Omerzel. Mascha in Knoops. Ta skupina pa Je imela 500 m prednosti pred daljšo kolono, ki so jo vodiill belgijski vozači. Prvi večji vzpon je čakal dirkače nad Vrhniko. Ze tako potni dirkači so se zagrizli v -strmino. Vrstni red je ostal nespremenjen, tako da sta imeila prva ubežnika še vedno isto prednost pred skupino zasledovalcev. Pri tem pa moramo seveda računati, da so bili favoriti še vedno 7 minut za tistimi, ki so startaili prvi. Na Kačjih ridah se je skupini favoritov priključil še Belgijec Bostoen, ki Je tudi prevzel vodstvo in zmanjšal razliko med kategorijami na 5 minut. Le-ta razlika *je ostala v glavnem skoraj nespremenjena do Ilirske Bistrice, kjer so iimell obrat in s tem za seboj polovico težavnih in vročih kilometrov. Odločilna bitka se Je začela na po- vratku pri Planini, kjer so izmed favoritov vztrajali le še Bostoen, Knoops, Durlacher in Valčič, ki niso opustili upanja, da bodo ujeli zmagovalce letečih cilj ev. Tik pred Vrhniko j e Iz te četverice odpadel Knoops, ostali trije pa so se s povprečno hitrostjo 45 km na uro pognali za vodečimi. Vsa ta hitrost pa Jim ni pomagala, kajti petčlanska skupina je imela že toliko naskoka, da Je sama privozila na cilj v Ljubljani, kjr je bil v končnem sprintu najhitrejši Beograjčan Vukojevič. Rezultati: Vukojevič (P) 4:42,40, Horvat. Traven (oba Odred), Hugens (Nizozemska), Kostič (Radnički) vsi v času zmagovalca, Boesten (Beigiia), Durlacher (Avstrija), Valčič (Pulj) 4:43,32, Zidan (Rog) 4:47,48, Knoops (Nizozemska) 4:49,55, Novak (R) 4:51,32, Levačič (Virje) v istem času itd. Na m. letečem cilju v Logatcu Je bil med moštvi najboljši Rog pred Odredom in Maastrihtom. Tudi moštvo Munchena Ljubljana, 1. avg. Organizacijski komite mednarodne kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« je zaključil s prijavami udeležencev. Reprezentanca Trsta je odpovedala svojo udeležbo, prijavila pa se je v zadnjem trenutku reprezentanca MUnchena. Le-to sestavljajo Otto Altweg, Egon Bock, Sigi Renz, Lothar Gruber in Fritz Lalobel. V -letošnji dirki bo torej sodelovalo šest tujih in pet domačih moštev ter večje število posameznikov. Vsega skupaj bo sitartalo približno 90 kolesarjev. PRED REPUBLIŠKIM PRVENSTVOM V VATERPOLU Le neizenačena para Drevi in v nedeljo dopoldne bo na plavalnem stadionu Koleaija I. kolo republiškega prvenstva v vaterpolu za I. razred, v tej skupini je doslej Igralo 6 moštev. Po odstopu Kamnika ln letos Branika iz Maribora, ki se ni prijavil, so ostali le še »Triglav« (Kranj), 2PK »Ljubljana«, »arija« (Ljubljana) ln »Neptun« (Celje). Rokoborci za »Pokal Jugoslavije« Zrenjanin, 1. avg. Sinoči se Je v Zrenjaninu začelo drugo kolo mednarodnega rokoborskega tekmovanja za pokal Jugoslavije v grško-rim-skem slogu. Grškc-ilmskl slog II. kolo: mušja kategorija: Sebecki (Poljska) — Karlsson (Švedska) 0:2, Sabad (Rom.) — D Jukič (J) 1:1, Vukov II (J) — Modos (Madž.) 0:2; bantam: Cemea (R) — ViSovski (J) 2:0, Sta-menov (B) — Klajn (P) 2:0, Keller-man (M) Budelsson (S) 2:0; pe- resna: Niculs (R) — Vlcek (M) 1:1, Gološim (J) — Cel (S) 2:0; lahka; Damjanov (B) — Martinovič (J) 2:0; velter: Horvat (J) Tomasson (S) 2:0; Nepričakovano — Vukojevič po 174 vožnje zmagovalec km naporne III. MEDNARODNA KOPRSKA REGATA Jadranje ob ugodnem vetru Regato, v kateri sodeluje 60 jadrnic, je slavnostno odprl njen pokrovitelj, tovariš Franc Leskošek Koper, 1. avg. V starem koprskem pristanišču so se danes v paradi zbrali številni tekmovalci in ljubitelji ter podporniki lepega jadralnega športa k otvoritvi III. mednarodne koprske regate. Na častni tribuni so otvoritvi prisostvovali tudi predstavniki oblasti ter političnih in družbenih organizacij, med drugimi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine in predsednik glavnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije Franc Leskošek, okrajni sekretar ZKS Albert Jakopič, podpredsednik okraja Franc Klobučar, predsednik koprske občine Miro Jelerič, med gosti pa je obiskal začetek mednarodne regate tudi italijanski generalni konzul v Kopru g. Guldo Zecchin. Potem ko Je predsednik prireditvenega odbora Vinko Žnidaršič pozdravil tekmovalce in poudaril pomen jadralnega športa za razvoj našega pomorstva, je pokrovitelj regate Franc Leskošek s krajšim nagovorom odprl letošnjo največjo športno prireditev ob slovenski obali. Letošnja III. mednarodna koprska jejo po naj strožjih mednarodnih kriterijih. Za letošnjo tridnevno regato se je prijavilo 60 jadrnic iz Lovrana, j Reke, Opatije, Kopra, Pirana, Splita, Ljubljane, Trogirja, Pulja, Trsta in lz Dor Fhalde Thal Iz Švice. V celoti bo tekmovalo 30 jadrnic klase »Snipe«, 16 jadrnic »Star«, 5 jadrnic »0-yole«, 3 jadrnice »Finn-yole« In 7 jadrnic nacionalne klase L-5. Tekmovanje bo vse tri dni tembolj zanimivo, ker veje v koprskem zalivu ugoden maestral in bodo morali tekmovalci založiti vse sile ln znanje v tem plemenitem merjenju te lepe športne panoge. Po dopoldanski otvoritvi regate Je bil ob 14. uri ob pomolu starega koprskega pristanišča L start za vsa štiri mednarodne klase Jadrnic ter nacionalno klaso L-5. Več kot štiri ure trajajoči start je s pomola spremljalo veliko število Koprčanov ln turistov, Sirola (Labud Split), v kategoriji zlasti pa še mladine, ki se Izredno zanima za jadralni šport. V soboto in nedeljo bosta sledila II. in m. start ter nato zaključek regate s podelitvijo prehodnega plamenca