Leto L
Ljubljana, torek 5. avgusta 1919,
Štev. 168.
Cene po pošti: sa celo leto K 40*— se polleto . K 20*— sa Četrt leta K 10*— sa 1 mesec K 3'50
U Ljubljano murino S L
Uredništvo in upram Kopitarjeva ulica Iti
Uredit, telefon ItevJSt
NEODVISEN DNEVNIK + Posamezna številka 16 vinarjev\
Veliki Izgredi proti Slovencem in socialistom v Trstu.
LDU Trst, 4. avgusta. Včeraj zvečer in danes so se vršiti tukaj demonstrativni izgredi, naperjeni v prvi vrsti proti so-cijalistom, in se razširili potem tudi proti Slovencem. Včeraj zvečer, ko se je preko 1000 otrok vračalo z izleta, ki so ga priredili socialisti, je prišlo do spopada med »ocialisti in karabirtijeri, ki so nastopili e orožjem. Bilo je več ranjenih, med otro-k je nastala panika. V protest proti temu so delavci danes zapustili delo in priredili zjutraj obhod po mestu ter odposlali de-putacijo h guvernerju. Na nadaljnjem obhodu po mestu je prišlo zopet do spopada med demonstranti in karabinijerji, ki so streljali na množico. Italijanski nacionalisti so priredili protidemonstracijo in spre-
mljani od italijanskih vojakov navalil proti Narodnemu domu ,kjer so zahtevali, da se izobesi italijanska trikolora. Vdrli so v Slovansko čitalnico, kjer so z balkona izobesili trikoloro, potem razbili pohištvo in pometali knjige in spise na cesto. Isto barbarsko delo se je ponovilo v uredništvu »Edinosti« in v »Trgovski in obrtni zadrugi,« ki se nahajata oba v isti hiši v ulici San Francesco. Vdrli so v prostore in pometali knjige in spise na cesto. Istotako se je zgodilo v slovenski ljudski šoli na Acquedottu, Med izjgredniki so bili večinoma italijanski vojaki, ki so zasedli »Delavski dom«. Bilo je več mrtvih in ranjenih, Socialistični zaupniki so bili odvedeni v zapor.
Rumunl zasedli Budimpešto.
LDU Dunaj, 4. avgusta. (ČTU). Gla-lom poročila, ki je prišlo iz Budimpešte ob šestih zvečer, je rumunski vrhovni poveljnik Pardarescu s 30.000 možmi zasedel Budimoešto.
LDU Budimpešta, 4, avgusta. (Dun. KU) Danes popoldne so rumunske čete vkorakale v Budimpešto. Šle so skozi me-
sto in se zbirale na prometnih središčih. Povsod vlada mir in red. Poveljujoči general rumunskih čet je odredil, da se zasedejo obe telefonski centrali in kolodvori. Ponoči so tudi takoj opravljale straže rumunske čete in že ob pol 10. uri zvečer, ki je določena za policijsko uro, so rumunske patrulje korakale po ulicah.
Novi ogrski vladi ne zaupalo.
LDU St. Germain, 3. avgusta. (Dun. KU). »Petit Parisien«, »Petit Journal«, »Matin« in »Journal« svarijo entento, da zaupa novi ogrski vladi, ki kaže, da ni nič
drugega kot stara vlada v drugi obliki, Ru-munom se na noben način ne sme prepovedati nadaljevati svojega prodiranja, dokler Ogrska ni popolnoma razorožena.
Rusija pred preobratom.
LDU Nauen, 4. avgusta. (Brezžično). Vesti o skorajšnjem preobratu v Rusiji se v nemškem časopisju sprejemajo rezervirano, vendar smatrajo pa previdni opazovalci izpremembo sistema v Rusiji še pred
zimo za mogočo, bržkone zaradi tega, ker je nemogoče, da bi rusko ljudstvo prenašalo boljševiške odredbe preko zime in ker se bo ojačil zunanji vpliv na boljševiško Rusijo vsled sklepa miru.
Na Angleškem stavkajo polteisti.
LDU St. Germain, 4. avgusta. (DKU) Kakor poroča »Daily Mail«, so včeraj nastali v Livverpoolu v zvezi s stavko policistov resni nemiri. Množica je razbijala in plenila trgovine in so jo čete morale napasti z nasajenim bajonetom. Ako se bo položai poostril, so za to pripravlieni
tanki
LDU London, 3. avgusta. (DKU) Na shodu strokovnih organizacij v Liverpoolu so z organizacijo policistov sklenili splošno simpatijsko stavko, V Birminghamu stavka 400 policistov. Včeraj je drhal plenila v Birkenheadu,
Izjava demokratskih ministrov
LDU Belgrad, 4. avgusta. Ministri d e* mokratske zajednice so podali dolgo izjavo, v kateri zelo ostro nastopajo proti Protiču in mu očitajo, da je pravi vzrok krize v Protičevi naravi, bahatosti in seveda tudi v načrtih, ki so bili odkrito priznani.
