Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 % Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNIŠTVO: 34135 Trst, Vdcolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija . . Lir 13.000 Letna inozemstvo .... » 18.000 Letna inozemstvo, USA dol. 25 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 ■ Leto XXXII. - Štev. 23 (1606) Gorica - četrtek 5. junija 1980 - Trst Posamezna številka lir 300 Štirje papeževi dnevi v Franciji Nedeljske volitve so dobile političri značaj •_ |.X. iona \TnnnlnAn Danico \To Rvot rnvlruro EP to potrt lmo. Bilo je leta 1804, ko je mogočni Napoleon dal poklicati papeža Pija VII., da bi ga okronal za froncoskega cesarja. 2. decembra tistega leta se je zbrala v mogočni gotski baziliki Notre Dame v Parizu ogromna množica, da prisostvuje temu svečanemu dogodku. Toda v trenutku, ko bi moral papež Napoleonu položiti krono na glavo, mu jo je Napoleon vzel iz rok in se lastnoročno okronal za cesarja. S tem je hotel ponižati papeža in mu reči, da mu pripada krona ne po božji volji ali papeževi naklonjenosti, temveč po lastnih zaslugah. 176 let nato, v petek 30. maja letos, je drug papež stopil v to častitljivo in zgodovinsko katedralo. Bil je to papež Janez Pavel II., ki je prišel na štiridnevni obisk Francije. Samo 15.000 oseb je moglo prisostvovati njegovi maši, več v stolnici ni bilo prostora. Toda kako različno je bilo vzdušje to pot! Za vse Francoze je bila papeževa navzočnost veliko počeščenje in priložnost, da mu izkažejo priznanje za njegovo vsestransko dejavnost v službi ne ne samo Kristusove Cerkve, temveč vsega človeštva. Sv. maši so prisostvovali sam državni poglavar Giscard d’Estaing, predsednika poslanske zbornice in senata, predsednik vlade Barre, predstavniki političnega in sindikalnega sveta, med njimi zastopnik francoske komunistične partije Maxime Gremetz. Še isti dan je sv. oče po radiu pozdravil vse Francoze, govoril duhovnikom, pozdravil pariškega župana in obiskal težko bolne in telesno pohabljene. Za zaključek pa si je še ogledal nočni Pariz z vožnjo po reki Seini. SOBOTNI DAN Že zjutraj se je sv. oče sestal s francoskim državnim predsednikom. Pogovor se je sukal o vlogi, ki jo lahko ima Francija ob reševanju sedanjih mednarodnih problemov. Ni še dolgo, ko se je d’Estaing v Varšavi sestal z Brežnjevom in skušal vplivati nanj glede afganistanske krize. Po razgovoru je francoski predsednik papežu predstavil glavne osebnosti med 4.000 povabljenimi. Spet je bil navzoč zastopnik francoske komunistične partije, to pot »jen glavni tajnik Marchais. Tudi z njim je papež izmenjal nekaj besed. Le socialistična stranka, ki hoče biti v Franciji še vedno laicistična in ne imeti nobenih stikov s Cerkvijo, ni poslala nobenega zastopnika. Njen tajnik Mitterand je prišel le kot zasebnik. Temu sestanku v Elizejski palači je sledilo srečanje ob zajtrku s 15 francoskimi razumniki. Nato se je papež sestal z zastopniki nekatoliških Cerkva. Njim je dejal: »Pozabiti moramo na spopade in trenja iz preteklosti. Vesel sem, da sodelujete v služenju človeka. To služenje mora biti Predvsem v pričevanju resnice, vse resnice *n samo resnice.« Naslednja točka papeževih obiskov je bila popoldne kapela Čudodelne svetinje v ulici du Bac, kjer se je leta 1830 Mati hožja prikazala usmiljenki sv. Katarini Laboure. Tu se je sv. oče sestal z redovnicami in jim dejal, da je redovniški poklic božji dar, ki ga je treba skrbno negovati do zatona življenja. Seveda ni mogel Janez Pavel II. obiti Poljakov, ki jih je v Franciji 80.000 in za katere skrbi 137 njihovih duhovnikov. Na “Champs-de-Mars« jim je govoril o Franciji, ki je vedno imela razumevanje do drugih, kadar so se znašli v stiski. Tudi Poljska je prejela iz Francije, zlasti iz Pa-ri*a, v odločilnih trenutkih duhovno in domovinsko pomoč. Po maši v katedrali sv. Denisa je sv. oče v večernih urah na sedežu apostolske nun-ciature še sprejel zastopnike 60 Iaiških katoliških gibanj in organizacij. Tudi z njimi Se je spustil v domač in poglobljen po-govor. V DELAVSKI ČETRTI Osrednji dogodek sobotnega popoldneva le bil papežev obisk delavske četrti v tako Imenovanem »rdečem pasu«, kjer se Ualiaja starodavna opatija in katedrala sv. Denisa. Ne brez razloga se ta četrt imenuje »rdeči pas«, saj je že nad 50 let trdnjava komunistične partije. Vseh devet poslancev iz tega področja je izvoljenih na komunistični listi, od senatorjev pa štirje od šestih. V tem »rdečem pasu« živi 1.300.000 ljudi,-ena tretjina jih nima še 20 let. 80 % so delavci in uslužbenci, 60.000 brez dela, 200.000 prišleki od drugod: iz Alžira, Maroka, Tunizije, Španci, Portugalci, Italijani, Azijci, Afričani in iz Latinske Amerike. Žrtve izseljeništva, z majhnimi dohodki, z bednimi stanovanji. Te ljudi je hotel sv. oče posebej obiskati, jim izraziti svojo solidarnost in zanje maševati. V govoru jim je prikazal povezanost med delom in družino. Dejal je: Človek dela po svetopisemskih besedah, da obdeluje zemljo In si jo podvrže. Dela pa tudi, to nam priča življenje sv. Družine, da si zagotovi vzdrževanje družinskih članov. Zato v delu ne smemo gledati nekega blaga ali orodja, ker izgubi s tem svoje dostojanstvo in svojski pomen. Svet dela mora biti zgrajen zlasti na moralnih vrednotah: mora biti svet ljubezni, ne sovraštva; svet gradnje in ne rušenja, svet človečanskih pravic. Žeja po pravičnosti pa se ne sme spremeniti v sovraštvo, v boj zoper bližnjega, ker je »na drugem bregu reke«, v egoizem, ki uničuje lastno družbo, narod in celotno človeštvo. SV. MAŠA NA DEŽJU Ne samo pri nas na Goriškem in Tržaškem, tudi v Parizu je bila nedelja deževen dan. Seveda je to vplivalo na potek množične verske manifestacije, ki je bila programirana na letališču »Le Bourget« in kjer naj bi se opravila »Maša božjega ljudstva«. Nad tri ure so številni pogumni vztrajali ob sv. očetu, prenašajoč zoprno pršenje, hladen veter in z dežniki v rokah. Navzočih je bilo 120 francoskih škofov, ki so skupaj z navzočo množico prisluhnili besedi sv. očeta. 50 minut je trajala njegova pridiga, v kateri je pozval francoski narod, naj ne pozabi, da se imenuje francoska Cerkev »prvorojenka Cerkve« in naj ostane zato zvest krstnim obljubam. Popoldne je sv. oče obiskal veliko semenišče Issy les Moulineaux. Nato je sprejel zastopnike judovske skupnosti. Tem je dejal, da si želi opraviti romanje v Sveto deželo. Odgovor izraelske vlade je bil izredno nagel. Že naslednji dan je ministrski predsednik Begin v govoru pred »knesetom« (izraelskim parlamentom) uradno povabil sv. očeta, naj pride v Izrael. »Ne samo,« je dejal, »ker je poglavar katoliške Cerkve, ampak ker je bil eden tistih, ki so tvegali svoje življenje ob reševanju Judov.« ZADNJI DAN OBISKA Dopoldne se je Janez Pavel II. najprej podal na sedež organizacije Unesco, ki je del Združenih narodov. Tu je prebral poziv, v katerem je povabil ljudi znanosti in kulture, da se združeni borijo zoper jedrsko grožnjo in atomsko nevarnost, svoje zmožnosti pa uporabijo za utrditev miru na svetu. Svoje bivanje v Franciji je sv. oče zaključil v Lisieuxu, kjer je grob sv. Terezije Deteta Jezusa. Pred 42 leti je kardinal Pa-celli v tem kraju posvetil mogočno baziliko v čast te priljubljene svetnice, ki je svetu pokazala »malo pot« k Bogu. Spet je bilo vreme nemilostno, kar pa ni odvrnilo množice, da ne bi dočakala prihoda sv. očeta na veliki ploščadi pred svetiščem. Papež je v pridigi ob zgledu svetnice opozoril današnji svet, da sta ljubezen do Boga in svetost sodobna tudi v teh časih, za kar pa ni treba izrednih dejanj, temveč evangeljske preprostosti, tako značilne za sv. Malo Tereziko. Še na večer Istega dneva se je Janez Pavel II. vrnil v Rim, odkoder je nadaljeval pot v Castelgandolfo, da se od napornih dni, v katerih je imel kar 24 govorov, vsaj nekoliko odpočije. Sedaj so njegove misli že usmerjene v Brazilijo, ki jo namerava obiskati prihodnji mesec. -jk Volitve prihodnjo nedeljo 8. junija bi morale biti upravne volitve, to se pravi volitve zastopnikov, ki naj vodijo občine, pokrajine in dežele prihodnjih pet let. Kot takšne bi ne smele zavzeti izrazito političnega značaja, češ kdo bo vodil državo. O tem odločajo parlamentarne volitve. Toda zaradi nekaterih dejstev so nedeljske volitve postale izrazito političnega značaja. KOMUNISTIČNA PARTIJA SILI V OSPREDJE Prvo dejstvo je politična kampanja komunistične partije. Ta je na zadnjih parlamentarnih volitvah prvič po vojni izgubila glasove, s tem pa je tudi izgubila karto, da stopi v vladno koalicijo. Toda vtepla si je v glavo, da se brez nje ne more vladati v državi. Ker se je pa s sedanjo Cossigovo vlado izkazalo, da se da vladati tudi brez partije, je ta sklenila, da hoče pri teh volitvah pokazati, da to ni res: brez partije se ne sme in ne more voditi država. Zaradi tega se je z vso ihto vrgla v volilno kampanjo, da pridobi novih glasov in s tem prisili Krščansko demokracijo, da spremeni svojo politiko nesodelovanja s komunisti. Namen komunistične partije je torej z izidi nedeljskih volitev prisiliti vlado, da odstopi in da se sestavi potem nova vlada med demokristjani in komunisti, da se torej izpelje »zgodovinski kompromis«. AFERA S SINOM DONAT CATTINA Da doseže ta namen, se partija v tej volilni kampanji poslužuje vseh poti in sredstev od propagande (zanjo bo porabila 5 milijard lir) do izsiljevanja manjših strank pa do zlorabe olimpijskih ■ Pretekli teden so se italijanski teroristi znesli nad časnikarstvom, ki iseveda ne piše prijazno o njih. Pripadniki leve teroristične organizacije »Frima linea« so ubili v Milanu 33-letnega Walterja Tobagija, posebnega 'dopisnika dnevnika »Corriere del-la Sera« in predsednika združenja časnikarjev Lombardije. Tobagi ije deveti časnikar, ki je od leta 1977 postal žrtev terorističnega nasilja v severni Italiji. Pred njim so ubili pred tremi leti namestnika direktorja turinskega dnevnika »La Stam-pa«, sedem pa jih med tem časom ranili. ■ V Rimu so neznani teroristi napadli v rimski četrti Trieste pred tamkajšnjim licejem »Giulio Cesare« tri policiste, ki so opravljali varnostno službo pred omenjeno šolo. Enega, 33-letnega Franca Evangelista, so ubili, ostala dva pa težje ranili. Atentat si je prisvojilo več terorističnih skupin, med njimi pripadniki desničarske organizacije »Nuclei armati rivoluzionari«, rdeče brigade in »organizirana skupina za direktno akcijo«. Zdi se pa, da so atentat izvedli desničarji, kateri so hoteli maščevati 18-letnega misovskega aktivista Francesca Cecchinija, ki je bil prav lani 29. maja v še nepojasnjenih okoliščinah ubit nedaleč od liceja »Giulio Cesare«. ■ Rdeči terorizem se je približal tudi našim krajem. Tako so varnostni organi odkrili v Vidmu teroristično skrivališče. Pred dvema letoma so teroristi v Vidmu ubili načelnika paznikov kaznilnice, toda do sedaj je vse ostalo nepojasnjeno. ■ V torek 3. junija se je na otoku Rodosu zaključil večdnevni razgovor med katoliškimi in pravoslavnimi teologi, 60 po številu. Prisotni so razpravljali o konkretnih vprašanjih kot veljavnost zakramentov za obe Cerkvi, nauk o sv. Trojici, prvenstvo papeža v (katoliški Cerkvi in prvenstvo v vzhodnih Cerkvah. ■ Da bi pomagali pri reševanju krize, ki je nastala med Iranom in ZDA zaradi zadrževanja ameriških talcev, so pretekli teden obiskali Iran trije socialdemokratski voditelji zahodne Evrope in sicer Avstrijec Bruno Kreisky, Šved Olof Palme in Španec Felipe Gonzalez. Svoj obisk so označili za informativen, češ da bi radi spoznali cilje islamske revolucije in se seznanili s položajem v državi. ■ Voditelje Sovjetske zveze je zelo vzne-voljilo potovanje kitajskega voditelja Hua Guofenga na Japonsko, kjer se je mudil šest dni. Japoncem je svetoval, naj se bolje oborožijo. Proti komu, je vsakomur jasno. Sovjetska zveza je postala za sedanjo Kitajsko največja nevarnost za svetovni mir. Zal mnoge zahodnoevropske države tega še vedno nočejo razumeti. Zlasti Francija vodi do SZ politiko, ki je zelo podobna tisti iz časov angleškega predsednika Chamberlaina do Hitlerja. Makedonci na grobu sv. Cirila 25. maja slavijo po Makedoniji sv. Cirila in Metoda. Ta dan so bile v cerkvi sv. Klemena v Rimu, kjer počivajo ostanki slovanskega blagovestnika sv. Cirila, »mol-benije« (molitve), ki jih je opravil makedonski pravoslavni metropolit Angelarij. Sprejel ga je tudi papež Janez Pavel II., pogovarjal pa se je z njim tudi kardinal državni tajnik Casaroli. Pred Makedonci so imeli bogoslužje na Cirilovem grobu katoliški Bolgari, za njimi pa se je slovanskemu prosvetitelju poklonilo zastopstvo bolgarske pravoslavne Cerkve. iger in raznih škandalov ter terorizma. Kar se tiče terorizma, ji je zelo prav prišla afera s sinom Donat Cattina. O tem sinu je znano, da je zašel med teroriste. Policija ga išče, a se zdi, da je pobegnil v inozemstvo. Gre za izgubljenega sina de-mokrščanskega prvaka. Toda zgodilo se je, da je neki terorist izpovedal, da je ministrski predsednik Cossiga opozoril Donat Cattina, da policija išče njegovega sina; oče je dal to vedeti sinu, ki je nato zbežal v tujino. Ob tem sumu, ki so ga iznesli turinski sodniki, je posegel v zadevo parlament oz. njegova preiskovalna komisija (Inquirente). Ta je zaslišala vse prizadete: Donat Cattina, Cossigo in terorista. Posledica je bila, da je 11 članov komisije glasovalo da Cossiga ni kriv, 9 pa da zadeva ni dovolj jasna in da mora zato o njej razpravljati parlament. Donat Čattin je medtem že odstopil kot podtajnik Krščanske demokracije. Po volitvah bo torej parlament razpravljal o Cossigo vi krivdi. Zanimivo je, da so se v preiskovalni komisiji znašli skupaj komunisti in misovci; torej koalicija PCI in MSI. Italijani pravijo: »Tutto fa bro-do.« V italijanski politiki še posebno. Videli bomo, če bodo vo-lilci v nedeljo potrdili to najnovejšo zvezo med PCI in MSI v boju zoper ostale demokratične stranke, ki so podprle Cossigo. Kajti konec koncev bo šlo za to pri nedeljskih volitvah, četudi ni prav. Bodo tudi slovenski volilci potrdili to zvezo PCI-MSI, zvezo med komunisti in fašisti zoper ostale demokratične stranke? Volivcem v premislek Leto za letom nas v začetku poletja kliče volilna dolžnost. Enkrat za pokrajino, drugič za deželo, tretjič za parlament, pa spet za občino. Ponovno bomo morali odločati o svojih izbirah, spet bomo s svojim glasom soodločali o vodenju naše krajevne in splošne upravne politike. V vsakem primeru pa bomo tudi s svojo izbiro sodelovali pri splošni politični usmeritvi, saj imajo volitve, od krajevne občine do evropskega parlamenta, vedno svojo politično barvo in prizvok. Slovenski volivci na Tržaškem in na Goriškem smo sedaj ponovno postavljeni pred izbiro. Ta ni le upravnega ali splošno političnega značaja, ta je v našem primeru še posebej narodnega značaja. Volitve so za nas vse nekak referendum, kjer lahko izkažemo brez uradnih ljudskih štetij to, kaj v resnici smo. Zato, ker to danes lahko mirne duše naredimo, česar v mnogo težjih obdobjih naše polpretekle primorske zgodovine nismo mogli. V temni dobi fašizma nismo več mogli svobodno manifestirati za slovensko izbiro, ostali smo nekje stisnjeni v ozke okvire doma in morda le še cerkve. Ko imamo pa danes realno možnost, da svobodno tudi v javnosti in na volitvah izkažemo svojo slovensko izbiro, se mnogim volivcem na žalost pojavljajo čudni dvomi. Zakaj glasovati za slovensko stranko? Zakaj ne podpreti velikih vsedržavnih strank? Odgovor na ta vprašanja je obenem enostaven in težak. Enostaven, ker bi vsak zaveden slovenski volivec moral sam razumeti NUJNOST SLOVENSKE IZBIRE! Težak pa, v kolikor sedanji položaj in razcepljenost dela Slovencev med tuje vsedržavne stranke vodi lahko v razne bolj utilitaristične zaključke. Nastop slovenske liste je pa v splošnem žel veliko priznanje naših ljudi. To so potrdili že dosedanji volilni rezultati. O tem priča velika zavzetost naših volivcev, ki so tako spontano in navdušeno podpisali naše kandidatne liste. O tem zgovorno priča nad sto in sto kandidatov, ki so sprejeli to morda nehvaležno a hvalevredno vlogo, da omogočijo nastop in uveljavitev slovenske politične stranke za tržaški pokrajinski svet, za občinske svete v Gorici, Sovod-njah, Števerjanu, Doberdobu, Devinu-Na-brežini, Repentabru, Zgoniku in Dolini. Na ta način so že sami slovenski volivci množično izpričali, da se tak nastop izplača. Na zavednih slovenskih volivcih Je sedaj, da s svojim glasom za lipovo vejico, za SLOVENSKO SKUPNOST in njene kandidate enako izpričajo svojo narodno in demokratično zavest in s tem dokažejo, da smo in hočemo tu ostati kot politični subjekt! Kako voliš Ko greš na volišče, vzemi s sabo volilno pozivnico, ki sl jo dobil od občine, ter kak osebni dokument s sliko. V volilni kabini s svinčnikom prečrtaš znak stranke, ki jo želiš voliti. Poleg znaka lahko napišeš številko kandidata, ki mu želiš dati preferenco. Toda to ni potrebno. Volilnico zalepiš v kabini in jo nato izročiš predsedniku volišča. S tem sl opravil svojo državljansko dolžnost. Tvoja krščanska dolžnost pa je, da voliš stranke, ki niso nasprotne tvojim krščanskim načelom. Nadalje je tvoja narodna dolžnost, da voliš po svoji slovenski zavesti. Znak Slovenske skupnosti je povsod lipova vejica. utrip cerkve Nedeljske volitve v naših občinah Prvo, kar moremo narediti za duhovne poklice, je molitev, ki naj se opravlja pogosto, trajno. Molijo naj vsi sloji. Gotovo je potrebno, da zanje molijo duhovniki, redovniki in redovnice. Moliti pa morajo tudi vsi laiki: posebej še družine, starši, verske in katoliške organizacije, bolniki, stari ljudje, izobraženci. Kaj morejo starejši ljudje, ki so že v pokoju, storiti boljšega, koristnejšega, kakor da med tednom hodijo k maši in se pogosto spomnijo v svojih molitvah tudi duhovniškega naraščaja, da pomagajo ohranjati bodočim rodovom krščansko vero? Verske organizacije ne bodo mogle obstati, če ne bodo imele svojih duhovnih voditeljev, zato naj zanje molijo. Molijo naj za poklice verni starši, oče in mati. Največja čast bo za njihovo družino, če bodo imeli v njih kakega duhovnika ali redovnico. Seveda je nujno, da nekdo to molitev med ljudmi pospešuje. Odgovornost za to nosi škofijska oblast, ki naj bi poskrbela, da se ustanovi skupnost ljudi, ki so zavzeti in navdušeni za ta apostolat. V skupnosti naj bodo zastopani duhovniki, redovniki, redovnice, voditelji verskih organizacij, starši, pa tudi drugi. Ko opravljamo molitve za duhovne poklice, si ne domišljajmo, da smo že vse naredili. Premnogi tako mislijo. Opravljajo kakšne molitvene ure v ta namen, potem pa čakajo, da se bodo poklici pojavili. Ce se to ne zgodi, začnejo godrnjati, da molitev ne pomaga nič, in potem še molitev opustijo. Vsaka prosilna molitev ima dvojno smer. Najprej je ponižna in zaupna prošnja k Bogu za veliki dar duhovnih poklicev; potem pa nas opozarja, da storimo, kar moremo sami narediti. Po molitvi ne držimo križem rok in samo čakamo, marveč delamo na to, da bodo poklici nastali, rastli, se razvijali in krepili. Na eni strani moramo imeti veliko zaupanje v Boga, kakor da bi bilo vse odvisno samo od njega. Potem se moramo truditi, kakor da bi bilo vse odvisno od nas. Treba se je za mladino zanimati, jo krščansko vzgajati, skrbeti za globlji verski pouk, ustanavljati zanje verske organiza- cije, skrbeti, da bodo brali verski tisk itd. Navajati je treba mlade ljudi na apostolsko delovanje. Kaj vse danes nekateri naredijo, da gojijo šport, drugi, da se vežba-jo v igranju na razne inštrumente. Treba je skrbeti za zdravje, tudi za glasbeno izobraževanje. Mnogo važnejše pa je, da se oblikuje v mladem človeku osebnost, značaj, poštenost, pripravljenost za resno delo, versko življenje. Kdor bi od molitve za poklice vse pričakoval, drugega pa ne bi ničesar storil, bi neprestano pričakoval od Boga čudežev. Vprašanje je, če bo Bog take čudeže naredil. Podpiral bi našo nedelavnost, lenobo. Saj nam je dal razum, da delamo načrte, voljo, da se odločamo. Z molitvijo za poklice si bomo izprosili razsvetljenja, da bomo to razumeli in naredili vse, kar je v naši moči. Pri nekaterih verskih organizacijah, ki pravijo, da delujejo »na krščanski podlagi«, vidimo, da prav za vero storijo premalo, premalo za versko izobrazbo, za versko življenje, za versko delovanje. Potrebno je, da se vršijo resni sestanki, mesečne duhovne obnove, za starejše letne duhovne vaje in teološki tečaji. Ko bodo enkrat vse te stvari resno jemali, potem bo naša organizacija skavtov in skavtinj nekaj pomenila in za Cerkev in narod veliko naredila. Za to nosijo odgovornost zlasti voditelji in voditeljice. Voditelji morajo biti za svojo službo pripravljeni tudi po globokem verskem življenju. Resnično krščanskih družin je med nami zelo malo. Zanje je treba šele delati, da se bodo ustanovile. Za mlade starše je treba narediti vse, da bodo tudi krščansko živeli, da bosta oče in mati hodila k maši in prejemala zakramente, da se bodo v družini brali verski listi, da se bo po družinah molilo. Otroci takih staršev bodo izpopolnjevali svoje oblikovanje in vzgajanje v verskih organizacijah. Potem šele smemo upati na kak duhovniški naraščaj. Dokler pa še krščanskih družin nimamo in tudi naše organizacije skrbijo samo za »družabno življenje« (za zabave), ne moremo pričakovati nobenih duhovnih poklicev. JOŽE PREŠEREN Misijonsko pismo iz Indije V Indiji, v deželi Goa deluje že več let slovenski salezijanski pomočnik Ludvik Zabret, ki ga poznajo mnogi misijonski prijatelji na Primorskem in Koroškem. Kmalu po veliki noči nam je poslal skupno pismo za vse svoje številne prijatelje in dobrotnike. Misijonar piše takole: Dragi misijonski prijatelji! S hvaležnim srcem vam pošiljam to skupno pismo, namenjeno vsem vam mnogim, ki sem vas spoznal ob svojem zadnjem obisku v domovini. Naš misijon se kar lepo razvija naprej. Ko sem bil več mesecev doma v Sloveniji in takrat navezal prvič stike z vami na Primorskem in Koroškem, so imeli tu v našem »kmečkem« misijonu dolge in prave počitnice. Ker me ni bilo na polju pri delu, so se naši moški in Ženske kar polenili, zelo malo so delali ali nič in tako so šle tudi njihove počitnice veselo naprej, zemljo pa je porastla trava in seveda ni rodila. Po moji vrnitvi smo zopet poprijeli za delo in sedaj se življenje v našem misijonu lepo razvija. Ob zaključku Mednarodnega leta otroka smo začeli s pomočjo dobrotnikov zidati otroški vrtec, namenjen predvsem družinam iz našega misijona. Tako bodo kmalu naše mlade mamice puščale svoje otroke v varstvu sester, ko odhajajo vsak dan na delo na polje. Skromni vrtec bodo vodile sestre, ki že skrbijo za naše bolnike v dispanzerju. Z veseljem vam sporočam tudi, da bom kmalu dobil v pomoč mladega misijonskega pomočnika, ki sedaj končuje kmetijsko univerzo. Tako bo sčasoma prevzel moje delo, saj se tudi meni leta prehitro množijo; kmalu jih bo kar šestdeset. Čeprav smo že v pripravi na veliko noč, naj napišem veselo novico o našem skoro modernem božiču v Indiji. Ker imamo v misijonu za delo na našem polju kar dober traktor, smo pripravili za pretekli božični čas prave žive jaslice na traktorju. Sicer res skromne; poleg betlehemske družine samo še kakšen pastirček, a glavno je bilo to, da so bile te žive jaslice kar dobro ozvočene in da smo prihajali v naše vasi na božični obisk vedno ob večerih. Ko je traktor privozil v vas in se je zaslišala božična pesem po zvočniku, se je takoj zbralo mlado in staro in božični verouk se je začel. Na traku smo pripravili celotni božični evangelij od rojstva v Betlehemu do bega v Egipt. Vmes so od- mevale božične pesmi, ki jih naši ljudje v Indiji tako radi poslušajo. Najbolj imenitno je bilo to, da so lahko od blizu in daleč poslušali vsi in da jih v temi nihče ni videl. Tudi pri nas imamo Nikodeme, ki imajo uho in srce odprto za evangelij samo na skrivnem. Sedaj le mislimo, kako bi nekaj podobnega napravili za veliko noč in predvsem za mesec maj, saj vsi naši Indijci zelo cenijo Marijo, tudi pogani. To naše oznanjevanje z ozvočenimi prizori je sicer nekoliko hrupno, a glavno je, da se širi božja beseda. Naši katehisti in misijonarji-duhovniki so zelo zadovoljni in hvaležni, saj se tudi tako naredi veliko dobrega. Vsem misijonskim prijateljem in mojim znancem na Primorskem in Koroškem hvaležne pozdrave! Naslov: Ludvik Zabret SDB, Don Bosco Farm, Sulcorna 403705 Rivona P. O. - Goa, India. ★ Blagor tistemu, ki bolj joka zaradi bolezni duše kot telesa (bi. Leopold Mandič). L Bralci pišejo Mal položi dar domu na oltar Poslušam zanimivo oddajo »Mal potoži dar domu na oltar«, ki jo vodi Leda Turk. Preseneča me, kako je mogoče, da je tako zaslužen mož in narodnjak kot je bil pok. odvetnik Jože Abram tako zapadel pozabi. Brez njegovega velikodušnega seganja v lastni žep bi takrat in danes ne imeli mogočne stavbe Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu. Ali naj bo fašistični riapad na njegovo pisarno in dolgo policijsko nadzorstvo, ki mu je grenilo življenje, edino plačilo za njegovo širokogrudno zavest pri polaganju temeljev našega šolstva? Bil sem kako leto v službi v njegovi odvetniški pisarni in vem, kako izreden poštenjak je bil v svojem poklicnem delu, blag in nesebičen do vseh. Zato mi je nerazumljivo, da ni nobenemu od poklicanih šolskih odborov prišto na misel za poimenovanje ene izmed slovenskih šol po odvetniku dr. Josipu Abramu. Saj je za to šolo pok. dr. Abram doprinesel velik delež svojih materialnih in moralnih žrtev. F. V. Avstrija proslavlja sv. Benedikta Mariazell na Zgornjem Štajerskem je osrednja Marijina božja pot. Oskrbujejo jo benediktinci, ki imajo v Avstriji vrsto pomembnih samostanov. Zato so se pričele slovesnosti v počastitev 15004etnice rojstva sv. Benedikta, očeta zahodnega meništva, prav v tem kraju. V soboto 17. maja je bila v Mariazell slovesna božja služba, ki jo je imel dunajski kardinal Franz Konig. Udeležili so se je tudi nuncij na Dunaju Mario Cagna in avstrijski državni predsednik Rudolf Kirschlager, praktičen katoličan. Na slavnostni akademiji v čast svetniku je dejal, da dolguje Avstrija zelo veliko benediktinskim opatijam. Stoletja so bila žarišča vere in kulture, pa tudi gospodarskega napredka. Tudi danes so Benediktove smernice kažipot za evropskega človeka, da ne bo propadel. Novo Marijino svetišče v Teksasu Teksas je ena zveznih držav Sev. Amerike ob meji z Mehiko, kjer se mnogo špansko govori in je tudi zaposlenih veliko mehiških delavcev. Malo pred zadnjo svetovno vojno so v mestu San Juan oblati Brezmadežne postavili cerkev, v katero so namestili kopijo znamenite san-juanske Device iz Guadalupe. Cerkev so končali leta 1954, toda leta 1970 je prišlo do hude nesreče. Prav med službo božjo je padlo na cerkev letalo in jo porušilo. Takoj so začeli zbirati darove za novo cerkev in jo letos dokončali. Konec aprila letos je bila cerkev posvečena. Na slovesnostih se je zbralo 6ez sto tisoč vernikov, vodil pa jih je kardinal Humberto Medeiros iz Bostona, ki je portugalskega rodu. Po izjavi krajevnega škofa Fitzpatricka prihaja v ta kraj vsak teden nad šest tisoč romarjev, da počastijo sanjuansko Devico. Svetovni evharistični kongres v Lurdu V Lurdu že tečejo priprave na ta kongres, ki bo prihodnje leto in se ga bo udeležil tudi sv. oče. So pa težave, kam s tolikimi ljudmi, ki se bodo želeli udeležiti te verske manifestacije, število udeležencev je treba omejiti na 80.000 oseb. Od teh naj bi bila Francozov le tretjina. Lurško gostinstvo zmore prenočiti 'kvečjemu 35.000 oseb. Druge bo treba usmeriti v bližnje kraje, mlade pa namestiti po šotorih okoli Lurda. Organizatorji tudi iščejo primeren prostor med Tarbesom in Lurdom, kjer se bo lahko ob papeževem prihodu zbralo milijon ljudi. Jz Slovenije Letošnji novomašniki ljubljanske nadškofije 1. Božič Ciril, frančiškan (Stopiče); 2. Dobravec Alojzij, salezijanec (Bloke); 3. Godec Franc (Žužemberk); 4. Knep Milan (Polica); 5. Košir Borut (Tržič); 6. Lavrih Peter, frančiškan (Veliki Gaber); 7. Miro-slavič Peter (Vinica); 8. Murn Ciril (Ajdovec); 9. Podbevšek Vincenc (Moravče); 10. Potrebuješ Ivan (Škofja Loka); 11. Zadnik Branko (Velike Lašče); 12. Žagar Ludvik {Novo mesto); 13. Žvokelj .Nikolaj, frančiškan (Kranj). Posvetitev novomašnikov bo na -treh krajih: v soboto 28. junija bo v kapiteljski cerkvi v Novem mestu posvečenih pet novomašnikov, na praznik sv. Petra in Pavla v ljubljanski stolnici dopoldne šest, popoldne pa še dva na Rakovniku v Ljubljani. RAZNO Razgovor dr. Draga Štoke z ministrom De Michelisom V Benetkah so 27. maja letos slovesno odprli ob prisotnosti ministra De Miche-lisa urad EFIM, ki je dolžan za stike na tem področju za dežele Veneto, Furlanija-Julijska krajina in tridentmsko-južna Tirolska. Odprtju so prisostvovali predstavniki vseh treh dežel, med njimi naj omenimo predsednika deželnega sveta Col lija in odbornika Bombena za našo deželo. Ob tej priložnosti je deželni svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka imel daljši razgovor z ministrom De Michelisom o problemih Slovencev v Italiji in o njih zaščitnem zakonu. Minister De Michelis, kateremu je Štoka izročil tudi zakonski osnutek Slovenske skupnosti, je izrazil svojo podporo upravičenim zahtevam Slovencev v Italiji in izrekel prepričanje, da bodo ti problemi čimprej rešeni v splošno korist vseh državljanov. NA GORIŠKEM Gorica. DC je zamenjala nosilca liste. Dosedanji župan De Simone namreč ne kandidira več. Očitali so mu, da je »slavo-fil«. Nosilec liste je Antonio Scarano, ravnatelj Združenja goriških trgovcev. Ta bo verjetno tudi novi župan. Nosilec liste za socialiste je Mario Del Ben, pri liberalcih inž. Sergio Fornasir, pri misovcih odvetnik Eno Pascoli. O Slovenski skupnosti smo že pisali. Števerjan. V tej občini bosta dve listi in sicer lista Slovenske skupnosti (znak lipova vejica) ter lista občinske enotnosti (znak kramp in grozd). Nosilec prve liste je Stanislav Klanjšček, dosedanji župan, nosilec druge liste je Ivan Humar. Sovodnje. V tej občini je novost ta, da dosedanji župan Jožef Ceščut ne kandidira več. Na njegovo mesto je kot nosilec liste občinske enotnosti stopil Vid Primožič, gostilničar. Znak je isti kot v Doberdobu. Na drugem mesta je lista Slovenske skupnosti z znakom lipove vejice. Njen nosilec je Remo Devetak. Doberdob. Nastopata dve listi. Št. 1 ima lista občinske enotnosti, ki ima v znaku tovarno, klas, lopato, kladivo. Tudi v Doberdobu bodo zamenjali župana, saj je namesto dosedanjega župana Andreja Jarca na prvem mestu Mario Lavrenčič. Dosedanji župan Andrej Jarc ne kandidira več. Lista št. 2 je lista Slovenske skupnosti. Nosilec liste je dr. Maks Gergolet, ravnatelj domače posojilnice. NA TRŽAŠKEM Na Tržaškem je položaj strank nekoliko drugačen. Predvsem imajo tam tudi pokrajinske volitve v vseh občinah. V tržaški občini bodo le pokrajinske volitve. Stranke nastopajo vsaka s svojim tradicionalnim znakom. Seveda je navzoča tudi Lista za Trst. V okoliških občinah bodo povsod tudi občinske volitve. Značilnost zanje je letos nastop vsedržavnih strank tudi v manjših občinah, ker letos za predstavitev list niso bili potrebni podpisi za stranke, ki so zastopane v parlamentu. Vsled tega nastopajo vsedržavne stranke s svojimi znaki po vseh občinah. Nabrežina. Volilci bodo imeli kaj izbirati med vsedržavnimi strankami, ki nastopajo poleg Slovenske skupnosti in Liste za De-vin-Nabrežino. Skupno nastopa 9 strank. Novost je Lista za Devin-Nabrežino, ki je enakega izvora kot Lista za Trst. Zgonik. Na glasovnici bo letos 5 strank, četudi šteje občina le nekaj nad tisoč prebivalcev. Napredna lista druži komuniste in socialiste. Do sedaj je imela večino in je vodila občino. Poleg nje nastopajo še PSDI, DC in Slovenska skupnost. Ta je do sedaj bila edina opozicionalna sila v občinskem svetu. Njen nosilec je Josip Gruden. Repentabor. To je najmanjša občina, a nastopi pet strank: Napredna lista (komunisti in socialisti), PSDI, PLI, DC in Slovenska skupnost. Nosilec te slednje je Lojze Milič. Dolina. Nastopa sedem strank: PCI, PRI, PLI, PSDI, Slovenska skupnost, PSI in DC. Nosilec liste Slovenske skupnosti je Sergij Mahnič. Do sedaj je vodila občino koalicija PCI in PSI. Milje. V tej občini se je predstavilo za volitve sedem strank. Poleg vsedržavnih še Lista za Milje, ki posnema Listo za Trst. Na prvem mestu je Lista Frausin, ki zastopa PCI. Nastop vsedržavnih strank na nedeljskih volitvah v tržaški pokrajini ter tudi v manjših, tj. slovenskih občinah, kjer se voli po večinskem sistemu, ima, po naši sodbi, dvojen namen: pokazati, koliko je italijansfko čutečih ljudi iv teh občinah, in pa ošibiti Slovensko skupnost. Saj stranke PSDI, PLI in DC v občinah Repentabor in Zgonik nimajo resnih možnosti za vstop v občinski svet, ker iz dosedanjih volitev izhaja, da sta najmočnejši volilni skupnosti v obeh občinah komunistična jn socialistična komponenta, ki nastopata združeni na Napredni listi, in pa SSk. Po večinskem sistemu imata le ti dve možnost, da izvolita kandidate v občinski svet, ena kot večina, druga kot manjšina. Večinski sistem pomeni, da stranka, ki dobi največ glasov, prejme večino svetovalcev in s tem župana, naslednja stranka, ki je druga, pa dobi ostale svetovalce, ki tako tvorijo opozicijo. Ostale stranke ostanejo brez svetovalcev. Kaj pa, če se npr. v Zgoniku zgodi, da SSk ne bo druga najmočnejša stranka? To se pravi, če se bodo slovenski volivci v še večjem številu kot zadnjič opredelili za napredno listo ali za vsedržavne stranke, utegne prejeti kaka vsedržavna stranka več glasov kot Slovenska skupnost. Potem bo v občinskem svetu slovenska večina in italijanska opozicija. Ta nevarnost ni izključena.Slovenski volilci v občinah Repentabor in Zgonik bodo na nedeljskih volitvah odločali tudi o nadaljnjem slovenskem značaju obeh občin. Druga značilnost sta obe občinski listi v Miljah in v DevinunNabrežini. Pojav Liste za Trst se je prenesel na deželo. Gotovo bo ta lista odnesla glasove vsem strankam, kot se je zgodilo v Trstu. Vsa ta razkropljenost list bo gotovo otežila sestavo občinskih odborov in s tem vodstvo občin. Z GORIŠKEGA Skupno zasedanje v Števerjanu V Števerjanu sta 1. junija letos imela skupno zasedanje Narodni svet koroških Slovencev ter deželno vodstvo Slovenske skupnosti. V posebnem poročilu sta vodstvi omenjenih slovenskih organizacij poudarili važnost tega skupnega sestanka v trenutku, ko se bije odločilen boj za izvedbo Osimskih sporazumov in s tem v zvezi celovite narodne zaščite Slovencev v Italiji. V to odločujoče obdobje spada nedvomno pomen Slovenske skupnosti na bližnjih volitvah, saj bo SSk lahko le toliko pripomogla k rešitvi perečih problemov, kolikor jo bodo volivci podprli, pravi skupni komunike. Narodni svet koroških Slovencev pa je s svoje strani potrdil kot vedno bolj nujno samostojno nastopanje Slovencev v Italiji v boju za globalno zaščito narodnostnih pravic. Prav tako je NSKS podčrtal važnost te poti za uveljavitev čl. 7 avstrijske državne pogodbe. Karel Sniolle, nosilec liste KEL, je izrazil svoje osebno priznanje in zadovoljstvo, da se samostojno slovensko politično nastopanje tako v Italiji kot v Avstriji vedno bolj utrjuje. Skupno zasedanje je pozdravil tudi šte-verjanski župan Stanislav Klanjšček, ki je koroškim rojakom izrekel priznanje za opravljeno delo in zvestobo slovenstvu. S tem v zvezi je dal predlog, da bi se šte-verjanska občina pobratila z eno koroških občin. Rupa Naša najstarejša pevka (te dni je spolnila 68 ilet je Francka Buzin. Njenemu domu, kjer živi, pravijo domačini »na Brežnicah«. Kako pristna in domače zveneča so ta naša krajevna imena! Ko smo jo za njen rojstni dan obiskali, nam je povedala, da rada poje že od otroških let. Najprej je zahajala k mladinskemu zboru. Ko se ji je primerila nesreča z nogo, je nehala hoditi v Miren, čeprav jo je sedaj že pokojni organist in prosvetni delavec Venček Budin ponovno vabil k petju. V hudi zimi leta 1929 je namreč Francki pri opravljanju dela zmrznila noga, zaradi česar so ji jo morali odrezati. Nadomestili so jo z umetno. Vse to pa ji ni vzelo poguma in veselja do petja. Po letu 1930 je rada pomagala peti v domači vasi, ko je bilo nekajkrat na loto bogoslužje tudi v rupenski cerkvi. Takrat je bila namreč Rupa še podružnica mirenske župnije. Po koncu zadnje vojne je z navdušenjem pristopila k mešanemu zboru, ki je bil takrat pod vodstvom domačina Nikota Pavletiča res zelo številen. Še sedaj se z veseljem spominja pogostnih nastopov na tržaški radijski postaji, prijetnih in nepozabnih uric pri vajah in izletih. Tudi rupenski zbor je doživljal svojo plimo in osako, a Francka mu je ostala zvesta in dala vsem pevcem zgled, kako je treba ljubiti in gojiti našo pesem. Nikdar ni manjkala pri vajah razen v primerih, ko ji je to preprečila bolezen. Čeprav je pred kratkim prestala težko operacijo, je ostala kot običajno pogumna dn vedra. Zato ji ob njenem rojstnem dnevu želimo predvsem zdravja in nadaljnjega zadovoljstva ob gojitvi slovenske pesmi, obenem pa se ji zahvaljujemo za nepretrgano sodelovanje v zboru. Tudi ona je prispevala svoj delež, da naša pesem v Rupi živi in izpričuje, da v njej živi slovenski rod. D. D. Suša in lakota Področje pokrajine Turkana na severozahodu afriške države Kenija je zajela huda suša, ki ji je izpostavljenih 170000 prebivalcev. Posebno so prizadeti otroci. O suši poročajo tudi iz province Harar v Etiopiji. Gre za vzhodne predele te pokrajine. V pokrajini Gamo Coffa pa je zaradi suše poginilo okoli 80.000 glav živine. V Etiopiji je že leta 1973 in 1°74 umrlo nad 20.000 ljudi zaradi pomanjkanja hrane. Stran 3 Prsopam soriške Slomške stalinisti V sredo 27. maja je Slovenska skupnost v Gorici predstavila svoj volilni program skupno s kandidatnimi listami za občine Gorico, števerjan, Sovodnje in Doberdob. Srečanje z volivci je bilo v mali dvorani Katoliškega doma, kjer se je nabralo prav lepo število udeležencev iz vse Goriške. V začebku je pokrajinski tajnik Marjan Terpin orisal splošni program, ki velja za vse naše občine in obravnava predvsem glavne točke našega političnega programa sploh. Iz tega povzemamo na tem mestu glavne dele. SSk je politična stranka Slovencev v Italiji, ki sloni na temeljih narodne samobitnosti, demokratične ureditve, političnega pluralizma in socialne pravičnosti, antifašizma in nasprotovanja vsakemu totalitarizmu. Zavzema se za .dosledno uresničitev člena 6 italijanske ustave, člena 3 deželnega statuta (oba določata zaščito narodnih in jezikovnih manjšin) ter za izpolnitev člena 8 Osimskih sporazumov. Slovenska skupnost zagovarja samostojni politični nastop Slovencev v Italiji in zato teži za lastnim predstavništvom. V Parlamentu je vložila v obliki peticije svoj zakonski osnutek za zaščito, in upa, da ga bo po dogovarjanju s francosko manjšino iz Aoste vložila po redni parlamentarni Poti. Zavzema se za sodelovanje in prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo. Bori se proti vsem oblikam odtujevanja naše zemlje in protj spreminjanju našega narodnega ozemlja. Zato še posebej zavrača vse oblike umetnega razlaščanja slovenske zemlje. Nadalje se SSk bori za pravico do rabe slovenskega jezika v vseh javnih odnosih, v delovanju občinskih svetov in pokrajinskih organov, za uvedbo dvojezične oznake krajev, za ovrednotenje slovenskega kulturnega poslanstva, za izvajanje smernic, določenih v raznih resolucijah, ki sta jih že izglasovala goriški občinski in pokrajinski svet. Obenem za razvoj slovenskega šolstva in večjo avtonomijo krajevnih uprav. Zatem so spregovorili predstavniki posameznih kandidatnih list. Za goriško občino je najprej spregovoril kandidat prof. Andrej Bratuž, ki se je pomudil ob splošni vlogi goriškega občinskega sveta kot pomembnega izvoljenega organa. Nato je orisal politične zahteve glede občinske uprave s posebnim ozirom na rabo slovenskega jezika in njegovo priznanje v vseh občinskih telesih ter za dokončno ureditev vseh odprtih vprašanj slovenskega šolstva hči Loredana in ostalo sorodstvi Dan staršev v župniji sv. Ivana