in plaket ter priznanj. Izven tekmovanja bo v soboto ob 21. velika propagandna regata v koprskem zalivu v svitu žarometov in ognjemetov. V I. startu so se Jadralci v posameznih klasah plasirali takole: V kategoriji »Zvezda« Je zmagal Ottavio Danelon (CY AdriatJco Trie-ste); »Snlpe«: Boris Trpin (Piran) na Jadrnici »Samo«, »L—5« Vice Kolum-batovič (Mornar Split), 0-yole: Nedo Dobrič (Labud Split), B-yole: Branko [Brzojavke— MILANO, 1. avg. (Reuter). V finalu evropske cone Davisovega pokala je stanje dvoboja med Veliko Britanijo in Italijo 1:1. Davis (Britanija) Je pre- »Snipe« se borita za drugo mesto Mario Cerkvenik in Janko Kosmina (Jadro, Koper). Jadranska regata Koper-Zadar Koper, 1. avgusta. — V organizaciji Brodarske zveze Slovenije se je danes v Kopru začela tradicionalna »Jadranska regata« na 130 milj dolgi progi Koper-Zadar. V tej navigacijski non stop regati je ob 11. uri startalo iz koprskega pristanišča četvero potovalnih jadrnic, in sicer »Črnogorka« ln »Suton« iz Tivata, »Bobara« iz Dubrovnika ter »Uskok« i Reke. V ugodnem mlstralu, ki veje v Severnem Jadranu, bodo jadrnice prispele v Zadar v nedeljo 3. avgusta. Startu je prisostvovalo lepo število ljubiteljev Jadralnega športa. (ž) srednja: Sumaher (J) — Bakiu (R) 0:2, Simič (J) — Sekely (M) 2:0; pol-težka: Pitu (M) — Bimbalov (B) 0:2, Vašek (P) ■— pirsson (S) 0:2; težka: BakšaJ (J) — Kašprčik (P) 1:1. Enakovreden nasprotnik državnemu prvaku V tekmovanju za državno prvenstvo v Tvaterpollu na Reki Je domače Primorje izgubilo s splitskim Jadranom (državnim prvakom) z 2:4, čeprav Je bilo enakovredno. V Splitu je Mornar izgubil z Jadranom iz Her-cegnovega z 2:4 (0:2). To Je bil nezanimivi waterpoto. V plavanju se Je STečanJe med Mladostjo in Jugom končalo neodločeno 55:56. Hilda Cajer Je 200 m pre- I plavala v času 2:34,6, kar Je le nekaj slabše od državnega rekorda. Mla-i dinee Tomišič je preplaval 100 m prsno v 1:15,8, kar Je bolje od mladinskega državnega rekorda. Cajerjeva je 100 m prosto preplavana v 1:12,8, j Vdčanšek pa 100 m metuljček v 1:08,2. Mornar Je premagal Jug s ! 67:43. Kovač je na 100 m hrbtno z | 1:13,4 dosegel nov rekord Crne gore. ' V ženski konkurenci je to progo preplavala Bajkovičeva v 1:19,0 in s tem dosegla nov jugoslovanski mladinski rekord. To četvorico bi lahko dva para. V močnejšem sta »Trig in »Ljubljana«, v šibkejšem pa rija« in »Neptun«. KranJčf“L£!u za lani na kvalifikacijskem t"™® lu vstop v II. zvezno ligo v vaterp^ že na pragu le-te. Po razvelj _ vsega turnirja pa so se letos na nevnem slabše odrezali. Kaže, a bili dovolj pripravljeni. Vendar^ se bodo igralcem gotovo P _ daljše priprave v Spliitu, tako njihovo kvaliteto ne moremo miti. en ft Vaterpolisti »Ljubljane« so pred nekaj dnevi na jz]ca- letnice svojega kluba odneno 0 zali. Predstavili so se kot notn s 19. in dobro trenirano moštvo, in ,iaio tos po več letih gotovo spet seči po naj višji lavorikl. iMBDtun* Drugi par, »Ilirija« in sta moštvi, M razpolagata z f0. dobrimi posamezniki'. Favoritov ^ tevo ne moreta ogroziti, zato h j, njun medsebojni obračun zani ^ ši, saj so v prvem lcoiu nju zmagali Celjani'. Po fcodo bo 16. in 17. avgusta v Celju u- w republiškega prvenstva, ki 00 dokončnega prvaka. ^ 06 Začetek prvenstva bo dre™ ^ 20. uri, nadaljevanje Pa Ju”2*reiiaiil in ob 20. uri. Pari bodo i®~ „ šele popoldne. M. 2. Novi slovenski prvt$d v skokih v vodo Radovljica. 1. avg. V .^^jfoven' kopališču se je danes kon'”°I rjudi sko prvenstvo v skokih v voao. ^j drugi dan tekmovanja Je buo iu lep napredek. V moštvenem je zmagala »Ljubljana« brez po ^ nejše konkurence. Razveseljiv J, ,cl start Branika, katerega mladi sk» so precej napredovali. „ spet Na stolpu se je po enem ie 0 pojavil Jože Dobrin in osvojui mesto, vendar ne tako zaneMi prejšnja leta. Ivko Sink in ^11-šorok sta se mu namreč Prfc?L to*-žala - vsi trije so presegli 11" ^ Več kot zadovoljiva Je bila Kv skakalk. Rezultati: člani: - moštveno. ^ v ljana 1089,23, Ilirija 596,95, i* ® 154,22, Branik 112,17, mladinci. ljana 530,48, Triglav 136,79, BraniK Ilirija 91,72. D0brfn Člani - stolp - I. razred, (I) 129,73, Sink (T) 116.60, R. raZ-(L) 113,07, Peter Košorok 86,44, -u-red: Šuštar (I) mladinci! stolp ■ (I), red: P. Košorok, II. razred Tozoi članice: - deska - 3 m: I- ‘ ^ Eranka Rubinič (L) 90,35, P 81,75, Sonja Sink (T) 70,12, »la“,esKa stolp: Čufar (L) 38,13, mladinci - « 3 m: Košorok 103,22. SINDIKALNE PODRUŽNICE, DELOVNI KOLEKTIVI, izredna priložnost! Savinjsko trgovsko podjetje Polzela vam nudi vsako količino vseh prst nogavic znamke .Lastovka' s 40 % popustom. Izkoristite izredno priložnost ter si oglejte našo zalogo nogavic ali zahtevajte ponudbe. KO OBIŠČETE VIII. GORENJSKISEJEM SI OGLEJTE PAVILJON »ŠPIK« IZ KRANJA Ob tej priložnosti pošiljamo borbene pozdrave ob pra' znovanju občinskega praznika ter odkritja spomenika tekstilne stavke ieta 193G vsem delovnim ljudem naše občine ter vsem delovnim kolektivom tekstilne stroke širom po Sloveniji. regata za »Prehodni koprski plameneč« ni samo manlfestativna prireditev, ampak resno in odgovorno tek- ! magal Pietrangelija s 6:4, 6:3, 6:1, Sirola movanje kvalitetnega značaja. Vse sodelujoče Jadrnice morajo namreč imeti predpisano kvalifikacijo ter tekmu- Sporočamo žalostno vest, da je preminil naš dragi RADO JEREB bivši javni notar Pogreb bo v nedeljo, dne 3. avgusta 1958 ob 10. uri na pokopališče v Slov. Konjicah. Slov. Konjice, Ljubljana, Celje, Vodice, 1. avgusta 1958. Žalujoči: žena Antonija; otroci: Jelena, Milojka, Drago in Borut z družinami; sestra Micka Tragičen dogodek nam je iz naše srede iztrgal zvestega in požrtvovalnega tovariša IVA HOČEVARJA mizarja-slušatelja mojstrske šole — člana ZK, Občinskega komiteja LMS, predsednika mladinske organizacije podjetja, odbornika SZDL, člana prostovoljne industrijske gasilske čete podjetja, odbornika strelske družine »Jelka« Pogreb našega priljubljenega sodelavca bo v nedeljo, dne 3. avgusta 1958 ob 17. uri izpred rojstne hiše na Malem vrhu na pokopališču v Šmarje-Sap. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Ljubljana, dne 31. julija 1958. Kolektiv podjetja »Tesar« ter politične is množične organizacije podjetja pa Knighta s 6:3, 7:9, 6:3. ZAGREB, 1. avg. V sredo se Je vrnilo domov s turneje po SZ moštvo državnega nogometnega prvaka - zagrebški Dinamo. Komaj se Je vrnilo, že je danes odpotovalo na novo turnejo p* Franclji ln Nemčiji. Dinamo bo 3. avgusta Igral v Vlchyju proti Ra-cingu, 8. avgusta pa proti Sochauxu, 9. v Saarbrtickenu proti Istoimenskemu moštvu, dan pozneje pa proti Rot-welssu v Oberhausenu, 15. avgusta se bo s srečanjem s Fortuno v Bologni končala Dinamova turneja. SPLIT, 1. avg. V državnem prvenstvu v vaterpolo prvenstvu je Jadran Hercegnovi, sinoči v Splitu premagal Jug lz Dubrovnika s 3:0 (1:0) ln se tako približal naslovu državnega pr- MILANO, 1. avg. (AP). Na prvenstvu Italije v kolesarstvu Je Leandro Fagln dosegel svetovni rekord na 5 km, ki jih Je prevozil v času 6:06,4 min. s povprečno hitrostjo 48,127 km na uro. LONDON. 1. avg. (AP). Sovjetska motociklista sta dosegla nova svetovna rekorda v hitrostni vožnji na 1 km z letečim startom. V kategoriji 250 ccm je dosežena hitrost 182 km na uro, v kategoriji 350 ccm pa 221,5 km. NEW BREYTON, l. avg. (Reuter). 17-letnl Skot Jan Black Je dosegel pet rekordov, od tega 2 evropska, v plavanju na eno miljo. L-to Je preplaval v 19:17,5 min. ln dosegel nacionalni rekord. Njegov vmesni rezulta na 800 metrov Je za 3,1 sekunde boljši od evropskega rekorda, na 1500 m pa znaša 18:06,2, kar Je za 5,8 sekund bolje od evropskega rekorda Francoza Mon-86rrAt& MOSKVA, 1. avg. (TASS) Iz Moskve so danes odpotovali na medeon-skl šahovski turnir v Portorožu velemojstri Tal J, Bronsteln, Petrosjan in Averbach. Novomeščani ugodno presenetili Novo mesto, 1. avg. Včeraj so novomeški odbojkarji Igrali zadnjo tekmo v letošnjem ligaškem tekmovanju. Pomerili so se z moštvom beograjskega Železničarja, ki Je bil še pred kratkim najresnejši kandidat za novega državnega prvaka. Novomeški »Partizan« Je tokrat pripravil domačim ljubiteljem odbojke ugodno presenečenje. Domači so premagali moštvo gostov lz Beograda s presenetljivo gladkim rezultatom 3:t (15:13, 15:10, 15:7). Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri »Angori«, tovarni pletenin, Ljubljana, Emonska cesta št. 2 razpisuje delovno mesto OBRATNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: srednja strokovna Izobrazba ali nepopolna srednja šola z večletno prakso v obratnem knjigovodstvu. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. Komisija za razpis uslužben-skih mest za učno ln vzgojno osebje pri ObLO Koper razpisuje na Industrijsko kovinski šoli v Kopru mesta za učitelje praktičnega pouka naslednjih strok: 3 mesta za visokokvalificirane strojne ključavničarje ali orodjarje 1 mesto visokokvalificiranega ključavničarja Z mesti visokokvalificiranih rezbarjev 1 mesto visokokvalificiranega kovača 2 mesti visokokvalificiranih strugarjev 1 mesto visokokvalificiranega varilca Za vse stroke je potrebna več-Jetna praksa. Plača po zakonu o Javnih uslužbencih in posebni mesečni dodatek za strokovnost din 3.000. Stanovanj ne moremo skrbeti. pre- Prošnje vložite pri šolskem odboru Industrijsko kovinske šole v Kopni do 15. avgusta 1958. Nastop službe Je možen že v začetku letošnjega šolskega leta. Ob praznovanju občinskega praznika ter ob odkritju spomenika tekstilni stavki leta 1936 čestitamo vsem prebivalcem: občine Kranj ter pošiljamo borbene pozdrave vsem tekstilcem naše socialistične domovine Delovni kolektiv Trgovskega podjetja »Kokra« Kranj Razpis Na podlagi 89. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisujemo mesto D8 REKTORJA »JUGOTEHNIKE«, trgovskega podjetja s tehničnim materialom na veliko in malo, Ljubljana, Lepi pot 6. Pogoji: Fakultetna ali srednješolska izobrazba s prakso (ekonomist ali tehnik — šibki tok z večletno prakso). Prošnje vložite na ObLO Ljubljana-Vič, Trg mladinskih delovnih brigad št. 7, do 15. avgusta t. 1., kolkovane z državnim kolkom 180 din in občinskim kolkom 95 din ter kratkim življenjepisom. Komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev ObLO Ljubljana-Vič dnevne novice Piše in riše: M Bambič biro Ljubljana organl-mifiik obiskovalcem VI Medna* sX *v.“fflM>U»)t,h in motocikll-ila im. na Ljubelj, dne 3- avgu-liiihu * odhodom avtobusov Iz lOO 1 ob 6M> #-30, 1.00, 7 30 In bb u nit ,*/. * povratkom k Ljubelja VoaJhJ?. £°l 15 00. 15.30 tn i6.oo url. ... vtilce in vstopnice bodo v pro- » Žirovnica* : amertiki barvni VtštavlMon' film »Gbrš«. Predstava ob M.30. »DOVJE«: ameriSki barvni film »Med nebom in zemljo«. Predstava Ob 20. PTUJ KINO AmeriSki barvni film »Rihard Levjesrčni«. flaii « a , Vst(>Pnice bodo v pro-ffubl)B*Y h' ~ Sap-Tur.st biro VESTI 12 TRBOVELJ 12 MURSKE SOBOTE KINO »delavski dom«: amer. barvni film »Gospodar Baiiantrea« »SVOBODA« II.