Nova ogrska vlada na delu.
LDU Budimpešta, 4. avgusta, (DKU) »Esti Nepszava« poroča:	Provizorična
vlada je v zmislu načel demokracije že drugi dan po prevzetju poslov ukrenila pripravljalne korake, da stopi v dogovor s pokrajinskimi zastopniki izven delavskega sloja. Ministrski predsednik Heidel, je že včeraj telegrafično povabil Štefana Szabo, ki je bil v stari zbornici edini zastopnik malega kmeta.
LDU Budimpešta, 4. avgusta. (DKU) OKU poroča: Vlada je iazveijavila omejitve prostega tiska, ki so bile odrejene od 21. marca 1919 dalje.
Revizija odredb ogrske sov* fetske vlade.
LDU Budimpešta, 3. avgusta. (Dun. KU) OKU javlja: Ministrski svet, ki se j« sestal v nedeljo popoldne, je sklenil, da bodo resortni ministri nemudoma revidirali odredbe sovjetske vlade in še pri prihodnji seji ministrskega sveta predlagali, katere odredbe naj se razveljavijo in kako se more vzpostaviti pravno stanje, ki je veljalo pred 21, marcem 1919. V prvi vrsti se bo razveljavila naredba sovjetske vlade, ki se tiče socializiranja hiš.
Entenfne čete za Ogrsko.
LDU Budimpešta, 3. avgusta, (Dun. KU — Brezžično.) Italijanski podpolkovnik Romanelli je brzojavil predsedniku Clemenceauju v Pariz, da prosi ogrska vlada entento, naj ji pošlje voiake, da more povoljno izvesti pogoje, ki jih ji nalaga pogodba za premirje, in sicer vsaka ententna država po en polk. Na ta način bo zagotovljena svoboda ljudske volje.
Iz Polfske.
LDU Moravska Ostrova, 4. avgusta* (ČTU) Illustrovvani Kurjer Godzienni« javlja, da ie lvovska policija zasledila panamsko nakupovanje avtomobilov za vojaško upravo.
LDU Moravska Ostrova, 4. avgusta. (ČTU) Poljska brzojavna agentura javlja, da se poljska zbornica odgodi do 16. septembra.
LDU Mi-:	.<a	Ostrovn, 4. avgusta.
(ČTU) poljska bj zg javna agentura^ javlja iz Berlina, dn sc je danes začelo izseljevanje’ nemških uradnikov iz onih ozemelj, k'i se imajo odstopiti Poljakom,
Sjkrapisa.
LDU-Dunaj, 4. avgusta. (ČTU) Ukrajinski tiskovni urad poicča iz Kamienca Podoljskega, da se otvorijo zimski tečaji tamošnjega vseučilišča s predavanji na 4 fakultetah:	zgodovinsko-modroslovni,
pravoslavni in priredoznansko - matematični
LDU Dunaj, 4. avgusta. (ČTU) V Ka-
miencu Podolskem izhaja oficielne vladno glasilo »Vestnik ukrajinske narodne republike«.
Ukralfrcct mlrovRsmn posvetu.
LDU Dunaj, 3, avgusta. (ČTU) Ukrajinski tiskovni urad poroča:	Predsednik
»krajinskega narodnega sveta Evgen Le-vicki in poslanik na Dunaju, vitez Schil-Iing-Singalevycz, sta vodji ukrajinske mirovne misije v Parizu brzojavila: Z ozirom na težko škodo, ki jo sedaj povzročajo poljske čete in oblasti v Vzhodni Galiciji, je drugo zborovanje delegatov Zahodnoukra-jinske narodne republike sklenilo prositi delegacijo, da izvede nastopno intervencijo: Delegacija naj se obrne do vrhovnega sveta in ga opomni na naše protestne note in dokaze o grozovitostih Poljakov proti Ukrajincem v vzhodni Galiciji. Delegacija naj tudi prosi vrhovni svet pariške konference, da takoj pošlje misijo v Vzhodno Galicijo, kateri naj se pridruži tudi ukrajinski zaupnik z nalogo, da se na Hcu mesta na strog in nepristranski način ugotovi ustava in da je ukrajinsko narodno življenje popolnoma potlačeno. Ta misija naj bi bila tudi pooblaščena, da bi mogla odrediti, da se izpustijo ujetniki in interniranci ter da poljske oblasti ne bodo več preganjale ukrajinskih šol, kulturnih zavodov, jezika in časopisja.
Pruski princ angleškemu kralju.
