O Smledniku še nekoliko drugače
Legenda, ki ni samo legenda...
Pa naj še kdo poreče, da širša Ijubljanska okolica turlstično ni zanimiva, vsaj v Izletniškem pome-nu. Na kratko smo že poročali o prazniku krajevne skupnosti Smlednik, o tem kra)u pa tokrat le neko-liko drugače. Nekoliko drugače predvsem zato, ker Je ta zanimlva izletniška točka premalo znana širši javnosti. Naš namon je, da v tem zapisu ta kraj nekoliko turistično obarvamo, saj Smlednik ni znan samo Iz časov NOV, pač pa n|egovo ime sega daleč, kar za stoletja nazaj, to pa velja zlasti za stari smledniški grad, oz. rusevine, ki so ostale ud njega.
Na vsak način je nastanek starega smledniškega gradu postaviti v dobo Andechsbv, ki so v 12. stol pb-dedovali v tem delu Kranjske obširno posest, ki se je raztezala od prelazov pri Motniku in Trojanah na vzhodu, do Kokre, Kranja in Smlednika na zahodu s središčem v Kamniku. Iz Kamnika je vodila stara, zelo prometna pot v smeri Smlednik — škofja Loka — Poljanska dolina in dalje proti Čedadu...
Toliko za uvod. Karel Sem, tajnik KO ZB NOV in Mirko Gantar, predsednik turističnega društva, sta nas povabila na smledniški grad, da bi od tamkaj, skupaj z ostalimi, med njimi je bil tudi Danilo Sbrizaj, predsednik Ijubljanske turistične zveze, krenili na pohod po že markirani in s kažipoti označeni poti do Skaručne. Zakaj ravno tod? Omenili smo že, da je Smlednik znan iz časov NOB, tod pa so potekale smeri borcev, aktivistov in kurirjev iz Gorenjske na Štajersko, tu je operirala tudi Rašiško-mengeška
četa, v smledniškem gradu so streljali prve talce, in še bi lahko naštevali. Pot, ki smo jo prehodili v dobri uri, je označena, prijetna za hojo, ustaviti pa se velja tudi ob spominskih obeležjih. Namen teh pohodov je, spoznavati naravne lepote, to pa je tudi ena od oblik negovanja revolucionarnih izročil.
Ob smelih načrtih turističnega društva in pred-stavnikov krajevne skupnosti Smlednik velja omeniti mladino, pri »TVD Partizan Smlednik«, ki jim stoji ob strani, saj ne želijo, da bi tako lep kraj, bogat z zgo-dovinsko preteklostjo, ostal v pozabi. Razen tega se letos spominjajo dogodka pred 40 leti, ko sta tu bila zverinsko mučena in ubita dva mlada domačina. Pohodi, daljši ali krajši, so postali že tradicija, in to velja tudi za Smlednik, saj je komaj nekaj mesecev markirana pot že kar dobro uhojena.
Naš pohod se je končal v Skaručni pri gostišču Slavko Žagar. Zakaj to omenjamo: po prihodu nam
je namreč gostilničar pripravil presenečenje, in sicer tako, da se je takoj ponudil za sodelovanje. Še kako dobro se zaveda, da za izletnika ni dovolj le odprta gostilna, pač pa tudi pristna domača hrana in dobra informiranost slehernega izletnika.
Predstavniki KS Smlednik želijo, da bralce obve-stimo še o nečem, v Skaaični je namreč tudi avtobu-sna postaja medkrajevnih avtobusnih linij. Zvezo z Ljubljano bi kazalo še ojačati in to bi prav gotovo pri-spevalo k večjemu dotoku izletnikov in turistov. Gre za enodnevne izlete iz Ljubljane do Skaručne, od tod pa peš po poteh spominov na smledniški stari grad.
V samem Smledniku in njegovi okolici pa je dovolj gostinskih lokalov, ki naj bi zadovoljevali potrebe izletnikov. Pri tem velja omeniti domačo gostilnd »Zorman« v Valburgi, restavracijo Kanu in restavra-cijo Veronika v Dragočajni, tudi postanki ob Zbiij-skem jezeru so prijetni, avtobusne zveze od Medvod in Smlednika pa dokaj ugodne.
Prvi koraki so že storjeni in po zagotovilu pred-stavnikov krajevne skupnosti in turističnega društva niso toliko pomembna sredstva, pač pa dobra volja in nekaj trdega dela in uspeh gotovo ne bo izostal.
Jože Čurin
Na podlagi Pravilnika o podeljevanju priz-nanj, sprejetega dne 8. 2. 1983
RAZPISUJE
Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana-Šiška kriterije za podeljevanje občinskih priznanj ZZB NOV Ljubljana-Šiška. Priznanja podeljuje občinski odbor na skupščini ZZB NOV ali ob drugih svečano-stih in sicer do 15 vsako leto.
I. t^RITERIJI ZA PODELJEVANJE PRIZ-NANJ POSAMEZNIKOM:
a)  članom ZZB NOV se priznanja pode-Ijujejo:
—  za revolucionarno delo pred in med vojno,
—  za dolgoletno aktivno, požrtvovalno in uspešno delo v organizaciji ZZB NOV,
—  za utrjevanje in razvijanje bratstva in enotnosti v družbenopolitičnih organizaci-jah, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela,
—  za aktivno sodelovanje pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih socialističnih odnosov in delegatskega sistema na vseh področjih, kjer posameznik deluje,
—  za aktivno in uspešno delo v drugih družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah, v katerih je vidno njegovo delo in vpliv pri širjenju in utrjevanju revolu-cionarnih in borbenih tradicij NOB,
—  za dosledno borbo proti vsem poja-vom in težnjam, ki so v nasprotju z našo družbenopolitično ureditvijo, ne glede na to, kje se pojavljajo,
—  za aktivno, uspešno in požrtvovalno delo v občinski organizaciji ZZB NOV, v ka-teri-vidno izslopa s konstruktivnimi predlogi in stališči v odnosu do programa dela in nje-gove realizacije, kakor tudi v zvezi z reševa-njem socialno-ekonomskih problemov bor-cev NOV, družin padlih borcev in vojaških vojnih invalidov,
—  za tovariške odnose in pomoč ostare-lim in bolnim članom ZZB NOV.
b)  posameznlkom, ne glede na to, ali so članl ZZB NOV all ne:
—  za dosežke na zgodovinskem, lepo-slovnem,  kulturnem,  umetniškem,  znan-stvenem ali drugih področjih (vzgoja in izo braževanje, splošni Ijudski odpor, terito-rialna obramba, družbena samozaščita itd.), ki s svojimi stvaritvami oziroma delom ohra-njajo in razvijajo etične vrednote naše revo-lucije in jih s tem prenašajo na mlade gene-racije.
II. PRIZNANJE SE PODELJUJE ZDRUŽE-NJU BORCEV NOV:
—  za dolgoletno uspešno delo združenja na vseh področjih njegove dejavnosti, za dosledno izvajanje programa dela in statu-tarnih določil in za uspešno sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti oziroma v občini,
—  za spodbujanje in predlaganje koh-kretnih ukrepov za uspešno reševanje so-cialno-ekonomskih problemov borcev, vo-jaških vojnih invalidov in družln padlih bor-cev NOV ter za konkretno nego in skrb za bolne in ostarele borce v krajevni skupnosti,
—  za izredno aktivnost na področju ra-zvijanja revolucionarnih tradicij NOB (po šolah, v krajevnih organizacijah ZSMS, pio-nirskih organizacijah, tabornikih, teritorialni obrambi in drugod), za zbiranje, pisanje in objavljanje zgodovinskega gradiva na te-matiko NOB,
—  za sodelovanje z drugimi družbeno-političnimi organizacijami v krajevni skup-nosti pri razvijanju samoupravnih sociali-stičnih odnosov, delegatskega sistema, to-variških humanih odnosov ter solidarnosti s konkretnimi stališči oziroma predlogi,
—  za prizadevanje za čim aktivnejšo družbeno samozaščito.
Predlog za podelitev priznanja mora vse-bovati, poleg podatkov o kandidatu/tudi iz-črpnejšo obrazložitev in primerno dokumen-tirano utemeljitev o konkretnem delu, stvari-tvi oziroma posebnih uspehih, ki jih je kandi-dat dosegel, skladno z razpisnimi pogoji.
Pisne predloge za priznanje pošljite naj-kasneje do 30. decembra 1984 na naslov: Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana-šiška, komisija za kadrovske zadeve ter vloge in pritožbe, Trg prekomorskih brigad 1, Ljub-Ijana.
V spomin
Radislav Klanjšček Gordan Pekič
Vojaški helikopter, ki je izginil med služ-benim poletom od Črnomlja do Postojne in v katerem so bili poveljnik Teritorialne obrambe Slovenlje generalpodpolkovnik Radislav Klanjšček, upokojeni polkovnik Ivan Rom in poročnik pilot Gordan Pekič, so našli v nedeljo.4. novembra, na Rezinskem, na območju Velike gore — Turna južno od Ribnice. Oba potnika in pilot so v nesreči iz-gubili življenje.
Radislav Klanjšček in Gordan Pekič sta bila tudi naša občana. Od generalpodpol-kovnika Klanjščka smo se poslovili na Ijub-Ijanskih Žalah, od pilota poročnika Gordana Pekiča pa so se njegovi najožji, prijatelji, sodelavci in sošolci poslovili v njegovi do-mači vasi Kolut pri Somborju.
Žalostno je bilo zadnje slovo od ponesre-čenih. Množice, ki so spremljale pokojnike, so bile nepregledne. Sodelavci preminu-lega Gordana Pekiča, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, vedo povedati, da takš-nega pogreba nikoli še niso videli. Ne oni niti vaščani Koluta pri Somborju. Bil je eden najboljših pilotov, priljubljen povsod. Za slehemega je našel lepo besedo. Vsak, kdorkoli ga je poznal, je videl v njem do brega prijatelja. To velja tudi za Klanjščka in Roma. Pilota Gordana Pekiča smo tudi mi poznali, zato njemu in Klanjščku, ki sta bila naša občana, tudi te zadnje poslovilne vr-stice.
Slava jim!                             jože Čurln
Zahvala
Zvezi borcev krajevne skupnosti Komandanta Staneta se javno zahvaljujem, ker so mi omogočili 21-dnevno zdravljenje v Šmarjeških toplicah. Zah-valjujem se tudi zdravniškemu in strežnemu osebju za vso njihovo prizadevnost.    Frančiška Porenta,
Kogojeva 4