*: ameriSki barvni e.nem film »Sedem let skomin«. KINO AmeriSki film »Tarzan v puščavi«. Predstava ob 20.30. PRIMORSKE PRIREDITVE ^ pripravi' . LPY-37 Stevan St. Mokranjac V. RUKOVET X, RUKOVET . KOZAR Mešani zbor Radia Beograd Dirigent: Borivoj Simič CELJE •UNO »METROPOL«; Jugoslovanski film »Ko pride ljubezen«. »UNION«: ameriSki barvni film »vrt zla«. »letni«: ameriSki barvni rum »Lepi Brummell«. V Kopru: UL mednarodna koprska regata. RADIO LJUBLJANA Iortori*?i'®itska telefonska centrala 'v tlae j kačela obratovati danes, Sik. ® ■ EUStfl . Vco tfi.infrtvie.irA s«i.aA. KINO AmeriSki film »Modri pajčolan«. Vse telefonske naročile veljsi? ' da oci tega dne da- SLATINE »v v»u»Yr u,u' aa oa t lelefftilu ?a naročnike ,l!«n im- tev.1'ke, ki «.;in Imeniku n,KH»..n Portorožu —... . ... so v telefon- Paiu meniku objavljene v okle-SlH ta w»5je,t:!e za postni, telegraf-le.eronski promet v Ljubljani. KINO AmeriSki barvni film »Dimni signal«. MARIBORSKE VESTI Dežurstvo lekarn Sobota, 2. avgusta, lekarna »Pri gradu«, Partizanska e. l. Nedelja 3. avgusta, lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 14. TOST1 (2 KRANJA barvni film *». — v “”»v*uc«. Predstava ob kfetlsbi„ “lenski barvni film »Senso«. 20.15. amertški barv. film vod??”' Predstava ob 20. . iSVOnnr,, rreastava ob 20. t.im ameriški barv. cin. °t> 20. pelc'a In nazaj«. Predstava ameriški barvni film ob jo ®tno močvirje«. Predstava 2 BLEDA . barvni cinem. film Predstavi ob 18 in ^»Unarica«. 2 Jesenic In okolice ,R KINO *¥**■ amertški barvni cinem. 18 in ^ povratka« Predstavi jJugoslovanski film »V večer*. Predstavi ob 18 in 20. KINO »UNION«: angleški vist. film »Rihard III«. »partizan«: franc, film »Ljubimec Lady Chatter!ey«. »UDARNIK«: francoski film »Beležnica majorja Thompsona«, SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota. 2. avg ob 20: Smetana: »Prodana nevesta«, Izven Nedelja, 3. avg. o>b 11: Javno pevsko tekmovanje. Ob 21: izbirne pevske tekme. V soboto, 2. avgusta bo na sporedu kot zadnja operna predstava v času »Mariborskega tedna« Smetanova »Prodana nevesta«. Peli bodo-: On-dina Otta, Joško Lukeš. Aleksander Kovač, Dragica Sadhiko-va, Ana Thu-mova, Miro Gregorin, Karlo Kantu* ičič in dr. Dirigent Jakov Cipci. S te predstavo ,se poslovi od mariborske Opere koreograf in šef baleta JITKA IVELJA. Umrli so*. Elizabeta Kreuh. 64 let, upokojenka, Šentilj, Ivan Janžekovič, 67 let posestnik. Dol Počehova; Elizabeta Galzer. 84 let, upokojenka; Julijana Bobnjar, tl let gospodinja. Stročja vas; Vincenc Ljubeč. 56 let. upokojenec; Srečko Pridel. 39 let, tekstilni mojster, Ludvik Dobaj, 13 let, dijak; KarPBrcdnjak, 5« let, teh. risar: Dragutih Samardjlia 25 iet, strugar; Elizabeta Zorko, 8d let. upokojenka; Frane Turk. 7l let. upokojenec; Franc Podlesnik, Tl let, upokojenec, Bezena. Marjana Žižek, l mesec, otrok, Lokavei. SPORED ZA SOBOTO, 2. avgusta 1958 poročila: 5.05, 6,00. 7.00. 8.00, 10.00, 13 00, 15.00, 17.00. 19.30, 22.00 in 22.55. 5.00—8,00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.40 Reklame in Obvestila - 6.40-6.45 Naš jedilnik -8.05 »Mladina pOjel* - 8.30 Jacques Offenbach: Orfej v podzemlju, uvertura - 8.40 Humoreska tega tedna - Edith Anderson- Trt v eni kabini -9 00 V svetu opernin melodij (ponovitev) - 10.10 Majhni ansambli in solisti igrajo za razvedrilo - 10.50 Poje oktet bratov Pirnat - 11.00 Ivan Brka-novič: Tretja simfonija - 1130 Pionirski tednik - 11.43 Skladbe za razne instrumente - 12.00 l^ahka Slasba 12.15 Kmetijski nasveti - Ing. Milica Oblak: Po bfatvl jagodičja - 12.25 Domači napčvl Ižpod zelenega Pohoda - 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila - 13 30 Za ljubitelje opernih melodij - 14.00 Igra vam Barnabas Geczy s svojim orkestrom — 11 20 Dve glasbeni pravljici Anatola Ljadova - 14,30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.15 Zabavna glasba, vrhes obvestila m reklame, - 15.40 Kaj bo prihodnji teden na sporedu - 10.00 PopEvke in zabavne melodije - 17,10 Ludwig van Beethoven: Druga simfonija *» 17.45 Skladbe K. Pahorja in A. Schtvaba za zbor in orkester - 18,00 Radijski leksikon - 18.15 Stari japonski napevi v • novih priredbah za veliki zabavni orkester - 18.45 Okno v svet; Berberi - 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame - 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Veseli večer - 21.00 Zabavni zvoki - 22.15 Oddaja za naše izseljence. II. program 16.00 Franz Schubert-Pell* Wein-garther; Simfonija v E-duru - 16.35 Rameau-Hlndemith (za čembalo in klavir) - 17.09 Ljubljanska kronika in Obvestila - 17.15 Marjan Lipovšek: Domovina, simfonična pesnitev. n 0 G 17. Luc je torej večkrat na skrivaj prihajal domov. Pa ti tako neke temne noči, ko se tiho kot maček plazi k hiši, opazi dolgo lestev. Bila je prislonjena k odprtemu oknu Cizajeve sobe. »Tu so najbrž tatovi,« pomisli. In res, kmalu se preko- i .. i .i »___________________________ Ril !*. tn. bali preko okna temna postava. Bil je tolovaj Črnbrk, obložen s težko skrinjo zlatnikov. Počasi in globoko sopeč se previdno spušča po lestvi od klina do klina. Luc pa ne ve. kaj bi. 18. Zdajci se pa Luc prestraši: »Joj! Sedaj bodo gotovo vsi mislili, da sem_ jaz prišel okrast Cizaja!