LDU Berlin, 3, avgusta. (DunKU), Li-ita »Deutsche Tageszeitung« in »Hamburger Nachrichten« objavljata odprto pismo, ki ga je princ Henrik pruski naslovil na angleškega kralja in kjer v zadnji uri svari, naj ee nemški cesar ne izroči. Hkrati ob-dolžuje Anglijo, da je edino ta država zakrivila svetovno vojno, ki io je narekovala njena trgovska zavist.
Proti stavki v Svic!.
, LDU Bern, 4. avgusta, (DunKU), Švicarska brzojavna agentura javlja: Delavska unija in rudarsko deležje za mesto Bern sta sklenila ne udeležiti se stavke.
LDU Curih, 3, avgusta. (DunKU). Švicarska brzojavna agentura poroča: Kartel kirščansko-socialnih deležij za Curih in okolico je sprejel sklep, ki odločno odklanja stavko.
Olajšave za Nemeafo.
)LDU Berlin* 4, avgusta. (DKU) Temps priobčuje besedijo dogovora, ki so ga 16.
junija sklenili Wilson, Clemenceau., in
Lloyd George, in v katerem so določili, da bodo aliiranci, ako se prepričajo, da je Nemčija pripravljena izpolnjevati svoje obveze, sklenili med seboj dogovor, da se perioda zasedenja nemškega ozemlja prej konča. Da olajšajo breme za obnovo, so i za sedaj in za bodoče pripravljeni pritrditi. da vsota za vzdrževanje posadke ne bo prekoračila 240 mliionov mark v zlatu Ta dogovor se lahko modificira, ako bodo aliiranci mnenja, da je to potrebno.
Vprašani e SanSimfja.
LDU Berlin, 4. avgusta. (Dun. KU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Haaga, da se bo vprašanje Šantunga te dni rešilo, Vlada v Ticntsinu bo najbrže kmalu stopila v direktna pogajanja s Pekingom, Japonska bo skušala, da izvede poravnavo na podlagi mirovnih pogojev^
Rekordi ietakev.
LDU Berlin, 4, avgusta. (Dun. KU) »Lokalanzeiger« poroča iz Lugane: Kakor javljajo poročila, je italijanski letalec, poročnik Locatelli, preletel Ande v višini 6000 m in dospel v Valparaiso, kjer so mu izkazali velike časti.
LDU Berlin, 4. avgusta. (DunKU). Novo prometno letalo splošne elektriške družbe je na svojem oficielnein preizkusnem poletu dne 30. julija z 8 osebami doseglo višino 6100 m in s tem nov svetovni rekord.
Ponesrečena letala.
LDU Breslav, 4. avgusta. (DunKU), »Schlesische Volkszeitung« poroča iz Maribora: Danes dopoldne se je vnelo neko veliko, najbrže poljsko letalo in padlo blizu Dziergowitza v plamenih na zemljo, Veeh 8 letalcev je bilo ubitih. Letalo je imelo seboj nekaj poštnih golobov, železniški delavci pa so našli cele vreče ruskega denarja.
LDU Rim, 3. avgusta. Letalo tipa Ca-proni, ki je letalo od Benetk proti Milanu, je padlo pri Veroni na tla in se razbilo, 14 oseb je ubitih.
Iz pokrajine.
k Rogaška Slatina, V nedeljo, 10. avgusta prirede jugoslovanski akademiki veliko veselico in cvetlični dan v prid jugoslovanskih akademičnih menz. Spored je zelo pester in bogat in bo za obilo neprisiljene zabave preskrbljeno v najvišji meri, Svira tukajšnji orkester mariborske vojaške godbe pod znanim, izbornim vodstvom kapelnika g. Ferdo Herzoga, Za okrepčila bodo skrbeli buffeti, kojih vodstvo so prevzele požrtvovalne narodne dame. Pokroviteljstvo je prevzela iz prijaznosti ga. Pipa Arko-TavČarjeva, Pričakujemo, da prihitite ta dan v naše krasno zdravilišče iz bližnje in daljne okolice vsi, ki hočete doživeti par veselih uric v prijetni domači zabavi. Med tukajšnjimi gosti, brati Srbi in Hrvati vlada že sedaj veliko zanimanje za to prireditev. Predpriprave so v polnem teku in v tem nas g. ravnatelj Herg vsestransko podpira. — Odbor,
k Št. Vid-Ljubljana. Podjetje za osebni, promet med Št, Vidom in Ljubljano prav dobro služi svoemu namenu. Ljubljančani
se radi poslužujejo ugodne prilike pohiteti v popoldanskih urah v prijazni Št. Vid, na da bi jim bilo treba najemati dragih voznikov, Za naravnost malenkostno svotico si lahko privoščijo lepo vožnjo po gladki cesti med žitnim poljem in prijazno okolico. Čim bolj se kaže, kako na mestu bi bila električna železnica do Št, Vida. Gotovo še, da je ista samo vprašanje časa in razmer in Šentvidčanom bi že sedaj kazalo misliti na primerne naprave, ki bi pospeševale tujski promet in gostom omilile po-set itak lepega in prijaznega Št. Vida, — Ker so se izrazile želje, da bi se podjetje po možnosti oziralo na zvezo z ljubljanskimi vlaki, se je določilo, da bo od prihodnjega četrtka dalje vozil voz po sledečem redu: Iz Št, Vida ob 8, 10, 2, 4, 6. Iz Ljubljane ob 9, 11, 3, 5, 7. Zaradi točnosti so se določile sledeče cene: Listek za sem in tja 4 K, za eno stran 3 K, za otroke dp 10 leta 1 K. Od prtljage se računa po 15 v od kg. Iz navedenih cen je razvidno, da podjetje ni nikaika dobičkonosna, naprava ter je zamišljeno samo v korist vsemu prometu toliko časa, da bodo na razpolago druga zadostna prometna sredstva,
k Prostovoljno gasilno društvo v Naklem pri Kranju, priredi v nedeljo 17, avgusta ob 15, uri popoldne pri g. Lovro Marinšek-u tombolo, s prosto zabavo in šaljivo pošto, Najuljudneje vsi povabljeni.
k Škocijan na Dolenjskem. Dne 28. julija t. 1. je umrl tukaj občespoštovani klavec Jožef Jerič, Bil je blaga duša. Blag mu spomin!
k Nesreča pri kopanju, V Krškem j« utonil v Savi 17 letni, mizarski vajenec Maks Slanšek iz Krškega, Trupla do sedaj še niso našli. Sava vsako leto neizprosno zahteva svoje žrtve.
k Aretiran tihotapec. Organi vojnega redarstva so aretirali v Zagrebu v Narodni kavami nekega Giuseppe Rossi, ki je i^el pod telovnikom in srajco za nad 1 milijon 200 tisoč ameriških dolarjev. Rossi je zaman poskušal mistificirati, da je iz Trsta ali iz Ljubljane, ker se je končno konšta-tiralo, da je iz Firence in da je hotel nakupiti pri nas za dolarje zlat denar in ga uti* hotapiti na Reko,
Iz Ljubljane.
1 Smrtna kosa. Umrl je v ponedeljek zjutraj na Sv, Petra cesti št, 23 g. Leopold Fon, — V nedeljo popoldne je v Židovski ulici št, 5 umrla zasebnica Antonija Klebel stara 86 let. — Umrla je gdč, Neli Ljubeč, hčerka g. okrajnega glavarja dr. Mirka Ljubca, N. v m, p.l
|	1 Visokošolcem! Vabim vse one, ki na-
meravajo študirati prihodnje šolsko leto 1919/20 v Švici (St, Gallen ali drugje) k sestanku v svrho skupne akcije. Zbrali se bomo v torek, dne 12, avgusta ob 6. uri zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti, Kdor 6e ne more zglasiti osebno, naj se prijavi pismeno (z natančnim naslovom) na naslov: Fran Schiffrer, Ljubljana, Kongresni trg 6.	.	'
1 Hišnim posestnikom! Radi visocm* dopustnega povišanja stanarin *e hišni po* sestniki ljubljanski ponovno vabijo v pi» samo Prvega društva hišnih po€estnikov
rvečer od 6. do 7, ure. Nikakor ne moremo priporočati v tem oziru kakega samovoljnega postopanja, ker bi to utegnilo škodovati našemu stanu. Oglasijo naj se tudi neslani!
1 Amerikanska darila. Mestni magistrat ljubljanski je dobil nekaj amerikan-ikih daril, ki se bodo razdelila med najrevnejše ljubljanske rodbine in siromake. Pismene prošnje z natančnimi navedbami o potrebi naj vlagajo do 35. t. m. le taki, ki niso oziroma ne bodo prosili pri poverjeništvu za socijalno skrb in ki so res obleke neobhodno potrebni, Ker je koh-fina blaga zelo omejena, se na druge prošnje ne bo moglo ozirati. Na razpolago je razna moška, ženska in otroška zgornja obleka in perilo, potem čevlji, nekaj moških in ženskih klobukov, kap in nogavic, sukanca, gumbov, mila in drugih malenkosti,
1 Nova žigovina od igralnih kart, V sled brzojavnega odloka generalne direkcije carine v Belgradu z dne 17, julija 1919, št, 8467 se mora na novo določena žigovina ali kolkovina v znesu 5 dinarjev v srebru plačati za vsako igro od vseh igralnih kart, ki se v ozemlju kraljestva tačas nahajajo in ki se v našem ozemlju proizvajajo. Vsi prodajalci igralnih kart, potem gostilničarji in kavarnarp se pozivajo, da najdalje do 31, avgusta 1919, naknadno predložijo davčnemu uradu za mesto Ljubljana v Ljubljani, Vodnikov trg, št. 5 kot odkolkoval-nemu uradu vse cele, zaprte in še neporabljene igre v svrbo še enkratnega odkol-kovanja in da plačajo od vseh tacih iger na novo določeno kolkovino, vračunši kolek (30 vin,, 60 vin, in 1 K 20 vin.), ki se je že za vsako igro plačal. Vse igre, ki niso vnovič odkolkovane od davčnega urada za mesto Ljubljana v dokaz, da se je od njih plačala na novo določena žigovina, se smatrajo nekolkovane in zadenejo obrtnike ,ki imajo take karte na prodaj ali v shrambi in kavarnarji, v katerih lokalih se igra s takimi kartami, postavne posledice, določene v zakonu z dne 15. aprila 1881, It, 43, drž. zak,
1 Ukradena je bila v Koleziji listnica * legitimacijami, Ker za tatu nima omenjeno nobenega pomena, naj pošlje po poiti nazaj, na naslov legitimacije, sicer se bodo storili drugi koraki,
1 Dražba konj. V četrtek, dne 7, avgusta 1919 popoldne od 3. ure dalje se bodo prodajali na javni dražbi v Ljubljani na Zelenem hribu uprežni konji1.
Po svetu.
s Dom neoženjenih v Parizu. Zadnji tas so preskrbeli v Parizu stanovanja za delavce. Stanarina je majhna, vse je primemo urejeno in tako bo zdaj delavcem Užje izhajati, Istotako so sezidali v Parizu dom za neoženjene, ki šteje 5 nadstropij, ima vrt, restavracijo in vsega skupaj 870 sob, ki so po 9 metrov velike. V hiti jenske m oziru Je vse najboljše urejeno b» tudi v praktičnem. Vsa hrana se dobiva v domu samem in stane po dva franka »a dan, Istotako je na razpolaga domač krojač, brivec, čevljar in zdravnik. * Cela zgradba zavzema prostora 5474 kv, m.
s Zlati rudniki. Iz Njujorka javljajo: Perry in Tiffany sta odpotovala z neko ekspedicijo v nizozemsko Guinso, da izkoristita zlate rudnike, ki jih je Tiffany tam odkril pred 18 leti. Ekspedicija sestoji iz^ 50 ljudi in vozi s seboj stroje za delo v rudnikih v vrednosti 1 milijon dolarjev,
s Stare bojne ladje, V prejšnjih časih so rabili bojne in trgovske ladje dalj časa, nego jih rabijo dandanašnji. Ladje so služile toliko časa, dokler so mogle. Najstarejšo bojno ladjo ima Anglija in to je »Victory«. Ta ladja je služila lordu Nelsonu kot poveljniška ladja v bitki pri Tra-falgaru. S te ladje so bili dani znaki, s katerimi je slavni admiral navduševal svoje brodovje k boju in vstrajnosti, na tej ladji je tudi izdihnil, ko je bil sovražnik premagan. »Viktorijo« smatrajo Angleži za svetinjo svoje mornarice, in ko je pred kakimi šestdesetimi leti postala nesposobna za boj, so enoglasno sklenili, da se ladja za večne čase ohrani v prvotnem stanju, V ta namen je izdala angleška mornariška uprava znatne vsote za popravila, tako da se bo ladja držala še sto let, — Ni tako slavna, pač pa je stara tudi skandinavska jadrenjača »TVends-Broder«, ki so jo spustili v morje leta 1786,, pa vrši še danes svojo službo, Kliub starosti 128 let je na ladji delovalo samo pet kapitanov in vseh pel izhaja iz 'iste družine,
s Odlikovanja. Vedno najdemo ljudi, ki mrmrajo, če prinese uradni list nova odlikovanja na traku častne legije, »Evo, zdaj so odlikovali X-a, ki ni nikogar ne ubilin ne okradel, To so zasluge! In g. Y., ki ni za časa vojne verižil, je dobil častno svetinjo, To je res lepa vlada!« — Najza-nimivejše pa je to, da so ljudje, ki zabavljajo sami brez vsakega odlikovanja. Protestirati bi morali oni, ki so sami od.liko3 vani, ker tem težje ko je število odlikovanih, manjša je vrednost odlikovanja, V družbi pa, ki je vsa do enega odlikovana, vzbuja ta veliko pozornost. Spominjam se — piše de la Fouchardiere — da sem bil na nekem ženitovanju. Vsi do enega so bili odlikovani z najrazličnejšimi križci in svetnjami. Jaz sem bil edini, ki nisem nosil na traku, ne križca, ne rozete in ne svetinje. Bil sem predmet občega zanimanja, »Kaj pa dela tu ta pisar.« Dama, ki sem jo imel, me je pustila prej, ko se je končalo ženitovanje. Seveda sem koj nato zapustil svatbo tudi jaz. Toda v tem, ko sem odšel, se je moja odsotnost nemilo poznala, nikogar ni bilo, ki ne bi imel odlikovanja, zato se je njih vrednost zmanjšala. Res, na vsaki svatbi, v vsaki družbi je potreben nekdo, ki ga ni nikdar v življenju doletela čast in sreča, biti odlikovan.
s Tiho leteči aeroplani. »Exchange Telegraph« poroča, da skušajo razne velike nemške tvomice, med njimi tudi Kruppova, napraviti za letala nov motor, ki bo imel plinovo turbino, s Čimer bodo dosegli skoraj brezglasno letanje. Zdaj že delajo na Nemškem načrt za tako letalo, ki bo nosilo po zračnih višavah kar 60 popotnikov,
s Prisotnost doba. Angleškega pesnika Saint Hova je ulovil upnik ravno v hipu, ko je sedel pri brivcu. Neznosnega člove-
ka, ki mu je bil vedno za petami, se ni mogel otresti, ker je bil že namazan z milom. Upnik je priliko porabil in pesnika takoj terjal, Saint Hoy ga je vprašal, ali ne mo* re vsaj toliko počakati, da ga brivec obri« je, potem mu plača takoj ves dolg. Upniki je bil ves vesel in obljubil počakati, Natoi se je pesnik obrnil k brivcu in mu dejalf »Kličem Vas za pričo, dragi moj!« Nato je; vstal, obrisal milo z brade in odšel, Na| vratih je opomnil, da si zanaprej pusti brajdo rasti.	t/
s Proroška rastlina. Lansko leto sta! dva bogatina dala znanemu profesorju Novaku 70,000 kron, da nadaljuje svoja študije o takozvani proroški rastlini, ki s položajem svojega listja napoveduje vi najprej vreme in vremenske nesreče Ome« njeni prof. je mesca februarja odpotoval v) Havano in Meksikoj a sedaj se nameraval povrniti v Evropo ter ustanoviti v Londo-* nu in na Dunaju zavoda, ki bosta točno! štiri tedne naprej poročala, kdaj in kje! da se zgodi kaka elementarna nesreča; ali kakšno da bo vreme. Profesor bo iz* dajal tudi dnevno izvestje o bodočem vremenu.
s Opičja modrost, »Da bi spoznal mtt-t drost in brihtnost svoje najbolj razumne opice,« pripoveduje star angleški zdravnik, »sem ji nekoč dal zamašeno steklenic co s sladkorjem. Zabavno in zanimivo je; bilo gledati, kako se je mučila in trudila1, da bi jo odprla in polizala slaščico. Vse zaman! Slednjič jo je pustila in začela ska-i kati po sobi. Nesreča je hotela, da je vrgla z mize na tla steklenico s konserviraniitt sadjem. Steklenica se je razbila na kosce in sadje je letelo na vse strani. Prvi hip se je opica vsa prestrašila,, nato si je stvar ogledala, takoj pograbila tudi steklenico S sladkorjem in jo butnila z mize ter iz črer pinj odnesla sladkor.«	•	^
s. Izbirčnost ljudožrcev. Že več? krat so razpravljali listi o Čudnem defr stvu, d<a večina afrikanskih Ijudožreev ne mara za meso belokožca. Ko so pred par leti umorili ljudožrci na Novi Gvineji nemškega miineralojga V amer j a, ne da bi snedli, je bilo dosti pisanja o tem. Ameriški listi so trdili, da se boji Afričan uživanja belokožčevega mesa; da ne bi prišel vanj jbelokožčev duhj saj je pravi namen divjakov, če po!-užijejo svoje pobite sovražnike, ta, da preide vanje moč, katero je imel živeči sovražnik. — Tem trditvam je ugovarjal ameriški pisatelj Hofman, ki je pojasnil, da Ijudožrcem belokožCevO meso ne diši, ker vsled uživanja slanihi jedi in dišav nima dobrega okusa. M časopisu »Liberia«, ki je izhajal v lju* dovladi istega, imena, je bil objavljen recept, kako naj se pripravi belokož-. čevo meso, da bo užitno: »Belokožec jd užiten samo, če ga dobiš živega v roko* Tega postavi do vratu v tekoč potoihi za vrat mu naveži votlih buč, da ne utone. Tri dni naj ostane v vodi, jesti ne dobi ničesar, pije lahko. Tako izlu* Ženo meso je za silo užitno.« — Vsak afričanski ljudožre si opili sekance takoj potem, ko je prvič jedel človeško meso	’
s Koliko je zlata na svetu, Zlato, koli-Kor ga imajo dandanes ljudje, se ceni na 4 milijarde šterlingov, t. j. na. 100 milijard naših predvojnih kron. Ta zlati zaklad se pomnožuje vsako leto za 3 odstotke. Ker se ljudje sami pomnožujeio vsako leto za manj ko 3 odstotke, bogate v zlatu. Seveda so to samo tisti srečni ljudje, kateri imajo zlate zaklade,
s Novo orjaško letalo. Strokovni list »Eingineering« poroča, da so v Wallneyu na Angleškem zgradili velikansko letalo, čigar posamezni deli so iz duraluminija. Ta aeroplan bo lahko prevažal po zračnih višinah 50 ton ter bo preletel na eno uro 100 milj dolgo pot.
s Kobilice kot hrana. Sv. pismo pravi, da se je Janez Krstnik hranil s kobilicami. Nam se to čudno zdi; toda na Jutrovem uživajo do današnjega dne te živali; domačini in tujci trdijo celo, da so kobilice, če se skuhajo, zelo tečna jed. Kobilice jedo iako, da ji odtrgajo dolge noge, jo primejo ca perutnice, vtaknejo v sol in zaužijejo. Po okusu so baje podobne pšeničnemu zrnu, ki še ni popolnoma dozorelo. Rdeče kobilice so baje Še mnogo tečnejše od zelenih. Arabci zbirajo kobilice, ki jih mislijo povabiti za jed, zgodaj zjutraj, ko so od nočnega hladu še otrple in so jim krila poro-šena, tako da ne morejo letati. V Arabiji se nahajajo med divjim rastlinjem na tisoče skupaj, tako da jih zberejo v vrečo ali koš. Pozneje, ko jim solnce posuši perutnice, jih je težko naloviti.
s Od Turkov uničene dragocenosti. Kjerkoli je našel Turek kak človeški portret, vdelan v kamen od kakega klasične-
Ša umetnika, je smatral za svojo sveto olžnost uničiti ga. Mohamedanska veta namreč ne dovoljuje predstavljanja človečkih ali živalskih oblik. Vsled tega so bili Uničeni številni, neprecenljivi zakladi starega sveta in stare civilizacije, katere je upošteval vsak divjak, dokler ni prišel Turek. Marsikatero porušeno mesto so porabili Turki kakor kamenolom za grajenje tvojih poslopij in s tem so bili izgubljeni Svetu tudi vsi dragoceni napisi. Svetišče bogatega grškega mesta Cizakus, na ne-jkem otoku ob vhodu v Marmarsko morje, (jnam nudi le eno samo primero. Neki po-rBtaren Turek si je stavil za svojo nalogo, ^!a išče med stenami tega svetišča mra-,'mornate plošče. S pomočjo par večjih ko-jpov mramorja si je zgradil kočico. V Mo-taulu so malo pred izbruhom vojne začeli graditi za Bagdadsko železnico velik ka-jmeniti most preko Tigrisa. Vsak kamen v Kem mostu je bil vzet iz zidov starodavnih Niniv. Na višku Kunjundžik griča so našli .(delavci veliko soho nekega božanstva, ki §e nekoč krasila vhod v palačo nekega Asirskega kralja. Poročevalec je zaman itekušal rešiti to relikvijo iz rok vandalov. iDelavci so razbili soho ter odvedli posamezne kose v apnico, kjer so napravili iz tuje apno. Zidovi in svetišča Babilona ter palače Nebukadnezarja so dolgo predstavljale prave zakladnice opeke. Celo ceste bližnjega mesta Hillah so bile tlakovane z (opekami iz starega Babilona, in vsak kio-Jrak, katerega ste storili, vas je vodil preko starodavnih napisov v proslavo kake-jga babilonskega kralja.
Steklenlfnica.
(Češki spisal Karel V. Rais; preložil Al. Benkovič.)
(Dalje.)
»Če bi jih imela tudi deset!« je rekel on in pcmajal z ramami.
»Nič ne govori! To je lepa reč — steklo od vrha do tal, zadaj zrcalo, v katerem se svetijo steklene in porcelanaste posode, samo srebro ‘in zlato, polno drob-njave in stare šare,« je s trpkim usmevom razkladala gospa.
Oskrbnik osupel dvigne glavo. »Le poglejte, odkod pa vse to naenkrat?«
Gospa zmaje z ramami.
»Saj je res, tu jih imajo povsod in kakšne,« je nadaljevala, »pri županu, pri poštarju, pri doktorju, pri Darbujanu — to so stekleničnice. Kjer so večje sprejemne sobe, imajo povsod stekleničnice.«
Oskrbnik je gledal čedalje resneje,
»Nekdo ti je to pravil, ne?« ji je segel v besedo. »Velikega hlapca žena, je-li? Ali pa pristavnica?«
»Nista pravili, a obe sta rekli, da tu manjka stekleničnica,« je ona mimo odgovorila in zamišljena kimala z glavo.
»Taki so, seveda. Kar vidijo in slišijo pri gospodi, prime se jih kot resa. Seveda imajo stekleničnice! Kot pred oltar vodijo prednje vsakega, ki pride.«
Gospa se je zasmejala veselejše.
»In revnejši se ravnajo po njih, kaj ne? Samo da imajo steklo samo do polovice vrat in zrcala zadaj tudi ni —.«
»Le glej, kako vse to veš! A kaj bi dolgo govorila o tem — rajši bi prinesla cmoke, že od jutra se mi sline cede po njih.«
Oskrbnik se je lotil cmokov, kot bi še ne bil jedel.
»Čuj, take cmoke s slivami napravi trikrat na teden. Imeli smo jih na vrtu vsako leto, a smo jih samo otresli — kdo bi si bil mislil, da so ž njimi cmoki tako dobri!« se je sladkal med jedjo.
»To je iznašla naša mama,« je pripovedovala ona veselo; »ko smo jih imeli prvikrat, niso dišale, bile so trpke; drugič je mama olupila kožo —.«
»Izvrstno, znamenito!« se je on sladkal znova.
»Torej boš zadovoljen z mojim kuhanjem?«
»Pa še kakol« je odgovoril veselo.
»Vsaj nekaj hvališ —.«
»Vse, kar sem dozdaj jedel.«
»Hvala Bogu! A čuj — to te pa vendar malo jezi, da nimamo stekleničnice, kaj ne?«
»Ali ti še ne da miru? Niti mislil nisem nanjo, dokler me tisti koštrun danes ni spomnil — pa bi se Še ne bil zmenil, da ni« ti prva začela —.«
»Pa bi vendar rad, ko bi ga imeli!«
»Rad ali nerad! Zadovoljen sem g tem, kar imamo.«
Gospa Gusta ni dalje izpraševala, a v srcu ji je ostala kaplja grenkobe, da ima ta novi domači raj vendar neko napako, da si ni pridobila popolne hvale. —
Ta čas je pristavnica, nadzorujoč molžo, z rokami v predpaanikovih žepih ■tala pod sivim hlevskim obokom. Po gor-
kem zraku je valovil enakomerni akord brenčečih črnih tolstih muh in suhih komarjev. Vrsta debelih krav je hrustala svežo deteljo, v golide pa so pljuskali curki mleka. Pri vratih sta čakali dve vaški mlekarici in Tercijanka, ki je prišla z lončkom po smetano za glavnato salato za večerjo; zet je je prinesel cel naročaj.
»Mati, naša nova gospa je prišla danes pogledat pristavnično stekleničnico!« je ena izmed dekel, sedeč pod kravo, naV1 dušeno izpregovorila.
Mlekarici sta zvedavo pogledali pri-stavnico, Tercijanka pa je živahno vzkliknila:
»Ppp-ojdite no!«
»Bila je, bila, mati, nič ni odlašala!« je pristavila dekla, ne da bi pogledala o® golide.
»Zakaj pa bi ne? Naša pristavnica ima stekleničnico, da bi se je nobena go/ spa ne sramovala; človek to lahko govori, ker vendar marsikam pride,« je zatrjevala mlekarica.
»Rrr-es je ima! Zdaj vidite, pristavnica, kaj sem rekla, — ker sama nima stekleničnice!«
»Seveda je nima, zato ima pa drug« stvari.«
»Saj sem to precej vvv-edela-a, drli-, zega pa tudi nnn-i bilo mnogo.«
»Pa je bilo, kaj boste govorili,« je odločno odgovorila pristavnica,
Tercijanka se je zasmejala in posme-šljivo kimala z glavo.
»Ali e prišla sama od sebe?« je vprašala mlekarica.
»Saj vendar veste, da bi se ji ne upala reči — ka pa je moja stekleničnica?«
V tem je ena izmed dekel vstala, da bi prelila namolzeno mleko, in razgovor je utihnil.
Še ta dan je vedela gospa županja, doktorica, poštarica, ravnateljica in Dar-bujanka, da je šla nova oskrbnica pogledat pristavničino stekleničnico, ker je sama nima in je bržkone svoje žive dni še ni videla.
Zvedele so tudi, kako je oskrbnik zardel in v kaki grozni zadregi je bil, ko g* je Darbujan vprašal, če se mu pri selitvi stekleničnica ni razbila.
IV.
Belski župan (njegov prednik je bil Š« predstojnik), suh, koščen, osivel mož, V odpetem telovniku in pohojenih rožastih copatah (dar hčerke Božičke za predlanski god) je v nedeljo popoldne hodil po eobi,
V levici, položeni na srce, je držal svetlo leseno tobakiro in hodeč njuhab tako da je imel stmišču podobno polno brado že močno potreseno.
»To ti povem, tega mora biti konec!«
(Dal)*.)
Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cenčič.
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani«