SPDT proslavil 110. obletnico delovanja Barbara Cerar o predstavi Angel pozabe Rubijski grad »kakor Schönbrunn« sledi nam na Primorski št. 68 (21.001) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ^^ tuiitkerju @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 23. MARCA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , ••• ker niso le številke Marjan Kemperle V Latini se je včeraj več kot 100 tisoč ljudi poklonilo spominu nedolžnih žrtev mafije. V petek se jih je v Trstu zbralo na krajevni manifestaciji združenja Libera kakih 200. Slovencev je bilo manj, kot je prstov na eni roki. Tako v Latini kot na tržaškem Velikem trgu so prebrali 846 imen žrtev mafije. V Trstu je bilo razmerje med prebranimi imeni in tistimi, ki so jih slišali, nespodobno: štiri proti ena. Spodbudna pa je bila prisotnost mladih. V mestu ostarelih so bili v večini: tako med bralci na odru kot med poslušalci pod njim. Morda je bil med njimi tudi en slovenski dijak. Prisotni so bili zastopniki institucij in krajevnih uprav. Skoraj vseh. Predstavnikov občin, ki jih vodijo slovenski župani, ni bilo opaziti. »Samo 846 jih je,« bi zapel novodobni Kajuh. »Jih« in ne »nas«. Kajti na sliki državljanske vzgoje, posneti v petek na Velikem trgu, nas ni bilo. Kot da se nas tista imena ne bi tikala. Smo pa res čudna skupnost. Nergamo, če italijanski Trst spregleda našo pomembno predstavo, če presliši naš poziv, a pozabimo, ogradimo se od italijanske pobude, čeprav ima nam skupni družbeni imenovalec. Žrtve mafije niso le številke. General Dalla Chiesa, Giovanni Falcone, Paolo Borsellino, Eddie Walter Cosina, Miran Hrovatin in vsi drugi so ljudje. Tudi naši. UKRAJINA - Na Krimu padli zadnji dve ukrajinski oporišči Rusija prevzela vojaški nadzor NAŠ INTERVJU Janko Medja o odločitvah in položaju NLB SIMFEROPOL - Ruske oborožene sile so ob podpori oklepnih vozil vdrle v ukrajinsko vojaško letalsko oporišče Belbek na Krimu in z avtomatskim orožjem streljale v zrak. Že pred tem je Rusija zavzela letalsko oporišče v kraju Novofedorivka in razglasila popoln vojaški nadzor nad Krimom. V Kijev pa sta včeraj prispela nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier in tudi kanadski premier Stephen Harper. Steinmeier je obsodil rusko priključitev Krima, Harper pa je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da je z napotitvijo ruskih vojaških enot na Krim in s priključitvijo Krima Rusiji ogrozil svetovno varnost, saj bo posledice teh dejanj čutiti daleč preko meja Ukrajine in celo Evrope. Na 19. strani GORIŠKA - Volitve V Števerjanu protikandidat V Doberdobu SSk z občansko listo GORIŠKA - Joško Terpin bo drugi županski kandidat na majskih volitvah v Števerjanu; njegova kandidatura je odraz Občinske enotnosti. Terpin se bo pomeril s sedanjo županjo Franko Padovan, ki jo podpira SSk. Na volitve se pripravljajo tudi v Doberdobu, kjer bo kandidat Občinske enotnosti Fabio Vizintin. Imena protikandidata oziroma protikandidatov še niso znana, SSk pa se bo tokrat vključila v občansko listo in se odpovedala svojemu simbolu. Na 8. strani Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. BOTAČ - 33. Odprta meja v novem času Od Boljunca do Beke še zadnjič kot županja BOTAČ - Pohodniki iz Boljunca in z Beke so se včeraj dopoldne srečali pri nekdanji meji v Botaču, da bi obeležili 33. praznik Odprte meje v novem času. Čeprav meje že zdavnaj ni več, velja kljub vsemu opozarjati na dosežene vrednote prijateljstva, miru, sodelova- nja in solidarnosti na širšem, skupnem prostoru. Še zadnjič sta župana občin Dolina Fulvia Premolin in Hrpelje-Ko-zina Zvonko Benčič Midre skupaj uradno nastopila na prireditvi, saj bo Premolinovi maja zapadel mandat. Na 3. strani LJUBLJANA - Pred leti, ko so bile razmere na trgih še ugodne, je Nova Ljubljanska banka (NLB) izvajala zelo agresivno politiko investicij. Po izbruhu svetovne krize pa se je največja slovenska banka (tako kot nekatere druge) tudi zaradi napačnih potez znašla v kočljivem položaju. Predsednik uprave NLB Janko Med-ja je odgovarjal na vprašanja o zaprtju tržaške podružnice (objavljamo tudi stališče zaposlenih), odločitvah in položaju bančne skupine. Na 2. strani V Trstu obnovili električno centralo Na 3. strani Video Liste Cipras razdvaja levico Na 12. strani Rim ogroža avtonomijo FJK Na 12. strani Na goriški ulici streha zgrmela na avtomobila Na 8. strani Francoska manjšina v Italiji: konec mita Na 10. strani <0 MODU SNG DRAMA MARIBOR Chordelos de Laclos / Christopher Hampton NEVARNA RAZMERJA režija: Aleksandar Popovski VELIKI ODER v petek, 28. marca ob 20.30 Blagajna ssg: pon-pet 10-15, tel. 040 362542 / brezplačna 800214302 ******* + * + + + + + + + ■* www.teaterssg.com 9771124666007 2 Nedelja, 23. marca 2014 DANES V OSPREDJU / NAŠ INTERVJU - Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Janko Medja o umiku iz Trsta, položaju NLB in njenih starih grehih Pred leti prevladoval občutek, da bo šlo vse samo še navzgor LJUBLJANA - Janko Medja je od oktobra 2012 predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB). V dvanajstem nadstropju stolpnice na Trgu republike je govoril o tržaški podružnici, ki jo NLB zapira, a tudi o slabih posojilih in trenutnem položaju skupine. Čeprav se je o tem dolgo ugibalo, je odločitev o zaprtju tržaške podružnice NLB razočarala tržaške Slovence. Kako utemeljujete to odločitev? Po eni strani z ekonomskimi rezultati in potencialom same podružnice, po drugi pa s položajem celotne NLB Skupine, ki se mora zaradi preteklih slabih rezultatov prestrukturirati in se na novo fokusirati na jedrni posel. Ta drugi razlog je močno izražen v odločitvi Evropske komisije, ki je potrdila načrt prestrukturiranja NLB. Kot veste, je bila NLB ob privoljenju Evropske komisije dokapitalizirana z državno pomočjo in med mnogimi sprejetimi zavezami je bilo tudi zaprtje podružnice v Trstu. V Sloveniji izvaja NLB program optimizacije poslovne mreže, v tem trenutku zapiramo 22 poslovalnic. NLB si ekonomsko ne more več privoščiti, da njena poslovna mreža ne bi ustvarjala stabilno visokih rezultatov. Kakor so izpostavili mediji in tudi sindikati v NLB, se je na tržaško podružnico pred kakimi sedmimi leti gledalo kot na način potencialne širitve NLB. Tedaj se je banka z relativno agresivno politiko širila tudi na drugih trgih, vključno s krepitvijo v Italiji. Tudi odločitev o gradnji nove poslovne stavbe je bila, če se ne motim, sprejeta v letu 2007-08, odprli pa so jo leta 2010. Ta načrt je bil še del popolnoma drugačnega razmišljanja v času konjunkture in določenih pričakovanj za prihodnost, ki so zdaj čisto drugačna. Potem je tu še simbolni pomen mostu med Slovenijo in Italijo oz. Slovenci v Italiji: če gledamo število strank iz segmentov prebivalstva in malih podjetij, že tedaj podružnica ni izpolnjevala te simbolne funkcije mostu. Ob koncu leta 2013 je vseh odprtih računov manj kot 150. To so podjetja, kajne? Malo gospodarstvo in podjetja. Če mora NLB v Sloveniji utemeljevati zaprtje podružnic z več tisoči računov, potem je popolnoma jasno, da je ta poslovni model nevzdržen. Pravzaprav ni bil vzdržen. Deloval je s kreditiranjem večjih poslov, na žalost pa se je v letu 2013 izkazalo, da smo morali narediti veliko rezervacij in odpisati precejšen del glavnice ter tudi obresti iz teh poslov. Če razmišljamo o prihodnjem potencialu, težko najdemo strateško ekonomsko utemeljitev, kako bi lahko tržaška podružnica ustvarjala dovolj dobre rezultate, da bi pokrivala svoje stroške in izpolnjevala strateške cilje. Ko smo že pri rezultatih. Nazadnje so zaznavne posledice dezinvestiranja z italijanskega trga, v tiskovnem sporočilu, s katerim je NLB potrdila zaprtje podružnice, pa je bila informacija, da podružnica ustvarja izgubo že od leta 2010. Letni poročili za leti 2010 in 2011 navajata neto dobiček 124.000 in 83.000 evrov. Kaj je res? Res je bilo poslovno poročilo objavljeno s to terminologijo, vendar gre za rezultat pred prenosom stroškov, ki jih vsaki podružnici alociramo iz funkcij sedeža skupine v Ljubljani. Navedeni podatki predstavljajo konkreten rezultat, vendar podružnica ni pokrila deleža stroškov sedeža, ki ji pripada. Za leti 2012, 2013 in naprej pa je povsem jasno, da je tekoči rezultat podružnice globoko negativen. Lani smo morali oblikovati obsežne slabitve in tudi če bi bil rezultat rahlo pozitiven, recimo za 100 ali 200.000 evrov, bi trajalo kakih 15 let, preden bi sploh lahko razmišljali, da bi spet prišli na zeleno vejo. Če upoštevamo še zaveze do Evropske komisije za odobreno državno pomoč, je logika jasna. V upravi banke moramo v času krčenja zelo odgovorno pretehtati možnosti. V tem primeru smo ocenili, da iskanje poslov ni možno. Trst je med drugim zelo konkurenčen, tam je bančništvo izredno razvito in ob tako majhnem številu strank preprosto ne vidimo, kako naj bi to število skokovito povečali. Italija je drugi največji trgovinski partner Slovenije in tretji največji investitor, blagovna menjava med državama narašča. Ali ne bi bilo za slovensko gospodarstvo pametno, da bi se NLB ohranila na italijanskem trgu? NLB že v preteklosti ni podpirala slovenskega gospodarstva na poti v Italijo ali italijanskih gospodarstvenikov v Sloveniji izključno (in niti ne v največji meri) prek podružnice Trst. Tudi v Sloveniji ima v port-felju stranke, ki delujejo z italijanskimi kupci ali investitorji. V preteklosti se ni pokazalo, da bi bila podružnica Trst na tem področju odločilna. Na srečo Prvi mož največje slovenske banke Janko Medja se z zapleteno prodajo Mercatorja osebno ne ukvarja, saj se je lani zaradi preiskave o sumu zlorabe notranjih informacij sam izločil iz postopkov odločanja. Omenil je le, da na splošno podpira privatizacije in da je bil hrvaški Agrokor očitno najboljši ponudnik nlb imam izkušnje iz italijanske bančne skupine, saj sem več let delal v Unicreditu. Slovenija ima dve močni skupini z italijanskim lastništvom, ki na slovenskih tleh nudita italijanskim gospodarstvenikom vse potrebne storitve in zelo konkurenčne produkte. Kaj čaka uslužbence tržaške podružnice? V tem procesu je naš prvi cilj korektno delo, informiranje in sodelovanje z zaposlenimi. Težkih potez, kakršna je ta, ne moreš delati drugače. Z zaposlenimi se moramo obnašati na najbolj odgovoren način. Za vsakega posameznika vam danes ne znam odgovoriti, kaj bo. V naslednjih tednih in mesecih bodo potekali razgovori o tem, kako ljudem zagotoviti čim primernejši izhod iz podružnice, vse to v skladu z italijansko zakonodajo. Kaj pa nameravate narediti s stavbo na Opči-nah, ki je očitno sad strateške napake, saj je NLB samo 6 mesecev po njenem odprtju leta 2010 uvrstila Italijo med nestrateške trge? Vem, da je stavba delno oddana drugim uporabnikom in po mojih informacijah so najemniki z njo zadovoljni. Verjetno si bomo prizadevali, da bi ta objekt v srednjem roku postal »poslovni dom« za najemnike, v daljšem roku pa ima NLB Skupina veliko nepremičnega premoženja, ki ga namerava prodati. NLB je v letu 2013 zabeležila visoko izgubo: 1,5 milijarde evrov. Ali je to posledica starih grehov? V največji meri izhaja izguba iz oblikovanja slabitev za kreditne posle, odobrene pred letom 2009. Največji porast teh poslov je bil po naši analizi v letu 2007, približno 40% jih je bilo v banki že pred letom 2006. Seveda ti krediti v obdobju konjunkture in rasti niso nastali kot slabi posli, sloneli pa so na predpostavkah, ki so se izkazale za nerealne. V vmesnem času pa je kljub velikemu trudu uspelo prestrukturiranje le manjšega dela kreditnih aranžmajev s podjetji. Večji del je ravno v letu 2013 prišel do točke, ko reševanje ni bilo več možno. V teh kreditnih poslih je navadno več bank in prej ali slej se dovolj vpletenih odloči, da ne morejo več de- lati na prestrukturiranju ter menijo, da so pravilnejši drugi postopki - bodisi insolventni postopki bodisi delne konverzije v kapital itn. Velik del teh postopkov so uvedli v letu 2013 in NLB je morala zaradi tega oblikovati obsežne rezervacije, kar je glavni vzrok za izgubo. Zelo velik dejavnik pa so posli, ki so že nekaj let v insolventnih postopkih (na primer stečaji gradbenih podjetij) in v zvezi s katerimi je NLB že pred časom oblikovala rezervacije v skladu z vrednotenjem nepremičnin, s katerimi je zavarovala poplačilo poslov. Leta 2013 pa je država odločila, da bo dokapitalizaci-ja bank neločljivo povezana s prenosom določenih terjatev na DUTB (slabo banko), zaradi česar je bilo potrebno ponovno ovrednotiti nepremičnine. Cene nepremičnin pa so v teh letih toliko padle, da je presoja Evropske komisije pokazala še dodatne, obsežne izgube iz tega portfelja. Pred tedni ste v komisiji Državnega zbora razložili, da slabih posojil ne gre pripisati samo splošni krizi, ampak tudi drugim dejavnikom. Omenili ste prevare in nekdanje prepričanje, da v NLB ne more iti nič narobe. Mene takrat ni bilo, o tedanji politiki banke lahko zdaj sklepam na osnovi pogovorov in dokumentov. Vtis imam, da je v NLB v letih ugodnih okoliščin prevladoval občutek, da bo šlo vse samo še navzgor. Prišlo je do zelo agresivne ekspanzije tako v tujini (predvsem v nekdanji Jugoslaviji, v malem tudi v Trstu) kot v Sloveniji (z vidika kreditnega portfelja). Delno zato, ker je bila likvidnost visoka in banke so morale plasirati denar. Veljalo je tudi razmišljanje, da je treba dosegati zelo visok donos kapitala, pritiski s ciljem rasti in donosnosti so bili zelo močni. Vse to je vplivalo na kulturo, ki je bila pri investicijah zelo agresivna. Izkazalo se je, da je bila ta agresivnost v določeni meri nadpovprečna, če upoštevamo sedanji račun, ki ga je kriza izstavila NLB in drugim bankam v Sloveniji. Nadpovprečna agresivnost in pretirana širitev kažeta na napačno politiko. V Državnem zboru sem razložil, da temeljito analiziramo dejavnike, ki so vplivali na nastanek izgub. Zagotovo je kriza pomemben dejavnik, ni pa edini. Menim, da na posamičen primer kreditne izgube pri nekem podjetju vpliva več dejavnikov, ki se prepletajo. Najdemo tudi nespoštovanje pravil, napačne strategije in neznanje, v nekaterih redkejših primerih pa obstajajo sumi kaznivih dejanj, na podlagi katerih smo lani podali več kazenskih ovadb zoper podjetnike in nekdanje uslužbence. Na slabo banko se ni dalo prenesti vseh slabih terjatev, predvsem tistih z Balkana ne. Koliko znašajo? Po zakonu teh ne moreš prenesti. V bilanci NLB Skupine je delež slabih kreditov pred rezervacijami še vedno pri okrog 25%. Dober del teh kreditov zadeva Balkan, tako prek hčerinskih družb kot neposredno iz Ljubljane. 60-70% tega deleža pa ima že rezervacije, če to odštejemo ostane še 6-7% celotne bilance. Upoštevati moramo še zavarovanja, tako da je bilanca po naših ocenah relativno dovolj trdna. Ne pričakujemo velike volatilnosti rezultatov, kakršno smo imeli v letu 2013. Rožic pa še ne moremo saditi. Kdaj bo NLB zrela za privatizacijo? To je vprašanje za državo. Mi lahko samo zagotovimo stabilno tekoče poslovanje in izpolnjevanje zavez. Pa tudi optimizacijo procesov in stroškov ter tran-sparentno poročanje. Morebitni vlagatelji morajo videti, da se je slika spremenila. Ali je zaupanje strank po »bančnem viharju« upadlo? Ne, nasprotno. Po dokapitalizaciji beležimo zelo aktiven priliv depozitov v banko. Grobo gledano smo v letu 2013 utrpeli za okrog pol milijarde evrov padca bančnih depozitov, to je bilo v veliki meri povezano s ciprsko krizo in ugibanji, ali bodo v Sloveniji sledili podobni ukrepi. Kljub temu smo vseskozi ohranjali močno likvidnost, letos pa je trend popolnoma obraten. Denar se vrača v banke. NLB pa mora še veliko narediti, da bo še aktivneje iskala posle. V odnosu s podjetji nam stranke že priznavajo, da opažajo nek nov pristop. Slovenija se še ni izvila iz krize. Kaj potrebuje slovensko gospodarstvo, da bo res okrevalo? Po mojem mnenju potrebuje kar nekaj sistemskih sprememb, žal. Potrebuje razdolžitev, kar lahko doseže počasi, v mnogih letih, hitreje pa je možna s prilivom svežega kapitala - in to v glavnem iz tujih trgov, ker v Sloveniji primanjkuje kapitala. Drugi element je zmanjšanje določenih obremenitev, kot so davki in prispevki, ki za podjetja predstavljajo problem. Slovensko gospodarstvo želi učinkovitejši javni sektor in manjšo davčno obremenitev. Koristilo pa bi tudi malo več optimizma. Včasih preveč poudarjamo, kar je slabo, premalo pa praznujemo slovenske pozitivne zgodbe. Imamo podjetja, ki zelo dobro delujejo in moramo se naučiti, da mora podjetje ob vseh omenjenih dejavnikih samo najti svoj prostor pod soncem. Nekateri to uspešno dokazujejo. Aljoša Fonda podružnica nlb v trstu - Stališče zaposlenih ob napovedanem zaprtju »Velika strateška napaka« TRST - Zaposleni v tržaški podružnici NLB opozarjajo, da je umik iz Italije za banko in vso Slovenijo velika strateška napaka. Obenem kritizirajo upravo banke, ki po njihovem mnenju navaja neresnične podatke o poslovanju podružnice. V izjavi, ki so jo sindikalni predstavniki poslali po uradni potrditvi zaprtja podružnice, so spomnili, da je NLB v Italiji prisotna že od leta 1978. Kot enota tuje banke opravlja vse bančne posle v Italiji in na trgu nastopa kot samostojni italijanski pravni subjekt. »Informacija, da Podružnica Trst posluje z izgubo od leta 2010, je neresnična ali pa so neresnična letna poročila NLB za leti 2011 in 2012, ki v točki Poslovno organizacijske enote v tujini navajajo za leto 2010 čisti dobiček 124 tisoč evrov, za leto 2011 pa čisti dobiček 83 tisoč evrov,« piše v sporočilu. Leta 2012 je bil poslovni rezultat podružnice prvič od njene ustanovitve negativen (za 10 milijonov evrov), »negativne rezultate pa imajo v letih 2012 in 2013 skoraj vse evropske banke, zlasti v Sloveniji,« opozarjajo zaposleni. Naknadno so pristavili, da so stroški ljubljanskega sedeža banke, ki jih prenesejo na podružnico, »virtualni«. Nanje v Trstu ne morejo vplivati, v Italiji pa plačuje podružnica davke na podlagi rezultatov brez teh stroškov. Poslabšane rezultate pripisujejo ukrepom, ki jih je NLB na podlagi strateškega načrta 2010-2015 (ta uvršča »Italijo - zamejstvo« med nestrateške trge), sprejela za Podružnico Trst. Naročila je, naj v Trstu krčijo dejavnost, naložbe (posojila in garancije), ki so pred letom 2010 dosegale 300 milijonov evrov, pa so v letu 2013 padle na manj kot 60 milijonov. Zvišanje rezervacij na stra-teško-aktivnih naložbah je bilo po mnenju predstavnikov zaposlenih »v nekaterih primerih pretirano in nepotrebno ter je dodatno obremenilo rezultat uspeha in gospodarnost podružnice,« kateri je bilo v zadnjem letu dovoljeno opravljati samo kratkoročne posle s strateškimi strankami. »Vrednost Podružnice Trst je splet več kot 30-let-nega strokovnega dela in izkušenj zaposlenih, pravne, poslovne in sistemske vpetosti v italijansko stvarnost ter slovensko-italijanske nacionalno-jezikovne specifike, ki bi jo veljalo ohraniti, optimizirati in plemenititi,« piše v sporočilu. »Zavedamo se, da zaostrene gospodarske okoliščine narekujejo racionalizacijo poslovanja, kljub temu pa mislimo, da sta gospodarska in kulturna integracija obmejnega prostora neizbežni, trgovski tokovi med Slovenijo in Italijo pa objektivno pomembni,« so zapisali in zaključili, da je za bančništvo Slovenije katastrofalno, da ni sposobno upravljati majhne podružnice na tako pomembnem in bogatem trgu. Katastrofalno je po njihovem mnenju tudi to, da si politiki v Sloveniji zatiskajo oči in nočejo prevzeti odgovornosti za to odločitev. V minulih dneh in tednih so zaprtje podružnice kritizirali razni zamejski politiki in gospodarstveniki, v teh dneh naj bi uprava NLB odpisala tržaškemu županu Robertu Cosoliniju, ki je februarja izrazil zaskrbljenost. (af) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu 3 Nedelja, 23. marca 2014 APrimorski ~ dnevnik TRST / BOTAČ - 33. Odprta meja v novem času Spomladanska tradicija, ki obnavlja prijateljstvo na skupnem prostoru Prvi so v Botač včeraj nekaj pred 11. uro prikorakali pohodniki z Beke, ki so sedli k nekdanji stražarnici in ob malici pričakali na prihod sosedov iz Boljunca. Ko so se slednji z dolinsko županjo Fulvio Premolin na čelu pojavili na obzorju, so člani Pihalnega orkestra Breg pod taktirko Edvina Križmančiča zaigrali poskočno koračnico, ki je uradno pozdravila letošnjo prireditev, 33. Odprto mejo v novem času. Tako kot veleva navada, se je župan občine Hrpelje-Kozina Zvonko Benčič Midre približal mostiču, ki je pred več leti ločeval italijansko in slovensko ozemlje, ter pričakal kolegico Premolinovo. Še zadnjič, saj bo konec maja dolinski županji potekel mandat in obema je bilo precej hudo. Sredi mostiča sta si segla v roko in se poljubila ter se skupaj približala obeležju, ki opozarja na Odprto mejo - enkratno pobudo za takratne razmere, ki je prvič zaživela 22. marca 1981, ko so udeleženci podobnih dveh pohodov prvič prosto prečkali državno mejo. Danes je ta pohod postal prava spomladanska tradicija, ki opozarja na dosežene vrednote prijateljstva, miru, sodelovanja in solidarnosti na širšem, skupnem prostoru. »S kolego Zvonetom, sva za ta naš prostor v preteklih letih zasnovala veliko načrtov, glavna pa vsekakor ostaja želja, da bi sporočilo in vrednote Odprte meje prenesla naprej na mlade generacije. Res je, da so mejo pri nas ukinili, njeno vprašanje pa je žal še aktualno tam, kjer meje še stojijo oz. jih na novo spet postavljajo,« je dejala Premolinova. Opozorila je na zamisel o čezmejnem Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS - GECT), v katerem bi se prepoznavali vsi, ki so v vseh teh letih soustvarjali skupna stičišča ob mejah, ki uresničujejo številne kulturne in družbene, pa tudi gospodarske in prostorske projekte, ki širijo ta naš enoten prostor. »Sodelovanje in omikano sožitje sta namreč osnova družb dobro mislečih ljudi.« Župan Benčič je bil včeraj vidno ganjen, zaradi zadnjega uradnega nastopanja na Odprti meji v vlogi županov. Težko bom danes to spravil skozi, je po tihem zaupal. »To poslanstvo smo sprejeli od naših prednikov pred 34 leti in še danes gojimo prijateljstvo in spoštovanje med sosedi.« Pohodnikom je sporočil, da praznuje Občina Hrpelje-Kozina letos 20-letnico ustanovitve in končno bodo tudi njeni občani dobili občinski praznik, ki bo osnovan na Odprti meji, na ideji torej, ki se je porodila v takratni Evropi razdeljeni z železno zaveso. Benčič je ponosen tudi na pozitivno energijo, ki so jo prenesli na sosede na Hrvaškem: ob 30-letnici Odprte meje so leta 2011 pobudo razširili še na Občino Lanišce na Hrvaškem, s katero sta se občini Dolina in Hrpelje- Kozina pobratili. »Meje tam STARO PRISTANIŠČE - Industrijska arheologija Transformatorska postaja spet vabi Prenovljena transformatorska postaja V Starem pristanišču so predali namenu prenovljeno električno centralo, preimenovano v transformatorsko postajo. Zaprli so jo leta 2006, potem ko je skoraj sto let oskrbovala hidrodinamično centralo in nudila električno energijo vsemu območju Starega pristanišča. Nameščena je v velikem poslopju tako imenovane industrijske arheologije. S tem se je razširil muzejski pol v Starem pristanišču, ki je doslej štel že poslopje hidro-dinamične centrale. Odprtja prenovljene postaje transformatorjev se je udeležila podtajnica ministrstva za okolje Barbara Degani, ki je fotodamj@n poudarila pomen binoma arhitektonsko-umetniške prenove in trajnostnega razvoja. Slednji predvideva tudi razširitev sedanjega območja Miramarskega morskega parka skoraj vse do Starega pristanišča. Pristaniška oblast je v tej zvezi sporočila, da je pristopila k sodelovanju za razvoj tako imenovanega rezervata biosfere MAB Unesco zaščitenega morskega območja in tržaške obale. Pobudo zanj je dala naravovarstvena organizacija WWF, vključeval pa naj bi območje Starega pristanišča z morjem. Skupna površina naj bi zavzemala kar 2 tisoč hektarjev. še vedno obstajajo, življenje pa se navsezadnje odvija med ljudmi, ki ga ustvarjamo. Vsako pomlad pričakujemo boljše življenje in upamo, da bomo pravilno nadaljevali z dobrimi praksami.« Po toplem čaju je Pihalni orkester Breg s svojimi veselimi melodijami pospremil pohodnike, ki so jo udarili še proti Beki, kjer se je praznik nadaljeval s kulturnim programom. (sas) Premolinova se je Odprte meje še zadnjič udeležila v vlogi županje fotodamj@n Agencija AURORA Predano in profesionalno od davnega 1963. leta Zaupaj^ fíenos® [ Naši izleti in potovanja Ferrara - Razstava o Matissu v Palači Diamante 05.04. Dubai in Oman 09.04. - 19.04. Velikonočne stojnice v Celovcu 12.04. Lepote Slavonije 18.04. - 21.04. Salzburg s čudovito okolico 19.04. - 21.04. Otok Pag in Zadar 19.04. - 21.04. Ptuj 19.04. - 21.04. Asolo in Possagno - Razstava "Le Tre grazie" 19.04. Plitvička jezera 20.04. - 21.04. Otok Cres in Labin 20.04. - 21.04. Tura po Kambodži 21.04 - 02.05. Štanjel, Šmartno, grad Dobrovo 21.04. Otok Rab 25. - 27.04. Neobičajna Toskana 25. - 27.04. Dunaj in kraljeve palače 25. - 27.04. Ljubljana in Arboretum 25.04. Gradec, avstrijsko baročno mesto 30.04. - 01.05 Neapelj, Sorrento, Amalfi in otok Capri 30.05. - 05.05 Izrael Mali Lošinj Bergamo, zakladnica kulturnih biserov Cvetoči tulipani v Mozirskem gaju in.... Velika kitajska tura Jordanija Križarjenje iz St. Petersburga do Moskve 02. - 12.06 - Naša ekskluziva 01. - 08.05. 01. - 04.05. 03. - 04.05. 03.05. 10. - 23.05. 10. - 17.05. So že v teku rezervacije iz kataloga MEDITERAN po posebnih First minute cenah Relax v Rimskih termah, Olimiji, Dolenjskih in Šmarjeških toplicah ter v Rogaški Slatini z našim prevozom v sledečih terminih: 17.04. - 21.04., 21.04. - 24.04., 24.04. - 27.04., 27.04. - 01.05., 01.05. - 04.05. Pri vseh potovanjih je predvideno zavarovanje v primeru odpovedi, zato se brezskrbno in pravočasno prijavite! Pestra ponudba za individualna Velikonočna bivanja. Urnik: ponedeljek - petek 9.00 - 12.30 in 15.30 - 18.30, četrtek no stop 9.00 - 18.30, sobota 9.00 - 12.00 POTOVALNA AGENCIJA AURORA, UL. MILANO 20, TRST Tel. 040 631300 - Fax 040 365587 e-mail aurora@auroraviaggi.com Url www.auroraviaggi.com 4 Nedelja, 23. marca 2014 TRST / danes v ljudskem vrtu - Pesmi je prevedla Darja Betocchi Predstavitev dela Tra Carso e caos - Pre/sentimenti poklon Srečku Kosovelu Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev danes ob 11. uri ponovno vabita v tržaški Ljudski vrt, kjer se bodo tudi letos spomnili svetovnega dneva poezije. Letošnji dogodek je posvečen Srečku Kosovelu, saj smo v teh dneh praznovali njegov 110. rojstni dan. Predstavili bodo nov izbor njegovih pesmi Tra Carso e caos - Pre/sentimenti, ki je v prevodu Darje Betocc-hi pravkar izšel pri založbi Comunicarte. Knjiga je izšla v 110 oštevilčenih izvodih, krasijo pa jo konstruktivistična dela Tržačana Eduarda Stepančiča (19081991). Nekaj Kosovelovih pesmi bo v obeh jezikih prebrala Helena Pertot, za glasbeno podlago pa bo poskrbel saksofonist Piero Purini. Današnja predstavitev bo potekala ob vsakem vremenu. V primeru dežja bo v glorjetu, ki se nahaja za Kosovelovim kipom, ali v prostorih bližnjega paviljona. SALEŽ - V sredo Predstavitev pesniške zbirke Nelide Ukmar V sredo bo v občinski knjižnici v Saležu ob 18. uri praznično, saj bodo s pesniškim pozdravom pomladi obeležili svetovni dan poezije, obletnico rojstva Sreča Kosovela in nenazadnje izid pesniške zbirke občanke Nelide Ukmar. Zbirko Phoenix - dal calcare del Carso, ki je izšla konec leta 2013 pri italijanski založbi Narrativa & poesia, bosta predstavili prof. Loredana Umek in Wilma Purič. Za vsako publikacijo je zelo pomembna tudi grafična podoba, o kateri se večkrat le malo govori. Sredin večer bo tudi priložnost za pogovor o tem pomemben segmentu pri izdaji knjige, o katerem bo spregovorila grafičarka Isabella Cipollino, medtem ko bosta za glasbeno kuliso poskrbeli Irina Perosa (flavta) in Jana Zupančič (klavir). Seveda bo o knjigi ter o svoji pesniški poti spregovorila tudi sama avtorica, ki je z izidom knjige marsikoga presenetila, zato bo srečanje tudi priložnost za odkrivanje avtorice, ki svojo predanost poučevanju plemeniti še s pisanjem in globoko osebno izpovedjo. Večer pa prinaša še marsikatero presenečenje in vsak obiskovalec bo v spomin prejel priložnostno darilce. Rossana Petaros OBČINA DOLINA - Svetnica Pettirosso Kanalizacija: ■ V •• V| • dražji priključki V letih, ko je še dolinska občina upravljala kanalizacijsko omrežje, je priključek nanj v Boljuncu stal kakih 800 evrov. Potem ko je to vlogo prevzelo podjetje AcegasAps, je cena poskočila na kar 4 tisoč evrov. Zakaj? je na zadnji seji dolinskega občinskega sveta v interpelaciji vprašala občinska svetnica Demokratske stranke Rossana Petaros. V dokumentu je zapisala, da so iz uradov pooblaščenega podjetja (AcegasAps) pojasnili, da je »vzrok povečane cene majhno povpraševanje po teh priključkih« in »svetovali« nekakšne »skupinske priključke več stanovalcev za isto tarifo.« Zupanja Fulvia Premolin je pojasnila, da se je zadeva z upravljanjem vodovodnega omrežja in kanalizacije zapletla potem, ko je bila občina pri-morana pristopiti k tako imenovanemu optimalnemu ozemeljskemu območju ATO, ker so tako narekovale vsedrža-vne norme. ATO je postal administrativni upravitelj vodovodnega omrežja, kanalizacije in čistilnih naprav, Acega-sAps pa operativni upravitelj. Storitve so se podražile, podjetje pa tudi nudi več od tega, kar je dotlej zmogla občina. Zupanja je priznala, da je 4 tisoč evrov »res visok strošek«. Dolinska občina je skupaj z miljsko vložila svoj čas cel kup opomb in popravkov, da bi uskladili tarife. Do konca meseca naj bi nove tarife tudi določili, je napovedala Premolinova. Ob takem odgovoru je bila ugotovitev svetnice Petarosove zelo preprosta: če nove tarife niso bile še določene, ne bi smelo podjetje AcegasAps uvesti tolikšnega poviška. Skupina združeni v tradicijah je vložila interpelacijo o bagru, ki je med kopanjem pomotoma zadel in poškodoval kabel za telekomunikacije družbe Siot. Zupanja Premolin je pojasnila dogodek na podlagi poročila, ki ga je posredovala družba Siot. Zgodilo se je 3. marca v Logu med kopanjem v vinogradu domačina; kabel je bil vkopan v globini 1,80 metra, poškodba pa ni predstavljala nobene nevarnosti ne za ljudi ne za operativno delovanje naftovoda. V 48 urah je bila napaka odpravljena. M.K. DSI - Jutri v Peterlinovi dvorani ob 20.30 O reformah v odnosu do slovenske manjšine Ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev (Peterlinova dvorana, Ul. Donizetti 3 ob 20.30) bo po daljšem času spet potekal v znamenju politike. Tokrat je na dnevnem redu napoved reform, ki se v enem ali drugem smislu dotikajo tudi slovenske manjšine. Nastop Renzijeve vlade je v Italiji silovito pospešil razpravo o prepotreb-nih in večplastnih reformah, ki naj posodobijo neučinkoviti in okosteneli birokratski stroj ter istočasno drastično omejijo izkrvavitev javne blagajne. Na slični poti samoreformiranja so tudi dežele in krajevne uprave, ki so od njih odvisne. Začelo se je z načrtom brisanja pokrajin in nadaljuje se z uvajanjem novih oblik povezovanja med občinami in skupnega nudenja javnih storitev. Na vsedržavni ravni se spreminja volilni zakon, na odstrelu pa je senat kot poslanski zbornici enakovredna veja parlamenta, ki naj bi se po novem spremenil v zbor krajevnim avtonomij. O tem, kako se začete in tudi samo napovedane reforme zrcalijo na interese, potrebe in pričakovanja slovenske narodne skupnosti v Italiji in na območje, ki ga zgodovinsko naseljujemo od Milj do Trbiža, bosta na tokratnem ponedeljkovem večru Društva slovenskih izobražencev v Trstu spregovorila podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec in politični tajnik Slovenske skupnosti odvetnik Damijan Terpin. Oba sta pazljivo sledila deželnemu in državnemu dogajanju ter delita prepričanje, da je reformne tokove potrebno aktivno nadzorovati in se vanje vključevati z jasnimi in konkretnimi predlogi in zahtevami, da nam ne bo treba, kot se je žal že večrat zgodilo v preteklosti, le nemočo zvoniti po toči. NENAVADNA NESREČA - Včeraj popoldne ob koncu kanala Čoln se je zagozdil Gasilci so šele pod večer s pomočjo potapljačev »rešili« plovilo, ki je precej poškodovano Ob izhodu kanala Ponteroša se je včeraj zgodila nenavadna nesreča, če jo tako lahko imenujemo. Čoln se je namreč zagozdil pod most, tako da so ga morali »rešiti« gasilci s pomočjo potapljačev. Čoln se je menda sam »odvezal«, plima pa mu je onemogočila plovbo v zaliv in ga potisnila pod most. foto damj@n Obalna cesta bo danes dopoldne zaprta Obalna cesta bo danes dopoldne med 7. in 13. uro zaprta za promet na odseku med Sesljanom in Trstom. Na območju pod Križem bodo namreč izvedli nekatera nujna obnovitvena dela, tudi s pomočjo helikopterja. Zaradi zapore bo primestni avtobus 51 vozil po Krasu, tako da bodo ukinjene vse njegove postaje od Naselja Sv. Mavra do Rojana. Na Proseku komedija v tržaškem narečju Kulturni dom na Proseku spet ponuja gledališki popoldan. Na odrskih deskah bo danes ob 18. uri gostila skupina Compagnia dei Giovani s komedijo v italijanskem tržaškem narečju Chi va co'l sempio ... se insempia. Edoardo, bogat tržaški založnik, se na večerji znajde sam z gospodom Volpi-nom, ki mu namesto pomoči pri iskanju žene samo zakomplicira njun odnos. Vstopnina znaša 6 evrov. Gombač zadovoljen z razsodbo o družbi Siot »Februarska razsodba tržaške pokrajinske davčne komisije, da mora družba Siot plačevati dolinsko občinsko smetarsko službo, kakor jo plačujemo vsi, na podlagi državne zakonodaje in občinskega pravilnika, me navdaja z optimizmom, saj je potrdila, da se zakon spoštuje, če kdo zahteva, da se ga spoštuje,« piše v tiskovnem sporočilu Boris Gombač (Združeni v tradicijah). Gombač je ponosen, da je sprožil postopek, ki bo danes in jutri gmotno prispeval k polnjenju vedno bolj praznih občinskih blaganj. S temi vsotami bo mogoče urejati okolje v splošno dobro, od postavljanja panojev na avtocesti do urejevanja občinskih cest in poljski poti, tja do zelenih površin in kolesarskih stez, še piše v izjavi. Debata o zakonu Italicum Študijski center Dialoghi Europei vabi v torek ob 17.30 v knjigarno Minerva na srečanje o novem volilnem zakonu, t.i. Italicumu. Za govorniško mizo bodo sedeli docent ustavnega prava Sergio Bortole, poslanka Tamara Blažina, deželna svetnika Giulio Lau-ri in Renzo Tondo ter vodja prizivne-ga sodišča Renato Romano. Drevored v cvetju še danes Na Drevoredu XX. septembra se danes ob 20. uri zaključuje enotedenski sejem Viale in fiore - Drevored v cvetju. Vremenske napovedi sicer res niso najbolj spodbudne, vendar si lahko vseeno lahko zagotovite kako pomladno rastlino, čebulice raznoraznih rastlin in nizozemskih tulipanov, zimzelene trajnice, dišavnice ali pa drevesa vseh vrst. Wartsila: 28. marca srečanje sindikatov z deželno vlado V zvezi s problematiko tovarne Wartsila, kjer želi vodstvo zmanjšati število zaposlenih za 130 enot, bo prihodnji petek, 28. marca, potekalo srečanje med sindikalnimi predstavniki ter podpredsednikom deželne vlade FJK Sergiom Bolzonellom in odbornico Lo-redano Panariti. Popravek V članku o zaskrbljujočem zvočnem onesnaženju v dolinski občini, ki je bil objavljen v nedeljo, 16. marca, se je avtorici, dolinski občinski svetnici Rossani Petaros zapisala napaka. Po pomoti je zabeležila, da je dolinska občina izvedla načrt za akustično razvrščanje, kar pa ne drži. / TRST Nedelja, 23. marca 2014 5 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST - Podelili tudi priznanja zaslužnim članom Občni zbor in svečanost ob 110. obletnici delovanja Slovensko planinsko društvo Trst je pretekli teden s svečanostjo in rednim 60. občnim zborom obeležilo 110-letnico svojega delovanja. Prijatelji planin in gora so se v lepem številu zbrali v prostorih Slovenskega kulturnega društva Barkovlje, kjer jih je pozdravila predsednica SPDT Marinka Pertot. Zbrane je spomnila, kaj se je v Trstu dogajalo pred 110-imi leti, ko se je rojevala zamisel o ustanovitvi nove podružnice Slovenskega planinskega društva, ki je imelo svoj sedež v Ljubljani. Dve leti po pripravljalnem, lepo obiskanem izletu na Učko, sta pobudnika pripravljalnega odbora dr. Josip Abram in dr. Oto-kar Rybar konec februarja 1904 sklicala ustanovni shod tržaške podružnice, ki je nastajajočemu društvu postavil temelje in določil smernice in cilje. 30. aprila istega leta je bilo društvo priznano z vladnim odlokom, 3. maja pa tudi uradno priznano, je povedala predsednica Pertotova, ki je v nadaljevanju prebrala tudi predsedniško poročilo o delovanju v letu 2013. Toda petkov občni zbor SPDT ni bil običajen sestanek, na katerem so člani odbora podali obračun in predstavili načrtovanje nove planinske sezone, šlo je namreč za svečani dogodek, na katerem ni manjkalo lepih besed, petja in podeljevanja priznanj zaslužnim članom in ustanovam. Petkov večer je zelo lepo popestrila Ženska vokalna skupina SKD Barkovlje, v kateri so dekleta in žene, ki pojejo pod taktirko dirigentke Aleksandre Pertot. Pevke so najprej zapele planinsko himno Oj Triglav, moj dom, nato pa še tri pesmi v bar-kovljanskem narečju. Svoj pozdrav so prinesli tudi številni ugledni gostje, med katerimi je bil tudi generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko, ki je v svojem nagovoru poudaril velik pomen, ki ga ima SPDT med Slovenci v Italiji, in društvu ob 110-letnici delovanja podelil Jubilejno listino PZS. Lep govor je imel tudi predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin. Večer je postregel tudi s podelitvami priznanj, ki so jih dobili Livio Semec, Patrizia Krevatin, Katja Starec, Laura Vi-nier, Franc Starec, Maksimilijan Kralj, Igor Pertot in Stojan Sancin. Slednji je prejel zlati častni znak PZS, saj je med drugim zaslužen tudi za to, da je ime našega društva ponesel v svet. Čisto ob koncu svečanega večera so izvolili tudi nov odbor društva, v katerega sta kot nova odbor- Delovno predsedstvo občnega zbora Slovenskega planinskega društva Trst foto damj@n nika vstopila Mirna Viola in Dean Zobec, zapustila pa sta ga Laura Venier in Sto-jan Sancin. Zanimivo prireditev je SPDT obeležilo tudi s sintetično zgodovinsko in te- matsko razstavo, ki so jo pripravili že ob stoletnici društva; ob pomembni obletnici si jo je zamislila in pripravila Patrizia Magnani. Razstava, ki bo v barkovljan-skem društvu na ogled najverjetneje še pri- hodnji teden, osvetljuje svetle in manj svetle trenutke društvene zgodovine, s katerimi želijo mlade bodriti, naj s trdno voljo, vztrajnostjo in ljubeznijo do gora nadaljujejo po tej poti. (sč) OBČINA TRST - Septembra Na Trieste Next letos o energiji Energija v svoji »etični« obliki bo vodilna tema letošnjega evropskega salona znanstvenega raziskovanja Trieste Next, ki bo potekal od 26. do 28. septembra. Včeraj je o pripravi na pobudo razpravljal znanstveni odbor, ki se je zbral v dvorani tržaškega občinskega sveta. Srečanja so se udeležili tržaški župan Roberto Cosolini, predsednik znanstvenega odbora, rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia, direktor Trieste Next Filiberto Zovico in občinska odbornica za vzgojo, univerzo in raziskovanje Antonella Grim. Trieste Next je v prvih dveh izvedbah (Save the food, 2012 in Wa-terwise, 2013) zabeležil velik uspeh. Po hrani in vodi bo nosilna tema letošnje izvedbe energija (uradni naslov: EnergETHIC). Cosolini je poudaril, da je mesto s svojim znanstvenim potencialom poklicano posredovati in promovirati znanstveno raziskovanje in znanstveno kulturo, predvsem med mladimi. Letos bo mnogo govora o trajnostni uporabi energetskih virov, poudarek pa bo predvsem na obnovljivih virih. Pobudniki Trieste Next so tržaška občina, tržaška in beneška univerza. Včeraj danes GLEDALIŠKI VRTILJAK - Zaključna predstava Za slovo Trije prašički gledališča Mužan z Bleda Danes v Marijinem domu - Kot vedno tudi nagrajevanje malih risarjev Zaključuje se šestnajsta sezona Gledališkega vrtiljaka. Marsikateri otrok bo najbrž zavzdihnil: »Že?!« Pa je le prav tako. Vsaka pobuda se mora zaključiti takrat, ko bi si vsi želeli, da še traja. Pa tudi lepa vremena kličejo na prosto. Še tokrat pa vabijo otroke in spremljevalce v dvorano Marijinega doma Trije prašički iz znamenite angleške ljudske pravljice. Zgodbo gotovo vsi otroci poznajo, pa vendar vsakokrat uživajo, ko se vživljajo vanjo in napeto pričakujejo, kdaj se bo pojavil hudobni volk in kaznoval lahkomiselnost prvih dveh prašičkov. Strah pa ni pretiran, saj vsi dobro vejo, da se bosta nazadnje le zatekla v trdno hišico delavnega in modrega bratca, kamor volk nikakor ne more vdreti. Nauki te stare pravljice še vedno veljajo in jih malčki kar sproti usvojijo, malo pa jim pri tem pomagajo starejši, ki jih poučijo, kje pridejo v poštev v vsakodnevnem življenju. Gledališče, ki bo lutkovno pravljico predstavilo, je v našem prostoru bolj malo poznano in je prijetna novost za Gledališki vrtiljak. Gre za lutkovno gledališče Rado Mužan, ki že več kot 20 let organizira lutkovne abonmaje po šolah in vrtcih po Sloveniji. Deset let je tudi uspešno organiziral mednarodni lutkovni festival »Lutke brez meja« po raznih krajih na Gorenjskem. Prej je imelo sedež na Hrušici pri Jesenicah, sedaj pa že nekaj let deluje v Ribnem pri Bledu. Z začetkom leta 2013 se je poimenovalo po ustanovitelju in dolgoletnem vodji, Radu Mužanu. Njihove lutke so izredno simpatične, barvite in z ljubkimi obrazki, zato bodo otrokom gotovo všeč. Prva predstava bo danes ob 16h, druga pa ob 17.30. Ob predstavah bo kot vedno tudi nagrajevanje malih risarjev, katerih risbice so postopoma, od druge predstave dalje, polnile in krasile stene dvorane Marijinega doma. Prav vse so lepe in so lahko v ponos malim umetnikom. Lučka Susič DEVIN-NABREŽINA Danes teden vodeni ogled po »vodnih poteh« Občina Devin Nabrežina prireja v nedeljo, 30. marca , vodeni ogled »Vodne poti« s slovenskim vodičem. Sprehod bo namenjen odkrivanju živalskih vrst, ki jim zagotavlja obstoj sladka voda. Kali, mlakuže in raznovrstni umetni zbiralniki so vode, ki jih uporabljajo žabe, krastače, urhi, močeradi in pupki za razmnoževanje v pomladnem času. Sprehod ni zahteven in bo trajal približno 3 ure, namenjen je odraslim in družinam. Pobudo prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z WWF - Zaščitenim morskim območjem v Miramaru v sklopu projekta »Po sledeh prve svetovne vojne« sofinansiranega od EU, PSR 20072013 os IV Leader, ukrep 413, aktivnost 3, poseg 2, Lokalni razvojni načrt GAL Car-so - LAS Kras. Informacije in rezervacije: tel. 040 2017374 od ponedeljka do petka od 09.00 do 12.00. Rezervacije so veljavne samo po potrdilu pristojnega osebja. Danes, NEDELJA, 23. marca 2014 JOŽE Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 18.21 - Dolžina dneva 12.19 - Luna vzide ob 0.35 in zatone ob 10.12. Jutri, PONEDELJEK, 24. marca 2014 GABRIJEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,8 stopinje C, zračni tlak 1014,5 mb ustaljen, vlaga 77-odstotna, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,4 stopinje C. OKLICI: Marco Odinal in Monica Tre-mul, Luca Brandolisio in Elisa Cone-stabo, Emiliano Deninno in Alexia Manunzia, Gianfranco Mistero in Emilia Rodolico, Iacopo Lorenzo Faudella in Silvia Riso, Alexandru Feghiu in Alexandra - Alin Panainte, Federico Treu in Jessica Zucca, Giacomo Bisson in Mara Dal Molin, Vincenzo Ponticiello in Ilaria Varrella, Andrea Nicosia in Valentina Coletta, Paolo Salustri in Elisa-betta Mayer, Francesco Testa in Sara Bussetti, Daniele Caputo in Visnja Prpic, Emanuele Giassi in Paola Li-moncin, Alessandro Marino Carbone in Michela Martinelli, Peter Senizza in Laura Sessolo, Antonio Perez in Krezia Suban, Pier Tomaso Parisi in Elena Cicala, Matteo Minerva in Alessia Cella, Francesco Dilauro in Sonja Pieczuro, Fabio Bozza in Paola Murgia, Vincen-zo Scrudato in Teresa Laboccetta. [I] Lekarne Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 19, Korzo Italija 14, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 - 040 631661. Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. marca 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 - 040 367967. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti Nedelja, 23. marca 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 19, Korzo Italija 14, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Božje polje 1. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, Oširek S. Vardabasso 19 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. VINITALY 2014 - Dne 7. aprila, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vini-taly. Prijave najkasneje do 28. marca. Dodatne informacije: trieste@onav.it ali 338-3976187. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija. Za info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD IGO GRUDEN ob priliki gostovanja MePZ Jevnica, organizira izlet v Jevnico, Vače in na Geoss (Geometrijsko središče Slovenije) v nedeljo, 6. aprila; odhod iz Nabrežine izpred cerkve ob 9. uri, povratek v večernih urah. Info in vpisovanje na tel. št.: 040299632 ali 339-5281729 (Vera) in pri Sergiju Kosmini. KRU.T obvešča, da se zaključuje vpisovanje na velikonočni izlet na Tren-tinsko z ogledom gradov Beseno, Thun in Buonconsiglio, mest Trenta in Sirmione in Gardskega jezera, od 19. do 21. aprila. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. TREBČE V SVET 2014 - večdnevni izlet v Provanso (FR) v organizaciji SKD Primorec bo od 30. maja, do 2. junija. Prijave in informacije zbira gospa Zorka v večernih urah na tel. št. 040-214412. SKD DRAGO BOJAN in Društvena gostilna Gabrovec organizirata izlet na Hrvaško. Pridite z nami v soboto, 31. maja. Ogledali si bomo taborišče Kampor na Rabu, Grgur in Goli otok. Povratek v ponedeljek, 2. junija. Info in prijave: 340-2741920 (Mirela). NABRBZINSKI GODBENIKI se iskreno zahvaljujejo vsem občanom za lep sprejem ob priliki pusta 6 Nedelja, 23. marca 2014 TRST / Jessica in Aljoša sta starša postala. Dobrodošla, mala Astrid Vso srečo ti želimo in z novima staršema se veselimo! Presrečni nonoti Nadja, Nives, Drago in Valter, pranonoti Marčela, Pina in Srečko, teta Mateja z Robertom, teta Eda in stric Igor z Gianno Na tržaški Fakulteti za arhitekturo je uspešno diplomiral Žužek Martin Iskreno čestitamo ter mu želimo še obilo bodočih uspehov! Tata, mama, Štefan ter vsi domači Na tržaški univerzi je Ivan Jevnikar v sredo z najvišjo oceno dokončal študij prava. Čestitajo mu in mu želijo še veliko uspehov vsi domači ¿j Čestitke Naš pranono SILVERIO je 20. marca prnznoval 80. rojstni dan. Da bi še mnogo let živel v krogu svojih najdražjih ter, da zdravje in dobro razpoloženje ga nikoli ne zapustita, mu vošči vsa njegova družina, posebno pa Jan. El Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠKERLJ Salež 44 je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel. 040229253 AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 23. marca. Tel. 040-229439 HH Osmice V REPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. 040-2296083 Mi Kino DRUŽINA COLJA (Čuljevi) so odprli osmico, Samatorca 21. Tel. 040229326. Vljudno vabljeni. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Toplo vabljeni! Tel.: 040-820223. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. Toplo vabljeni. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040208451. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. AMBASCIATORI - 16.10,18.10, 20.10, 22.00 »300 - L'alba di un impero«. CINEMA DEI FABBRI - 20.00 »The Imposter«; 18.00, 21.45 »Hannah Arendt«. FELLINI - 16.30, 18.45, 21.15 »12 an-ni schiavo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15,18.10, 20.10, 22.10 »Allacciate le cinture«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.30,18.45, 21.10 »Lei«. GIOTTO MULTISALA 3- 16.15,17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Ida«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00, 21.10 »300 - Vzpon imperija 3D«; 20.00 »300 - Vzpon imperija«; 17.20, 21.00 »Don Jon«; 15.10 »Kurir«; 14.10 »Lego film 3D«; 15.40, 17.50 »Lepotica in zver«; 15.30, 19.15 »Mamin sinko«; 18.00, 20.45 »Montevideo, se vidimo!«; 17.15, 19.45 »Želja po hitrosti«; 18.15, 20.20 »Nonstop«; 16.10 »Panika«; 13.45 »Purana na begu«; 13.30,14.00,15.00, 16.00, 17.00 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Shermana 3D«. NAZIONALE- Dvorana 1:11.00,15.20 »The Lego movie«; 15.20,17.00,18.45, 20.30, 22.15 »Non buttiamoci giu'«; Dvorana 2:11.00,15.20,17.00,18.45, 20.30,22.15 »Amici come noi«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Supercondriaco - ridere fa bene alia salute«; Dvorana 3: 11.00 »La Bella e la Bestia«; 16.30, 20.10 »II ricatto«; 18.00,22.00 »47 Ronin«; Dvorana 4: 11.00, 15.20, 17.00 »Mr. Peabody e Sherman«; 18.30, 20.15,22.00 »Noi 4«; 11.00 »Tarzan«. SUPER - 16.00,20.30 »La Bella e la Bestia«; 18.00 »Disney's saving Mr. Banks«. THE SPACE CINEMA - 11.00, 12.50, 14.40, 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Amazzonia 3D«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.40, 19.50 »Mr. Peabody e Sherman«; 17.05, 22.05 »Need for speed«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00 »300 - L'alba di un impero«; 22.15 »300 - L'alba di un impero 3D«; 11.15, 13.30, 15.45, 18.00, 20.10, 22.15 »Amici come noi«; 11.10, 15.40, 20.05, 22.00 »Non but-tiamoci giu'«; 13.30, 17.50, 22.10 »Il ricatto«; 11.10, 14.40, 19.40 »47 Ronin«; 13.10, 17.30, 19.50, 22.10 »La bella e la bestia«; 11.00, 15.30 »Tarzan«; 16.40, 19.00, 21.20 »Smetto quando voglio«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 16.45 »Mr. Peabody e Sherman«; 18.30, 20.45 »Need for speed«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.20, 22.10 »Amici come noi«; Dvorana 3: 15.00, 17.20, 19.50, 22.10 »Lei«; Dvorana 4: 16.00 »Tarzan«; 17.50, 22.10 »47 Ronin«; 20.10 »Allac-ciate le cinture«; Dvorana 5: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Noi 4«. H Šolske vesti DNEVI POMLADI SKLADA FAI 2014 - Dijaki in mentorji Prešerna, Slomška in Zoisa vabijo na ogled Borznega trga, Borzne palače in Trgovinskega muzeja v Trstu. Danes, 23. marca, ob 10.00, 11.00 in 15.30. Zberemo se pri Neptunovem vodnjaku na Borznem trgu. Ogled traja uro in pol do dve uri. SKD S. SKAMPERLE in Š.Z. BOR vabita na predstavitev knjige Bogomile Kravos ZGODBA MOJEGA OČETA Danes, 23. marca, ob 17.00 na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7). O delu bosta govorila Boris Kobal in avtorica. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v ponedeljek, 31. marca od 17. do 19. ure za bienij in klasično smer; v torek, 1. aprila, od 17. do 19. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU - Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. 0 Prireditve GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da se bo danes, 23. marca, še zadnjič zavrtel. Na sporedu bo predstava »Trije prašički« v izvedbi Lutkovnega gledališča Rado Mužan z Bleda. Prva predstava bo ob 16.00 (red pingvin), druga ob 17.30 (red tjulenj). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. LARMONIA in Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel predstavljata komedijo v tržaškem narečju »Chi va co'l sempio... se insempia« danes, 23. marca, ob 18. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni! SKD LIPA iz Bazovice vabi na ogled razstave »Revolucija barv«. Slike Saška Križmančič Miot in risbe Anja Križ-mančič danes, 23. in v nedeljo 30. marca, od 11. do 12. ure ter v soboto, 29. marca, od 17. do 19. ure v Ba-zovskem domu. SKD S. SKAMPERLE in Š.Z. BOR vabita na predstavitev knjige Bogomile Kravos »Zgodba mojega očeta« danes, 23. marca, ob 17. uri na Stadionu 1. maja (Vrdelska cesta 7). Z avtorico se bo pogovarjal Boris Kobal. SREČKO KOSOVEL V LJUDSKEM VRTU: Slovenski klub in ZSKD vabita danes, 23. marca, ob 11. uri v tržaški Ljudski vrt na predstavitev nove zbirke »Tra Carso e caos - pre/senti-menti«; pesmi Srečka Kosovela je v italijanščino prevedla Darja Betocchi, izdala pa založba Comunicarte. ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE obvešča, da koncert, ki je bil predviden danes, 23. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Hrpeljah - Kozini bo istega dne in isto uro v Osnovni šoli v Senožečah. DSI vabi v ponedeljek, 24. marca, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na debatni večer na temo »Državne in deželne reforme v odnosu do slovenske manjšine«. Začetek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN vabi na zanimivo predavanje o Amiših, ki ga bo imela Andreja Rustja v ponedeljek, 24. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih v Nabrežini. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU-Magna Fraternitas Universalis) - vabi v ponedeljek, 24. marca, ob 17.30 na predavanje umetnika Leonarda Calvo na temo »Razumeti umetnost - od renesanse do sodobnikov (3.del)«. Knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponc-hielli 3, Trst. DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA - Mednarodno Združenje, vabi na srečanje »Romarji vere« v sredo, 26. marca, ob 20. uri v Finžgarjev dom, Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na diskusijski večer na temo DRŽAVNE IN DEŽELNE REFORME V ODNOSU DO SLOVENSKE MANJŠINE Začetek ob 20.30 Dunajska cesta 35, na Opčinah. Info: 040-421880 ali 340-3864889 (Branka). NŠK - oddelek za mlade bralce vabi v Narodni dom, Ul. Filzi 14, na pravljično urico z Biserko Cesar, ki bo v sredo, 26. marca, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2., in 3. razreda). OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabi v sredo, 26. marca, ob 18.00 na predstavitev knjige Nelide Ukmar »Phoenix - dal calcare del Carso«. Z avtorico se bosta pogovarjali profesorici Wilma Purič in Loredana Umek ter grafična oblikovalka Isabella Ci-pollino ob glasbeni spremljavi Irine Perosa in Jane Zupančič. VZPI - ANPI Devin Nabrežina, Dol-Jam-lje, Križ »E. Antončič-Stojan« Zgonik: vabi ob 70-letnici operacije Bober (deportacije več stotin domačinov na prisilno delo v Nemčijo) na spominski večer, v dvorano bivšega Ljudskega doma v Križu, v sredo, 26. marca, ob 18. uri. Sodelujeta zgodovinarja Ivan Vo-grič in Milan Pahor. Vsi, ki hranijo doma dokumente, pričevanja, slike, itd.. so naprošeni, da jih prinesejo s seboj. SKD S. ŠKAMPERLE sporoča, da iz tehničnih razlogov je bila pravljična urica premeščena na četrtek, 27. marca, ob 16.30 v dvoranici na Stadionu 1. maja. Prisrčno vabljeni! ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE -skupina »Fortunato Pavisi« vabi v petek, 28. marca, ob 20. uri na sedež Združenja, Ul. Mazzini 30, 1 nad., kjer prireja konferenco na temo: »Barva in umetniška izkušnja, kot način zdravljenja - Sile duše so vidne v barvah in zato ob slikanju lahko človek postane zdravnik samega sebe«. Predava dr. Patrizia Anderle. CENTER ZA LAŽJE UČENJE IN ŽIVLJENJE vabi na otvoritev v petek, 28. marca, v kulturni dom Srečka Kosovela v Sežano. Od 14. ure dalje brezplačne delavnice za otroke in odrasle; ob 18. uri predavanje in nastopi: »Učenje po metodi Freestyle - hitro in skozi zabavo«. Vstop prost! Info: 00386-40546600 (Elda). PESEM MLADIH 2014 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na dvodnevno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih, ki bo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. V soboto, 29. marca, bodo nastopili zbori vrtcev in šol, v nedeljo, 30. marca, pa društveni in župnijski zbori. Oba dneva je začetek predviden ob 15. uri. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, na pobudo Radija Koper, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na glasbeni večer z naslovom »50 let slovenske tržaške popevke - Bar-kovlje 1964 - 2014«. Nastopa orkester Miramar s solisti, dir. maestro A. Vo-dopivec. Večer vodi Smiljana Baranja v soboto, 29. marca, ob 20.30. Pobudo nam je omogočila ZKB. PRIMORSKA POJE v organizaciji ZSKD in SKD Igo Gruden bo v nedeljo, 30. marca, ob 17. uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Nastopajo MePZ Angelski spev-Otlica, MoPZ Krom- SKD TABOR Prosvetni dom Opčine vabi na 46.REDNI OBČNIZBOR Prvi sklic v ponedeljek, 24. marca ob 20.30, drugi sklic v četrtek, 27. marca ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah z naslednjim dnevnim redom: - uvodni pozdrav,izvolitev predsedstva občnega zbora - poročila - odobritev obračuna in proračuna - razprava - pozdravi - razno berški vodopivci, MePZ Slovenski dom-Zagreb, MePZ Gorjansko, VoS Pod Lipo-Špeter, MePZ Jože Srebrnič-Deskle in MePZ Jacobus Gallus-Trst. SDD JAKA ŠTOKA in Zadruga Kulturni dom Prosek - Kontovel, vabita na predstavitev knjige Radoslave Premrl »Moj brat Janko - Vojko« in njenega italijanskega prevoda »Un eroe in fami-glia«, ki bo v nedeljo, 30. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Spregovorila bosta pisatelj Boris Pahor in prevajalka Martina Clerici, glasbeno točko bo izvedla harfistka Eva Škabar. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne, vabi v nedeljo, 30. marca, ob 18. uri na Finale 6. mednarodnega tekmovanja glasbenikov solistov in komornih skupin Svirel 2014: gostje Harmonikarski orkester GM Synthesis 4 - dir. Fulvio Jurinčič. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI vabi v galerijo Umetniškega in kulturnega centra Škerk, Trnovca 15, na ogled bogate razstave »Ermada Jutranji svit 1. svetovne vojne«. Urnik: sobota in nedelja 10.30-13.00 in 15.0019.00 (do 6. aprila). Vodeni ogled ob sobotah ob 15.00 in nedeljah ob 11.30. Za skupine in šole po dogovoru. Tel. 331-7403604, www.hermada.org. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU-Magna Fraternitas Universalis) - prireja vodeni obisk razstave brazilskega fotografskega velikana »GENESI-Sebastiao Salgado« v nedeljo, 6. aprila, v Benetkah, Casa dei Tre Oci. Info tel. št. 338-3476253, 040-9882109 ali 040-2602395. Loterija 22. marca 2014 Bari 81 89 39 31 35 Cagliari 22 61 1 24 10 Firence 35 59 87 6 50 Genova 26 71 54 69 89 Milan 78 71 68 80 73 Neapelj 47 48 39 7 45 Palermo 41 77 67 82 34 Rim 17 38 40 14 31 Turin 72 71 80 49 10 Benetke 54 59 51 10 64 Nazionale 85 11 23 33 2 Super Enalotto Št. 35 19 22 31 38 87 89 jolly 46 Nagradni sklad 10.328.286,55 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 7 dobitnikov s 5 točkami 41.390,39 € 710 dobitnikov s 4 točkami 419,53 € 31.460 dobitnikov s 3 točkami 18,67 € Superstar 49 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitniki s 4 točkami 41.953,00 € 137 dobitnikov s 3 točkami 1.867,00 € 2.596 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.611 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.014 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 23. marca 2014 7 GLHMUSK) VHTilJAK Lutkovna gie tialliče HADO MUÍAN - eied TRIJE PRAŠIČKI Ovo-iino iVI-:Ki|:ii-.;-g.j doma pri Sv- ivan-u (Ul. Gr¿rMí«ia 2?) Danet ob 16, uri in vb |7.30. Sadílty SC Mtíank Kiti/t. fa/moan? podp/ra tu a A 2üdtül í ">jf * -i ' . v SWT« 7 ■ HCTYmJP\I 'r ' 'V* 'IkïV t m VALENTINA DRIUS 5. R i M'v % , i GAIA SGUBIN 5. R ........ ■ .. ■ ji v -i^' — > yr ; -v 16 Nedelja, 23. marca 2014 MANJŠINE / Nacija Sioux Valley Dakota bo sama skrbela za svoje ozemlje, pa tudi za razvoj in izobraževanje Še ena domorodna nacija v Kanadi dosegla pravico do samouprave Kanadski minister za vprašanja domorodcev in razvoj severnih ozemelj Kanade Bernard Valcourt je uradno sporočil, da je kanadski parlament podal »kraljevi pristanek« na zakon o samoupravi nacije Sioux Valley Dakota. To bo po ministrovi oceni zagotovilo »bolj zdravo in plodnejšo prihodnost tej do-morodni naciji Severne Kanade. S tem sklepom je nacija Sioux Valley Dakota postala prva samoupravna nacija v prerijskem delum Kanade in 34. domorod-na skupnost, kateri je Kanada zagotovila pravico do samoupravljanja. Do tega sklepa je prišlo po dolgotrajnih pogajanjih in dogovor o samoupravljanju bo zagotovil tej kanadski do-morodni naciji večji nadzor nad njenimi dejavnostmi. Dogovor namreč določa način samouprave, ki bo zelo transparenten, na katerega se bodo lahko pripadniki te skupnosti zanesli in bo sposoben ustrezno odgovarjati na potrebe skupnosti ter usmerjati njeno dejavnost. To bo omogočalo izboljšanje življenjskih pogojev pripadnikov te nacije in bo ustvarilo pozitivno ozračje za investicije in gospodarski razvoj. Dogovor o samoupravi bo naciji Sioux Valley Dakota omogočil, da sprejema zakone na več kot 50 področjih, ki bodo prešla pod njeno pristojnost. Med temi so tudi javna uprava, gospodarski in socialni razvoj, izobraževanje in gradnja ljudskih stanovanj. Za dejansko uveljavitev dogovora pa bo morala, potem ko je na zvezni ravni zakonodaja prejela »kraljevi pristanek«, s krajevno zakonodajo odločati še pokrajina, ki bo morala sprejeti izvedbena določila. Ko se bo to zgodilo in bo zakonodaja tudi dejansko začela veljati, bo nacija Sioux Valley Dakota prevzela nadzor nad svojimi dejavnostmi in jih bo lahko izločila iz splošnih določil, ki kih vsebuje kanadska zakonodaja o Indijancih. Seveda bo morala nacija Sioux Valley Dakota, ki bo z lastno zakonodajo odločala o svojih rezervatih, usklajevati svoje odločitve z zveznimi in pokrajinskimi zakoni v okviru kanadske ustavne ureditve. S tem sklepom je kanadska vlada, kot rečeno, sprejela dogovore o samoupravljanju s 34 domorodnimi skupnostmi, pri čemer je Sioux Valley Dakota prva ravninska skupnost, torej taka, kjer je bilo treba usklajevati pravice do- morodnih prebivalcev z obstoječimi kmetijskimi dejavnostmi. Minister za vprašanja domorodcev in razvoj severnih ozemelj Kanade Bernard Valcourt je ta dogovor pozdravil z besedami: »Naša vlada je v celoti zavzeta za izboljšanje odnosov z vsemi do-morodnimi nacijami na ozemlju Kanade. Iz tega razloga sprejemamo ukrepe za zagotovitev večje samostojnosti in ustreznega razvoja vsem tem skupnostim. Verjamemo, da so določila o samoupravljanju temelj za izboljšanje medsebojnih odnosov in da bodo bistveno prispevala k izboljšanju kakovosti življenja te domorodne nacije. Naciji Sioux Dakota Valley se piše svetla prihodnost.« In kako ocenjujejo ta dogodek predstavniki tistih, katerim so ukrepi namenjeni? Poveljnik nacije Sioux Valley Dakota Vincent Tacan je dejal, da je ponosen, da je v imenu svojega ljudstva sodeloval na zasedanju kanadskega sena- ta, ko je na stalnem delovnem telesu za domorodne narode potekalo zaslišanje o predlogu nove zakonodaje. »Z veseljem sem vzel na znanje iskreno zanimanje in odgovarjal na vprašanja senatorjev v zvezi z našimi samoupravnimi določili. Upamo, da naša prizadevanja za zagotovitev samouprave ne bodo zadovoljila samo nacije Sioux Valley Dakota, ampak bo povod za zagotovitev novih priložnosti tudi za druga domorodna ljudstva v Kanadi, ki želijo doseči in razvijati podobne dogovore z oblastmi. Nacija Sioux Valley Dakota si bo prizadevala za ohranitev pozitivnih odnosov, ki smo jih v tem času razvili z vlado Kanade v kanadskem predstavniškem domu in v senatu ter si želimo nadaljevanje dobrega in učinkovitega dialoga, z namenom, da bo naša prihodnost temeljila na trdnem sodelovanju med na-cijama,« je še dejal poveljnik nacije Sioux Valley Dakota. « Irsko vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo po sodni obravnavi v irskem jeziku Irsko vrhovno sodišče je s štirimi glasovi proti enemu zavrnilo zahtevo moškega, obtoženega napada, da se mu zagotovi dvojezična porota. Sklenilo je, da mora sodišče o njegovi zadevi razsojati brez prevajalca, čeprav se je dogodek zgodil v regiji Connemara, kjer je večina prebivalcev govori irščino. Povedati je treba, da ne obstaja zakonodaja, ki bi določala, da mora porotnik poznati irščino ali angleščino. Sodnik Adrian Hardiman je to stanje ocenil kot izredno in dejal, da bi bil potreben čimprejšnji zakonodajni poseg. V ločenem mnenju, ki ga je priložil odločitvi vrhovnega sodišča, je ta sodnik ocenil delovanje države pri promociji irskega jezika »minimalistično in pomanjkljivo«. Zapisal je, da ne verjame, da na svetu obstaja še kaka država, v kateri »državljan ne bi imel pravice do sodne obravnave v prvem uradnem jeziku države in da bi sodni zbor neposredno razumel, kar bi povedal v svojem jeziku.« Vseh pet sodnikov je sicer soglašalo, da je obtoženi Peadar O Maicin, ki ima irščino za svoj materni jezik, in živi od rojstva na območju Galwaya, sprožil pomembno ustavno vprašanje v zvezi z ravnotežjem med jezikovnimi pravicami in dolžnostjo države, da preko pristojnih sodnikov razsoja o kaznivih dejanjih. O Maicin je bil, kot že navedeno, obtožen kaznivega dejanja, ki naj bi ga zagrešil 28. maja 2008 na jugu irske regije Connemara; v tem napadu je bil ranjen Martin Whelan, prav tako iz Con-nemare, obtožen pa je tudi, da je v pretepu uporabil predmet, s katerim bi lahko povzročil zelo hude telesne poškodbe, to je razbito steklenico viskija. Potem ko je krajevno sodišče določilo, da obtoženi nima pravice do dvojezičnega sodnika in dvojezične porote, se je O Maicin obrnil na vrhovno sodišče. Država je njegovi zahtevi ugovarjala z utemeljitvijo, da bi, čeprav bi obstajala možnost zagotovitve dvojezične porote in torej poteka sodne obravnava brez pomoči prevajalca oziroma tolmača (kar je država zanikala), bi bilo potrebno preverjanje znanja irskega jezika, kar je praktično nemogoče, ker na irskih sodiščih porotnike žrebajo. Večina članov vrhovnega sodišča je ocenila, da ima O Maicin ustavno pravico, da pred sodiščem nastopa v ir-ščini in da vsa sodna obravnava poteka v irščini, vendar s pomočjo tolmača. Pravica do sodnega postopka v ir-ščini torej po mnenju četverice vrhovnih sodnikov ni absolutna pravica. Po njihovem mnenju v nekaterih okoliščinah, ker celo na irsko govorečem območju veliko število prebivalcev ne obvlada ustrezno irskega jezika, se mora ta pravica podrediti pravici tistih, ki so upravičeni do rabe angleščine kot uradnega jezika in samo tako je porota lahko zares povsem reprezentativna. Sodnik Frank Clarke je to oceno podkrepil z izjavo, da tudi na irsko govorečem ozemlju ni mogoče sestaviti porote z zadostnim znanjem irskega jezika, da bi lahko sledila razpravi v irščini brez prevajalca oziroma tolmača. Na Tridentinskem objavili podatke popisa prebivalstva: Ladincev je 18.550, Mohenov 1.660, Cimbrov 1.072 Pod naslovom Kanadski minister Bernard Valcourt Spodaj dvojezični napisi v ladinski dolini Fassa Statistični urad Tridentinske avtonomne pokrajine je objavil podatke o popisu prebivalstva, ki so ga izvedli 9. oktobra 2011. Objavljeni so tudi podatki, ki zadevajo prisotnost treh avtohtonih manjšin na Tridentinskem, to je Ladincev, Mohenov in Cimbrov. Na Tridentinskem namreč na osnovi določil izvajanja posebnega statuta dežele Tridentinske - Južne Tirolske ob splošnih popisih prebivalstva ugotavljajo tudi prisotnost pripadnikov manjšin na osnovi podatkov, ki jih pripadniki sami navedejo. To preverjanje zadeva celotno tri-dentinsko pokrajino, njegov namen pa je, kot določajo izvedbena določila posebnega statuta, zaščita in promocija etničnih in kulturnih značilnosti Ladincev, Mohenov in Cimbrov. Na dan popisa se je 18.550 prebivalcev oziroma 3,5 odstotka prebivalstva Tri-dentinske pokrajine izjavilo za pripadnost ladinski skupnosti. Najvišjo gostoto ladin-skega prebivalstva so zabeležili v občini Vi- go di Fassa (87,7%), sledi občina Soraga (85,5%), sicer pa so Ladinci v manjšem številu raztreseni po številnih drugih občinah na Tridentinskem. Pripadnikov skupnosti Mohenov je bilo 1.660 oziroma 0,3 odstotke prebivalstva. Seveda je gostota pripadnikov te manjšine najvišja v treh občinah na območju, kjer je to prebivalstvo zgodovinsko naseljeno: Palu del Fersina (92,9%), Fierozzo (91,9%) in Frassilongo (83,3%). Cimbrom pripada 1.072 prebivalcev Tridentinske pokrajine oziroma 0,2 odstotka. Naseljeni so pretežno v občini Lu-serna (83,8%), prisotni pa so tudi v sosednjih občinah Folgaria (7,9%) in Lavarone (7,8%). Statistični urad na svoji spletni strani pojasnjuje, da so na ozemljih, kjer je v veljavi zaščita katere od teh treh manjšin, popis potekal tudi v jeziku manjšin; vsi obrazci, torej ne samo vprašalnik o pripadnosti manjšini ampak tudi splošna popisna pola, so bili sestavljeni tudi v jezikih manjšin. Valencija zapira manjšinske šole Deželna vlada desničarske ljudske stranke (Partido Popular - PP) v avtonomni deželi Valenciji nadaljuje s svojo politiko ukinjanja institucij v va-lencijanskem jeziku. Mimo dejstva, da je valencijanski jezik samo oblika ka-talonščine, česar krajevna deželna vlada noče priznati, je njena radikalna politika do manjšinskega jezika močno razgrela krajevno družbo. Pred časom je prišlo do množičnih protestov zaradi zaprtja televizijskega kanala, ki je oddajal v valencijanščini, protesti pa so bili glasni tudi zato, ker so krajevne oblasti istočasno ugasnile repetitorje, ki so zagotavljali prenos televizijskih sporedov iz Barcelone. Sedaj pa je novo razburjenje povzročila odločitev, da bodo prihodnje leto ukinili katalonske oddelke v 136 javnih šolah; odločitev je bila v februarju objavljena v uradnem vestniku dežele Valencije. V teh šolah bodo zaprli skupno 155 oddelkov, od teh 72 oddelkov s poukom v katalonščini v otroških vrtcih in osnovnih šolah ter 72 dvojezičnih oddelkov, ki bodo postali enojezični, pri čemer v gradivu še ni navedeno, ali bodo enojezični španski (kar je zelo verjetno) ali katalonski. Seveda se katalonski strokovnjaki in aktivisti odločno upirajo tej odločitvi. Organizacija Escola Valenciana, ki povezuje starše otrok ter številne učitelje in ravnatelje, pretežno iz katalonskih in dvojezičnih šol, je v svoji izjavi zapisala, da gre za »zgodovinski napad na temeljno značilnost naše identitete, najhujši atentat, ki ga je kdajkoli v zadnjih treh desetletjih zagrešila kaka valencijanska vlada na šolsko ureditev.« Predsednik te organizacije, odvetnik Vincent Moreno, pa je poudaril, da »s to odločitvijo ni bil spoštovan sociolingvistični kontekst, v katerem delujejo šole; po eni strani je vlada s tem dejansko uničila katalonske oziroma dvojezične šolske centre, po drugi strani pa je to izredno hud udarec normalizaciji našega jezika v treh velikih mestih, to so Valencia, Alicante in Castello.« Prišlo je tudi do javnih protestov. Tako se je 28. februarja pred deželnim ministrstvom za izobraževanje zbralo več tisoč protestnikov, ki so s transparenti zahtevali preklic sklepa o ukinjanju katalonskih sekcij v javnih šolah. LIKOVNA UMETNOST Nedelja, 23 . marca 2014 1 7 FRANKO VEKJET V REVOLTELLI (DO KONCA MARCA) »Spremljajo me • 1 • V • 1 • misli o nasi usodi« Jasna Merku /— Obsežnejša razstava v tako pomembnem muzeju sodobne umetnosti, s tako imenitno zgodovino, je pomemben dosežek. Kako doživljaš ta prostor, saj je tudi nekdanji stanovalec te prelepe neorenesančne zgradbe Pasquale Revoltella bil po družinski strani iz Benetk, ti pa v Benetke redno zahajaš poučevat grafične tehnike, prav tako rad potuješ in se soočaš z novimi kulturnimi stvarnostmi? Sledeč današnjiemu kriterju geografske razdalje lahko trdim, da so Benetke zares blizu Trsta. Stopim v vlak, preberem časopis in se že znajdem v mestu, ki je velika izložba umetnosti in kulture. Tu človek lahko vidi marsikaj, kar se dogaja danes na umetnostni sceni. Morda je tudi to razlog, da že dolgo let poučujem grafiko v Benetkah z velikem veseljem. Moram pa priznati, da čeprav je mesto zelo zanimivo, ni več tista kulturna delavnica kot je bila nekoč. Zaradi tega se moramo mi soočati tudi s širšim prostorom, z različnimi situacijami, od bližnje Slovenije do Nemčije, Francije, ali morda celo z drugimi kontinenti in sam ne bi vedel še kaj, ker se je sam pojem zemljepisa že spremenil. Kaj pomeni sodobnemu ustvarjalcu pojem prostora? Že nekaj časa je prostor ena ključnih osi v sodobni umetnosti. Vendar pojem prostora zavzema različne valence in aspekte. Na primer v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se mnogi izraelski umetniki ukvarjali z velikimi istalacijami in strukturami, s katerimi so se poglobljeno in pogumno primerjali s problemom šir-sega, bi rekel geografskega prostora. Ni slučaj, da je bil ta problem prostora in njegove razsežnosti eden glavnih problemov samega obstoja Izraelske drza-ve. Torej ni niti slučaj, da se je, seveda tudi iz drugih razlogov, uveljavila po svetu praksa instalacije in različnih postavitev v prostoru. Na žalost pa se mi zdi, da vzporedno kakor se svet širi in dosega dimenzije nekakšne globalizacije, tako se veča nevarnost, da se naš mali svet, kjer bivamo, živimo in delamo, krči in doživlja nevarne in včasih celo katastrofalne krize. Predvsem v preludiju k razstavi, v posegu v prostor pred avditorijem prihaja pa do izraza slovenski prostor v Trstu, delovanje ustanov, s katerimi se mi vsi kot predstavniki manjšine istovetimo. Bi nam kaj več povedal o tej izvirni uprizoritvi, ki nosi naslov Si-mi-Ia-re? Si-mi-la-re so štiri note, ki jih je uglasbila in zaigrala na vilončelo An-drejka Možina. To je nekakšna slušna podlaga in razlaga vizuelnemu delu postavitve. Opominja nas na podobnost in povezanost različnih aspektov našega stanja. Temne, okrušene in perforirane slike so posvečene vsaka enemu dogodku zaprtja slovenskih struktur: TKGaleriji leta 1991, Kreditni Banki nekaj let kasneje, še prej agenciji Alpe Adrija, itd. do sedanje krize in napovedanega zaprtja Trzaške Knjigarne. Zame, kot člana slovenske manjšine, imajo vsi ti dogodki velik pomen in vzbujajo v meni močne negativne občutke. Podobno pa mislim, da lahko vzbujajo težke občutke tudi pri ostalih članih naše skupnosti. Moramo tudi pomisliti, da ta tip problemov ni tipično naš. Kriza je prisotna v celotnem našem mestu in prav tako v celi Italiji, od gospodarstva do pomembnejših kulturnih in političnih ustanov. Prisotna je tudi v Slovenji in v svetu nasploh. Vprašanje, ki sem si ga postavil je: kaj pomeni danes pravzaprav »si-mi-la-re«? Tvoja vizija prihodnosti ni naj-boIj svetIa, čeprav bi rad, da bi tako bi-Io. Edina bela slika v navidez preprosti, vendar kompIeksni instaIaciji je med odprtjem doživeIa poškodbo in restavratorski poseg, ki si ga nemudoma opraviI, je odvzeI prvotno Iuč tudi sIednji sIiki dobrih žeIja za naše naslednike. Očitno gre za poseg, ki ga oblikuje čas, kako ga doživljaš? Kako se občutek časa odseva v tvojem ustvarjalnem procesu? Zadnjo sliko v tem kontekstu sem posvetil svojima vnukoma kot voščilo za lepo in svetlo bodočnost. Na otvoritev je prišlo ogromno obiskovalcev, posebno prostor te instalcije je bil zelo natrpan. Bil sem seveda zadovoljen, da je bilo toliko obiskovalcev, vendar je slika doživela poškodbo. Kasneje sem pomislil, da sta sliko poškodovala prav moja dva vnuka, ki sta se tam veselo porivala, igrala in tekala okoli. To kar se je zgodilo, je skoraj paradoksalno in po svoje tudi komično. Sliko sem moral restavrirati. V originalu je to bila svetla, delikatna slika, na kateri so centralni drobni elementi ustvarjali videz nekakšnega spomladanskega cvetenja. Ko pa sem jo resta-vrial, sem moral spremeniti nekatere manjše elemente v sliki in jo celo potemniti. Temnejše delo na ta način nehote izraža manj optimističen pogled v prihodnost. Verjetno je usoda tako hotela. Glasba in likovna govorica sta si v marsičem zelo blizu, lahko pa se tudi dopolnjujeta. Kaj ti pomeni glasba in kakšno funkcijo ima v sklopu Me-morabilie? V mladih letih sem študiral glasbo, potem sem v študentskih letih igral v plesnih ansamblih in sem se s tem celo takorekoč preživljal. Glasba mi je ostala v srcu. Vedno pa sem se čudil, zakaj mnogi slikarji hodijo stalno na koncerte in glasbeniki, predvsem skladatelji, sledijo strastno likovni umetnosti. Mo- rava tu priznati, da je tudi tvoj oče poznavalec in velik ljubitelj likovne umetnosti. Likovna umetnost in glasba delita nekako skupno usodo, nekašen paralelni skupni zgodovinski razvoj in se srečujeta s skupnimi, oziroma podobnimi problemi. Castoriadis pravi, da tako slikarstvo kot glasba pokažeta, pravzaprav doprineseta nekaj, kar prej ni obstajalo in lahko zdaj obstaja samo v funkciji slikarstva ali glasbe. Pred nedavnim sem izvedel, da Bach v nekaterih kompozicijah za skupino komorne glasbe ni določil, kateri instrument mora igrati določeno partituro (razen partiture za klavičembalo, ki je jasna za tisti čas). Na ta način vsaka izvajalska skupina lahko uporablja druge instrumente in drugačno interpretacijo, a vedno na osnovi točno definirane glasbene pisave. Čudovito! To je tudi problem interpretacije moderne umetnosti. Kot sem imel priliko videti na izvedbi Niederjeve skladbe na moji razstavi v Muzeju Revoltal-la, je to tudi spet problem sodobne glasbe. V teku razstave Memorabilia smo doživeli tudi glasbeni performance enega vidnejših protagonistov tržaške in evropske glasbene scene, skladatelja Fabia Niederja. Kako se je ta ustvarjalec odzval k sodelovanju? Z Niederjem se poznava že dolgo let, spoprijateljila sva se, ko sva izvedela, da sva bila soseda v otroških letih, a se nisva poznala. Vidiva se sicer pored-koma, imava namreč druge življenjske ritme. Tako kot je on družaben in vedno razpoložljiv, tako potrebujem jaz sa- moto in meditacijo. To je verjetno vezano tudi na drugačen tip dela. Delo v ateljeju, predvsem grafika, terja ogromno časa in počasnih, zamudnih operaciji. Nieder je sprejel moje vabilo za to performanso s pravim navdušenjem ... Sodobna umetnost je pogosto družbeno vpeta, pozorna na aktualne probleme, na katere se odziva na ustvarjalen način. Po tej poti je nastal muzej papirnatih letal, ki istočasno vpleta k sodelovanju tudi druge ustvarjalce, različnih disciplin. Kako se ta zamisel še razvija? Zamisel o muzeju papirnatih letal se je porodila leta 1998, ko so ameriški bombniki ponoči leteli nad Trstom in nas s tem spominjali na vojno na Balkanu. V tistih letih sem povabil k sodelovanju za moj muzej približno petdeset umetnikov iz naše dežele in Slovenije. Zbirko sem razstavljal v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, v Benetkah in v Muzeju sodobne umetnosti v Celju. Nekaj let kasneje sem imenoval ameriškega profesorja Bersteina za komisarja mojih razstav v Združenih državah. Sam je zelo resno prevzel to funkcijo in organiziral razstavo MPA v Muzeju ameriškega vojnega letalstva v Virginiji. Na žalost so ti papirnati avioni še vedno v ZDA in sem bil primoran povabiti drugih dvajset umetnikov posebej za to razstavo v Revoltelli. Nameravam razširiti to svojo zbirko in načrtujem druge, večje razstave. Slikar, grafik, kipar: meje med zvrstmi so se zrahljale, vendar nas postopek že zaradi svoje narave pogo- juje. Morda je tvoj opus na področju grafike še najbolj raprezentativen in bogat. Zato me zanima, kako se razvija ustvarjalni proces v posameznih fazah izdelave tiskarske plošče v zrcalni sliki, morda vodi k refleksiv-nosti in spodbuja pogled iz različnih zornih kotov. Navsezadnje tudi zanimive keramične ploščice, ki jih razstavljaš v obliki stenske instalacije, ponujajo pogled z druge strani. Morda nas vabijo, da se navadimo opaziti čisto vse, kar je in kar ni vidno? Grafika je ostala zvesta svoji tradiciji v postopkih dela in realizaciji, po-gostoma tudi v likovnem jeziku. Je verjetno edino področje kjer ne velja Levi Straussova ugotovitev o izginotju rokodelske spretnosti v moderni dobi. Še danes večina grafikov uporablja iste materiale, črnila, orodja, preše in iste tehnične postopke kot v šestnajstem stoletju. Ritem dela je seveda popolnoma izven našega časa. To so počasni postopki, ki se vrstijo eden za drugim in terjajo dneve in tedne, da lahko vidimo rezultat dela. Pri tem je logično, da moramo imeti začetni projekt, dovolj jasno ampak tudi dovolj elastično idejo pri realizaciji dela, koncentracijo za več dni in idejo o zrcalni valenci odtisa. Vse delo je tudi nekako ritualizirano, prav tako kot je bilo v poznem srednjem veku. V znamenitem Hayterjevem ateljeju so morali učenci, preden so vstopili v delavnico, ostati vsaj 5 minut pred zrcalom ob vhodu, da so se lahko koncentrirali, da so razmišljali o delu in da so se navadili na spekularnost grafike in na pogled iz različnih kotov. Ukvarjal sem se izključno z grafiko vsaj 15 let. To je pustilo seveda tudi velike sledi v mojem umetniškem delu, kar je močno opaziti tudi na tej razstavi. Zdi se mi, da to ni stranski pristop do slikarske ali prostorske umetnosti, mislim nasprotno, da je drugačen, oseben in bolj iskren način grajenja osebnega likovnega sveta. Rada bi spregovorila s tabo tudi o pomembni vlogi, ki jo imaš kot pedagog, nenazadnje tudi grafike, ki so nastale iz odvrženih podov treh ateljejev, v katerih si poučeval, konceptualno obeležijo umetniško vzdušje. Zakaj rad poučuješ, deliš ateljejsko delo z drugimi? Pedagoško delo pojmujem kot del svojega umetniškega dela in ne opažam razlik med obema, ker pri obeh skušam udejaniti svojo idejo o umetnosti. V prelepi monografiji, ki je izšla pri založbi ZTT, ob razstavi pritegnejo pozornost tvoje misli, krajša razmišljanja o ključnih temah. Koliko je ustvarjalni proces bolj vezan na misli, koncepte prej kot na čutenje ter izpovednost? Jaz mislim, da ima Marta Nussbaum popolnoma prav, ko pravi, da je čutenje, da so emocije tesno povezane z našim mišljenjem, z našimi projekti, z našim načinom ocenjevanja vsega kar nas obdaja, pravzaprav z našo identiteto. Duševne napetosti spadajo v sfero naših izkušenj: to so lahko ljubezni, prijateljstva, intelektualna ali politična angažiranost in vsi aspekti našega sveta, s katerimi pridemo v stik. Vse to omogoča, da ne preživimo v samoti svojih izkušenj. Te so torej tesno povezane z vsem tem, kar verjamemo: realnost, bojazni, upanja, itd. Misel in koncept postaneta na tak način centralen element in stroj za naše emoci-je, in te postanejo del našega etičnega razmisljanja in naših idej, ne pa zunanji in včasih neprijeten element za naš odnos s svetom. Vsaka razstava pomeni umetniku pogled na njegovo delo iz drugega zornega kota. Vsaka razstava je pravzaprav ponovni izpit, na katerem se umetnik preizkusi in sooča s publiko, s strokovnjaki in predvsem s samim seboj. Kam te vodi navdih? Katere misli spremljajo tvoj vsakdan? Imam kot vedno ogromno projektov in zadovoljen bom, če bom realiziral že majhen del le teh. Vsak dan me spremljajo misli o naši usodi in o pomenu umetnosti. 18 Nedelja, 23. marca 2014 AKTUALNO, RUBRIKE DANIEL KOGOY, NEVSAKDANJI GOST NA TRŽAŠKI OBČINI Iz Avstralije v naše kraje po sledovih prednikov Iztok Furlanič 15, marca 1954 je iz Trsta odplula prva izmed številnih ladij tržaških, goriških in istrskih izseljencev v Avstralijo. S trebuhom za kruhom se je med leti 1954 in 1958 podalo nič koliko družin. Statistike so še negotove, a govori se, da je Trst za oddaljene kraje zapustilo med 20.000 in 30.000 ljudi. Posebno »priljubljena« med Tržačani je bila Avstralija (okrog 8-9000 izseljencev), a v manjši meri je to zadevalo tudi Goriško. Med izseljenci v Avstralijo je bila tudi družina Kogoj iz Gorice, ki se je za tako dolgo potovanje odločila leta 1953 in se preselila v kraj Wollon-gong, uro vožnje južno od Sydneyja. Na slovenske korenine je že druga generacija velike večine priseljencev kaj kmalu pozabila, saj je bil to eden izmed načinov, da bi se na najhitrejši način popolnoma vključili v novo družbo in nekako pretrgali katerokoli vez s preteklostjo. Številne družine, ki so se iz političnih in ekonomskih razlogov izselile iz naših krajev, so nato dosegle uspehe v Avstraliji, kjer pa je bila zlasti začetna faza aklimatizacije dokaj travmatična. Vnuk Erika in Dane, Daniel Kogoy je tako v mestu Leichhardt (v volilnem okrožju Gadigal/Annandale) blizu Sid-neya, postal občinski svetnik (councillor) stranke zelenih (Green Party). 31-letni Daniel Kogoy, v Avstraliji se je družinski priimek rahlo spremenil, nam je lani ob njegovem prihodu v iskanju družinskih korenin z veseljem pripovedoval zgodbo o svoji družini. V glavnem se je posluževal italijanskega jezika, ki se ga je naučil med enoletno študijsko izmenjavo, ki jo je leta 2004 opravil v Bologni. A rodne kraje prednikov, Gorico in Bovec, je prvič obiskal že dve leti prej. Njegovo znanje slovenščine je omejeno na nekaj besed, vključno z »doberdan«, ki ga je izrekel ob obisku občinske dvorane, vendar je Daniel zelo ponosen na svoje korenine in je prav zaradi tega poskušal znova tkati vezi z daljnimi sorodniki, o katerih ni ničesar vedel. Rade volje je pripovedoval svojo zgodbo, ki je verjetno v marsičem podobna številnim emigrantom. »Moji dedki po strani očeta so se v Avstralijo izselili leta 1953. Nono Erik je bil Slovenec iz Gorice, po priimku Kogoj, nona Dana pa iz Bovca, po priimku Sovdat. Oba sta se preselila v Trst, da bi dobila kako primerno službo, a bili so težki časi. Takrat so pri zaposlitvi imeli prednost, vsaj tako mi je pripovedoval nono, priseljenci iz drugih krajev, zlasti iz Istre. Trst je bil pod angloameriško upravo, mnogi so bili za Italijo, drugi za Jugoslavijo in, če se ne motim, nekateri so se borili za svoboden Trst. Ob tem so imeli moji nonoti dodatne težave, saj so bili Slovenci in v javnem sektorju za njiju nikakor ni bilo prostora. Leta 1953 je bilo že jasno, da bo Trst prešel pod Italijo, tako da v Trstu res ni bilo bodočnosti, medtem ko se je odpirala možnost selitve v Avstralijo. Ni šlo za lahko izbiro, a sta se nonota le odločila, da odideta. Kar 10% tu živečega prebivalstva je odpotovalo v Avstralijo. Tam je bilo za njiju res trdo. prej do novice Na fotografiji desno Daniel Kogoy s predsednikom tržaškega občinskega sveta Iztokom Furlaničem; spodaj ladja Castel Verde, ena izmed tistih, ki so emigrante v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja prevažale iz Trsta v Avstralijo www.primorski.eu1 Okolje je bilo povsem različno, nono pa mi je pripovedoval, da so največ trpeli zaradi spremembe v prehrani, saj je bila hrana v Avstraliji zelo različna in slabše kakovosti. Živeli so najprej v Wollongongu, približno eno uro vožnje južno od Sydneyja. Moj oče se je rodil ravno tako v Gorici, a je bil le leto dni star, ko sta se nonota preselila v Avstralijo. On je popoln Avstralec, saj je zrasel v tistem okolju. Vendar se je devet let po odhodu družina vrnila v Bovec in tam ostala približno šest mesecev. Oče je tudi obiskoval slovensko šolo, govoril je italijansko, slovensko in je obvladoval tudi nemščino. Nonota sta želela ostati v Bovcu, a tudi takrat nista dobila primerne zaposlitve, tako da se je cela družina znova vrnila v Avstralijo, takrat dokončno. Oče me žal ni naučil svojega maternega jezika, saj so drugo generacijo priseljencev skoraj prisilili, da bi pozabili na lastne korenine. Moral si postati 100% Avstralec, tako da mi oče ni posredoval znanja niti slovenščine niti italijanščine. Novi priseljenci so se skoraj sramovali svojih korenin. Italijanščine sem se učil najprej v šoli, nato na Univerzi in prav v tistem obdobju sem odšel med letoma 2004 in 2005 za eno šolsko leto v Bologno, da bi izpilil znanje tega jezika. Žal v Avstraliji ni bilo nobenega tečaja slovenščine. V te kraje sem prvič dopotoval leta 2002, ko sem tudi prvič videl Trst, Gorico in Bovec. Za Trst sem mislil, da bo klasično sivo pristanišče, v resnici pa me je res prijetno presenetilo, saj je tu polno zgodovine, česar v Syd-neyju nimamo. In tudi hrana je res enkratna. Tudi žena je navdušena. Obiskali smo tudi znano gostilno pri Pe-piju. Žal zaradi prerane smrti none in nato nonota nisem imel nikakršnih stikov s sorodniki. Prišel sem torej, da bi si zgolj ogledal te kraje, ko pa sem šel na turistični urad v Bovec in jim pripovedoval svojo življenjsko zgodbo, so mi takoj predstavili nekaj daljnih sorodnikov, s katerimi sem zdaj v stiku. Med drugim naši tu živeči sorodniki upravljajo v Bovcu znano gostilno Sov-dat. V daljnem sorodstvu sem vsaj s polovico vasi. V Trstu sem tretjič, prvič z ženo. Žal dvomim, da imam tu kakega sorodnika, saj sta bila tako nono kot oče edinčka, kar je bilo za tiste čase neobičajno.« Daniel je po tridnevnem obisku v Bovcu potovanje nadaljeval še po Avstriji, v Grazu, kjer ima tudi nekatere korenine. Kljub mrazu, na katerega so Avstralci bolj malo vajeni, je našel čas tudi za smučanje. Štiri ure od Sydneya je sicer zimsko letovišče, kjer se je Daniel naučil smučati, ven-dar...»Julijske alpe so nekaj čisto različnega!«. ■idzelengstrehli Z glavo v oblakih Barbara Žetko Če imate vrtoglavico, ko z zvonika sv. Marka v Benetkah opazujete ljudi, ki se mirno sprehajajo pred Doževo palačo, vam ne priporočam, da se z najhitrejšim dvigalom na svetu, ki se vzpenja s hitrostjo preko šestdeset kilometrov na uro, peljete do 163. nadstropja nebotičnika Burdž Kalifa in pogledate mesto Dubaj pod vami. Burdž Kalifa je s svojimi 829 metri najvišja zgradbe na svetu. Verjetno si le s težavo predstavljamo, kakšen vtis lahko naredi na nas zgradba, ki je visoka preko osemsto metrov, čeprav smo morda že bili v New Yorku in smo obiskali najznamenitejše nebotičnike, ki so sad tehnologije oziroma človeške iznajdljivosti. Morda nam lahko pri tem najbolj pomaga sledeča prispodoba: če bi postavili dva Eifflova stolpa enega na drugega, bi dospeli komaj do zadnjega nadstropja Burdža Kalife, do skrajne točke na vrhu pa bi se morali dvigniti še za vsaj tri tržaške Svetilnike zmage! Večina izmed nas je navajena na pet ali šestnadstropne stavbe starih mestnih središč Trsta, Gorice ali Ljubljane, ne pa na več sto metrov visoke zgradbe. Zato se nam zdi, da spada gradnja takih neverjetno visokih nebotičnikov, kot je Burdž Kalifa, bolj v znanstvenofantastično literaturo kot pa v realnost. Ampak to je nekaj popolnoma resničnega in hočeš nočeš naša prihodnost, čeprav si le s težavo predstavljamo, da bi posejali naša mesta s takimi velikani. Verjetno ne bomo nikoli videli takih izjemno visokih nebotičnikov v naši stari Evropi, zagotovo pa rastejo kot gobe v Ameriki, v zadnjih letih pa predvsem v Aziji. Načrtovalci pa se ne zadovoljijo niti s takimi neverjetnimi višinami in si stalno zastavljajo nove cilje ter presegajo meje, kot dokazuje načrt nebotičnika Kingdom Tower v mestu Džida v Saudski Arabiji, ki naj bi leta 2018 s svojimi neverjetnimi 1000 metri postal najvišji na svetu. Kako pa smo prišli do takih izrednih tehnoloških dosežkov? Kdaj sta se znanje in sposobnost arhitektov, inženirjev ter drugih tehnikov tako razvila, da so ti bili sposobni ne samo projektirati, ampak celo omogočiti uresničitev gradnje nebotičnikov, visokih preko osemsto metrov? Ko sem v knjižnici brskala po strokovni literaturi, sem naletela na knjigo o najvišjih zgradbah na svetu, ki pa je bila precej stara, saj so jo izdali že leta 1998. Vendar sem s pomočjo interneta brez pretiranega napora našla vse najnovejše podatke, tako da sem lahko začela primerjati tedanje najvišje nebotičnike z današnjimi in skušala razumeti, kaj se je spremenilo v zadnjih petnajstih letih. Dva podatka sta me predvsem presenetila. Prvi je neverjeten razpon v doseženih višinah, saj so se te v slabih štiridesetih letih skoraj podvojile. Do leta 1997 sta bila Twin Towers newyorškega World Trade Centra, zgrajena med letoma 1972 in 1973 in uničena v žal še ne povsem pojasnjenih okoliščinah, s svojimi 415 in 417 metri drugi oziroma tretji najvišji nebotičnik na svetu. Niti pol stoletja kasneje je gradnja dubajskega Burdža Kalife dokazala, kaj lahko doseže človek s svojo ambicijo, voljo in ustvarjalnostjo, ko si zastavi določene cilje, saj je ta nebotičnik točno dvakrat višji od bolj znanih ameriških dvojčkov. Druga zanimivost, ki sem jo zasledila, je razlika v prostorski porazdelitvi najvišjih nebotičnikov širom po svetu včeraj in danes. Če so se na koncu prejšnjega stoletja najvišji nebotičniki nahajali večinoma v Severni Ameriki, predvsem v Združenih državah, se je danes stanje popolnoma spremenilo. Pred letom 1998 je bilo med prvimi stotimi najvišjimi nebotičniki na svetu kar de-vetinpetdeset v ZDA, samo trije so bili na Kitajskem in eden v Združenih arabskih emiratih. Danes pa jih je komaj enaindvajset na ameriških tleh, dvaindvajset na Kitajskem in preko trideset posejanih po raznih mestih Arabskega polotoka. Če se napredek posameznih narodov ter njihova gospodarska moč kažeta tudi v tem, imamo še en dokaz, da je stanje v našem zahodnem svetu še kako zaskrbljujoče. Vse hujša kriza zadnjih let pa nam onemogoča, da bi se zavedali rezultatov tehnološkega razvoja po svetu, morda tudi zato, ker mediji — namerno ali ne — usmerjajo pozornost predvsem na težave, namesto da bi se občasno ukvarjali tudi s pozitivnimi spremembami našega časa. Obremenjeni smo s svojimi gospodarskimi in socialnimi težavami in zato ne opazimo, da svet vendarle napreduje. Na žalost ne pri nas in predvsem brez nas. Nekdo bi mi lahko oporekal, da saj to ni napredek, da to ni nič drugega kot objestnost, s katero skušamo dokazati svojo moč in kljubovati naravi. Naše nesmiselno obnašanje ima lahko katastrofalne posledice, kot nam dokazujejo vse pogostejše poplave in drugi skrajni ter uničujoči naravni pojavi. Saj nam že dolga leta znanstveniki svetujejo, naj se vrnemo k bolj umirjenemu načinu življenja, ki premišljeno izkorišča naravo in njene vire. Kaj imajo torej skupnega trajnostno gradbeništvo in nebotičniki? Je to nesmisel ali edini možen način gradnje v naši prihodnosti? Nekateri strokovnjaki trdijo, da so ti nebotičniki zgrajeni z najnovejšimi tehnologijami in da torej zagotavljajo učinkovito rabo vseh virov, predvsem pa omejujejo izkoriščanje zemeljske površine. Drugi pa so prepričani, da take zgradbe nikakor ne morejo biti trajnostne, ker že samo gradnja kot taka porabi preveč energije, predvsem za pridobivanje gradbenih materialov, kot so na primer jeklo, aluminij ali beton. Verjetno bo le čas pokazal, kdo ima prav, saj bo veliko odvisno tudi od tega, kako in koliko časa bo nebotičnik prenesel vremenske vplive, ki bodo ogrožali njegov obstoj. Težko si predstavljam, da bodo lahko take kolose čez pol ali eno stoletje obnavljali. Verjetno se bodo odločili, da jih podrejo, kot se žal že danes prepogosto dogaja s stavbami, starimi nič več kot trideset let. Ostal bo le kup odpadnih in ne več uporabnih materialov, z njimi pa se bodo morale spoprijemati prihodnje generacije. To pa je drug problem, ki ga v tem trenutku načrtovalci ne morejo ali nočejo obravnavati, ker so preveč osredotočeni na doseganje visoko postavljenih profesionalnih ciljev. / DNEVNE NOVICE Nedelja, 23. marca 2014 19 ukrajina - Padli zadnji dve ukrajinski oporišči rim - Silvio Berlusconi Ruske sile prevzele Moji otrod ne popoiii vojaški bodo kandidati nadZ°r nad Krimom Forza Itana v škripcih, a Verdini ostaja SIMFEROPOL - Ruske oborožene sile so včeraj ob podpori oklepnih vozil vdrle v ukrajinsko vojaško letalsko oporišče Belbek na Krimu in z avtomatskim orožjem streljale v zrak. Že pred tem je Rusija zavzela letalsko oporišče v kraju Novofedorivka in razglasila popoln vojaški nadzor nad Krimom. V oporišče so nato vstopili oboroženi moški, ki so v ukrajinske vojake uperili orožje. Vsaj ena oseba naj bi bila ranjena. Pred napadom so sicer na spletni strani oporišča Belbek zapisali, da so jim ruske sile postavile ultimat, da naj odložijo orožje in se predajo ali pa bodo na-padeni.Neoborožena skupina okoli 200 proruskih protestnikov pa je pred tem vdrla v oporišče v kraju Novofedorivka in ob vpitju Rusija! Rusija! začela razbijati okna. Ukrajinski vojaki so se zabarikadirali v notranjost zgradb, s streh pa so proti vsiljivcem metali dimne bombe. Protestniki so oporišče kasneje zapustili, to pa je zdaj pod popolnim nadzorom ruskih sil. V Kijev pa je včeraj prispel nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier in obsodil rusko priključitev ukrajinskega polotoka Krim. Steinmeier je po srečanju z ukrajinskim premierom Arse-nijem Jacenjukom dejal, da sta bila referendum na Krimu in odločitev ruskega parlamenta o priključitvi tega polotoka Rusiji kršitev mednarodnega prava in poskus delitve Evrope. Vodja nemške diplomacije in začasni ukrajinski premier sta govorila tudi o tehnični pomoči Nemčije ukrajinski vojski. »Govorili smo o vprašanju tehnično-vojaškega sodelovanja za izboljšanje opremljenosti in okrepitev ukrajinskih oboroženih sil,« je izjavil Jacenjuk. Steinmeier je obiskal tudi industrijsko središče Doneck na vzhodu Ukrajine, kjer so v minulih tednih potekali proru-ski protesti, za včeraj pa je bilo napovedano novo zborovanje nasprotnikov novih oblasti v Kijevu. Nemški zunanji minister je Ukrajino obiskal dan po podpisu političnega del sporazuma o krepitvi vezi med Ukrajino in Evropsko unijo. V ukrajinski prestolnici je bil včeraj tudi kanadski premier Stephen Harper. Ruskega predsednika Vladimirja Putina je obtožil, da je ogrozil svetovno varnost, ker je napotil ruske vojaške enote na Krim in polotok na koncu priključil Rusiji. Harper, prvi voditelj iz skupine sedmih najrazvitejših držav na svetu G7, ki je obiskal Kijev po padcu proruskega režima minuli mesec, je dejal, da bo posledice Putino-vih dejanj čutiti daleč preko meja Ukrajine in celo evropske celine. Opozoril je, da se utegnejo določene države zdaj oborožiti do zob. »Ukrajina se je odrekla jedrskemu orožju, ki ga je podedovala od nekdanje Sovjetske zveze, na podlagi izrecnega ruskega jamstva za njeno ozemeljsko celovitosto,« je spomnil Harper. Ukrajinsko obrambno ministrstvo je včeraj sporočilo, da ukrajinski vojaki, ki so po priključitvi Krima Rusiji zapustili polotok, niso dezerterji, ampak junaki, zaradi česar bi jim država lahko podelila status vojnih veteranov. S to izjavo, objavljeno na spletu, je ukrajinsko obrambno ministrstvo želelo odgovoriti na dezinformacije o ukrajinskih oboroženih silah, ki jih po njegovih navedbah »aktivno širijo ruske posebne službe«. Številni od tisočih ukrajinskih vojakov na Krimu, ki so jih prejšnji mesec obkolile proruske sile, so svoje položaje zapustili brez boja. (STA) RIM - Moji otroci ne bodo kandidirali na evropskih volitvah. Tako je izjavil Silvio Berlusconi med posegom na včerajšnjem srečanju klubov Forza Silvio. Marina, Barbara ali Piersilvio se ne bodo potegovali za stolček v evropskem parlamentu, je poudaril, s čimer pa se je zastavilo vprašanje, ali bo na volilnem simbolu Forze italia spet Berlusconijevo ime, ko pa ne bo nobenega kandidata s tem imenom. Berlusconi je že spet napadel italijansko sodstvo, ki je »krivo«, ker sploh ne bo mogel kandidirati (in niti voliti). Forza Italia se je s tem znašla v težavah, ki jih je skušala nekdanja šolska ministrica Mariastella Gelmini omiliti. Zanikala je, da naj bi Denis Verdini, eden od najbližjih Berlusconijevih sodelavcev, nameraval zapustiti stranko. »Trenutek je za nas delikaten, a ostajamo ena sama stranka,« je poudarila Gelmini- * * Silvio Berlusconi ansa jeva, in napovedala, da Forza Italia pripravlja za evropske volitve »listo uglednih in pripravljenih kandidatov, predvsem mladih, na kandidatnih listah bo mnogo žensk in sploh ljudi, ki jim bodo privrženci Silvia Ber-lusconija lahko zaupali. latina - Vsedržavna manifestacija združenja Libera Sto tisoč ljudi proti mafiji Don Ciotti: Italija naj okliče vsedržavni dan žrtev vseh mafij - Aplavz za Ilario Alpi in Mirana Hrovatina LATINA - Več kot 100 tisoč ljudi se je včeraj udeležilo 19. vsedržavne manifestacije združenja Libera v spomin na nedolžne žrtve mafije. Ob voditelju združenja don Luigiju Ciot-tiju so med drugimi korakali predsednik senata Pietro Gras-so, pravosodni minister Andrea Orlando in javni tožilec Gian Carlo Caselli. Don Ciotti je od politikov zahteval, naj Italija uradno proglasi vsedržavni dan v spomin na žrtve vseh mafij, da bi z njim »zbudili in spodbudili kulturo zakonitosti.« Grasso je naštel nekatere zakonske predloge, s katerimi naj bi okrepili boj proti mafiji in sploh proti kriminalnim združbam, minister Orlando pa je napovedal, da namerava vlada v kratkem izdati vrsto ukrepov, da bi zajezili vse večjo ekonomsko moč mafije. Na premičnem odru, ki so ga popeljali po mestnih ulicah in trgih, so prebrali imena žrtev mafije. Udeleženci so s toplimi aplavzi pozdravili imena umrlih sodnikov Giovannija Fal-coneja in Paola Borsellina ter drugih ljudi, ki so se zopersta-vili mafiji. Toplega aplavza sta bili deležni tudi imeni novinarke Rai Ilarie Alpi in snemalca Videoesta Mirana Hrovatina. Papež imenoval prve člane komisije za preprečevanje spolnih zlorab VATIKAN - Papež Frančišek je včeraj imenoval prve člane komisije za preprečevanje spolnih zlorab v katoliški cerkvi, ki jo je ustanovil decembra lani. Frančišek je v komisijo imenoval osem cerkvenih dostojanstvenikov in posvetnih strokovnjakov. Člani bodo morali pripraviti statut komisije, določiti naloge in pristojnosti ter pridobiti nove člane z vsega sveta, so sporočili iz Vatikana. »Papež je dal jasno vedeti, da mora biti zaščita mladoletnikov ena najvišjih prioritet Cerkve,« je dejal vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi. Pedofilski duhovniki, ki so zlorabili nemočne otroke, so v zadnjih letih močno okrnili ugled katoliške cerkve. Za neodvisnost Veneta glasovalo 89 odstotkov ljudi BENETKE - V spletnem referendumu o osamosvojitvi Veneta je po navedbah organizatorjev glasovanja predlog o neodvisnosti podprlo 89 odstotkov ljudi, deset odstotkov pa se jih je izreklo proti. Izid ni pravno zavezujoč, z glasovanjem pa želijo pridobiti podporo za sprejem zakona o referendumu o neodvisnosti Veneta. Glasovanje, ki je potekalo od nedelje do petka, so organizirale lokalne stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost Veneta, svoj glas pa naj bi oddalo več kot 2,3 milijona ljudi od skupno okoli petih milijonov prebivalcev te dežele. Vzor Nove republike Veneto naj bi bila nekdanja Beneška republika, bogata gospodarska, kulturna in trgovinska sila, ki je obstajala od 7. stoletja do padca v roke Napoleona leta 1797. Izraelska vojska v Dženinu ubila tri Palestince RAMALA - Izraelska vojska je včeraj med vdorom v begunsko taborišče v Dženinu na Zahodnem bregu ubila tri mlade Palestince. Izraelski vojaki so v taborišču iskali pripadnika oboroženega krila gibanja Hamas, Brigad Izedina al Kasama. 23-letni Abu al Haidža, sin enega od vodij Hamasa, ki v izraelskem zaporu prestaja devet dosmrtnih zapornih kazni, se ni želel predati Izraelcem, zato so ga ustrelili. Novica o vdoru in streljanju se je hitro razširila med prebivalci taborišča, ki so prišli na ulice in napadli izraelske vojake s kamni in molotovkami. Izraelci so odgovorili s streli proti množici, pri čemer sta bila ubita dva mlada Palestinca, stara nekaj čez 20 let. kitajska - eu - Od včeraj do 1. aprila Kitajski predsednik Xi Jinping na svoji prvi evropski turneji HAAG - Kitajski predsednik Xi Jinping je včeraj začel prvo turnejo po Evropi. Najprej bo obiskal Nizozemsko, kjer se bo udeležil vrha o jedrski varnosti, nato Francijo in Nemčijo, na koncu pa še sedež EU v Bruslju. Xi Jin-pinga na njegovi prvi evropski turneji spremljajo soproga Peng Liyuan, več ministrov in 200-članska gospodarska delegacija. Kitajskega predsednika sta na amsterdamskem letališču Schiphol pozdravila nizozemski kralj Willem-Aleksander in kraljica Maxima. Xi se bo ob robu jedrskega vrha srečal z ameriškim predsednikom Ba-rackom Obamo. Dvodnevno srečanje, ki se bo začelo jutri v Haagu, bo namenjeno boju proti jedrskemu terorizmu, a bi ga prav lahko zasenčile napetosti po ruski priključitvi Krima. V Parizu se bo nato srečal s francoskim predsednikom Francoisom Hollan-dom, naslednja etapa bo v Berlinu pri Kitajsk predsednik Xi Jinping na amsterdamskem letališču skupaj z nizozemskim kraljem Willemom-Aleksandrom ob pregledu častne čete ansa nemški kanclerki Angeli Merkel, turnejo pa bo sklenil 1. aprila v Belgiji. EU je največja trgovinska partnerka Kitajske, a so odnosi med njima občasno precej napeti, nazadnje lani zaradi kitajskih solarnih panelov in evropskega vina, kjer se razlikujejo tudi interesi posameznih članic uni- je. Iz Pekinga so v petek sporočili, da bodo končali protidampinško preiskavo o uvozu vin iz EU, saj so evropski in kitajski proizvajalci dosegli dogovor. Xijev obisk na sedežu EU v Bruslju 31. marca bo sploh prvi obisk kitajskega predsednika v evropskih institucijah. malezija - Iskanje izginulega letala Satelit v Indijskem oceanu odkril plavajoči predmet KUALA LUMPUR - Malezijski prometni minister Hisham-muddin Hussein je včeraj sporočil, da je kitajski satelit v južnem Indijskem oceanu odkril enega ali več plavajočih predmetov, ki bi bili lahko povezani s pogrešanim letalom malezijske letalske družbe Malaysia Airlines. Po njegovih besedah bodo najdbo prestregla kitajska plovi-la.Odkritje naj bi v dolžino merilo 22 metrov v širino pa 30 metrov, za zdaj pa ni znano, za koliko predmetov naj bi šlo. Podrobnosti bo po Husseinovih napovedih Kitajska razkrila že v kratkem. Velika mednarodna iskalna akcija za pogrešanim malezijskim letalom se je v zadnjih dneh okrepila, ko so v četrtek objavljeni satelitski posnetki razkrili morebitne razbitine letala v vodah jugoza- hodno od avstralskega mesta Perth. Iskanje se je sicer končalo brez uspeha, saj reševalci v morju niso opazili razbitin ali kakšne koli druge sledi za letalom, ki je 8. marca skrivnostno izginilo s 239 ljudmi na krovu. Oblasti še niso ugotovile, kaj bi se lahko zgodilo z letalom. V igri so predvsem tri teorije: ugrabitev, sabotaža pilota ali nenadna kriza v zraku, v kateri bi bila onesposobljena oba pilota. V tem primeru bi se lahko zgodilo, da bi letalo usmerjal avtopilot in bi letelo še več ur, preden bi mu zmanjkalo goriva in bi pristalo v morju. Preiskovalci so med drugim analizirali pogovora pilotov na letalu, a kot je včeraj na novinarski konferenci dejal Hussein, niso odkrili ničesar nenavadnega. 2 O Nedelja, 23. marca 2014 APrimorski r dnevnik Marquez iz najboljšega položaja DOHA - Španec Marc Marquez (Honda), svetovni prvak v razredu motoGP, bo uvodno dirko SP v Katarju začel z najboljšega položaja. Enaindvajsetletnik si je pridirkal deseti «pole position» v razredu motoGP in 38. v karieri. Z drugega mesta bo začel Španec Bautista (Honda), s tretjega pa Britanec Smith (Yamaha). Četrto mesto si je privozil Italijan Dovizioso (Ducati), peto pa Španec Lorenzo (Yamaha), Valentino Rossi (Yamaha) je bil šele deseti. Dirka se bo danes začela ob 20. uri. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Rusko-turški finale v Ankari ANKARA - Odbojkarji Belogorja Belgoroda in Halkbanka Ankare so finalisti zaključnega turnirja lige prvakov V prvem polfinalu je Belogorje s 3:1 premagalo Zenit iz Kazana, v drugem polfinalu pa je Halkbank z 0:3 odpravil Jastrzebie-Zdroj Wegiel, kjer je igral tudi slovenski reprezentant Alen Pajenk (na sliki) in ob porazu prispeval 11 točk. Finale bo danes ob 16. uri. Po dolgih letih je zaključni turnir minil brez nastopa italijanskega moštva. SMUČARSKI SKOKI - Finale sezone v Planici v težkih razmerah Slovencem se doma ni izšlo PLANICA - Predzadnja tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih v sezoni 2013/14 je bila ekipna preizkušnja skakalcev na prenovljeni Bloud-kovi velikanki v Planici. Za konec dvojnega sobotnega sporeda, začele so ga ženske s finalno tekmo, na kateri je slavila Japonka Sara Takanaši, so v moški ekipni preizkušnji zmago slavili Avstrijci, Slovenija je bila peta. V svetovnem pokalu je bilo vse odločeno že pred zadnjo tekmo, današnjo posamično preizkušnjo v Planici. V petek je veliki globus dokončno pristal v rokah Kamila Stocha, v boju za drugo mesto sta ostala slovenski adut Peter Prevc in poolimpijsko prerojeni Nemec Severin Freund. Včeraj so imeli Slovenci teoretično še nekaj možnosti za preboj oziroma odločilen napad na drugo mesto pokala narodov (tudi v tej konkurenci imajo prvo mesto že zagotovljeno Avstrijci), a so s petim mestom v težavnih vremenskih razmerah - tekmovalce in gledalce v Planici, slednjih je bilo tokrat manj od pričakovanj in precej manj kot zadnja leta na sobotni spored plani-škega praznika, je pošteno motil predvsem dež, ki je v drugi seriji zoprno zavladal dolini pod Poncami -, nazadnje ostali pri končnem tretjem mestu. A kljub težavam in spremenljivim razmeram, nekateri skakalci so skočili v izrazito slabih vetrovnih razmerah, drugi so imeli precej sreče, so Slovenci dolgo ostali v igri za stopničke. Po prvi seriji so bili četrti, razlike od drugega do četrtega mesta pa so bile minimalne. Le Avstrija si je že na polovici priborila veliko prednost, gledalci pa so takrat kljub muhastemu vremenu videli dva nova rekorda skakalnice. Najprej je petkovo Freundovo znamko 137,5 m za meter izboljšal Norvežan Tom Hilde, Poljak Piotr Žyla je nato potegnil kar do 141 metrov. Še pol metra daljši je bil sicer Nemec Marinus Kraus, toda ob doskoku je podrsal po snegu. V prvi seriji je bil med Slovenci najdaljši mlajši Prevc, Cene, s 134 metri, meter manj je dosegel Nejc Dež-man. V finalu pa je bil najboljši letos prvo ime slovenskega skakanja Peter Prevc, a nazadnje tudi njegovih 125 metrov ni bilo dovolj, da bi Slovenci popravili peto mesto, kar je njihova najslabša uvrstitev na letošnjih ekipnih tekmah. Avstrija je tekmo dobila prepričljivo, s kar 38 točkami naskoka pred Poljaki, ti pa so le za tri desetinke točke ugnali Norvežane. Četrti so bili Nemci, ki pa so tudi imeli 24 točk več kot Slovenija. «Fantom bi čestital, bila velika borba. Po prvi seriji je kazalo še bolje, a je tudi peto mesto super. Vreme se je mešalo, mi smo 'pokasirali' najslabše, kar je možno, tako da je rezultat dober. V pokalu narodov bomo mi tretji, danes smo imeli priložnost za drugo mesto, vendar je zdaj razlika takšna, da se je ne da nadomestiti,» je bila ocena trenerja Gorana Janusa. Današnja zadnje dejanje sezone se bo v Planici začelo ob 9. uri s kvalifikacijami. Avstrijska ekipa prva v Planici in v skupnem seštevku Pokala narodov ansa ROKOMET V V • Trzacam zmagali v Meranu Kljub odsotnosti strelca Cu-njaca je tržaški Pallamano Trieste spet uspešno opravil svojo nalogo v končnici. Tokrat je z 20:28 (8:15) zmagal v Meranu. Strelci: Radojko-vič 4, Anici 13, Pernic 1, Sirotič 6, Vi-sintin 4. Ostali izid: Pressano - Bozen 26:27. Liga prvakov: Gorenj-PSG s 30:28 VATERPOLO - Moška A2-liga, 3. krog povratnega dela: Rapallo -Pallanuoto Trieste 7:19. Za Tržača-ne je Hrvat Križman dosegel 7 golov. KOŠARKA - Ženska A2-liga: Calligaris Triestina - Milano 58:51, Sesto - Querciambiente Milje 61:44 ODBOJKA - 1. slovenska liga, polfinale: Braslovče - Nova KBM Branik 1:3 (17:25, 19:25, 25:23, 8:25). Branik je finalist. Formis - Calcit Volleyball 3:2 (17, 23, -9, -25, 10), stanje 1:1. NOGOMET - DEŽELNI MLADINCI Romi pomagal tudi Boštjan Cesar VERONA - Roma je v tekmi 29. korga A-lige brez težav premagala Chievo. Za prvi gol je kriv slovenski branilec Chievo, ki je žogo z glavo slabo podal svojemu vratarju. Na 2:0 je v drugem polčasu povišal Destro.. Chievo nikoli ni bil nevaren. Včeraj: Torino - Livorno 3:1 (1:0). Strelci: Immobile (T) v 25., 60. in 67., Siligardi (L) v 90. min. Chievo - Roma 0:2 (0:1). Strelca Gervinho in Destro Vrstni red: Juventus 75, Roma 64, Napoli 58, Fiorentina 48, inter 47, Parma 46, Lazio 41, Verona 40, Torino 39, Atalanta 37, Milan in Genoa 35, Samdoria 34, Udinese 31, Cagliari 29, Chievo in Livorno 24, Bologna 23, Sassuolo 21, Catania 20. Danes: 15.00 Parma - Genoa, Bologna Cagliari, Inter - Atalanta, Sampdoria - Verona, Udinese - Sassuolo, ob 18.30 Napoli - Fiorentina, ob 20.45 Catania - Juventus in Lazio - Milan. B-LIGA: Avellino - Siena 0:1, Brescia - Spezia 0:2, Cesena - Juve Stabia 1:0, Crotone - Bari 0:0,Empoli - Reggina 4:0, Modena - Latina 4:0, Novara - Carpi 1:0, Padova - Cittadella 0:4, Pescara - Palermo 1:2, Ternana - Lanciano 1:1, Trapani -Varese 1-1. Vrstni red: Palermo 59, Em-poli 50, Lancinao 48, Cesena, Trapani in Crotone 46, itd. KOLESARSTVO 105. dirka ima zdaj tudi muzej SANREMO - Slovak Peter Sagan in Britanec Mark Cavendish sta favorita današnje 105. dirke od Milana do Sanrema, v uspešen nastop pa upa tudi Švicar Fabian Cancellara, ki lahko računa tudi na pomoč nekdanjega vrhunskega sprinterja Alessandra Petacchija: V dosedanjih 104. izvedbah so Italijani dosegli 50 zmag,a zadnjo že v davenm letu 2006, ko je zmagal Filippo Poz-zato. Dirka meri kar 294 kilometrov. Včeraj so v Sanremu tudi odprli muzej dirke, ki je postavljen v 1750 metrov dolgem tunelu nekdanje železnice, zdaj kolesarske steze med Sanremom in Ospdealettijem. Častni gost odprtja je bil legendarni Eddy Merckx, zmagovalec sedmih izvedb te dirke. DRAGIČ - Košarkarji Phoenix Suns so vpisali še eno pomembno zmago na poti do mest, ki vodijo v končnico NBA lige. Premagali so Detroit Pistons z 98:92. Goran Dragic je bil drugi strelec Phoenixa z 20 točkami, 15 jih je dal v prvi četrtini, dodal še pet podaj, tri skoke in ukradeno žogo, zadel pa je tudi dve trojki. ATLETIKA - Egipčan Mo-stafa Al-Gamel (25 let) je na mitingu v domačem Kairu kladivo vrgel 81,29 metra, kar je najboljša daljava sezone na svetu in nov afriški rekord. NOGOMET - 1. slovenska liga, 23. krog: Celje - Olimpija 0:0, Domžale - Zavrč 3:0 (1:0), Maribor - Krka 3.1 (0:1), Gorica - Rudar. EUROBASKET - Izvršni odbor Evropske košarkarske zveze (Fiba Europe) je odločitev o izvedbi naslednjega evropskega prvenstva, ki je predvideno v Ukrajini leta 2015, prestavil na 15. maj. Do tedaj se mora Ukrajinska košarkarska zveza izjasniti, ali bo lahko pripravila in izvedla to tekmovanje. Kras uspešen Kras - Zaule 2:1 (1:0) Strelec za Kras: Caselli v 25. in 67. min. Kras: Karan, Costa, Racman, Bianco, Halili ( od 77 Sineri), Messina, Caselli, Kriz-man, Vescovo (od 46. Verrazzano), Giani, Drioli (od 75. Maio). Kras je potrdil 3. mesto na lestvici. Odigral je eno boljših tekem in premagal nasprotnika, ki je bil zadnje čase v dobri formi. Nasprotnik je častni gol dosegel šele v sodnikovem podaljšku. Ostali izidi: Ronchi - Trieste calcio 0:4, San Giovanni - Isonzo 6:1, Romans -San Luigi 0:1, S. Andrea - Gradisca 4:0. Seminar ZŠSDI, točni kot v šoli ali na tekmovališčih Osemdeset pripadnikov naših športnih društev, med njimi tudi predsedniki, blagajniki, navadni odborniki, pa tudi trenerji, se je včeraj v tržaškem Dijaškem domu udeležilo izobraževalnega seminarja, ki ga je organiziralo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Kot v šoli, ali če hočete, na tekmovališčih, kar se za športnike bolj spodobi, so s strogim upoštevanjem urnikov in kot po tekočem traku v predvidenem času med 10. in 16.30, s kratkim odmorom za kosilo, spravili pod streho celo vrsto predavanj v sklopu treh izbirnih delavnic. Predavali so pre-dagoginja Biserka Cesar, novinar Mario Čuk, psihologinja Tatjana Kobau, davčni izvedenec Adriano Kovačič, predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, poslovni direktor OKS Damjan Pintar, športni delavec in organizator Boban Po-povič, odvetnik Samo Sancin, zdravnica Irena Tavčar in strokovnjak za stike z javnostmi Ladi Vodopivec. Med velikonočnimi prazniki bo ZSŠDI v Postojni organiziralo še dvodnevni seminar za mlade. / ŠPORT Nedelja, 23. marca 2014 21 KOŠARKA - Državna divizija C Jadran Franco se je sprehajal • •• Jadran Franco - Bolzano 80:53 (18:15, 34:24, 58:34) Jadran: M. Batich 6 (1:2, 1:1, 1:3), D. Batich (0:2, 0:1, 0:5), Ban 18 (1:1, 4:6, 3:5), Slavec 12 (-, -, 4:7), Žerjal 2 (-, 1:1, -), Ma-rusic 11 (-, 4:6, 1:2), De Petris 13 (3:3, 5:9, -), Franco 4 (-, -, 2:5), Malalan 4 (-, 2:3, -), Ridolfi 8 (4:6, 2:2, -). Trener Mura. Izgubljene žoge 10, pridobljene žoge 10, skoki 34 (7 v napadu in 27 v obrambi). Jadran Franco je predzadnjo domačo tekmo zmagal z levo roko. »Naj vsekakor povem, da ni lahko zmagovati, ko je za tabo tak pritisk. Nekoliko lažje je, če igraš z glavo in si zbran od začetka do konca. To nam je danes uspelo,« je bil po tekmi zaodovoljen trener Mura. Jadran je v bistvu Bocnu pustil zalo malo maneverskega prostora. Največ jim je dovolil v prvi četrtini, ko so gostje tudi povedli z 8:10, nato pa je tehtnico na drugo stran naravnal kapetan Slavec, ki je v drugi četrtini s tremi zaporednimi trojkami ponesel Jadran na plus 10 (30:20). Razliko so jadranovci obdržali tudi do odmora, nato pa vodstvo večali, tako da je bila na sredi tretje četrtine razlika že 15 točk, Marusic se je izkazal nato 20, tri minute pred koncem pa je Ri-dolfi s prostim metom zabeležil najvišjo prednost 30 točk (77:47). Tekme je bilo v bistvu konec že po drugi četrtini, saj je Bocen razobesil belo zastavo že po prvem višjem zaostanku: »Jezi me, ker smo pred tednom dni premagali San Vendemiano, danes pa nismo storili še koraka naprej. Pristop že od samega začetka ni bil pravi, zdržali smo 15 minut, nato pa šli na počitnice,« je bil razočaran trener Bocna Roberto Picus. Proti ohlapni obrambi je Jadran dobro krožil žogo, tako da je odločitev za koš padla vedno ob pravem trenutku, v obrambi pa je bil pozoren na najnevarnejše strelce. Trener Mura je izkoristil vse igralce, ki so tudi dosegli koš. Brez točk je tokrat ostal samo Daniel Batich, ki pa se je izkazal s petimi asistencami, dobro je tudi branil nevarnega Vettorija. Prepričljiva sta bila tudi Marusic in De Petris. Lahka zmaga pa je omogočila trenerju, da je tudi nekoliko spo-čil nosilce, predvsem Franca, ki ga mučijo bolečine v kolenu. Ker so včeraj tudi Mestre zmagale (73:64 proti Gorici), se bitka za vrh lestvice še nadaljuje. (V.S.) fotodakj@n KOŠARKA - Deželna C-liga Za Breg usoden zadnji napad, za Bor 3 trojke Breg - Tarcento 52:53 (16:16, 30:31, 43:47) Breg: Grimaldi A. 2 (-, 1:2, -), Ci-gliani 3 (1:2, 1:5, 0:10), Kos 15 (1:2, 4:9, 2:5), Gori 14 (4:4, 2:8, 2:6), Grimaldi M. 8 (-, 4:11, 0:3), Semec 8 (-, 4:10, -), Cri-smani 2 (-, 1:2, -) Spigaglia, Tul, Mat-tiassich in Coretti. n.v. Trener: Walter Vatovec. Zmagovita serija Brega se je zaustavila po dveh zaporednih uspehih. Tokrat so morali močno okrnjeni varovanci trenerja Vatovca priznati premoč Tarcentu šele v zadnji sekundi. Kot pričajo izidi posameznih četrtin je bila tekma vseskozi izenačena in o zmagovalcu so odločale zadnje minute tekme. Breg je vsekakor odigral zelo dobro srečanje proti dobremu nasprotniku, verjetno pa je zagrešil nekoliko preveč napak pri prodorih na koš, poleg tega pa bi omenili tudi slab odstotek pri metu za tri točke (4:24). Naj dodamo, da se je v Bregovih vrstah v tretji četrtini poškodoval Alberto Grimaldi, tako da so domači tekmo odigrali v bistvu z zgolj petimi igralci. V zadnji četrtini je Tar-cento povedel pri izidu 43:51. Domači pa niso popustili in po zaslugi odlične obrambe pokrbeli za delni izid 9:0, s katerim so dosegli vodstvo 52:51. Na- KOŠARKA - Osmina finala končnice D-lige Kontovel izsilil 3. tekmo Sokol že končal svojo pot HOKEJ NA ROLERJIH - A2-liga Prvi letošnji poraz openskih »konjev« Kontovel - Tolmezzo 67:50 (16: 14, 34:27, 46:37) Kontovel: Škerl 18 (5:6, 5:8, 1:1), J. Zaccaria 2 (-, 1:1, -), Starc 6 (2:9, 2:6, 0:5), Gantar 3 (1:2, 1:3, -), D. Zaccaria 10 (4:8, 3:13, -), Regent (-, 0:1, -), Bufon 2 (-, 1:1, -), Hrovatin (26 (6:9, 4:8, 4:6), Zhok. Trener: Švab. PON: Regent v 31. minuti. Kontovel se ni pustil presenetiti in tudi brez Lisjaka v domači telovadnici ob neutrudni podpori številnih navijačev in navi-jačic premagal Tolmezzo in tako izsilil tretjo tekmo osmine finala. V bistvu je svojo premoč in željo po zmagi kazal skozi celo tekmo, tudi vodstva nikoli ni izpustil. Izjema je bila samo 12. minuta, ko so gostje prvič in tudi zadnjič povedli (16:17). Začetek je bil prepričljiv, saj je Kontovel hitro povedel s 7:0, odločilen naskok pa so si košarkarji Kontovela priigrali v drugi četrtini pod vodstvom razpoloženega Hro-vatina, ki je v tem delu dosegel tri trojke. Z delnim izidom 11:0 so povedli najprej na 25:17, nato pa še na maksimlanih 19 točk (34:21) v 18. minuti. Vseskozi je delovala tudi obramba, kjer so kontovelci pokazali pravo zagrizenost, Francescatu in Adamiju, ki sta vodila igro nasprotnikov, pa so pustili malo maneverskega prostora. Ritem v napadu se je sicer v nadaljevanju razblinil, saj so varovanci trenerja Švaba zaradi slabe organizacije s težavo nizali točke. Preveč je bilo soliranja, tudi z napakami so plačali svoj davek. Tako se je Tolmezzo na koncu tretje četrtine še zadnjič nevarno približal (36:34), ko pa so Kontovelci vzpostavili red na igrišču, vključili v napad vse igralce, je steklo spet tudi pod košem. Zadnjih deset minut so začeli z naskokom 46:37, prednost Kontovelova klop na sinočnji tekmi fotodamj@n pa v zadnjih desetih minutah še povečali, pa čeprav je bila igra posejana z napakami. Vselej pa je bilo dovolj, da se je Kontovel veselil uspeha, povsem zasluženega. Naslednja tekma bo v soboto v Tolmeču ob 19.00, morda tudi z Lisjakom. (V.S.) Sokol - Aviano 67:75 (16:22,34:49, 51:59) Sokol: Semolič 4 (1:2, -, 1:2), Štokelj 12 (8:8, 2:5, 0:3), Budin 8 (0:3, 4:8, -), Co-loni 6 (-, 3:6, -), Ušaj 10 (1:4, 3:4, 1:3), Do-ljak 6 (2:4, 2:5, -), Hrovatin 6 (-, 3:3, -), Pic-cini 4 (-, 2:2, 0:2), Daneu 4 (2:4, 1:2, -), Peric 6 (2:2, 2:2, 0:1), trener Lazarevski PON: Semolič (30) Sokol je sinoči doma izgubil tudi drugo tekmo osmine finala proti favorizira-nemu Avianu, ki je v videmskii skupini osvojil prvo mesto. S tem porazom so naši košarkarji tudi sklenili letošnjo sezono. Vsekakor je bila to uspešna sezona, saj so se fantje uvrstili v končnico prvenstva, čeprav skozi vse prvenstvo niso nikdar trenirali v polni zasedbi in so tudi na tekmah zaradi delovnih obveznosti in poškodb skoraj vedno nastopili v okrnjeni postavi. V sinočnjem drugem srečanju proti močni ekipi Aviana so bili naši košarkarji enakovredni gostom le v prvi četrtini, nakar so morali priznati predvsem njihovo telesno premoč. Aviano si je večjo prednost priigral v drugi četrtini, ki jo je nato upravljali skozi vso tekmo in na koncu zasluženo zmagal. Za požrtvovalnost in obrbenost bi, kljub porazu, pohvalili vse naše košarkarje, predvsem pa mladega Perica, ki je dal šest točk, in Doljaka, ki je imel 11 skokov. (lako) Sambenedettese - Polet Kwins 4:3 (1:1) ZKB Kwins: Gallessi (Biasion), Poloni, Deiaco, Fabietti, Cavalieri, Degano (1), Medeot, Mariotto (1), Batti-sti (1), Monteleone. Hokejisti Poleta so v San Bene-dettu del Tronto doživeli prvi poraz v letošnji sezoni. Kljub temu njihov položaj v 2. fazi prvenstva, v katerem so bili doslej nesporni gospodarji, ni (še) ogrožen, saj v naslednjo fazo napredujeta dve ekipi. Hokejisti Poleta so sicer prvi zadeli, vendar so v celoti gledano igrali tokrat slabo. Potem ko so jih gostitelji v drugem polčasu dohiteli pri izidu 2:2, so dobili krila in so z bolj agresivno igro tudi povedli s 4:2. Devet minut pred koncem je Polet znižal zaostanek na 4:3, vendar nato ni več zadel. Čeprav so imeli gostje tudi nekaj smole, je poraz zaslužen. Imeli so terensko premoč (30 strelov proti 20), toda bili so počasni in nezbrani (kar pet izključitev), res pa je tudi, da so igrali okrnjeni. sprotniki pa so nato zadeli koš, Breg pa je imel še pet sekund za zadnji napad: Gori je prišel do meta, žoga pa je »plesala« po obroču, s tem da ni našla koša, tako da so se zmage veselili gostje. (av) Cervignano - Bor Radenska 59:54 (15:16, 27:32, 44:41) Bor Radenska: Bole 7 (0:2, 2:6, 1:4), Madonia 2 (0:2, -, 0:1), Meden 19 (3:6, 8:18, 0:8), Contento 8 (-, 4:7, -), Babich 10 (2:3, 1:3, 2:6), Bevitori 6 (2:2, 2:6, -), Pizziga 2 (-, 1:8, -), Kocijančič, Vittori, Dane. PON: Babich (39). Trener Oberdan. Bor je najbrž v Červinjanu izgubil priložnost za ugodnejši izid. Začeli so zelo slabo, zlasti v obrambi, nasprotnikom pa so dovolili, da je gospodaril pod njihovim košem. Nato so Oberdanovi igralci le strnili vrste in prvo četrtino končali v vodstvu. Na začetku druge četrtine se je razigral Meden, Contento pa je bil uspešen pod košema (na koncu 17 skokov). Bor si je priigral tudi osem točk prednosti, vendar je žal ni znal obdržati ali morebiti celo povečati in pred odmorom se jim je Cervignano znova približal. V začetku 3. četrtini so gostitelji z delnim izidom 6:0 spet povedli. Odtlej sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, Cervignano pa je končal četrtino v vodstvu po uspelem metu iz obupa za tri točke. Zadnja četrtina se je začela z dvema trojkama Cervignana (skupno torej tri zaporedne), pridobljene prednosti pa nasprotniki do konca tekme niso več izpustili iz rok, saj so igralci Bora igrali pod svojimi sposobnostmi. Vpoklic v reprezentanco Na trening deželne košarkarske reprezentance igralcev letnika 1999 je bil vpoklican tudi Igor Gregori, brežan, ki nastopa pri Don Boscu. Med šestnajstimi vpoklicanimi v ekipi letnikov 1999 pa je tudi Rafael Baldassi, ki letos igra pri UBC. primorski_sport face book 4 ALPSKO SMUČANJE - Neuradno državno prvenstvo miškov Trije v prvi polovici Na Piancavallu meri moči 560 mladih smučarjev in smučark iz cele Italije Na Piancavallu se je več kot 560 mladih smučarjev in smučark pomerilo na neuradnem državnem prvenstvu miškov Criterium nazionale. Mlajši miški 1 (letniki 2003) so včeraj tekmovali v slalomu, starejši miški 2 (2002) pa v gimkani. Rezultati slovenskih smučarjev so v kakovostni in ostri konkurenci vseh najboljših smučarjev Italije zadovoljivi. Najvišjo posamično uvrstitev je dosegel Alex Ostolidi, smučar Mladine, ki je bil v slalomu 43. med 141 tekmovalci. Varovanec trenerja Mateja Cri-smancicha je za prvouvrščenim zaostal sedem sekund, vselej pa je rezultat dober, če vemo, da so pri Mladini v 35 dneh smučanja utrjevali znanje slaloma pet dni. Soliden je bil tudi nastop Enrica Slavicha (Devin), ki je bil v svoji prvi tekmovalni sezoni 51. Med miškami je obe vožnji brez napak odsmučala tekmovalka Brdine Petra Kalc, ki je bila na koncu 50., druga med deželnimi smučarkami. Deželna prvakinja Caterina Sinigoi (Devin) pa je v prvem spustu padla, v drugem pa je kljub zadržani vožnji dosegla 12. najboljši čas, končala pa je na 113. mestu. Starejši miški pa so se pomerili v gimkani, nihče od slovenskih tekmovalcev pa se ni približal polovici lestvice. Danes se bodo miški 1 pomerili v gim-kani, miški 2 pa v slalomu. Slalom, miški 1: 50. Petra Kalc, 81. Petra Sosol (obe Brdina), 113. Caterina Sinigoi (Devin); 43. Alex Ostolidi (Mladina), 51. Enrico Slavich (Devin), 109. Nikola Kerpan (oba Mladina). Gimka-na, miški 2: 112. Virginia Bianchini, 113. Sara Petrič (obe Devin); miški 2: 110: Andrea Mladossich (Devin), 117. Alan Taučer (Brdina). Donova in Udovičeva naraščajnice pa bodo v torek tekmovali v superveleslalalomu, v sredo v slalomu, v četrtek pa še v veleslalomu. od jutri na DP Od jutri do 27. marca bo v smučarskem centru Canazei na vrsti državno prvenstvo za kategoriji dečki/ce in naraščajniki/ce. Barve slovenskih klubov v Italiji bosta branili kar dve smučarki: naraščajnica Katrin Don (Brdina) si je nastop zagotovila kot petouvršče-na v deželi, pred odhodom pa so v ekipo deklic vključili tudi Petro Udovič (Devin), ki je bila na seznamu rezerv kot desetouvrščena v deželi. Varovanki trenerja Lovrenca Gregorca se bosta pomerili v vseh disciplinah. Jutri se bodo deklice in dečki pomerili v veleslalomu, v torek v slalomu, v četrtek pa jih čaka še superveleslalom, naraščajniki in 22 Nedelja, 23. marca 2014 ODBOJKA / MOŠA B2-LIGA - Spet popolna in vse boljša Prata je bila za Slogo Tabor Televita pretrd oreh Neizbežen poraz Kras Prata - Sloga Tabor Televita 3:0 (25:15, 25:15, 25:16) Sloga Tabor Televita: Cettolo 7, Jerončič 6, Vasilij Kante 8, Ambrož Pe-terlin 5, Princi 0, Sirch 5, Privileggi (libero), Bolognesi 0, Iaccarino 2, Mirko Kante, Matevž Peterlin. Trener Gregor Jerončič Prata je, kot je bilo pričakovano, premagala Slogo Tabor. Objektivno gledano je Prata zdaj, ko razpolaga z vsemi igralci, najboljša ekipa v ligi in ni izključeno, da ji bo uspelo nadoknaditi vse točke, ki jih je »izgubila«, ko ni bila popolna in se celo prebiti na prvo mesto in direktno napredovati v višjo ligo. Predpogoj je seveda ta, da zmaga vse tekme s tremi točkami in vse kaže, da so igralci trdno odločeni, da jim to uspe. Na svoji koži so to občutili Slogaši, ki so bili proti razigranim domačinom dobesedno brez moči: Prata je servirala tako, kot nobena ekipa doslej in velikokrat spravljala na kolena sprejem Sloge Tabor, domači igralci odlično branijo, da so na mreži zelo učinkoviti pa ni itak nobena skrivnost. Našim igralcem je težave povzročala že zelo velika telovadnica, kar se je poznalo predvsem na servisu, pa tudi drugače niso mogli priti do izraza, ker jim Prata tega enostavno ni dopustila! Zato se jih je lotila še nerazumljiva živčnost, tako da jim ni šlo res nič od rok. Najbolje je potek strnil trener in igralec Gregor Jerončič: »Da je Prata zdaj, ko so se ji vrnili ključni igralci, odlična in v izredni formi, smo vedeli že pred tekmo, zato res ne razumem živčnosti, ki je zajela ekipo. Imeli smo možnost, da bi zaigrali sproščeno in se s tem pripravili na pomembnejša srečanja, ki nas čakajo do konca prvenstva, a nam ni uspelo. Prata nas je z odličnim servisom oddaljila od mreže, naš servis pa ni imel res nobene vidne vloge, tako da so imeli oni še olajšano delo. So vsekakor neprimerno boljši od nas in so nas nadi-grali prav v vseh elementih!« Poraz je bil za Slogo Tabor Televita pričakovan, povsem nepričakovan pa je poraz Cesene, ki očitno preživlja krizo: do 14. kola je bila ekipa na vrhu lestvice z vsemi možnostmi, da se uvrsti v končnico za napredovanje, včerajšnji pa je bil že četrti zaporedni poraz, žal pa ji ga je zadal Casalserugo, ki je zdaj nevarno enajsto mesto prepustil prav Slogi Tabor, ki se bo mo- rala v borbi za obstanek še krepko boriti. (INKA) MOŠKA D-LIGA Končnica se oddaljuje Volleybas - Sloga Tabor 3:0 (25:16, 25:20, 25:16) Sloga Tabor: Antoni 7, Cettolo 5, Markežič 0, Milič 8, Taučer 10, Zerjal 1, Rauber (libero), De Luisa 0, Guštin 6. Trener Danilo Berlot Slogaši niso ponovili uspeha iz prvega kola in so tokrat pač morali priznati premoč Vol-leybasa. Prav v eni od tekem, ki odločajo o nastopu v play offu, pa je naša ekipa nastopila krepko okrnjena: Peter Sosič je na šolskem izletu, Jordan Trento je poškodovan in verjetno še nekaj časa ne bo mogel igrati, za nameček pa se je na petkovem treningu poškodoval še Felician. Trener Berlot je tako moral korenito spremeniti začetno postavo, v kateri je prvič letos startal Pietro Markežič, postavitev na igrišču je spreminjal tudi med samo tekmo, vendar je tokrat naša ekipa naletela na črn dan. Tekma je bial stalno v rokah domače ekipe, ki so se ji Slogaši približali le v drugem setu, katerega bi - z malo več zaupanja v svoje sposobnosti -lahko celo osvojili, a se na koncu ni izšlo. (INKA) MOŠKA C-LIGA - Olympia v Prati Odličen začetek, slabše nadaljevanje, a zmaga Prata - Olympia 1:3 (15:25,11:25,25:23,17:25) Olympia: Hlede 10, Juren 1, Černic 0, Kom-jan 5, Lavrenčič 15, Vogrič 8, Persoglia 8, Terpin 19, Visin 8, Plesničar (L), Čavdek (L2). Na gostovanju v Prati je Olympia po nerodnem prepustila set domačinom, vendar - kar je pomembnejše, vknjižila je vse tri načrtovane točke. Trener Marchesini se je odločil, da na položaj korektorja uvrsti Lavrenčiča in Luka je zaupanje tudi upravičil. Z Jernejem Terpin je v prvih dveh setih »obstreljeval« nasprotnikovo polje, zelo oster pa je bil tudi servis. Podajalec Filip Hlede je v drugem setu izvedel deset zaporednih servisov, s tem elementom pa dosegel kar sedem direktnih točk. Igralci Prate so bili popolnoma brez moči. Začetek tretjega seta je kazal, da bo tekme hitro konec. Odbojkarji Olympie so nadaljevali z uspešno igro, a le do izida 17:10, ko se jim je popolnoma zataknilo. Prata je nadoknadila ves zaostanek (tudi menjave igralcev se pri Olympii niso obrestovale) ključen preobrat pa se je zgodil pri vodstvu gostov z 21:20, ko je sodnik trikrat zapored ukrepal sporno in dosodil točko gostiteljem, ki so povedli s 23:21, do konca napetega seta pa zadržali minimalno prednost. V zadnjem setu je Olympia spet poprijela in čeprav ni igrala več tako dobro, kot na začetku tekme, njena zmaga nikoli ni bila pod vprašajem. Prihodnjo soboto čaka združeno ekipo ključna domača tekma proti videm-skemu moštvu VBU, tretji sili prvenstva. > : Domači šport Danes Nedelja, 23. marca 2014 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Chionsu: Chions Repen PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna -Valnatisone; 15.00 v Torviscosi: Torviscosa -Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg -Isontina; 15.00 v Gradežu: Gradese - Sovodnje; 15.00 v Gorici: Pro Gorizia - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Vižovljah: Sistiana - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja -Chiarbola; 15.00 v Ločniku: Lucinico - Primorje; 15.00 v Trstu, Ul. Sanzio: Cgs - Mladost DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Talmassonsu: Cometazzurra - Kras NARASČAJNIKI - 10.30 v Štandrežu: Juventina -Ruda NAJMLAJŠI - 10.30 v Medeji: Pro Romans Medea - Juventina; 10.30 v Červinjanu: Pro Cervignano - Sovodnje; 12.00 na Opčinah: Alabarda - Kras ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Trstu, Ul. della valle: Roiano, Gretta, Barcola - Zalet Sokol; 11.00 na Proseku: Zalet Kontovel - Altura UNDER 19 MOŠKI - 16.00 v Repnu: Sloga Tabor - Gemona UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, 1. maj: Zalet Barich - Millenium Torriana UNDER 15 MOŠKI - 10.30 na Opčinah: Slota Tabor - Coselli; 16.30 na Opčinah: Poggivolley - Olympia KOŠARKA UNDER 15 ELITNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran ZKB - Codroipese TENIS MOŠKA C-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - Gradisca ŽENSKA C-LIGA - 9.00 na Padričah: TCT: TCT - Gaja ŽENSKA C-LIGA - Zalet v Repnu Vse točke doma Mlade nasprotnice iz Fiume Veneta so namučile igralke združene ekipe Zalet - Self Fiume Veneto3:1 (25:20, 27:25, 16:25, 25:18) Zalet: Babudri 10, Balzano 11, Crissani 2, Gridelli 14, Spanio 4, Štoka 10, Prestifilippo (libero), Costantini 0, Cvelbar, Grgič 0 , Preprost, Škerl. Trener Edi Božič Tudi v povratnem delu so Zaletovke premagale nasprotnice iz Fiume Veneta, tokrat so osvojile vse tri točke. Fiume Veneto je mlada ekipa, igralke so sicer zelo perspektivne, vendar se pozna, da jim primanjkuje izkušenosti, zato tudi precej grešijo. Prvi set so brez večjih težav osvojile Zale-tovke, a so nato v drugem gostje zaigrale odločneje in povedle s 23:18 in celo 24:20. Zaletove igralke niso popustile in so tudi rutinirano zna- le izkoristiti vsako napako nasprotnic, tako da so v razburljivi končnici izid obrnile v svojo korist. Tak razplet pa gostujoče ekipe sploh ni zmedel, nasprotno, neuspeh je njene igralke celo podžgal, da so v tretjem zaigrale izredno motivirano in njihova prizadevanja so bila tudi zasluženo poplačana z osvojitvijo seta. Upanje, da bi morda izsilile vsaj točko, pa je za Fiume Veneto trajalo le do polovice četrtega niza, ko so pri izidu 15:15 spet prevzele pobudo Zaletovke, ki so povedle in nato svojo prednost do konca le še večale. Pri Zaletu je bil tokrat - v primerjavi z zadnjimi tekmami - nekoliko nihajoč sprejem, so pa to manjšo pomanjkljivost igralke nadoknadile z dobrim napadom, kjer sta bili najbolj učinkoviti Jessica Štoka in Fulvia Gridelli. (INKA) ŠPORTEL Atletski klub Bor stopa v novo sezono Atletski klub Bor s polno paro stopa v novo sezono.To bodo potrdile v studiu jutrišnje oddaje Športel (TV Koper-Capodi-stria ob 18.00) Biserka Cesar in spremljevalke, ki se med seboj še pomenkujejo, katera bo prva na cilju. Na startu pa bodo prispevki s tekem odbojkaric Zaleta, košarkarjev Jadrana, nogometašev Vesne in udeležencev seminarja ZSŠDI za odbornike.Tudi gledalke in gledalci bodo lahko zavrteli telefon za nagradno igro Kdo se skriva pod škrtocem? 3. POLCAS Ana Bucik in Samo Kokorovec RADIO TRST A j Ftiileml^n JuTijiku trajina V jutrišnji oddaji 3. polčas med 9. in 10. uro na Radiu Trst A bodo najprej kakšno rekli o sklepnih dejanjih letošnje smučarske sezone tudi z najboljšo primorsko alpsko smučarko Ano Bucik. Potem bodo s Samom Kokorovcem govorili o odlični sezoni hokejistov na rolerjih Poleta, ki v prvenstvu A2 lige lovijo napredovanje. 1. ženska divizija na Tržaškem: po zmagi proti ekipi S. Andrea se je Zalet Kontovel prebil na 2. mesto 1. ŽENSKA DIVIZIJA Zalet Breg - Prevenire 3:0 (25:18, 25:9, 25:14) Breg: Spetič 16, De Rota 2, Grgič 2, Košuta 5, Klun, Martincich 2, Pertot 1, Piccinino (libero), Ric-hiardi 3, Stepančič 11, Virgilio 6. Nasprotnik je bil preslab, da bi lahko motiviral igralke Brega. Igrale so namreč zmedeno v polju, slab sprejem pa je pogojeval delo podajalke. Zaradi šibkosti nasprotnic, dobrih servisov in nekaj blokov zmaga vsekakor nikoli ni bila pod vprašajem. Poggivolley - Zalet Kmečka banka 3:1 (26:24, 29:25, 25:14, 25:18) Zalet Kmečka banka: Klobas 11, Zonch 6, Co-stantini 14, Barut (L), De Walderstein (L2), Pertot 0, Škrl 3, Kojanec 10, Kalin 11, Rauber 1, Vattovaz 6, Moro 0. Trener Coloni. Mladinke Zaleta so se dva seta dobro upirale izkušenim nasprotnicam, v vrstah katerih sta tudi nekdanji Borovi veteranki Katja Vodopivec in In-grdi Sancin. Zal pa so po drugem setu, ki so ga tudi osvojile, precej popustile Zalet Kontovel - Sant'Andrea 3:1 (25:17, 26:24, 23:25, 25:15) Kontovel: Bukavec 15, A. Zuzic 11, Ilenia Cas-sanelli 7, Zavadlal 9, Pestrin 5, Pertot, Antognolli 4, Isabel Cassanelli n.v., Micussi (L). Trener: V. Zuzic. Zalet Kontovel je suvereno premagal dru-gouvrščeni SantAndrea in se pet krogov pred kon- cem povzpel na 2. mesto na lestvici. Odločilna za zmago je bila dobra obramba, prodoren napad (s krila predvsem Zuziceva), v vseh setih pa je bilo tudi zelo malo napak. Edini spodrsljaj so igralke Zaleta doživele v tretjem setu zaradi padca koncentracije in neučikovitega napada. Pohvala gre vsem igralkam. Killjoy - Zalet Sloga 3:0 (27:25, 25:13, 25:17) Zalet Sloga: A. Goruppi 6, Pertot 3, T. Spangaro 6, Kralj 3, Valič 8, Cabrelli 3, I. Goruppi 0, Jarc 1, Starec. Trener Calzi. Ključen je bil prvi set. Slogašice so v njem vodile do 20. točke, imele pa so tudi pet točk prednosti. Zal so se pustile ujeti, imele so tudi nekaj smole. Poraz v prvem setu jih je potrl in si od nejga niso več opomogle. Vrstni red: CUS TS 46, Zalet Kontovel 39, S. Andrea 37, Zalet Breg 33, Poggivolley 28, Killjoy 26, OMA in CGS 22, Zalet Kmečka banka 20, zalet Sloga 17, Olympia 9, Prevenire 1. Na Goriškem Fincantieri - Soča Pizzeria Frnažar 3:2 (25:20, 17:25, 28:26, 20:25, 15:7) Soča: Cernic 9, Cotič 14, Malič 11, Brisco 3, Devetak 14, Gerin, Čajic (L) 1, Dellisanti (L2), Ber-lot, Brumat 0, Tonani 0, Peressini 4. Trener Vizin-tin. Sočanke so dvakrat ujele nasprotnice, a v tie-breaku so bile brez moči. Odločilen je bil menda tre- tji set, v katerem so po vodstvu s 24:23 trikrat zgrešile servis. Niso igrale dobro, posebej v polju so bile premalo natančne pri prvem dotiku. Ze jutri bo v Sovodnjah (ob 20.30) derbi proti Govolleyju. Govolley - Val 3:0 (25:16, 25;16, 25;21) Govolley: Devetak, Povšič, Valentinčič, Bressan, Paulin, Princi, Terčič, Winkler, Ragni, Sosol, Ur-sič (L), Bandelj (L2). Val: Crisci, Lupin, Visintin, Gabbana, Dagana, Branca, Goruppi, Nanut, Soban (L). Povratni derbi je bil dosti bolj enosmeren kot prvi, ko je Val celo osvojil točko. Tokrat se Govol-ley ni pustil presenetiti. Vsi seti so bili do polovice izenačeni, nato pa je Govolley predvsem izkoristili številne napake nasprotnic. Pohvalo zasluži Ka-rol Paulin za soliden nastop na centru. Vrstni red: Ronchi 54, Intrepida 48, Govolley 44, Pieris 42, Grado 34, Moraro 33, Turriaco 31, Azzurra 30, Mossa 25, Val 21, Minerva 10, Soča Frnažar 9, Fincantieri 6. 1. MOŠKA DIVIZIJA CUS Trieste - Olympia 3:0 (25:18, 25:23, 25:21) Olympia: Mucci, Komjanc 4, Boschin, Fran-coli, Cotič 5, Černic 6, Čevdek 10, Polezel 3, Crob-be 2, Hlede (L), Štekar n.v. Trener: Terpin. V dvoboju vodilnih ekip tržaške in goriške skupine je zmagala domača ekipa iz Trsta. V vseh nizih sta si bili ekipi enakovredni do 18. točke, nato pa so univerzitetniki povedli in zmagali. Najbližji zmagi so bili goriški odbojkarji v drugem nizu, ko so že povedli 22:18, nato pa so popustili. Kljub porazu so ohranili prvo mesto v goriški skupini, do konca rednega dela so še trije krogi. Naš prapor - Prevenire 3:1 (25:20, 25.23, 23:25, 25:15) Olympia: Bajt 5, J. Fajt 11, Feri 15, Juretič 5, Rutar 9, Oliva 5, Barbera (L), E. Fajt (L2), Persolja 8, Valentinčič 0, Gabrijelčič 0, E. Medeot, D. Mer-vig. Končna zmaga je predvsem posledica zelo slabega nasprotnika, saj Brici niso igrali dobro. V zadnjih treh tekmah bo potrebno igrati precej boljše in bolj zbrano. Val - CGS 3:0 (25:14, 25:14, 26:24) Val: Juren 10, Nanut 16, Sfiligoi 9, Brabndo-lin 6, Fedrigo 5, R. Devetak 2, Braini 3, Zorgniotti 1, Frandolič (L), Ulian, Faganel, Corva. Trener Corva. Z Nanutom na krilu in Sfiligoijem v vlogi korektorja je Val dva seta gospodaril na tekmi. V tretjem setu se je zataknilo. Iz zagate je ekipo na servisu rešil veteran Daniela Braini. Tudi po njegovi nzaslugi so nadoknadili zaostanek šestih točk, naposled tudi zmagali. Vrstni red: CUS Trieste 23, Olympia 17, S. Andrea 14, Val in Naš prapor 13, CGS 6, Prevenire 4. / ŠPORT Nedelja, 23. marca 2014 23 nedeljski intervju - Michele Mian »Ko sem govoril z Berlusconijem, se je izkazal Primorski dnevnik« Michele Mian je dolga leta preziral novinarje. A med klepetom v goriškem barčku je kar gostobesedno spregovoril o svoji košarkarski karieri, o slovenski mami, o otrocih, o Marxu in tudi o dogodivščini z nekdanjim italijanskim premierjem. Lahko začneva z Berlusconi- jem? (Po kratki zadregi se Mian nasmehne) Bi moral prinesti članek iz Primorskega dnevnika? Kateri članek? Ne znam povedati celega naslova, ker žal ne govorim slovensko, ampak pisalo je: »Tovariš Mian ...« (pove po slovensko). Članek hranim doma. Ste res rekli Berlusconiju, da ste »tovariš«? Res je. Moram povedati vso zgodbo? Lepo prosim. Po olimpijskih igrah v Atenah, na katerih smo osvojili srebrno medaljo, smo šli v Rim. Bil je lep sončen dan. Prvi sprejem smo imeli zjutraj na olimpijskem komiteju, zadnjega pa ponoči pri Berlusconiju. Vmes smo bili tudi pri predsedniku republike Ciampiju, o katerem smo izvedeli, da je igral košarko. Vam je to povedal kar Ciampi? Da. Ko smo se nastavili fotografom, nam je rekel, da je igral v vlogi organizatorja igre. Bilo je simpatično. Ves dan smo se lepo imeli, z avtobusom so nas peljali skozi mesto itd. A že zjutraj nas je zvezni predsednik Manfredi posvaril, naj ne zganjamo neumnosti, ko bomo pri Berlusconiju. Tudi selektor Recalcati mi je šaljivo rekel, da me ne bo več vpoklical, če se ne bom lepo obnašal, soigralci pa so špikali, naj nekaj povem Berlusconiju. No, srečanje z njim je bilo zvečer v Villi Madama. On je seveda imel govor. Je govoril na pamet ali je bral? Na pamet. Povedal je tudi nekaj o Iraku in o izvažanju demokracije, kar je bilo takrat aktualno. Drugače pa je šlo za običajen govor, med katerim mu je ušlo: »Io e i miei compagni di governo ...« (Jaz in moji tovariši v vladi). Za njim je sedel Gianfranco Fini, ki ga je šaljivo opozoril, da v vladi ni nobenih tovarišev. Berlusconi, ki je odličen govornik, se je spretno izmazal, češ da ni vešč političnega govorjenja. Po govoru pa je stopal od mize do mize. Tik preden bi stopil k mizi, pri kateri smo sedeli košarkarji, je zavladal nerealen molk. Vas je premagalo strahospošto-vanje? Bili smo pač v napetem pričakovanju. Čakali smo, da bo spregovoril. Njega motijo neobriti ljudje, zato mu je hitro padla v oko moja zaraščena brada. Vprašal me je: »Kdo ste vi, eremit?« Odgovoril sem mu: »Ne, jaz sem tovariš.« Kaj se je zgodilo potem? Soigralci, ki so me do takrat izzivali, so izbruhnili v krohot. Berlusconi se je takoj prilagodil šaljivemu ozračju in prisedel. Ker sem pozorno spremljal njegov govor, sem mu povedal svoje pomisleke o vojni v Iraku. Povedal mi je, da se strinja z mano, da je prijatelja Bus-ha tudi skušal pregovoriti s smešnico, naj ne začne vojne, a da to ni zaleglo. Potem nas je prijazno pozdravil, se rokoval z vsemi in šel naprej. Primorski dnevnik pa se je potem izkazal. Zakaj ravno Primorski dnevnik? Ko smo odšli iz vile, bila je verjetno ena ponoči, me je nek novinar vprašal, kaj se je zgodilo. Predstavljam si, da je bil to novinar novinarske agencije. Poročilo o tej dogodivščini so raz- poslali medijem sredi noči. A očitno ste to vest zapazali samo pri Primorskem dnevniku. Sprejem pri Berlusconiju je sledil OI v Atenah, na katerih ste osvojili srebrno medaljo. Je to vaš največji igralski dosežek? Ne bi rekel. Je za vaš pomembnejši evropski naslov, ki ste ga osvojili v Franciji leta 1999? Niti to. Vem, odgovor se zdi malce presenetljiv, a meni še največ pomenita tretje mesto na evropskem prvenstvu leta 2003 na Švedskem in peto mesto na olimpijskih igrah v Syd-neyju leta 2000. Zakaj? Ko smo zmagali na EP v Franciji, sem igral zelo malo, kar seveda še ne pomeni, da se nisem veselil uspeha. A leta 2000 sem imel vidnejšo vlogo. Selektor Tanjevič, ki mu veliko dolgujem, mi je zelo zaupal. Nisva se veliko pogovarjala, sva se pa odlično razumela. Pripravljalne tekme sem odigral zelo dobro, tako da sem postal član začetne peterke. Italija pa je na OI nastopila po dolgih 16 letih, zato so bile te igre posebne. Vzdušje v Sydneyju pa je bilo edinstveno. Ste se udeležili tudi otvoritvene slovesnosti? Da. Še zdaj me oblije kurja polt. Vse je bilo nepozabno. Živeli smo v olimpijski vasi, vsi športniki smo jedli v isti menzi. Tam sem s soigralcem Galando preživel kar nekaj ur. Opazovala sva vse razne šampione, ki so prihajali na kosilo. Vsi smo bili enaki. Spalnice so bile špartansko opremljene, obleke pa si pral v skupni pralnici. Zakaj Aten, kjer ste tudi osvojili medaljo, nimate v tako lepem spominu kot Sydneyja? Daleč od tega, da v Atenah ne bi bilo lepo. A sydneyska olimpiada je bila pač prva in zaradi tega nepozabna. A tiste srebrne medalje ne bi osvojili, če ne bi leto poprej osvojili bron na EP na Švedskem, kar je zagotovo moj največji igralski uspeh. Sliši se res čudno, da je evropski bron pomembnejši od olimpijskega srebra ... To lahko razumeš, če poznaš ozadje. Na Švedsko smo šli brez Myer-sa, Menghina, Fučke in Abbia, ki so se iz raznih razlogov odpovedali nastopu za reprezentanco. Edini talentirani košarkar je bil Pozzecco, ki pa so ga zaradi nesoglasij spodili z reprezentančnega zbora v Bormiu. Takoj zatem smo šli v Varese, kjer smo odigrali prijateljsko tekmo z Grčijo. Dobili smo jih po grbi, publika pa je vzklikala Poz-zeccovo ime. Si lahko predstavljate, kako smo se počutili. Naslednjega dne smo se sestali. Štejem si v čast, da sem takrat nastopil odločno in prispeval k temu, da se je skupina zedinila. Na kasnejših pripravljalnih turnirjih v Franciji in Turčiji smo zmagali. A na Švedskem, ko se je začelo EP, se je spet zalomilo. Na prvi tekmi vas je premagala Slovenija ... Tako je. Na drugi tekmi pa nas je potolkla Francija. To je bila najdaljša tekma v moji karieri. 33 točk razlike. Obupno. Spomnim se, da so časopisi z velikimi naslovi pisali, da smo najslabša reprezentanca vseh časov ... Na tretji tekmi smo s težavo premagali Bosno in Hercegovino ter si tako priigrali dodatno srečanje za nastop v četrtfinalu. Proti Nowitzkyjevi Nemčiji smo bili pred nemogočo nalogo. A nam je uspelo zmagati. Spomnim se zadnjega, odločilnega napada. Prodrl sem v obrambo, podal Marconatu, on pa je zabil. To so blazno lepi spomini! Iz najslabše reprezentance vseh časov smo se kar naenkrat spremenili v ekipo požrtvovalnih delavcev z velikim pogumom in moškimi atributi. Srebrno kolajno v Atenah smo si priigrali na krilih tega uspeha. Selektorju Recalcatiju gre čast, da je vendarle spet poklical Pozzecca, ki je na OI prispeval levji delež. V Atenah ste bili kar štirje košarkarji iz naše dežele: Pozzecco, Ga-landa, Mian in Chiacig. Zakaj FJK ne proizvaja več tako dobrih igralcev? Pri tem je nekaj naključja, a tudi dejstvo, da nimamo klubov v prvi ligi. V osemdesetih in devetdesetih letih so Trst, črpali igralce iz mladinskega sektorja, so klubi raje novačili tujce. Italija je zmagala na EP za košarkarje do 20. leta, a igralci te zmagovite reprezentance nastopajo v nižjih ligah. Preden bi začela intervju, ste rekli, da ne spremljate več košarkarskega dogajanja. A to očitno ne drži povsem ... No, nekaj še spremljam, a zelo malo. Saj tudi v svojih igralskih letih nisem. Rad sem igral, nisem se pa obremenjeval s statistikami, lestvicami in rezultati. Bogdan Tanjevič je svojim varovancem prepovedal branje športnih dnevnikov. Je to veljalo tudi v reprezentanci? Priznam, da se tega ne spomnim. Tanjevič pravi, da spričevala in ocene, ki jih podeljujejo novinarji, slabo učinkujejo na razpoloženje košarkarjev. Se strinjate? Mislim, da je odvisno od značaja. Jaz sem si postavil preprosto pravilo: če so delodajalec, trener in soigralci zadovoljni z mojo igro, potem sem lahko tudi jaz zadovoljen, ne glede na to, kaj pravijo drugi. Drži, da se kar nekaj časa niste želeli pogovarjati z novinarji? Kar dolgo. Do leta 2003. Gorica, Videm in Pordenon imeli svoje klube v visokih ligah, danes je povsem drugače. Isto velja za sosednji Veneto. Spremenila se je tudi splošna kakovost italijanske košarkarke. Lani je Italija s težavo, le skozi šivanki-no uho prišla na EP. V desetih letih se je košarka globalno spremenila, a razvoju se v Italiji nismo prilagodili. Padec ravni je očiten. Tehnika sama po sebi nič ne pomaga, če nimaš tudi izrazitih fizičnih sposobnostih. Seveda, poznajo se gospodarske razmere. Uveljavljajo se bogati klubi iz Turčije in Rusije, a poglejte Španijo! Tudi tam so prestali težko gospodarsko obdobje, a košarka je ostala na visoki ravni. Tudi to, da v Italiji prevladuje nogomet, ni izgovor. V Španiji prav tako gospodari nogomet, a košarka vseeno služi s prodajo televizijskih prenosov. V Italiji očitno niso znali izkoristiti zlatega odbobja 1997-2004, ko je bila reprezentanca zelo uspešna. K temu je treba dodati še pogubne poteze klubskih voditeljev. Namesto da bi 40-letni Oglejčan Michele Mian je bil v 90' letih protagonist uspešnih nastopov Gorice v najvišjih košarkarskih ligah, igral pa je tudi v različnih klubih, tudi v Vidmu. Z italijansko reprezentanco je leta 1999 osvojil naslov evropskega prvaka v Franciji, štiri leta kasneje je bil na EP na Švedskemtretji, ima pa tudi srebrno kolajno z olimpijskih iger v Atenah VERČ Zakaj ste se otepali medijev? Na začetku igralske poti, ko sem še igral v Gorici, sem bil zelo plah. S težavo sem se vključeval v družbo soigralcev, kaj šele da bi znal nastopati v medijih. Tej moji značajski lastnosti so se pridružile težave z novinarji, ki so takrat spremljali našo ekipo. Pripisovali so nam besede, ki jih nismo nikoli izrekli, hudo so nas obsojali po vsakem slabem nastopu ... Zato sem odločil, da se ne bom pogovarjal z novinarji. Potem sem se spremenil. Drži, da se v poklicnem športu znajdeš, samo če dogajanja okrog sebe ne jemlješ preresno? Zato sem se vpisal na univerzo. Ko sem še obiskoval šolo v Gorici, sem pri starejših soigralcih opazil, da razen košarke nimajo drugega. Bili so zdolgočaseni. Nisem želel postati tak. Kdaj ste diplomirali? Pri 28 letih, se pravi leta 2001. Ni šlo hitro, a izpiti so bili zame dražljiv izziv, ob katerih sem osebnostno doraš-čal. Tudi ko sem prišel v krog repre- zentance, se nisem obnašal bistveno drugače. Ko so na reprezentančnih zborih soigralci šli počivat, sem jaz vzel knjigo in se šel učit nekam v senco. Zakaj ste izbrali študij filozofije? Najraje bi se odločil za sociologijo, a moral bi na univerzo v Bologno ali Trento. To pa je bilo zame predaleč, ker sem pač igral v Gorici. Sem pa v domačem Ogleju imel prijatelja, ki je vpisal filozofijo v Trstu, zato sem mu sledil, saj sem ugotovil, da lahko tam kar svobodno izbiraš učne predmete. Bilo je kar nekaj takih, ki so me zanimali. Najbrž pričakujete vprašanje, kdo je vaš najljubši filozof ali sociolog. Ne, ne bi o tem, saj se nimam ne za filozofa ne za sociologa. Čeprav sem diplomiral, nisem tako podkovan. Na plažo torej ne greste s Hei-deggerjem pod pazduho? Ne, nikakor. No, Berlusconi bi vas vseeno pobaral, ali morda berete Marxa ... Ne, čeprav sem se v svoji diplomski nalogi posvetil filozofu Rodolfu Mondolfu, ki je preučil zgodnje Mar-xove zapise. Mladi Marx se mi zdi zanimiv. To je tisti Marx, ki je bližji socializmu kot pa komunizmu. Zdaj pa povejte, koliko je res, da imate slovenske korenine. Mama je pripadnica slovenske manjšine v Italiji. Obiskovala je slovenske šole. Do fašizma se je njena družina pisala Tomšič. Tako kot sem svojemu očetu vedno očital, da me ni naučil furlanščine, tako tudi mami očitam, da me ni naučila slovenščine. Škoda. No, ker mi starši niso ponudili te možnosti, sem se odločil, da jo bosta dobila moja otroka. Imam sina in hčer. Sina bom naslednje leto vpisal v slovensko osnovno šolo, ker se mi zdi, da dvo-jezičnost razpira širši pogled na svet. Furlanija Julijska krajina ima zaradi svoje jezikovne pisanosti izjemen potencial. Vsi bi lahko govorili kar štiri jezike: italijanščino, slovenščino, furlan-ščino in nemščino. A vojna je pač pustila svoje posledice. Pred njo je bil fašizem in tudi po njej vemo, kako je bilo. Prejšnji teden sem si ogledal predstavo Magazzino 18. Kje? V Gorici. Vaša odločitev, da vpišete sina v slovensko šolo, je pogumna. Vas ne skrbi, ker otroku ne boste mogli pomagati pri domačih nalogah? To vprašanje sem si seveda postavil, a v Dijaškem domu sem prisluhnil zanimivemu predavanju. Rekli so, da je morda še bolje, če starši ne znajo slovenščine. Kako so to argumentirali? Moja očetovska dolžnost je, da preverim, ali je moj otrok napisal domačo nalogo. Kako jo je napisal, pa naj preverijo učitelji, s čimer bodo spoznali, katere so učenčeve pomanjkljivosti. Če pa nalogo napišejo starši, vse to izgubi svoj smisel. To je slaba stvar današnjih otrok: ne znajo več sami. Doma ste iz Ogleja, živite v Gorici, mamina družina je slovenska, očetova furlanska. Komu pripadate? Če bi moral izbrati, mislim, da sem Furlan. Pač, po značaju in predi-spoziciji za delo sem bližji Furlanom. A ne govorite furlansko ... Ampak razumem. Slovenščine pa, žal, niti tega. Ampak počasi se učim nekaj besed. Številke, imena živali, imena stvari ... (Ob slovesu je Mian pozdravil z »Allora nasvidenje«.) Peter Verč 24 Nedelja, 23. marca 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Show: Uno mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.00 Buongiorno be-nessere 10.30 A Sua immagine 10.55 Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde 13.30 16.05, 20.00 Dnevnik in vreme 14.00 Talk show: L'Arena 16.35 Show: Domenica In 18.50 Kviz: L'eredita 20.40 Igra: Affari tuoi 21.25 Carosello Reloaded 21.30 Nad.: Un medico in famiglia 23.35 Speciale Tg1 Rai Due 7.00 Serija: Incinta per caso 7.25 Serija: Lassie 8.15 Dok.: Inside the World 9.05 Serija: Il nostro amico Charly 10.30 Dok.: Cro-nache Animali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.45 Quelli che aspettano... 15.40 Show: Nicola Savino in Quelli che il calcio 17.05 Dnevnik in šport 18.10 Športna rubrika 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: NCIS 21.45 Serija: Intelligence 22.40 Športna rubrika: La Domenica Sportiva Rai Tre 7.04 Film: Fra' Manisco cerca guai 8.45 Dnevnik - FA111.10 Tgr Estovest 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Tgr Mediterraneo 12.55 Rai Educational 13.25 Fuori Quadro 14.00 Dnevnik 14.30 In 1/2 Ora 15.05 Kolesarstvo: Milano - Sanremo 2014 17.00 Kilimangiaro 18.55 22.45 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Che tempo che fa 21.10 Dok.: Saluti da Miran 23.05 Masterpiece (J Rete 4 7.10 Media Shopping 7.25 Superpartes 8.05 Serija: Zorro 8.30 Dok.: Magnifica Italia 9.25 Dok.: I Santi - Lo splendore del divi- Nedelja, 23. marca LA 7, ob 11.40 no nel quotidiano 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Ricette all'italiana 13.55 Don-navventura 14.45 Film: Uomini d'amianto contro l'inferno 17.05 Film: Lo sceriffo sen-za pistola 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Serija: La Bibbia - Dio nella Storia 23.15 Film: Il cliente (krim., i. S. Sarandon, T. Lee Jones) Canale S 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.10 Dok.: Segreti e misteri 11.30 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Show: Giass 23.15 Resn. show: Grande Fratello O Italia 1 7.10 Nan.: Till Death - Per tutta la vita 8.35 18.10 Risanke: Tom & Jerry 8.55 Film: Scoo-by-Doo e il mistero di Lochness 10.35 Film: Free Willy 3 - Il salvataggio 12.25 Dnevnik in šport 14.00 Grande Fratello 14.25 Film: Moondance Alexander 16.20 Film: Flicka 2 - Amici per sempre 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.35 Film: Save the last dance 2 21.30 Lucignolo La 7 LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 L'aria che tira - Il diario 11.00 Otto e mezzo 11.40 Film: Gli anni in tasca 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: I gigli del campo (kom.) 16.40 Serija: The District 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Crozza nel Paese delle Meraviglie 21.10 La Gabbia 0.00 Film: Che - Guerriglia (biogr.) ^ Tele 4 Gli anni in tasca Režija: François Truffaut Igrajo: Nicole Felix, Chan tal Mercier in Jean - François Stevenin Francija, 1976 Raoula, Juliena, Patricka, Sylvie, Gregoryja, Thomasa in Martine, ki živijo v Thiersu, malem francoskem mestecu, si je veliki François Truffaut izbral za protagoniste in hkrati argument svojega filma. Koralna zgodba prežeta s serijo avtobiografskih anekdot in spominov, je eden najbolj spregledanih in obenem najtoplejših Truffautovih filmov, s katerim se je režiser po sedemnajstih letih odsotnosti, spet vrnil na izhodiščno točko svojega ustvarjanja - k portretu otroštva. Serija ganljivih, duhovitih, včasih pretresljivih vinjet pripoveduje svet odraščanja skozi oči najstnikov. Težavni odnosi s starši, prevzemanje prvih življenjskih odgovornosti, prve ljubezenske izkušnje. In kot se pogostoma dogaja v malih vaseh, tudi zasebna življenjska plat, ki čez noč postane javna. lo tedna 20.00 Nad.: Oblast 21.15 Intervju 22.45 Likovni portret Jožeta Spacala 1 I H 6.30 Le ricette di Giorgia 6.50 Italia economia e prometeo 7.00 Voci in piazza 9.45 Dnevnik 10.00 Maša 11.00 23.15 Rotocal-co Adnkronos 11.15 Aktualno: Musa Tv 12.30 19.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik (t Slovenija 1 7.00 Risanke in otroške nanizanke 10.40 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.05 Odd.: Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Fantje s Praprota, jubilejni koncert ob 50-letnici 15.05 Film: Arabeska 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Nedeljsko popoldne z Ulo 18.40 Risanke 18.55 22.20 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrca- pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.40 Film: Izključena 12.25 Nad.: Beverly Hills 90210 13.20 Serija: Kuhajte kot He-ston 13.45 Serija: Kuharski mojster 14.55 Vid in Pero šov 16.25 Film: Moja punca 2 18.15 Odd.: Ana kuha 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Počitnice za odrasle 22.05 Film: Daleč od nje Kanal A službe 9.35 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.25 Serija: Čarovnije Crissa Angela 13.00 Film: Julij Cezar 14.40 Film: Zathura - Vesoljska avantura 17.05 Nad.: Terra Nova 0.15 Dok. serija: Tito, zadnje priče oporoke (t Slovenija 2 7.00 Globus 7.30 Slovenski magazin 7.55 Turbulenca 8.30 Glasbena matineja 10.10 Nordijsko smučanje - SP, finale, smučarski skoki (m), prenos 12.55 Biatlon - SP, skupinski start (ž), prenos 14.15 Nogomet -Pot v Brazilijo, 4. del, pon. 14.50 Film: Sebastian Vettel - vladar dirkaliških stez in cest 15.25 Biatlon - SP, skupinski start (m), prenos 16.15 Odbojka - finale lige prvakov, vključitev v prenos 18.30 Športni izziv 19.00 Odd.: Migaj raje z nami 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Slovenski izbor za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki 2014 21.15 Žrebanje Super Lota 21.30 Dok. odd.: Mahdijevi skavti 22.50 Kratki film: Osa 23.10 Kratki film: Kje si stari? 23.30 Aritmija 0.20 Aritmični koncert |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.10 Primorska kronika 7.35 18.45 Svet v besedi in sliki 7.50 Kronika 8.05 Žarišče 9.00 Na tretjem... 11.40 Kontaktna oddaja z varuhinjo človekovih pravic 12.40 Seja Odbora za notranje zadeve, povzetek 12.55 Seja Preiskovalne komisije o bankah, povzetek 13.30 Prvi dnevnik 14.45 Novinarske konference 16.40 Država, politika, civilna družba 17.15 Seja Preiskovalne komisije o ekstremističnih skupinah, povzetek 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor 20.25 Na tretjem... 21.10 Tedenski napovednik 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.20 Tednik 14.50 Il giardino dei sogni 15.40 Dok. odd.: K2 16.10 Festival Istroveneto 17.30 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Iz morja v mrežo 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 19.50 Copeam 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.15 Smučarski skoki, posamična tekma 23.30 Tomaž Nedoh & Funband Tv Primorka 9.0011.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 9.15 11.30, 14.30, 15.15 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Rad igram nogomet 18.00 Izdelovanje prunel 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.10 Spomini na Goriško 20.00 Predstava: Mar mi ni zate 21.40 Predstavljamo: Esimit Europa 22.10 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani 18.00 Moto GP, dirka za VN Katarja 21.20 Volan 22.00 Film: Telesni čuvaj 6.00 Risanke 7.05 Serija: Kuharji za bojno črto 8.00 Serija: Otroška sreča 8.30 Serija: Igrače za velike 9.05 16.40 Serija: Frendi iz RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Glasovi svetov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Ko-nika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Humoristična odd.; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vivere il vange-lo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente clas-sici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.00, 20.00 Fe-ligz files; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Detto tra noi in musica/La radio a modo nostro/I magnifici 22; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonoricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.15 - 12.30 Planica, smučarski skoki; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 15.30 DIO; 17.00 Košarka, Olimpija - Krka, jadranska liga; 18.00 Morda niste vedeli; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 9.00 Sredi večnosti; 9.30 Musica sacra; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.50 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Neprijetna novica vas bo spravila iz tira. V delu boste nepredvidljivi, težko boste dalj časa ostali zbrani. Na zasebnem področju so možni zapleti v odnosih z najbližjimi. Oddaljite se od stresa. m^l BIK 21.4.-20.5.: Opazno bo dogajanje na področju vaše kariere, a vseeno dinamika ne bo izrazita. Bodite prepričani vase ter premislite o prioritetah. Ne bojte se narediti prvega koraka. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Opravila v službi vam bodo pobrala veliko energije. Spomladanska utrujenost bo kljubovala vašemu hrepenenju po dosežkih. Vzemite si čas za športne aktivnosti. RAK 22.6.-22.7.: Potrpežljiv «« odnos in ustrežljivost bosta v prihodnjih dneh za vas značilna predvsem v stiku s strankami in sodelavci v službi. Pozitivna energija bo poskrbela za odlično počutje. T^e LEV 23.7.-23.8.: Utrujeni bo-(^^r ste od dinamike vsakdanjika. Potrebovali boste nekaj dni zase, brez večjih psihičnih obremenitev. Izleti v naravo ali krajše potovanje vam bodo pisani na kožo. Poskrbite zase! DEVICA 24.8.-22.9.: Dolgo-^^ časje bo zaznamovalo prihodnji teden. Na delovnem mestu boste težko sledili poteku dogodkov, močno vam bo primanjkovalo volje. Poiščite motivacijo ter ne bodite leni! VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pazi-^ ^ te se negotovosti prihodnjih dogodkov, ki jih je nemogoče predvidevati. Lahko se namreč ujamete v previsoka pričakovanja. Namesto skrbem se posvetite delu. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Nadpovprečne miselne sposobnosti vam bodo pomagale pri dobrih odločitvah. Na delovnem mestu lahko to poskrbi za dolgo pričakovane rezultate, na katere boste ponosni. STRELEC 23.11.-21.12.: V prihodnjem tednu boste morali biti zelo zbrani, da se boste lahko spopadali z izzivi na delovnem mestu. Preizkušnja vas bo zaposlila, zato boste pozabili na družinske obveznosti. KOZOROG 22.12.-20.1.: V odnosu s partnerjem boste naredili velik korak naprej. Pogovori in dolgo pričakovani kompromisi bodo poskrbeli za pozitivno dinamiko v razmerju. Denar: uporabljajte ga dobro! f « VODNAR 21.1.-19.2.: Vaše razpoloženje bo zelo spremenljivo. Tako na delovnem mestu kot v odnosih z najbližjimi to lahko pripelje do težav, s katerimi boste imeli veliko dela. Muhavost ohranite zase. RIBI 20.2.-20.3.: Poglobili se boste vase. Veliko pozornosti boste namenili refleksiji in razmišljanju o preteklih napakah. Prišli boste do novega spoznanja. V službi boste delovali odsotno in nezainteresirano. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 23. marca 2014 25 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre 5 Canale 5 V Italia 1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 11.00 Dnevnik 9.05 Dok.: I Tg della storia 12.00 Show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Ver-detto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Fuo-riclasse - Capitolo Secondo 23.20 Talk show: Porta a Porta 6.55 Nan.: Friends 7.45 Serija: Le regole dell'amore 8.40 Nad.: Una mamma per ami-ca 10.30 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Resn. show: Grande Fratello 14.10 Risanka: Simp-sonovi 14.35 Dragon ball GT 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uo-mini e mezzo 16.35 Nan.: How I met your mother 17.25 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 6.45 Risanke 8.05 Protestantesimo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.40 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ridere 21.10 Serija: Rex 22.55 Serija: The Good Wife 23.55 Razza Umana 21.10 Film: Safe House - Nessuno è al sicuro (akc., i. R. Reynolds, D. Washington) 23.35 Tiki taka - Il calcio è il nostro gioco 6.00 Dnevnik 7.00 Tg Regione - Buon-giorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongior-no Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Aktualno: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Presadi-retta 23.10 Serija: Hotel 6 stelle (J Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nad.: Carabinieri 10.40 Sai cosa man-gi? 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My life 16.45 Serija: II comandante Florent 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quinta colonna 23.55 Terra! La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le stra-de di San Francisco 16.40 Nan.: Il commis-sario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza r $ ÏWS& r* SI*1*1-* 21.10 Grande Fratello 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Borgo Italia 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 23.30 Košarka 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved |r Slovenija 1 6.20 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.35 Obzorja duha 11.15 Dok. odd.: Pogled na... 11.50 Dok. serija: Village Folk 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.4518.40 Otroški program: OP! 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Umetni raj 23.40 Knjiga mene briga (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 9.05 Otroški kanal 9.45 23.40 Zabavni kanal 10.30 Dobra ura 12.30 Dobro jutro 15.10 19.10, 22.55 Točka 16.05 Intervju 17.15 Dok. odd.: Sinovi pogubljenja 18.10 Dober dan, Koroška 18.40 Prava ideja! 20.00 Nad.: Dediščina Evrope 21.25 Serija: Kraj zločina (t Slovenija 3 6.00 9.00, 21.55 Sporočamo 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 9.25 Poročila 9.05 Ozadja 9.35 Tedenski izbor 10.00 58. Izredna seja DZ, prenos 21.30 Žarišče 21.45 Kronika Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 23.20 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 14.50 Ciak Junior 15.20 Tomaž Nedoh & Funband 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.50 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.15 Kino premiere 22.30 Športna mreža 22.40 Stopimo skupaj Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 17.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 18.30 Predstavljamo: Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina 19.00 Rad igram nogomet 19.30 Izdelovanje prunel 20.00 Med nami 21.20 V globinah z monstroso 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke 7.05 12.25 Nad.: Budva na morski peni 8.05 16.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.00 10.10, 11.20 Tv Prodaja 9.15 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.25 17.55 Nad.: Divja v srcu 11.35 Serija: Prenovimo kopalnico 12.00 Serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 13.35 Film: Počitnice za odrasle 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Kaj pričakovati, ko pričakuješ (kom.) 22.10 24UR - zvečer 22.40 Serija: Hiša iz kart 23.50 Serija: Zdravnikova vest Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.1514.00 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.1014.30 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 15.25 Serija: Nikita 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Serija: Živali na delu 13.3019.25 Serija: Vzgoja za začetnike 16.15 Film: Živi dokaz 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Ognjeno obzorje 22.05 Nad.: Grimm 23.00 Film: Zamaskirani ninja RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Maša; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Glasovi svetov; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Prežihov Voranc: Kratke zgodbe; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metalmorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska na- _ P d r k 24 VREDNO OGLEDA HM Ponedeljek, 24. marca - LaU Raistoria, ob 22.05 Bloody Sunday Režija: Paul Greengrass Igrajo: James Nesbitt, Tim Pigott-Smith in Nicholas Farrell Velika Britanija - Irska 2002 Krvava nedelja je vojni film o boju za mir: 30. januarja 1972, so britanski vojaki v Derryju na Severnem Irskem ustrelili 13 neoboroženih civilistov, ki so se udeležili protestnega shoda. Dogodek se je v zgodovino zapisal kot Krvava nedelja in njegova prva posledica je bila prav ta, da se je cel kup mladih vključil v IRINE vrste. Protagonisti so Ivan Cooper, idealistični voditelj Gibanja za državljanske pravice, protestant v katoliškem taboru, ki deli sanje o mirnih spremembah Martina Lutherja Kinga. Gerry Donaghy, 17-letni katoliški upornik, ki bi se rad umiril in poročil s protestantskim dekletom, žal pa ga dogodki potegnejo v nasilni spopad z vojaki. Patrick McLellan, poveljnik britanske vojske v Lon-donderryju, ki je prisiljen stopiti v odločno akcijo, da bi preprečil protestni marš in pa mlad vojak, radijski operater padalskega polka, ki mora s svojo enoto prekaljenih veteranov vdreti v Bogside. poved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi uma-ni e non... ; 10.15, 19.15 Siga Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Evropa; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta da Radio Capodi-stria; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.10 Sopotnica v (post)delovno popoldne; 18.00 Mini koncert; 18.20 Vse najboljše - iz pogovora s Sopotnico; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na piedestal; 21.00 Razmerja; 21.30 Top albumov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Medenina in patina; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 6 Nedelja, 23. marca 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 990 Nad zahodno in severno Evropo je obsežno ciklon-sko območje, hladna fronta se približuje Alpam in bo jutri popoldne prešla naše kraje. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam postopno bolj vlažen zrak. Oblačno bo z močnim dežjem. Prav tako bo močno deževalo v gorah. Možne bodo tudi nevihte. Ob morju bo pihal močan jugovzhodni veter. Padavin bo ob morju manj. Proti večeru bo možne tudi nekaj jasnine. Proti večeru bo v Alpah snežilo do približno 500 m. Dež se bo krepil in popoldne počasi razširil nad vso državo. Popoldne bodo možne tudi posamezne nevihte. Meja sneženja se bo proti večeru spustila do nadmorske višine okoli 1000 m. Ponekod bo še pihal jugozahodni veter, ob morju pa bo pihal okrepljen jugo. Zjutraj bo v gorah zmerno snežilo do dolin. Po nižinah in ob morju bo deževalo. Čez dan bo pretežno oblačno, v gorah bodo padavine ponehale, po nižinah in ob morju pa bo še možnost dežja, možne bodo tudi nevihte, zlasti ob morju. Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno in občasno bo še deževalo. Hladneje bo. Danes: ob 0.33 najvišje 26 cm, ob 7.45 najnižje -30 cm, ob 16.47 najvišje 9 cm, o ob 20.07 najnižje 5 cm. S Jutri: ob 1.46 najvišje 16 cm, ob 9.36 najnižje -26 cm, ob 18.11 najvišje 19 cm, ob 23.50 najnižje 0 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 12,4 stopinje C. Na Zlebeh...........600 Vogel ................280 Kranjska Gora.........30 Krvavec..............120 Cerkno................35 Rogla..................90 REKA 7/14 jutri Piancavallo . . . . '. . . . . .440 Forni di Sopra .......270 Zoncolan............380 Trbiž .................287 Osojščica ............210 Mokrine .............300 «SEJ- 1 SLOVENSKO STALNO GLEDAlIl^H NOVA UPRIZORITEV ^ Nejc Gazvoda / A. P. Čehov STRIČEK VANJA režija: Ivica Buljan - * * VELIKI ODER Danes, 23. marca ob 16.00 - red C na Velikem odru z italijanskimi nadnapisi vozni red avtobusov: Avtobus 1 14.30 - Sesljan, parkirišče/ 14.40 - Nabrežina, trg/ 14.45 -Križ, avtobusna postaja/ 15.00 - Zgonik, pred županstvom/ 15.15 - Prosek, Kržada Avtobus 2 15.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21/ 15.10 -Trebče, trg pri spomeniku/ 15.15 - Padriče, postaja pred športnim centrom Gaja/ 15.20 - Bazovica, pred cerkvijo Avtobus 3 15.00- Milje, avtobusna postaja/ 15.05 - Zavije, avtobusna postaja/ 15.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra/ 15.15 - Dolina, pred županstvom/ 15.20 - Boljunec, pred gledališčem Prešeren/ 15.25 - Boršt, avtobusna postaja/ 15.30 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja Obiskovalcem priporočamo rezervacijo in abonentom potrditev prisotnosti. Blagajna SSG: pon-pet 10-15, tel. 040 362542 / brezplačna št. 800214302 / www.teaterssg.com PAKISTAN - Večina od žrtev je zgorela v avtobusu V trčenju avtobusov in cisterne umrlo 35 ljudi KARAČI - V trčenju dveh avtobusov in cisterne, ki je prevažala nafto, v pakistanski provinci Balučistan je včeraj umrlo 35 ljudi, 30 pa jih je bilo ranjenih, so sporočile tamkajšnje oblasti. Avtobus, ki je zgodaj zjutraj potoval proti Ka-račiju, je v okrožju Gadani v Balučistanu čelno trčil v cisterno in jo prevrnil. Nato je pripeljal drugi avtobus in se zaletel v prvega. Razlita nafta iz cisterne se je pri tem vnela in prvi avtobus so zajeli ognjeni zublji, je dejal predstavnik oblasti Akber Haripal. Dodal je, da je večina od 35 žrtev zgorela v avtobusu. Kot je pojasnil drug predstavnik oblasti Amir Sultan, so potniki po trčenju ostali ujeti v avtobusu, saj ima ta avtomatična hidravlična vrata, okna pa so zaradi prezračevalnega sistema zapečatena. Ranjenim so po nesreči nudili prvo pomoč, nato pa so jih prepeljali v Karači. Pakistan je po številu tragičnih prometnih nesreč v svetovnem vrhu. Nesreče največkrat zgodijo zaradi slabih cestišč, slabo vzdrževanih vozil in neprevidne vožnje. Prizorišče nesreče, v kateri je umrlo 35 ljudi ansa V nesreči avstralskega letala s padalci pet mrtvih SYDNEY - V strmoglavljenju lahkega letala za prevoz padalcev na vzhodu Avstralije je včeraj umrlo pet ljudi, je sporočila policija. Letalo se je znašlo v težavah kmalu po vzletu s steze v Ca-booltureu, 50 kilometrov severno od Brisbanea, nato pa treščilo ob tla in zgorelo. Na krovu so bili poleg pilota še dva padalska inštruktorja in dva padalca, je sporočila policija. Vzrok nesreče letala cessna 206, ki so ga v glavnem uporabljali za prevoz padalcev, za zdaj ni znan, letališče pa je do nadaljnjega zaprto, poroča francoska tiskovna agencija AFP. glasba - Od leta 1979 ni imela koncertov Kate Bush se po 35 letih vrača na koncertne odre LONDON - Britanska pevka Kate Bush se bo po edini turneji v karieri vrnila na velike odre. Petinpetdesetletnica, ki je leta 1978 pri rosnih 19 letih zaslovela s pesmijo Wuthering Heights, bo konec avgusta in v prvi polovici septembra nastopila na 15 koncertih v londonski dvorani Hammersmith Appollo, kjer je pred 35 leti tudi zadnjič nastopila. Busheva od svoje edine turneje leta 1979 ni odigrala nobenega koncerta, čeprav je v svoji karieri uspešno nizala uspešnice, kot so Running Up That Hill, Babooshka, Wow in The Man with the Child in his Eyes. Njen zadnji album z naslovom 50 Words for Snow, deseti po vrsti, je izšel novembra 2011. Med razloge, zakaj ni nastopala na odrih, je navajala strah pred letenjem, željo po ustvarjanju glasbe v samoti ter slabe spomine na prvo turnejo. V enem izmed redkih intervjujev pred nekaj leti je povedala, da ji je bilo nastopanje na turneji izjemno všeč, vendar jo je hkrati tudi fizično zelo izčrpalo. Njena prva turneja je bila sicer zelo uspešna, saj je bila pravi gledališki dogodek, v katerega je vključila nastope čarodejev in branje poezije. V Egiptu se je začelo največje sojenje v zgodovini KAIRO - V Egiptu se je včeraj začel največji sodni proces v zgodovini države, na katerem sodijo okoli 1200 članom Muslimanske bratovščine, med njimi tudi vodji tega islamskega gibanja Mohamedu Badieju. Obtoženi so sodelovanja v nasilju avgusta lani, ko so varnostne sile posredovale proti privržencem odstavljenega predsednika Mohameda Mursija. PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 23 . marca 2014 2 7 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Velika dvorana Danes, 23. marca ob 16.00 / Anton Pav-lovič Čehov: »Striček Vanja« / Režija: Ivica Buljan. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 26. marca, ob 20.30 / Francesco Niccolini e Margherita Rubino: »Dopo il silenzio« / Ponovitve: v četrtek, 27. marca, ob 16.00 in ob 20.30. V ponedeljek, 31. marca ob 20.30 / Vi-taliano Trevisan: »Una notte in Tunisia«. / Ponovitve: v torek, 1. aprila, ob 20.30. V sredo, 2. aprila, ob 20.30 / Marco Paolini: »Ballata di uomini e cani - de-dicata a Jack London«. / Režija: Marco Paolini. / Ponovitve: od četrtka, 3. do sobote, 5. ob 20.30 in v nedeljo, 6. aprila, ob 16.00. Dvorana Bartoli V sredo, 26. marca, ob 21.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Variazioni enigma-tiche«. / Režija: Gabriela Eleonori. / Ponovitve: v četrtek, 27. in v petek, 28. ob 21.00 ter v soboto, 29. marca, ob 17.00 in ob 21.00. GORICA ■ Komigo 2014 Kulturni dom V nedeljo, 30. marca, ob 20.30 / F. B. Sedej »Umor v vili Roung«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG V torek, 25. marca, ob 20.00 / Fedor Šili: »Čarovnik«. V petek, 28. marca, ob 20.00 / Matjaž Briški: »Križ«. / Ponovitev: v soboto, 29. marca, ob 20.00. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 24. marca ob 19.30. / Rudi Šeligo: »Svatba«. / Ponovitev : v nedeljo, 30. marca, ob 19.30. V torek, 25. marca, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. / Ponovitev: v petek, 28. marca, ob 20.00, in v četrtek, 10. aprila, ob 19.30. V četrtek, 3. aprila, ob 20.00 / Rudi Šeligo: »Svatba«. Mala dvorana V ponedeljek, 24. marca, ob 20.00 / Fedor Šili: »Čarovnik«. V četrtek, 27. marca. ob 20.00 / Györ-gy Spiro: »Prah«. Slovensko mladinsko gledališče Danes, 23. marca, ob 19.30 / Jure Novak: »Sokrat, Slavoj in sofisti«. / Ponovitev. v ponedeljek, 24. marca, ob 19.30. V torek, 25. marca, ob 17.00 / Charles Dickens - Blažka Müller Pograjc: »Oliver Twist«; Režija: Matjaž Pograjc. / Ponovitve: v sredo, 26. in v petek, 27. marca, ob 10.00. V soboto, 28. marca, ob 20.00 / Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflor-janski« / Režija: Vito Taufer. V torek, 1. aprila, ob 20.00 / Stanislaw Ignacy Witkiewicz: »Ponorela lokomotiva«. V sredo, 2. aprila, ob 20.00 / Maja Ha-derlap: »Angel pozabe«. / Ponovitev: v petek, 4. in v ponedeljek, 7. aprila ob 20.00. V četrtek, 10. aprila, ob 20.00 / Maja Haderlap: »Angel pozabe«. Slovensko Mladinsko Gledališče V četrtek, 27. marca, ob 20.00 / Natalija Manojlovic: »Zakulisje prvakov«. / Ponovitve: v soboto, 29. in v nedeljo, 30. marca ob 20.00. V petek, 28. marca, ob 20.00 / Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflor-janski« / Režija: Vito Taufer. V soboto, 29. marca, ob 17.00 / Charles Dickens - Blažka Müller Pograjc: »Oliver Twist« / Režija: Matjaž Pograjc. V ponedeljek, 31. marca, ob 20.00 / Andrej E. Skubic: »Pavla nad prepadom« / Režija: Matjaž Pograjc. V torek, 1. aprila, ob 20.00 / Marko Bulc, Matej Recer: »Ko slišim besedo igralec, se primem za denarnico« / Režija: Marko Bulc. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 23. marca, ob 16.00 in ob 20.30 / Muzikal / »Cats« / Režija: Trevor Nunn. V torek, 25. marca, ob 20.30 / balet / Michael Flatley: »Michael Flatley's lord of the dance« / Režija: Michael Flatley. V petek, 28. marca, ob 20.30 / balet / Saverio Marconi in Stefano D'Orazio: »Cercasi Cenerentola« / Predstava v angleščini / Ponovitve: v soboto, 29. ob 16.00 in ob 20.30 in v nedeljo, 30. marca, ob 16.00. Gledališče Miela V torek, 25. marca, ob 21.30 / Nastopa: Maria Antonietta. V petek, 28. marca, ob 21.30 / koncert / Nastopa raggae band Train To Roots. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V torek, 25. marca, ob 20.30 / koncert / Nastopal bo Giovanni Allevi. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V četrtek, 27. marca, ob 19.30 / »Orkester Slovenske Filharmonije« / Dirigentka: Keri-Lynn Wilson / Solist: Andrew von Oeyen - klavir. V soboto, 29. marca, ob 20.00 / koncert / Rufus Wain Wright. Linhartova dvorana V petek, 28. marca, ob 20.00 / Big Band RTV Slovenija: »Lepotica in zver« / Anika Horvat in Klemen Klemen / Dirigent: Lojze Krajnčan. V nedeljo, 30. marca, ob 19.00 / »Kon-servatorij za glasbo in balet« / Letna predstava baletne in srednje baletne šole. Dvorana Duše Počkaj V soboto, 29. marca, ob 20.00 / Irena Tomažin: »Okus tišine vedno odmeva«. SNG Opera in balet Ljubljana V torek, 25. marca, ob 19.30 / Giuseppe Verdi: »Ples v maskah (Un ballo in maschera)«. / Ponovitve: v petek, 21.ob 17.00, v soboto, 22. in . V sredo, 26. marca, ob 11.30 in ob 17.00 / Gisbert Nather: »Picko in Packo« / Ponovitve: četrtek, 27. marca, ob 10.00 in ob 11.30. V petek, 28. marca, ob 18.00 / Johann Strauss ml.: »Netopir (Die Fledermaus)«. V soboto, 29. marca, ob 19.30 / Giuseppe Verdi: »Rigoletto«. Kino Šiška V nedeljo, 24. marca, ob 21.00 / Nastopata: Toy (Ang), Samosvjetlo (Slo/Hr). V sredo, 26. marca, ob 21.00 / Nastopa indie rock bend »The Ministry of Wolves«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo- toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej Revoltella: je na ogled razstava tržaškega grafika, slikarja in kiparja Franka Vecchieta »Memorabilia«. Prirejata jo Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza in Društvo za umetnost Kons. Razstava bo na ogled do 30. marca. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO JAPONSKI REŽISER KUROSAVA BELEŽNICA, ZAPISNICA PROZORNA VRSTA SADRE KRAJ PRI ŽALCU PRISTANIŠČE NA SEVERU ČILA MESTO v Španiji INDUSTRIJSKA RASTLINA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ITALIJANSKI MODNI KREATOR (OTTAVIO) BRAZ. MESTO ... PAULO DELO KNJIŽEVNIKA NA SLIKI SRBSKI PESNIK (VLADIMIR) STROKOVNJAK ENEGA OD EVROPSKIH JEZIKOV Španska FILMSKA IGRALKA SASTRE DEL TENIŠKE IGRE REKA V RUSIJI NEKDANJI PREDSEDNIK SPDG (SLAVKO) PLIN ZA RAZSVETLJAVO NEGIBNOST JUDOVSKI KRALJ SLOV. POLITIK (JANEZ) SOVJETSKA ZVEZA ZABELEŽBA ZBIRALEC PODATKOV / AMERIŠKI SMUČARSKI CENTER V KOLORADU GRŠKA BOGINJA JUTRANJE ZARJE AMERIŠKI PEVEC KING COLE DANSKA IGRALKA NEMEGA FILMA NIELSEN ORGANIZACIJA ZA STANDARDIZACIJO POL OLŠE ZAPEUIVEC, ŽENSKAR, VELIK LJUBIMEC ČEŠKI SKLADATELJ (KAREL) ZAGREBŠKI NADŠKOF (ALOJZIJ) RDEČI KRIŽ TERMALNO ZDRAVILIŠČE V ČRNI GORI EVROPSKA PRESTOLNICA (ORIG.) TETA V MADRIDU NEKD. ŽUPAN DOBERDOBA ELDA NANUT SL. SMUČARKA (NATAŠA) TESEN, OZKA DOLINA NARODNOOSVOBODILNI BOJ HRANA, ŽIVEŽ NARAVA, (UD ITAL. PEVKA ZANICCHI STROJ ZA MLETJE BERI PRIMORSKI DNEVNIK ABAK NA POL DELO KNJIŽEVNIKA NA SLIKI Švicarski SLIKAR (ALBERT) SLOBODAN NOVAK MAJHNA PLOVILCA NEMŠKI SKLADATELJ (GÜNTHER) ISTRSKI SLIKAR IZ KASTVA / CIRKUŠKI HUMORIST, KOMEDIANT ADA NEGRI TIP TISKARSKE ČRKE ŽLEZA Z IZLOČEVANJEM V KRI RUS. MESTO reka v Švici ZBIRKA, VRSTA, SORTA PRVI MITOLOŠKI LETALEC VERSKA USTANOVA Z REDOVNIKI BRIT. IGRALEC (DANIEL) NORV. IGRALKA ULLMANN SVETOVNI PROIZVAJALEC RAČUNALNIKOV PREB. GORIŠKIH BRD STADION V BUDIMPEŠTI NAŠ ODBOJKARSKI STROKOVNJAK JURKIČ TEA UGRIN TANJA ROMANO AM. IGRALEC WALLACH ORNELLA VANONI ITAL. SLIKAR (FRANCESCO) VRHUNSKI ŠPORTNIK VREDNOSTNI PAPIR TOMAŽ SIMČIČ RAZISKOVANJE DELA NAJVEČJEGA IT. PESNIKA DRŽAVNA ZBIRKA RISB IN GRAFIK NA DUNAJU NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK KRAJ V KANALSKI DOLINI BUSOLA CARLO RUBBIA SLOVARČEK - ANKER = švicarski pisatelj • KALE = kraj pri Žalcu • MASUDI = arabski filozof iz Bagdada • ROA = mesto v Španiji, ob reki Duero • TAN = kitajska utežna mera • TULA = mesto v Rusiji, južno od Moskve t /U ti ★ -K V V g TRZIC EVROPSKO MESTO fc* Projekti na sodelovanju Italija - Slovenija Zavzemanje Tržiča za čezmejno sodelovanje za razvoj lokalnih skupnosti Raba in ovrednotenje kulturne dediščine ter skupna uporaba športne infrastrukture na čezmejnem območju od Julijskih Alp do Jadrana 2011 / 2014 Razvoj dostopnosti za oživitevjadranskega zaledja 2010 / 2014