« Že hoče klicati na pomoč, ko se domisli: »Kaj, ko bi jaz sam prignal tata pred grofa? Moral mi bo verjeti, da sem nedolžen in da mi ni mar skopuhovega denarja.« Rečeno, storjeno. Ko romavh stopi na tla, mu ovije vrat nekaj kot slonov rilec, a iz teme mu zašepeče: »Takoj te zadavim, če ne odnesel skrinje grofu!« »bobki ogluši 3IHEMATG6RAFI PREDVAJAJO GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini (2 otroka) od 7. do 15. ure išče družina Maly Jože, Jesenkova 6/1. 2911-d INŠTRUKTORJA za angleščino 4 ure tedensko Iščem. Nujno! Trček. Komenskega 16, pritličje. KINO »UNION« Francoski film GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmemo k štiričlanski družini. Bre- zovar Milena, Ruska 3. Ljubljana — nasproti pivovarne Union. 2910»d PREKLICNA IZJAVA. Korošec Lovro, kmet, Ravne Št. 1 v Tuhinju, preklicujem tn obžaJujem vse žaljivke in očitanja, ki sem jih dne 15. iunija 1958 ha veselici v Šmartnem izrekel proti Ivanu Gregorinu, tov. del. iz Smartna št, 26, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona. 2919 r OČKA, MAMICA, MOJA ŽENA IN JAZ Igrata Robert Lamoureujc in Nleole Coureel. Tednik F. N. 31 samo pri zaA* nji predstavi. - Predprodaja vstopnic od 9-11 uri in od 15 ure dalje KINO »KOMUNA« avstrijski barvni biografski film »MOZART« Izšla sta PRIROČNIK za izvajanje predpisov o gospodar* skem sistemu (Predpisi o razdelitvi skupnega .dohodka gospodarskih organizacij) utadid Priročnik je uradna izdaja Sekretariata Zveznega izvršnega sveta za splošne gospodarske zadeve, sestavili pa so ga ing. Božidar Race, višji svetnik Z1S, Djordje Mijič, višji svetnik ZIS, Sava Milatovič, svetnik ZIS, ter Milan Mihaj-lovič in Vladislav Boškovič, svetnika ZIS. V priročniku so zbrani, urejeni, medsebojno povezani in podrobno pojasnjeni vsi predpisi (zakoni, uredbe, odločbe, naredbe, pravilniki), ki zadevajo gospodarski sistem. Cena 1200 din PRIROČNIK za sestavljanje periodičnih obračunov gospodarskih organizacij V naslovni vlogi Oskar IVerner. Tednik F. N. 31. Predstave ob 17, 19 in 21 uri. — Predprodaja vstopnic od 9—11 ure ln od 15 ure dal, e Ta uradni priročnik zveznega državnega sekretariata za finančne zadeve so sestavili: Živko Djordjevič, Nikola Petrov in Mihajlo Sčekič, svetniki zveznega državnega sekretariata za finančne zadeve. Priročnik vsebuje vse predpise o periodičnem obračunu s praktičnim primerom periodičnega obračuna, izdelanim na novih obrazcih in vskladenim z najnovejšim pravilnikom za izvajanje kontnih načrtov gospodarskih organizacij. Cena 450 din KINO »SLOGA«: franc . film »Fan- film »Nismo angeli«. Predstave ob fAn toilioaft« Režila Christian Jftt* 17, 19 in 21. quee. Igrata Gina Lollobrigida in »LETNI KINO BEŽIGRAD«: trahC- Oerard Philtpe Predstave ob 17, film »To ge imenuje zora«. Pred- 19 :n 21. Zaradi Izrednega zanima- stava ob 20.3(L Prodaja vstopalo nja predvajamo film še danes. uro pred začetkom( predstave.^ KINO »VIC«: italijanski barvhi bio- _ 'WB.. predprodaja vstopnic v vseh fclne- grafski glasbeni "Čim »Simfonija 'matografih od 9—111 tn od 15 dalje, ljubezni« (Schubert) Igrajo Claude MLADINSKI *INO LM: amCT. fUm Laydt. Lueia Bose, Marina Vlady »Šampion« Predstavi ob 10 tn 15. in Gino Bechl, Predstave ob 17, 19 KINO »LITOSTROJ«: ameriški barv. m »i film »Ljubljenka divjega zapada*. Tednlk st 30 pre V kratkem izide PRIROČNIK za izvajanje predpisov o kontnih načrtih in o knjigovodstvu gospodarskih organizacij KINO »SISKA*: amer. barvni vistav. Predstava ob 20. KINO »TRIGLAV« Anglešld barvni film. V g / ✓ F /' AA^A/5 fc^IllUil f.mi!nwigi«mnMii Občinski ljudski odbor Litija in Predilnica Litija razpisujeta I. JAVNO LICITACIJO To uradno izdajo zveznega državnega sekretariata za finančne zadeve so priredili Nenad Butaš, Mihajlo Puletič in Bogoljub Tonič, svetnik) zveznega državnega sekretariata finančne zadeve, ter Rastko Pejič, finančni svetnik LEPO JE BITI MLAD za *a °af1aJ° gradbenih, obrtniških In Instalacijskih del na grad-nJl dveh devctstanovanjskih blokov tipa- L-15 v Litiji Predračunska vrednost znaša: stanovanjski blok ObLO Litija . . . 19,143.277 din stanovanjski blok Predilnice Litija . 19,443.277 din 38,886.554 din ** dovršltve: do vključno HI. faze 31. decembra 1958, ina dovršitev do 30. avgusta 1959. do 1ft udbe 1e treba oddati najkasneje do 13. avgusta 1958 V I iVii.Ure v vložišču Občinskega ljudskega odbora Litija Ohčii , Licitacija bo 13. avgusta 1958 ob 10. uri v sejni sobi nskega ljudskega odbora v Litiji. razn^iKltari'ski elaborat in splošni pogoji so interesentom na v i i*-u 0 11 avgusta 1958 v sekretariatu Predilnice Litija >u.1i vsak delavnik od 7. do 12 ure, je a znaSs 1 ^ predračunske vrednosti: položiti jo rebft z CaranHiolrltv, Kanirfi nntkfienoip Hrt nfitetka ličit.'”? z garancijskim pismom banke najkasneje do pričetka ohčitv,16' Ponudniki morajo pred pričetkom licitacije plačati '-'nsko takso Ekonomskega biroja. Priročnik vsebuje vse najnovejše knjigovodstvene predpise s podrobnimi pojasnili in praktičnimi primeri knjiženja. Cena 850 din V glavni vlogi Lohn Mllles ln Ceell Parker. - Predstavi ob 18 ln 20 url. Prodaja vstopnic od 17 dalje Opozarjamo gospodarska podjetja, zadruge itd., da se morajo pri Izvajanju zakonskih in drugih predpisov o gospodarskem sistemu, periodičnem obračunu in kontnem načrtu ravnati po pojasnilih, tolmačenjih in rešitvah v teh priročnikih. Vse rešitve iz drugih izdaj ki nimajo značaja uradnih priročnikov, ne prihajajo v poštev. Naročila sprejema komercialni oddelek Uradnega lista FLRJ, Beograd, Kraljeviča Marka 9. Žiro račun 101 —11 2614 1 — 30 _ (Licitacija objavljena v oglasih Zvezne gradbene zbornice Uradni list FLRJ št. 29-58) SOK 839; L 189. 2894 Prodamo dva stabilna ladijska diesel motorja po 360 KM proizvodnje 1935 -MAN«-, po zelo ugodni ceni. Interesenti naj se obrnejo na naslov: »Toza Markovič«*, industrija crepa i cigle, Kikinda. Telefon 117 in 141. •h»nr,a 1,1 ‘■I**4** A muplimi eulot.iitško podjetje »Ljudska pravica« Ljubljana Kopitarjeva ulica 6 telefon 39-181 — Notranjepolitična rubrika Nazorjeva 12 11 telefon 20 507 In 22 62! - Kulturna rubrika Kopitarjeva 6111 telefon 31-357 - Uprava Trubarjeva šeu, telefon 22 491 In 22 492 - Naročnlnshl oddelek Petkovškov« nabrežje 25 telefon 22 494 — Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 1 °o 31-358 — Poslovalnica na Titovi cesti 15 telefon 22 322 — Mesečna naročnina 250 din. ca tujino 500 din — Tekoči račun 800-705—1-1393 Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov n« vračamo UPRAVNI ODBOR PODJETJA KONJSCINSKIH PREMOGOVNIKOV KONJŠCINA razpisuje natečaj za izpopolnitev naslednjih delovnih mest: direktorja gospodarsko-računskega sektorja Pogoj: končana ekonomska fakulteta s triletno prakso ali srednja strokovna izobrazba s petletno prakso na vodilnih delovnih mestih dVO ekonomista s končano ekonomsko fakulteto ali srednjo strokovno izobrazbo za delo pri investicijah glavnega inženirja študijskega oddelka tehnič* nega sektorja Pogoj: diplomiran inženir tehnološke fakultete — rudarske stroke s triletno prakso dva diplomirana rudarska inženirja s prakso ali začetnika za delo v operativi tehničnega sektorja upravitelja pogona v izgradnji Pogoj: diplomiran inženir rudarske stroke s triletno prakso ali ■ rudarski tehnik s petletno prakso na vo-t dilnih delovnih mestih dva strojna inženirja s prakso ali brez nje za delo v elektro-strojni službi in centralni delavnici štiri samostojne knjigovodje za delo v gospodarsko- računskem sektorju. — Pogoj: srednja ali nižja strokovna izobrazba s petletno prakso administrativnega referenta za delo v splošnem sektorju podjetja. — Pogoji: srednja ali nižja izobrazba s petletno prakso v administrativni stroki. Rok natečaja je 15 dpi po objavi v listu. Pismene ponudbe z življenjepisom in opisom dela je treba poslati sekretariatu podjetja Plača za vsa navedena delovna mesta po dogovoru. Stanovanja zagotovljena v novih stavbah. l\ Dramatični dokaz tiktOfaet PODOBE LEDENE BOMBE Fizik Heisenberg je na dušek izpraznil kozarec radioaktivne vode PTIČ31 KRIK "KONEC SVETA'" VCAS'I4 NITI NI • Ko so pred nedavnem začeli j če hočemo, da naša dežela ne bo lin tudi nekateri zdravniki raz- IM**! rl iti it 4>lr a1 ini ft/V Hm iti« mm 1« — _ 1. 1 _ i 1 i I ■ graditi v okolici Miinchena i zaostala v’ atomski tehniki. • prvo zahodnonemško atomsko e,rm n_- • centralo je znani fizik Heisen- naslovll predvsem na Munchen e berg pred zbranim občinstvom e ^ jih je l lah ob m na dušek izpraznil kozarec ra-1 novici da bodo dobi£ /tomsko S Pa ^ ? v*,9( centralo. Posredno pa so bile nje- • čim močnejši, je Geigerjev gove besede namenjene vsem S itT' £ Nemcem, ker so zagnali krik in • aktivnosti, zvočniki pa so pre- • našali njegovo tiktakanje. Če- • mu tako dramatičen prizor? Heisenberg je dejal: »S tem hočem dokazati, da človeškemu organizmu ne škoduje količinsko in časovno omejena doza radio-aktivnostnih žarkov. Nevarno je trajno sevanje, čeprav v majhnih količinah. Delavce v naši prvi atomski centrali in vse vas smo zaščitili s pravili, desetkrat strožjimi od onih, ki ji je pred dvema letoma priporočila medna- vik zaradi radioaktivne nevarnosti. V takem vzdušju so se ljudje plašili celo najbolj umerjenih opozoril strokovnjakov. Največji nemški dnevniki objavljajo zraven vremenskih poročil tudi najnovejše informacije o radioaktivnosti v ozračju. Kadarkoli napovedo izdatnejše sevanje, glede na jedrske poskuse, kupujejo Nemci manj mleka, masla in rib, naraste pa potrošnja klobukov in dežnikov, kot zaščite _ . „------------- -------- proti radioaktivnem dežju. Sle- rodna komisija za radioaktivnost, j herne nenadne vremenske spre- Nekaj malegp pa moramo tvegati | membe je v tej psihozi kriva u usuuim ukrepi n. iver so viri navzlic vsem zaščitnim ukrepom, vodikova bomba, številni bolniki radioaktivnega sevanja različni, je komisija v svojem poročilu po- lagajo z radioaktivnostjo celo komisijo vpliv poskusnih jedrskih eksplozij na stopnjo radioaktivnosti. Čeprav ta stopnja po mnenju* komisije za sedaj še ni nevarna, je treba ta faktor proučevati z genetičnega in z drugih stališč. Komisija se zavzema . . . . ... s111 »umsc. i\.umisija se zavzema refiris ras». .»m«™* v krvnem obtoku. Listi so ob javili tudi poročila, da so se kar vrstile zakonske razveze v družinah, katerih člani so bili zaposleni v radioaktivnem oddelku Ba.verjeve tovarne zdravil. Otipljiv dokaz strahu pred radioaktivnimi žarki in izraz splošne psihoze je nemara tudi naslednja štvilka: v zasebni lastnini je na zahodnonemškem ozemlju pol milijona Gaigerjevih števcev. V Zahodni Nemčiji imajo znanstveno komisijo za zaščito pred radioaktivnostjo. Njenih 68 postaj je razporejenih po vsej deželi, strokovnjaki merijo radioaktivnost ozračja, tal, vode, gradiva, živil itd. Nedavno je komisija objavila poročilo o radioaktivni nevarnosti, o kontroli in o zaščitnih ukrepih. Ker so viri nad svečo Kavboj Randolph Scott, njegovi zobje In samokres tolažila prebivalstvo, češ da je §j preplah zaradi nekaterih izmed g njih brez podlage. Tako je na §| primer zapisala, da so žarki iz H fosforescenčnih ur, iz televizij-g skih aparatov in elektronskih H signalnih naprav nepomembni, g prav tako tudi tisti, ki jih oddali jajo letala, če letijo v večjih vili šinah. Sevanje radioaktivnih iz-g otopov v industriji in medicini g pa ni več nepomembno in ga je g treba proučiti. Komisija je doli dala, da je te radiacije mogoče g kontrolirati, zaščitne naprave in g upoštevanje predpisov pa zago-g tavljajo zadostno varnost. Dokaj večja neznanka je za zaščiti pred vsemi radiacijami tudi v primeru, če nobena dežela ne bo več delala poskusov z atomskimi bombami. , PRETIRAN. PONEKOD 3E ŽE PA- L/ * DALA TUDI DVA KILO- »O* GRAMA TEŽKA TOČA>Q,- 'i © '’u *■" . ' Dis-rf Prodan*— . TOl A ' ©. m oiorijKijb.RMMj LETA I9A2 3E DEBELA, SUHA,tuw POBILA V JUŽNI AFRIKI JATO 20U f ŠTORKELJ. Otroška farma v živalskem vrtu V mnogih živalskih vrtovih imajo »otroške kotičke«, v edinburškem pa so si izmislili še nekaj več: uredili so otroško farmo. Otroci se tam ne igrajo z živalmi, marveč lahko opravljajo različna živinorejska dela. Pisana poslopja so grajena v otroških dimenzijah, mali obiskovalci krmijo konje, pitajo pujske, mečejo hrano kokošim, zraven pa je seveda tudi senik. Zemljišče okoli poslopij je delno travnik, delno pa njiva. Vsi kmetijski stroji so otrokom primerni. Mali farmarji torej uspešno opravljajo zanimivo delo. Zrtvenik ali stara ura? Angleški arheologi se že dolgo ostanki svetišča sončnega boga ali ubadajo s skrivnostjo: v grofiji pa sodna dvorana, v kateri so se Wildshne stoji veličastna skupina sestajali plemenski poglavarji. Pr-kamnitih stebrov, imenovanih | votno je bilo v krogu s preme-»stonehange«. Nihče ne ve, ali se- jrom 30 m razporejenih 30 velikih stavljajo ti kamni grobnico ali so kamnitih klad. Zdaj jih stoji le mm metrov^iegajrdvametrTg^ g boko. Cez dve in dve je položena Ljudje se ukvarjajo v prostem času z najrazličnejšimi rečmi. Ameriški mojstrski fotograf Weegee dela i* sicer normalnih lepih posnetkov svojevrstne karikature. »Audrey Hepburn je sicer tanka, da mora dvakrat zapovrstjo v sobo, preden sploh opaziš, da je tu,« je dejal fotograf Weegee. »Takšna je vsaj videti na večini fotografi), navsezadnje pa je čedno ameriško dekle. Njeno fotografijo sem napravil v stilu racmana Donalda Ducka. Saj poznate Disneyevo vero z velikim kljunom, kaj? Sicer pa, oglejte si posnetek!« Delam takole: fotografiram prav kot vsak drug mojega poklica, torej z normalno kamero in z običajnim filmom. Negativ potem previdno držim nad gorečo svečo, dokler, vročina ne začne spreminjati emulzije na celuloidnem traku. Najlepše, kar ima igralec Randolph Scott, so njegovi zobje. Ugajajo mi bolj kot vl^ge, ki jih mora igrati. Ce le odpre usta in se nasmehne, je film že prodan. Zakonci si postanejo sčasoma Audrey Hepburn v Disneye-podobni, vsaj na splošno trdijo vem slogu tako ljudje z življenjskimi izkuš- , , . „ „ ,,, „ „ hjami. S filmom in svečo sem in njegova žena Debbie Rav- Pevee Fisher in igralka Debbie Reynolds bosta takšna čez štl- skušal ugotoviti, kakšna bosta nolds (igralka) čez recimo _______ rideset let,« pravi fotografski karikaturist Weegee zakonca Eddie Fisher (pevec) štirideset let.« Arheologi še niso razvozlali skrivnosti kamnitih klad pot9. našel sprejemljivo razlago-grafiral je napis, ki ga je n pred več stoletji vklesal v e izmed kamnov. Popoldansko^, je metalo na napis poševno co, spodaj pa je našel ,ar ^ ji obrise sekire, torej orožja, ga uporabljali v začetku bron dobe- , Potem so začeli natan pregledovati kamnite klade- ' šli so več vklesanih JM kakršne so takratni Pr? v [i sedanje Anglije izdelovali L stoletju pred našim štetjem- ^ sekire so našli tudi v mik® jj, tako >z g kamnita greda, ki je skozi dve g luknji nataknjena na stebre. Greli de povezujejo kamniti klini. Klali de so razporejene v obliki podkve. H Sredi kroga je velik blok, o ka-|| terem menijo arheologi, da je bil g žrtvenik. Od tega kamna pelje s g ploščami obložen hodnik do veli like kamnite klade izven kroga. H Arheologi domnevajo, da je H nastala ta zgradba *v mlajši kali meni ali pa v zgodnji bronasti H dobi. Prav tako se vsi strinjajo v s domnevi, da je konstrukcija ne-g kako povezana z merjenjem časa. s V začetku • tega stoletja pa je g ugotovil zvezdoslovec Norman Lo- g ckier, da označuje črta od žrtve- i tega objekta iz Miken au f“ g nika do zaključnega kamna smer ' pod vplivom te gradbene šole-g proti severovzhodu, kjer ob naj-g daljšem dnevu vzhaja sonce. Pri g tem sklepajo tudi o dobi, kdaj je g nastala nenavadna zgradba. Znan-g stveniki so z Geigerjevimi števci g pregledali kos lesa, ki so ga našli g v bližini zaključnega kamna, in g ugotovili, da je zgradba stara = okoli 3800 let. g i S tem pa niso dobili odgovora g na vprašanje, kdo je to zgradbo g zgradil, saj je znano iz angleške g zgodovine, da so bili prvotni pre-g bivalci otočja v tistih časih na g zelo nizki razvojni stopnji in je g kaj malo verjetno, da bi že lahko g sezidali kaj takega. = Nedavno je edinburški arheo- gri bnicah, ki so prav tak° >- p0 stoletja pred našim štetjem- )j tem sodijo, da je bil 6r3 vSa) tega objekta iz Miken ali P3 Meja sredi gostiln® piei1 V Kansas Cityju, na jt i med državama Missour ^ Kansas, je gostilna -Pri za3 ^ beliču«. Skozi večjo sobo w stilne teče meja med obem3^ žavama. V gostilni je vse v •do polnoči. Gostje sedijo z3 ^ zami, opolnoči pa se mora)° o liti. V Missouriju je po Pf jpib prepovedano točenje alkob ^ pijač, v Kansasu pa »gjo predpisa. Gostje, ki še b ostati v gostilni, morajo s log dr. Atkinson po naključju zam onstran meje. 4\\W\\\\\\\\\\\\VV«V\Y«V\WNV\\\V,\\\\\\V »Kaj bi storila, če bi se srečala s Hallom?« je šepetaje vprašala Grace, ko sta prišla do glavnega stopnišča. »Upajva, da ne bova imela te smole,« je odgovoril Paul. »To ni noben odgovor... Kot kaže, nimate nobenega načrta za takšno priložnost.« »Ne... Pa vi?...« »Se manj, toda morala bi misliti na to. Vsekakor mu ne moreva reči, da sva šla iskat tablete h gospe Weeks, saj nemara misli, kako naju je prepričal, da je gospa Weeks zaprta v stolpu.« »Toliko slabše!« IHPf FARJEON nemoč je vlila Grace večje zaupanje v sebe. ,i(Jgi t dS* Preden je vstopila, je še enkrat P°® Ljc3 - Paula, ki je stal za vrati, tako da ga oskr »Ce si ne izmisliva kaj boljšega, bova rekla Hallu, da sva preganjala eno izmed njegovih prikazni.« »Tega nama prav gotovo ne bo verjel.« »Nič zato. Mislim, da je že nekaj časa, odkar niti on nam niti mi njemu ne zaupamo več.« Grace je pogledala po ozkem hodniku, ki je vodil proti stolpu, in rekla: »Vedra ni več. Kdo ve, če je Hail še vedno V stolpu?« »Najbrž je šel dol in ga spotoma odnesel. Stopiva hitro, ker se lahko vsak čas vrne...« Prišla sta v prvo nadstropje in se ustavila pred nekimi vrati. »Ali je tukaj?« je vprašala Grace. Paul je prikimal in rekel: , »Ne pozabite, prosim, da bom ves čas tu, če bi potrebovali mojo pomoč.« . Petnajsto poglavje SKRBI GOSPE WEEKS Ko Grace na svoje trkanje ni dobila nobenega odgovora, je že pomislila, ali ni gospa Weeks morda res odšla iz sobe. 2e se je pri- pravljala, da pritisne na kljuko, ko je zaslišala jokav glas: »Kdo pa je?« Bil je oskrbničin glas, ki pa ga je malce spremenil sen ali pijača. Preden je Grace sploh mogla odgovoriti, je gospa Weeks znova vprašala: »Ali si ti, Joe?« »Ne, jaz sem, Grace Jameson.« Hip pozneje so se vrata odprla in pred njo je stala oskrbnica Weeks s steklenico žganja v roki. Bila j je oči vidno močno pijana in popolnoma oblečena. »Oh, vi ste!« je zamrmrala oskrbnica. »Da, oprjostite mi, ker vas nadlegujem. Potrebovala bi tablete proti glavobolu. Morebiti bi mi jih vi lahko dali?« »Mislila'sem, da je prišel moj Joe,« je godrnjala starka, ki so Jo, kot je kazalo, preveč morile lastne skrbi, da bi se mogla takoj posvetiti tujim. Joe bi se moral že davno vrniti! Zakaj neki še ni prišel? Cez nekaj trenutkov se je vendar toliko zbrala, da je vprašala: »Tablete? Kdo pa hoče tablete?« Komaj je to izgovorila, že je imela trudne oči polne solza. Zaječala je: »Moral bi biti tukaj in pomagati svoji stari materi. Sama ne morem ničesar brez njega.« Pijana, kakor je bila, pa je že v naslednjem hipu besno pogledala Grace in jo nahrulila: »Kaj pa mi hočete? Kar naprej me nekdo vznemirja! Kaj hočete?« Vzlic temu, da je bila starka zares zelo zoprna in čeprav še ni mogla pozabiti, kako jo je sprejela in zaprla v sobo, se je dekletu zasmilila. Se enkrat je vljudno ponovila vprašanje: »Vprašala sem vas, če imate tablete. Močno me boli glava in ...« »Glava vas boli? Ves svet boli glava!« jo je prekinila gospa Weeks. Tablete temu prav gotovo ne odpomorejo. Tukaj bi potrebovali nekaj precej močnejšega! Zakaj pa ne vstopite, namesto da stojite med odprtimi vrati? Ta prepih je neznosen.« Oskrbničino vabilo ni Grace prav nič navdušilo, Ni vedela, ali naj bi ga sprejela ali ne. Vprašala je: »Ai ste prepričani.. « »Prepričana o čem?« jo je nahrulila starka. »Najprej prst, potem še roko... Vstopite! Morebiti mi boste, če vam bom postregla, tudi vi naredili kdaj uslugo in nemara postaneva sčasoma še dobri prijateljici.« Posmehnila se je in malo je manjkalo, da ji ni padla steklenica iz rok. Pijana starkina Weeks ni mogla videti. , ji Grace je premagala občutek negotovost'* ^ se ji starka ni zdela nevarna in če bi bilo 1.,„| bi se lahko z njo uspešno spoprijela. No, ^ temu je bila zadovoljna, ker je vedela, t*3 ni daleč. »Kdo pa je Joe?« je nevedno vprašala. Joe? Kdo je Joe?« °^* j c o uc : " . Oskrbnica Weeks je vprašanje ponovila , , . . . _ _ ose čudenim glasom, kakor da je Joe slavna ki bi jo moral vsakdo poznati. »Joe vam bi moral odpreti vrata, ne r ,sl Nekam so ga poslali, ne da bi meni to P0^) Kot kaže'— njim ne pomenim ničesar. Dva a že od tega... Ce ne celo tri?« „il Zmedla se je, ker se ni mogla prav sp01^; in Grace se je zdelo, da starka spet misli, sama v sobi, saj je mrmrala predse: j »Kako bi se človek sploh mogel nata 1 spomniti, ko stalno kdo odhaja in prihaja* u prihajajo tudi tedaj, ko jih nihče ne in ko ne veš, ali naj bi odprl ali zaprl 0 a{i ves mesec se nič ne zgodi, potem pa se , sp vse spet znova. Prav nocoj pa bi rnoral ^ nekdo priti... Prav gotovo je že tukaj* gledat pa ne grem. Ne irf ne! Tujci vedno * dajo, kakor da ste blato na njihovi poti.--kokrat, kadar je slišati njegovo letalo.. •"* .] Mrmrala je predse, ko pa se je spet z3ve da ni sama v sobi, se je močno prestrašil3' »Kdo pa govori o vsem, kar se tukaj f Jaz ne vem ničesar in zato tudi ne morem česar reči...« Steklenico je dvignila k ustom in n3*0 potem pa rekla: