St. 35. „S*«a-' icjbajx ftak patek in velj po po|tu»r#ittniafta alxt Gorici na dm daftiljana: Vie lou. Pol letA f. 4.4f Cetrrtleta , . . . „ M*! Pr* oxaanilih In toko tudi pri „po. lanicah" ae plaeuje z* navad»u tri*t»P. ao vrato: 8 kr. *• ie tiska 3 krat '.......§ •• © m ii *f it * »» Zaveee erka po prostoru. Vodilna na6elu nafcih nft»protnikov. V uvodnem filanku 32. itv. poudarjali in dokazali ¦mo, da to biii ˇ Qorici v oaroduoatneui oziru v»e boljii teei. Takrat nieo pri naiitt djnainjib zagrizenih nwprotnikib vaaj takb ocitno divjtle narodnostue atraati in ˇ jevneut fivljenju ntemo poznali med obemu de-iolniraa narodnoatima medsebojnega sovraitva in no-etrpuoati. Dana* je pa vae diuja6r% miauli ao tiati areftni caail Ako ae bofie Slovenec r Qorici le gantti tor naatopiti v javnosti kot faktor, ki ima v marsi&in tudi svojo eodelovalno in svobodno beaedo, takoj za-Leu6 naAi goriiki oasprotniki Telik knk in vik, kakor da jim bocamo glovenoi naskociti in po aili obvo-jilt ai lepo „ita|ijanako* Gorico, katerej hocemo 7»i-liti neko tujo(l) narodoost ter zatreti iivelj itali-janski. Slovene! amo jim tu v Gorici le go*tje, ki u-iivattO !• po ojih reliki miloiti pravjco gostestvu, na da bi Bam pa tudt a tega ataliio.» privoa&li fa ekaaovati nekej prave goatoljubuiati. V L,oju proti oam ta nekaijeuo „i!a!ya»atvo.a Goriee klidejo ua pomoo" ce!6 cerkev, policijo in vlado, da»i jim po drugi strani ne kaicjo ravno preprijaznega lica. Od kdej to preobml? Ta preobrat tmemo z mirmo ˇeatjd zacenjati a tieto dobro enabO atrauko geriiko, ki ae jo organizo-tela prod malo lati m kea^ii netMnjib iUrih to. diloib na&et: 1. ZanikavaU aiovenski zivelj v Gorici in tlepiti tako oatoli Bret, zlaati pa avoje oh tale brate v vreieni* domovin;, da je Gorica Siato italijatioko meato. 2. Striti italijanski zivelj ia mesta na dezelo ter ikodovati tak6 oarodnosti alovinski. 3. Natanko opazovati vsako gibanje dolt r reieni dotnoviui uali-janski tar slikati s iirimi barvamt vs« xanimiTb ia neaanimite, dobro in alibe dogodke, tak6 da jim bode glava in arc6 kolikor moLno ?edio in vedoo doli in le doli t srecoi domovioi italijanski. 4. Nasprotuc tenia pa gororiU kolikor je le moiao malo o Avatiiji in njeni ataroalavni vladaraki hii, kakur eploh o vseh Btrogo RvatriJ8kih zadevah, da bi ae ne pnktadla ko-mu uionbiti tudi taka castta r arce, ali pa da bi ae ekdalje bolj ohlajala. — Kdo da je bi! doslej ZTeBt priatai lob idej ter njih javni icvrsevaloo, tega nam memda ni potraba 5e posebej pofdarjati. Kak6 da to atranka s avojim glasilom tocno ic USTEK Cuore — Src6. Italijanski spisal Edmondo De Amicis. (Ocmu » poIitiJaega stalild* in z oriro» na n»so odnoSaje.) Ni je menda kajlge, pisane ˇ italijanskem je-ziku — Taaj iz novejiega Lasa ne — ki bi bita v naaem jeaiku toliko oeenjena in katera bi bila Tibu« dila v naa Siorencih toliko pozornoati, kakor ravno t nailoTu tega apiaa imenoraoa knjiga. To 5aatno is-jemo dd naie strani knjiga pa tudt zabluii, bodiai po aTojem omotru, bodiai po avojej leposiuvnej in vzgoj-uej veljati, kakor tudi po aTOjej s&rea velikej raz* airjenosti mej Iuiijani ˇ ^bliinjem kraljestvu" in zal — tudi v naSej Arstriji. Prri je pisal o ojej in naa na njo opozoril prof. Stritar v RLjabljauakem Zroau." 1. 1887, — z lepoalotnega staliSia, drugi jo je oeenil nek goriiki uejtelj t BU(Siteljakem Tova-riaau istega leta — z vzgojnega staliSia in tretji aa je lani oglasil o njej dr. MalmiS v sTojera , Rimskem Katoliku * — z verakega sta 1 i-i 6 a. Vidi ae torej, da je knjiga ae slov. strani dobro preresetana in zato bi biio pa5 odve6 rzeti jo ? ocero ceu-tic', ako bi naa pbiebni oduoSaji k temu ne siliii. Dandanasnji se omikano in polsomikano 2lo-veitFO moSkega spol* ne peia z nobeno drugo za-&W9 v ^oiikej mm ne$* » politiko, ^c todi jpwyo, dosledno vrSi prvo toSko tega jasnega programs, to $o imeli imfli 2itatelji ie mnofetint prilo&iost spoz* navati in tudi ˇ boAuio ne z«at)dlmo nobeno prifike, da jim odkrijemo vae spletke, teioje in aredatva one atranke. Isto takii doaledno in i unotostjo napenjajo tae hvojo mo6i, da bi zamogU npelno vrsiti tudi drugo todko svojega program*: iiritt italijanski 2ivelj na sloveoakih tleh. Znano je delovaoje „Pro patrie," znano tijotio protiafovensko roraratw v triaSki okolioi in eeld ? naii Podgori:, pa manojetudi protiafetrij. ako delovanje tega drultva, alasti od zadnjega ob-Cnega abora v Tratu, kjer le 30 vrille takd ofiltne protiavstrijske demonstraoije, daae Cudimo voliki po» trpeiljivoBti visoke vlade.... Najvo6 6aaa, „Corf.» pa najrej prostora, po* rabljajo za tretjo to<5ko svojaga (programa. Tu raaprav-ijajo in opiaujejo naduigo inilroko cel5 take aadavo in brige v Wiinjem kraljoatvu, kar bi imelo ubogo malo zanimati ciitajofie obainitvo na t«j Ktraoi ernotftoHih mejnikov. / najvei!o potrato 6aia, Craila in papiija zauima ho .Oorr." 2a vaak kdrak „del K6, do!la lie-gioa, del Cripai itd." iu to vadno na prveu, ali vaaj ua najodliouejiem meotu. Kasproti temu pa ae la redko, vjdno priaiijono apominja elaitov hababurike vladar-ako hiae in „L* Imperatora d* Austria* ie itnonujy le takrat, kedar bi bil molk proofiitna —* tlba demon-•t.acya. Ko je n. pi', lei maja meseoa t.!. kralj Umber-to r pohode k uemskemu cetarju v Berolin, takrat so bilt vsi uaSi RtudoLi<< lieti polui izviroih brzojavk in dopisov, ki au a pravim razkoajem ophavali vetike elavnoatl berolinsko. Ko je pa bil prod malo dnevi tarn goii v gosteh naa preavetli ceaar, molfiali so tidovratuo o tern potovanju, ali pa bo se ga Bpomi-njali le a bladuimi, auhoparnimi in brezbarvnimi be-sedami, kakor delajo to ont somialjeniki v kraljestvu, ki ne marajo ne za nemsko, ie nanj pa zaavatrijako zvezo. Na8 ^Corr." je imel v 97t Bvoji atevilki, ko je bil ceaar L0 v Berolinu ter ao mu bili labko na raz-polago dolge brzojavke — jedno sam0 vrstico in podrogniti jo moral v to sraeoje gnezlo Le le tukujsnji „Eco\ da je bilo v 98. It, tudi nekoliko vcatic po&vcfenih Urau potovanju. V ravno istih itv. pa, kjer jn naa „Ccrr." silno var<5il z beacdami in proatorom 0 potovanju naSega da je politika nebvalezen poael. Vaak umotvor, vaako dejanje so poatvavi oajprci pod |ioliti5»i diobnogted. Posebna pa ae to godi ob driavnib in narodnih mejabf kjer ao pi6ii odlomki jedtie narodno^ti podloini dr-iavi drugo narodtio*ii, kakor je to opaziti pri naiih Labibf katctih 9liberalnaw atranka od aajviiega (do-atojanaivenika s wpr xfiesp *»% ?* da w&slibitiufi tmpi' PosaroeznP stavilke ae dobhajo po Bier, v tobakarnicah na Starom ttgn in v N«nBki uliof Ifl.v prdSajalnioi G, Likatja v SoraeniSkih «li6oli n. it. 10. Popisi naj «» p^ljujo uridnisttu, oarofioina pa opvavniMifva ^SeAa", Via Mercato 12, IT. Hakopiii !r,a in da valed ialosti zaradi nje-govo zgube pozabimo na naie najrainejia domade dogodke. — Tak6 ao torej ti naii „patrijoti* prepevali alavo moiii, ki ni imel do Avatrije nikake aimpatijo ter niao imeli nobene aoialne beaede za pokojne'ga fom. ba-rona Filipovi6a, ki ae je tajeval za njo, za njo zivel in umrl z vrofiim eroem U nje in njeoe vkdajofie hiiei Tak6 to2no in dosledno vril ,Corr.4 in njegova stranka avoj pro^ am In refii moraruo, da tagospdda koraka doaledoo po iati poti za tistim oiljem, ki bode nekdaj nekje prouzroSeval vo6 akrblj m teiav, kakor Io nopomenljive notroearijett posamicnih vro-(Sekivnih faoatikor. Hekli amol aBsBemsSeasssK oateljom bolje acznanijo, naj jim podam tu kratek njfgov Livotopi8, kakor aem^a6ital v ,U6U. Tovariiu. „Edmoudo de Amicis je porojen v meatecu One-glia v Liguriji 21. okt. 1846. Dovriivfi gimnozij v Cuneji (Cuneo) stopi v vojaiko lolo r Modeoi. Iz te Solo izide kot lajtcnant. L. 1886 bo udele2i bitke pri Custozzi. Leto potfcm prevzame uraduillto vojadkiga lista „L' Italia militareM v Firenci. Ko ao Italijani vzeli Rm, pnpnati vojaiko aluibo. Od tedaj deluje le na alovBtvenom polji italijcnskem ter iivi olenM v Turinu. Prcpotoval je juino Evropo in aeverno AfVikov ' Bii je tudi v Amenki. Potovanja j» popiBal v po«d^ piaib. Razen teb je apiaa! ie ekoiu 14 ve8ib del. Poseboo alavo ai je pridobil kot vojaftki piaatelj.« Naj dodam ie, kar pi*o o njem dr. Mehoio\ ,De A-micii ie izmfj mlajiih itaHjaaskib piaateljev. Kaker pravi De Gbbernatia v svojem „Dizionario*, je De Amicis svojomu aaroda zelo priijabljen: „e il piu popolare forse e il piu. aeoete fra i nostn obntempd- ranei*....... Da sa ne bemo mi aami aodiii, naf go- vori Gaotano Zocchi, spreten kritikar in pozoatelj nujnovejSoga slovstva laikegai: „ De Amicis bo ima-priitevati tislim mnogim balonom, ki ao napibmaniod oligarhije, dandanea v Italiji goapodujo8e, interim je-namea dokamtt, da pred letom 1859 in I860' (ko ee je za&la Italija pod viiim loSinim vodstvom ediniti tor oerkev in papeza proganjati) mej italijani ni bilo niti znanosti, niti omike, nitialovatva, ne umetnij,ne-slave, ne prave velikoati, kakor Se ni bila Italija ena in neodvisna, pod zeletniin batom frama«oniWmJ» palje pride). V TGtonci, BO.TjSjgta. 1889. SOČA LISTEK Dopisi. V 6tHCi, aa dan obglaTljena •ˇ. Jsaexa Krst* nika. — (Male all deiko aomeaiice) v Gorki praxnnje lotos trideaetletoioo avojega obataja, kajti odprlo se je pred trideaetimi leti v hiii g. Ba-derja ˇ Semeaiikih nUcah, ki pa takrat ai Me aa ranaj take ozeljfeea, kakor daadaaea. Frti vodja toga aavoda je tU mnogoaaduini, tiki, pohkrai in poirtovalai laetitt oee Teonl Beepet, adaj aa Koatt-MjaiMi pit GerM Is istenovaae hiie pre*eW» ae j« awlo «aaeaJiee a* Cingrof t grad gr.foT Caraniai-j«v, ki takrat aiao rabifi oaih prostoroT «w. Cfe • a Ciagrore aeskotilo ja itevilo gejeaeev aa 48 da 50 ii Eaaaj» at ja aetrebe aovega poalopja, popoUa prfmefaiga avejeeaa aaswnv, Pokoineina kaeau nad-ikoii GoHa»ver-je otto ja deike semeaitte kakor poa&oa t oeoea, aa katero ja vedeo akrbel; aato je iota 1869. pa saareta avojih dvornikov kapil sedanji proator ia agradU, oairoiaa popravil aedaojo poslopje. V a«T0 sfdalieelfale! ja aa rodja uoasigaor Joief Maraiic, ki ia daa oaaaa apratao ia aaiao ia pola < fctovake Uubaani vodi isroceao am drojino; od lata 1875 pa arefektajo i ajim kritik dr. Mahoti. Pa todi aora xgradba aa sadosteje vsem potrabam gled6 ¦tevila gojeneev ia dala ja ?e&rat povod opombam v sdravatveoeai oefea. To sadevo prete'atoval je todi tedaj vladajocl vxvieeni kaes ia nadikof Zero, ki tek-raaja se avojim predoikom ˇ \jubexaJ do aeefo so wladiae, tor odlocil aa aa keraaito odpravo vach po-ntankljivottij a teat, da at ia sedanjega deiirega go* jiaoa aifrafi saved, Id bi ob aaeat daja) telaaiio i» .luievno kraao, ki bi aaauee imel tadi Sole ia bi ne bii v avert a Java* gimnazijo. Sttfaeje oiebne in * varne okolHUMoe pa aa dopoleajo, da bi aa to na tilth sgodilo; aato je hotel pravsviieni kaes in nadikof ?aaj najvecji potrebi glede itevila gojeneev in glede adrsvatveaih pogojev zadaano a ten v okom I riti, da je dai zJdaU aa aedaojo poalopje z enim n idatropjam ia drogo nadatropje, kataro bo eposobno i prejeti awogo dijakov in ki bo popolno sdravo, ker peporae eone, adaao is tame opeke. Delo ae je pri-«elo ie la v aredi avgoata in napredoje tako evrsto, da predoo dojdajo dijaki, bo na zaoaj ie dovrieao in pokrito ia da oataaejo le ie notranja dala, ki 80 pod itrf !*o lakko vrsyo tsak eae. Veieaki raiunijo, da saaesto aedaajik 48 gojeneev ae jib bo posneje Idhko aprejemalo po 64, ko bodo nuvi proatori za i.ibo. Gotovo je to lep aapredek v odgoji naie mla-dtne, is katere aaai prihajajo duhovniki in dragi lioije, ter Cettitamo preraviieuema kneza in nadikofa na odloinoati ia podjetnosti t tej preyaini toiki oerk-venega in javnega zivljenja. Is deikrga semeniica «I iiel nam je maraikateri moi, ki je t caat cerkri, »ii, dobi beaedo goea. Jaaea Liiea ia pra?? KerninobenegaagoToraoporoellng.poalaoca, da israaam mneaje r»ib naTza&h toiilceT, da wrckaroy da vai ooobravama paatcpanjc g> poalaoea, ia da je oa a po&Iajtatwom sprajae dolsaaati Toatno apolooTal, ter da aaabii todi v prihoduje aaie xaapanje. Na ia predlaga g. nr^daedaik, aaj vai velilei v dokaa hvalaeaoati ia saapanja v g. aoalaaea ajema saopijejo Bii»ie5*-y Ka to zadoei trikratoi iivio! aoslancn. Sedaj se^ oglasi g. po^eataik Turk ,ii Ga-bnje in izroii poslancu obairno s.KJinenico pudj-i-mbo od znpatrij Gibrije, Bmarije ie Staajel ia pa od poaestnikov Rifenberik b in drogib, t kateri pro-aijo, da bi podpiral ce^to po braniiki dolini iacpres-krbet sa njo in zoper preb'Lo bedo eele doline rated atrnpene rose, ki je pokoncala vea rinaki prideiek, iz driatoega zaloga in od del abora pomoL. Poalaoee prebere cel»> spcmenico in obljnbi zeljam po aroji modi nstrefi. K koncu pozore, g. po^lanee roiilre, naj ae apo-mioja tndi Njrgovega YeliLanatva prearitlega ceaarja a tern, da zaklicejo trikratni „zivia". Na to zadoni gromoriti in naudaieni trtkratni 4ziviou prearfttema eeaerju, in vai eavao5i odpojejo atoje in nAvdnieno eesarako peaem: Bog obrani. Potoro arefie g. pred-•ednjk, da je ahod aklenjen. Yolilci so ae razili po aobab goatilne g. Li6oa, in ao bili veaefi in ztdaae rolje pri izrrstoi kapljici bo?ji kiaikega terana. SJedile so mnoge napitniee na pfalanca ia druge; med tem ao pa perei kraane Blovenake pesui prepevali. Ob 7. ZTeeer se je g. poalauee powloril od vo-lilceT in odpeljal r Vertorin; g. volilei pa ae mu zaopili pri odhodu ie enkrat: iiriot Na Vrhfliki, 26. arguata 1889. — Kraaen dan imeli amo vceraj t naiej JSttaloici, t kateri m» priredili dijaki, birajoii na podttnieah, reaeHco r ko-tut podpornemn druitvu riaokoiolcer na Disnaju. Ob-iiroi proatori bili ao prepolni izbranega obStoatva in vapored ae je vriil r okin5aoih prostorib takd oa-tancno in Ijubko, da je aree veaelja igrafo vsakteremn. ki je sprejemljiv za 6!o?eSke 6ute. Toiiko prekraani nagovor, kolikor izborne pevske in gadbcae praduk-cije ao nas ogreli in navduSili ter anvil v nas ogeoj, ki blagndejno in o2iv!jajo6 plapola v naaib areih. Burka ,Gluh mora biti* vzbndila je toiiko ametia in dobre volje, da je biio vredao u2e radi nje udeleziti ae te na vaako atran dovriene ve^eHce. Po kondanem vaporedn bila je proata zabava, ki je zdraiila r pri-jetno drnibo oije domafiine in drage goate od biiza in z daleka. Vae je bilo lepo; aimo ena re^ nam je grenila ve(5er, ko amo ae na njo spomnili. Poizvedeli amo bili, da ljnbljenec sloveoake mladine, kateremu bije aree vaakega alovenakega dijaka in rsakega rodoljoba, ki ai ni dal omra&ti nma po JSroi zaviati obrekoval-cev, biva v naii bliiioi, pri g. notarju Grontarju ˇ Logatcn. Kakor bliak raznesla se je ta novice med dijaki in meiiani in brzo je bit aklep atorjen, da VrhntKR hoie pokazati arojo narodno zaveat in 'avojo neodvianoat od obrekovalcev in sramotilcoT Ser pri* romarji namerjali so ae s Bleda peljati ie ua daljne Yiiarje in Cez KoroSko vrnitt ae domdv. Mej tem priili so brodniki. Romarji sedii lao, zahvaUvii nas na prijateljski uslngt in gostoljubji, na brad, odriniii od brega in plnli k otocoi eerkvi. Zvoneo ielj klical jim je pozdrav. Romarji zapeli wo lepo, pobozoo peaem. Zadovoljno gledali amo za njimi, 2elee jim vaega dobregs. .Rea, zlato Ijadstvo je to!* vaklsknila je 6ez mho gospLtNemka. .Sre^na zemlja, areeeo narod^ ki ae ponaia a takim zdrarsm, nezlobnfm, poitenim in poboZMtn Hndatvom, kakor je narod alovenski." Temu izreku priglaaili ao vai razven biviega poroinika. Zdaj ae ni mogel premagati. „Ali to ubogo Ijudatvo bi se vender jed enkrat moralo omikati. Koncem devetnajatega stoletja! Rea, grdzno je 1 Laj takega dogaja ae Ie tn, t tem za-kotji f* deklamoval je Dunajcan a aladkim nare^jem avojim, avalkajoe cigareto. „Oho Ist klice vaa naia drniba. Proaim, cenjena druiba, nadaljuje Dunaj6aof „ra6ite mi dovoli'i, da izgovorim. Zadojic bii sect na otroko. Yidel aem tarn, kako ae ijndje klede plaaijo po tlakn okolu altarja in kako nepoaled po-Ijobljajo kameniti tlak. Straien znak zabitoatl je to. Tega vendar ni mej nemiklm Ijadatvom I* To bilo je prevei. Trpett tn na zeralji alo- , vaoaki tako aovraioo Jjudatvo] J praviti alovesen vaprejem alovenakemn pesniku Si-monu GregorLtdn. Sklenjeuo je bilo, poakusiti vae, da bi peaoik doiel ae avojim prijateljem na Yrbniko, da bi mn tarn priredili spodobno cast. Namenjen je bii banket v 6aat obrekovanema peanika in petnajst koeij s odlicnimi meidani je imelo iti peanikn do pei poti nasproti. Ali ial, da avoje ar6ne zelje ntsmo mogli izvriiti Lo je doiia trojica naiih miadeaicev a priporo6ilom ob^iaak^ga nafieloika vceraj zajutra k g. notarju v Legatee, izvedela je, da je peanik, kateremu se je pripravljala prav area* alavitev, odSel prejiajB daa v avojo doma&jo, na GradiiLe pri Go-riei. Zal nam jo bilo, da niamo mogli izraziti avojega aaoitovanja in avoje Ijnbezni do divnega pesnika na avojem doma m na video naiio; a ta nezgoda je ie pemnozila v nalth areih ljubezen do pesnika, cegar peani ao nam aeu^ahljir vir najiiabtnejfiih cntov in najk'aaaejith prizorov. Bog ga zivi ie mnogi lcta in opaaaj ga z jekleotm pasoin proti pniinam in laJom njegovih zavidnig obrekovalcev. PoIiti6ni razgled. Cesar se je odpeljal 28. t. ra. v Kuestria s posebuim vlakom k trdnjavskim vujaikim vajam. — Za koroega poveljnika v Pragi bo na mesto pokojnega Filipovida nojbrjge imeoovan nadvojvoda FriderJk. Dunajski antisemitje so se lodili v dve stratiki. Od pnisaikih Sch&nererjavcev so se lo-ti\i a v s t r i j s k i protisemetije. Za nas Slovane goje* oboji jednake simpatije. Deielni zbori se ne odpro pred 15. okto-brom. Najva2oejsa bodeta gotovo dezelna ; bora ieSki in istrski. Z iraenovanjem dezelnega glavarja in nje-govega namestuika v Istri se odlaia od tedna do tedna. Kedar se jed dolgo casa kuba, ni dobra. To skusnjo lehko potrdimo zlasti mi pri-morski Slovani. — Ravno taka je v. inienovanjem cesarskega namestnika v Trstu. Videti je, da so vlada le fie ne more lociti od dosedaiijega toll pri'jubljeoega jej sistema, da mirno gleda, kako Je nekaterc osebe" delajo senco „najzvestcj§ema mesta", pa se tem osebam vendar vecinoma ne zakrivi lasnaglavi. — Y irredentovskem Laso-pisju je nastal nek jako miren in pohleven intermezzo, kajti od imenovanja bodo^ega ces. namestnika je dosti zavisna bodofinost te strauke. Kossuthova slavnost se je za&la s sluzbo bozjo pri franciskanib, kar kaze v slabi ladi tamofinje odnosaje. Sit-er je pa tudi dobro znano velikomadjarsko roisljenje mnogih madjarskih viSih cerkvenih dostojanstvenikov. Sprevoda po mesttt se je ndeleZilo okoii 600 oueb, tako po-radajo po svetu Madjarji sami, te bi jim smeli verjeti. Cc je slo k „velikemua Kossuthn v Turin do 800 protidinastianih Velikomadjarjav. kako je bilo zaoimanje se ie v domovini ? Sicer pa cela ta slavnost kaze v silno slabi hi&i odno-saje na Ogerskem. Koliko casa bodo imeli Madjarji prvo bescdo v Avstriji?! wIn kdo naj omika to Ijudatvo, klice tujcu nekdo izmed nas. Morebiti nemSka kultura? Glejte, dragi goapod, oni goat z Bramborakega, ki je danes zju-traj odpeljal se odtod, je gotovo zaatopnik in nosi-telj nemike cmikef naj je ncmsk filozof, ronianopistc, godbenik ia dramatiiki pisateij. In a dim se bavi ta izvratni moi? Simi dobro veate, da poljublja gobac avojega paa in ii njegova predraga nemika iena dela iato-------• Salva smehn in ptoakanje. aToiej dragi goapod," gre nad Donajcana naS 6eh z aetzproano logiko, .mislite H, da je celo s stanoviiCa cemake filozofije paaji gobeo uzorovjii iu poljubovanje boljie, nego mramorov tlak atare ro-marake cerkre?" Druiba naia bila je, kakor bi jo bii elektri-zovat. MBravo! Dobro 1 Izborno!" zrenelo je v petib jeaikih. Neka laika dama bila je tako razburjena od ameha, da je letala po vrtu in mabala z rutico, kakor dete. Goapodje bi ai lahko roke razploakali.------- Bivii goapod porocnik se ni ve6 prikazal v naio druibo. Za tri&eno aeveronemiko drnibo pa gleda raorda krimar ie danea. Plavolaai romanopiaec po-zabil je poravnati i njiin raino. Morda caka, da bo konean roman, za katerega je atudoval znaoaje is Ijndatva na blejskem grada. ,, (Konct%) Priloga k 35. št. "Soče" Porodilo drfc. in de2. poslanca dr. Jos. Tonklija na volilnem shodtt v Bifenbergu 25. t m. Catfiti gospodje volilci! Poeastil sem bo povabiti Vas k danaiojemu shodo, da Vam poroeam o avojem delovanju v dr-zavnem in deielrem zboru kot svojim voUIcem, kateri ate me ie dvakrat izvoltli za poslanea v diiavi.i in deielni zbor, in oekateri od Vas ate mo tudi lr-toa volili m poalanca v dezelni zbor guriiki. Cutim nejprej dolinost izrtCi Yam avojo najto-plejio zahvalo za east in zaupanjo, skazano mi ope- Moje naeelo je bilo delati in traditi se po stoji moU z* duievni in gmetni biagor svojih volilcov, ce'jga naroda slovenskega naie kronovine in vi b Slovencev aploh. Ako ate casopise eltali, znano Yam je moje de-loTHDje ie iz sporocil, ki so se javila v raznih listib i ni mi toraj treba porooati Yam vsak em posebej in zato bom poroenl le v glevoih potezah, Kar se tile ravnopravoostii eloveoakega jeziktt, delal sent na to, da ae izpeljuje in izvrsnje §. 19 ustauovnega zakona, kateri priznava enakopravnost vseh nar&dnoati obiirne Avstiije v uradih, v iolah in v javnem Sivljenjn aploh. Govoril lem ˇ dosegd cega amotra t odsekih in r celt zbornioi drgavnega zbora, stavil interpelaoije in predloge, ki ao bill apre-jeti ? eeli zbornioi. Naj naglaiam le dva govora v preteklem zaaedaoju diiavnega sbora gledg uvedenja alovenakih paralelk na e. k. gimtiazijt v Gorioi in drugih slovenskih dezelah in pa glede poslovanja u-radnikov prt soduijah, S tern pa moje delovanje ni bilo ie kondano, ampak trudil aem ie tudi r zvezi a drugimi sloveu-akimi poslanei po privatni poti, da bi euakopravnoat doseglf, in ta tiud ie imel tudi nekoliko vapcha, kor nauooi minister je dai trdno obljubo vprico gasp, tni-niatra yrtdsednika aamega, da bo vpeljal zafotkom iolskega leta 1890*91 ua goriiki c. k. gimuaxiji slo-venake paralelke ua itirih nizjib razrediu. Vepch mojega trade aamega je bil pa, da je gosp. minister pravoeodja iadat poiebao nnredbo, vsled katere se imajo alovenako vJoge za zemljisko knjige v afovenakem jeziktt reievali iu v tern jeziku tudi v zemljiike knjige vpiaavati. Ker je izvriitev poatav in ininiaterakih narodeb odvisno od dobrokotnosti dotienik uradnikov, priza-deval aem ae vspeino za to, da ao se nastavljali uradniki slovenskega jezika zmoiiii in pa v prvi vr-ati vsposobljeni uradniki slovenskega roda; in v re-anici vidite sedaj, da zaaedejo vai elovenski vsposo-bljeni uradniki castna in uplivna mesta v razmh od» delkih drzavne uprave; da ao Sloveoci oelo prcd-aedntki deietnth in okroiuih sodnij, da eden celo predaednik nadeodoije. Zalibog da imamo poaebno na Primorakem ie premalo isanlanih slovenakih uradnikov; akrbite a tem, da poiiljate avoje sinove v latimke iole, da ae bodo Tspoaobili za razne uradniSke poale in moja akrb bo, da dobijo avoji Bpoaobnoati primerne driavne Kar ae tice proapeha na gmotnem polju, epo-znal sem veliko potrebao dobrih eeat in pa poitoih uradoT* sategadel aem ae trudil, da bi ae driavne ceate vravnale, okrajne eeate papodpiiale is drzavne denareke. Koliko ee je doseglo v tem obziru, prt-cujejo velike avote denarja, ki ao se tidale za srav-njenje driavne eeste ob SoSi in pa podpore, ki so bile podeljene ceatnemu odboru Tolrainakemu in Cet-kljanskemn. Sea, da mi opazitev da niao te avote Ajdovakemu okraju nic koriatile^ ali to prvi5 ni povaom reni^Sao, ker z zboljianjem ceste ob SoLi, ob Idrijci in Baii se je promet alajial in vozniki ao is daljttih gorskih krajev dohaiali k Yam na Yipavsko in kuporali in odpeljavali Vaiega dobrega Tina. Y drngij je pa po-mialtti treba, da ao YaSe oeate v primeri s onimi v gorntih krajih v jako dobrem atanu, med t«m ko v gorah pred nekaterimt lett aploh razne driavne ceate ob Soct cest ni bilo. Kjer je bila toraj uajveeja po-treba, tarn aem moral tudi pred veem za dosegopo* mo^i in denarufr podpor aktbeti. Y mojem obfiirnem govorn 6 cestnb v letoinjem zaaedaoju drzavnega sbora sem pa poudarjal tudi po-trebo, da se zravni diiavna ceata od Gorice do Aj-dov§6ine, in upam, da |.rihodiije leto bo mogoie kako avoto tudi za to ceste doseSi, in to tem laglje, ker je zttcetek ie atorjen s tem, da je bila viaoka vlada na moje opetovano pripcrofiilo in dreganja dovolila svoto gld. 8000 za preloienje etrmega in nevarnega klanea v Ajsovioi. Da ae ta klaneo ni bolje zravni!, to jaz gam obialujem in sem tudi javno grajal v dr- iavnem zboru neprimerno ravnanje dotiinih organov, in menim, da ae bodo vpribodnjift enakib napak akr-bno varovali, To je v kratkth potezah porofiilo mojega de!o« vanjfl v driavnem zboru. Y dezetnem zboru Bern se enako trudil v do* aego naroduo etiakopr&vuoati in pa zboljeanja graot-negu fltonji gnriikib Slovt-ncov. Y degelni zbor aem bi) izvoljen prvikiat leta 1867 in dt'2clai zbor me jo bil involit pa za dezel* nega odbornika. Y tisti dobi sta bila pivikrat izroljena dva Blovenca v doialni zbor, ker pred njo je bil edlni gosp. baron Winkler od Slovencev v deielnem zboru. On je bil xaoel fie elovennkimi obSinami in Btrauka* mi obfievati v slovanHkoin joziku; moni jo bila prl* paaia naloga njegovo podnijo tmdaljevati in razsiritl ter aploh uveati alovenako uradovanje v de2. odbor se aiovenakimi obeinatni io atrankami. Naloga jo bila tczka, ker muj tedaoji ajovetiski tovarifi v dez. od* boru je bil priSel iz atare sole, v kateri o alovenakem jeziku ni bilo du dulia ne aluhu; bit je zatotoj le malo ztnoion alovenakega jezika posebuo v piaanju. Ni iutlo, da je torej rajo uradovat ae aloveiukimi obdinami in Btrankami v uemfikem jeziku, katere v Soaki dolini ao Btime &e le v nemskem jeziku ura-dovale. Na moje ocitanje je bil on oelo predlog ata-vil, da naj mu bodo dovoijeoo nomsko uradovuti; obveljal pa jo bil moj piodlog in sklenjeno je bilo a pouio6jo tedanjih laikih odbornikov, da ima dejolni odbor uradovuti b6 atovenakimi obdinami in atrankami le v Slovenbkem jeziku, Yaled toga He je bil moj tetlanji tovariS roano lotil uftenja alovechkega jezika; v pray kratkom Hm je bil zinozeu v pra-vilnom alovenakem je/iku vae ulogo reiovati, kar jo tudi delal do konoa avojegu odbornistva. Y liHtl dobi je bil defalni odbor razpoala! tudi alovenaki poduk vsem abivenakim riupanijam o goapodaratvu nbCiinkega premozenja, o letnili preudarkib in o aklepih rufiunov tor dodal lie potrebno obrazce. Yaled tuga ao pola-goroa jelo alovenako uradovati vae lupauijo, mirJa izvzomgi d v o mi BovSkem, kjer nimajo poaehnih toj-nikov in kjor niso 2upani aloveoskega jezika v pi* aavi zmo2ni. Pa ae en korak dulje bom bil id, iu Hem bil zacel tudi c. k. namostniitvu in drugim c. k. uradom v alovenakuut jeziku dopiaovati. Ker je bil pa do tiste dobe v dtk2einem zboru obravnavui jezik izkljudljivo le laiki, aem bii sklenil v dogovoru z nekaterimi odlifiniuii tovariii sloven-tikimi vpeljati elovenaki jezik tudi v dezelni zbor. Za to ae mi je bila ponudla prika v zaaedaoju leta 1869. Ylada je bila predloftla med drugimi na6rt poatave o z a m e n i zemljii6 v nemikcm, Uikem io alovenskem jezika. Y dotiSnem odseku aem bil jaz poro^evaleo in a pomoejo aedanjcga dez, poslanca in aedanjega profesorja veronauka 6. mona. Maruaic* sem bil uiedil postavo v alovenskem in izdelal po-ro6ilo v alovenskem in laikem jeziku. Y dezeK nozborski aeji dne 12. oktobra 1869. aem o tej po-stavi porocal in sicer najprej v alovenskem potem pa v laiktm jeziku, kakor je fttati v poro^ilib dii. sbora od leta 1869. strau 30. Na to ae je bil oglaail laaki poslanec gosp. Dr. Pajer in jo proteatoval proti obravoavi in glasovaaju postave tudi v alovenskem jeziku in trdil, da ae ima po dotedanji praksi obravnavati in sklepati postava le v laikem jeziku. Jaz tern mu odgovnrjal, da je alovenakemu jeziku enakopravnoat zagotovljena v §. 19. poatave od 21. decembra 1868, da imam toraj pravico poro5ati o poatavi v alovenskem jeziku in zahtevati, da ae glasuje in aklepa tudi aloveoaki tekat poatave, in aem doatavljal, da so vselej Sloventi to pravico imeli, in da fa ae jo do tiste dobe niso djan-8tveno poalu2eva!i, se jej uiao odpovedafi, da se tednj vprihodnje ho6ejo avoje praviee posluievat? in da so je bodo posluzevali. Moje atalis6e sta krepko sagovarjala ledanja del poslanca gg. Winkler in Qorjup, in ker je bila vetiua za to, da bi jaz moral poroSati le v laikem jeziku, sem ae teinu branil in uiaem hotel daJje po* rocatt. Dei. glavar je moral vsled toga sejo skleniti. SeSel ae je bil bil na to ves dei. zbor v privatno posvetovanje, pri katerem Jo bil po dolgi in tetueljiti razpravi izvoljeu poseben odsek atirih poslancev, s nalogo, da dogovorno, izdelajo pravila za obraynavo v deieluem zboru gledd ea»kopravno«tt slovenskega in laikoga jezika. Y ta odsek sta bila izvoljona: od la-ske strani goap. Dr. Pajer in Dr. Deperia, od alo-venske strani pa gosp. Dr. Abram iu j obravnuv v enem ali drugem dofolnem jeziktt, I predlogi pa ae imajo vselij preveati tudi v drug do-I zelni jezik. Ta koiikurdat je bil potrjen tudi od eelega de%. zbora v privatui aeji In na to aom jar Uttdaljoval avoje porooilo tidi v slovenskom jeziku v nnslednjl aeji dne 16. oktobra 1869, kakor io oitftti v zgorai usvedenem porocilu na Btrani 42. Postava o zameni xemljiiS turnj jo bila prva, ki se jo v iiaiom doll xbom obtuviiavulu in aklfpala tudi v alovenskem je* ziku, in /a tiste ao se vse naslednje dei. poatave obt-avnavale in sklepale tudi v slovenikem juziku., Porofiil v alovenakem jeziku je bilo od za6vtka le malo; te so ae pa muuzila od leta do leta, in ako piegledato poiooila dei. zbora zadujih let! ^o propricate, pra-vioo v vaeh zadovab, ki so v 3. Clouu najviiega diploma od 20. oktobra I860, odkazane dezelni avio-nomiji, is z eno doieluo vlado, ki ima biti za ime-novano zadeve temu deielnemu zboru odgovorna?" Ta interpelacija je bila podpisana sioer le od mene in ranjkega poslanca dr. 2igona, a aaila je bila odmev po vaem goriSkem, kar so private zah-valna in zaupna pisma, ki so mi bila dosla v velikem itevilu od iupaostcv in staraSiuskih avetov. Leta 1870 je bila atopiia v veljavo nova deil postava o nadzoratvu iol. Dez. odbor je bil is svoje srede za Slovence mene izvoiil za uda del iolskega sveta. Slo je za to, da ae tudi v to novo upravno oblastnijo uvede enakopravnost slovenskega jezika. Y dosego tega smora aem stavil v dogovoru s drugim udom de2. iolskega sveta, mons. Andrcjem Maruiifi*em t prvi aeji dez. iolskega sveta sledeci predlog: 1. da se ohraui iu izvriuje enakopravnost obeh del jezikov brez prizuanja prednoatt diugemu pred drugim, bo imajo vriiti obr&vnave v del. Solskem evetu v nemskem jeziku; 2. eklepi in reiitve ulog se imajo na zgoraj, to je c. k. miuisterstvu za bogocaatje in nauk naz-nanjati v nemskem jeziku, na zdolej pa v dezelnih jezikih, to je okrajnim iolskim avetom slovenskim in sloveoskim strankam v alovenskem, lasktm okrajnim ijlskim evetom in strankam laikim pa v laikem jeziku. Ta predlog bil je soglasno aprejet in io bil kaiipot okrajnim iolskim avetom, da imajo uradovati laiki v lafikem, siovenski pa v alovenskem jeziku. Y tisti dobi od leta 1870 do 1877, v kateri nisem bil jaz de2. poslaneo, dez. odborn^k in ud 1, ^'li-^Q ¦if p **** 500 1500 1000 800 500 800 500 500 del Solafcega atata, bit je dei Sobki svet skleail, j da narodaa dcselsa jezika, laSki in slovens**, na sradsjih aofaVoiwat* bkt **« obligates predrawn «a dijake dotfcns oar. daoati, marve$. da sc bot* podn-carals ks ^oatovoljao. ^eonr atro pa j« priiol spot t'dtt «&r- i« w»* 188° *?p*t v del §teki svet: •am predlagai, da ae ima tfsti skiep prekliaili »» vpeljati iopet nfenje USkega jezika za laske, slo-venakega pa za slovewke dijake kot obKgaten pred-met Tadi ta predlog je bil iprejet in s tent po-pravljen* krivica, ki se je bil* storila y nwjt odsot-flo*ii dtfaJaiaBaiwiwnia. T&Q «em sk»bel v. to, da m niioajo tfiatti doklade xa razne deieln* potreoe, in da w po pfttrebi in noiootti delijo pod-pore cetreia odboton, obcioam is dijakoui. Ceatnenm odboro Ajdovekeg* okraja so ae po-dellte tl'dtst podpart: V lata 1875 (n*j omnnfoa, datwtikrat inaera bil dt& poalaato) ** moat at BmnicJ . gld, r tote 1878 sa most pri Zibljah . . . „ t lata 1883 ta wa^njeiije Mate v Rav-njakn med Rifsabargom w Kamnom - . „ v ktu 1693 od atftte gld, 30W, o kateri bom poaneje govotil, am nravnjeoje ceste od Katovtj* do Rifeoberga...... r it»» 1884 am sravnjeaje ceste pri poko- paliicu « Rifenbergn.......* ? let* 1885 am mo* pri Kasovljem . . • v letn 1888 sa eesio v Ravnjaku ... „ v leto 1889 sa iato eesto.....__»______ •kupaj gld. 6100 Ta avot» steer ni vebka, a vendar je nekaj in nekaj je bolje kot ni«, in pomisliti je treba, da ima Ajdovaki okraj najmanj skladovnih oest, in da r pri-men Uh te mora ta *toU ainatrati xa zdatno in pri memo. Lata 1882. je biln toea poSkodovaJa foliko oWin po Vipavsk.m in okali Ktr.aJa. Doilo je bilo veliko proieoj od poJkodovanib obila n% del zbor, kaieri jik je bil itroiW ˇ razpraro in poroiilo peti-cijakeaia od*eku. I'eticijaki od^ek je pccdlagal t seji od 20. julijs 1882, ny doi odbor o tab peticijah preide na dnevui red. Jas ma pa staiil v isti seji v temeljitecn tloTeoskem govora predlog, da nij dei. ibor (Jotoli v podporo cboin po toCi pofikodoraaim •roto gld. 3000 in pooblasti del odbor, da jih rai-deli med polkodotaau oWine % ualogo, da ae ima jo a dotiioimi zoeaki javoa dela avrSiti, pri katerih bi si rereii potreboega 2iveza prialuiili. Ta prtdlog je bil sprejet, in sprejefc je bil y dei. odbortt moj predlog, vsled katerega je dobi! ceatni cdbor Ajdovski gld, 800 za zravnjenje ceate od Kaaovlja do Rifeaberga; od iste svota so bile do-bile shdeio objine na Vipavekem: Ob&aa Sempaaka .........gld. 200 , Tertovui.........* 200 9 Kamenje . ........,200 , Skrllje ia sf. Toma* .,...» 200 , Sy. KrE.........* 200 K&datje ao bile podetjene od del abora obfii-oam AjdoYskega okraja podpora in sicer: Obcini Lokarecletal874za zboljaaoje teste od ceate v Lokavec .......gld. Isti ob6ioi lets 1882 n zgradbo mosta tez LokaYi6ek...........„ ob(5ini Smarjo leta 1883 za zgradbo inosti- cav dcL potoke ......... „ obCioi Ajdavs^ini leta 1882 za nasipe ob bregu LokavS^oka........„ obiiui Rifeoberg leta 1885 za zgradbo tr- dnega zida na brega potoka Ravojak . .__»_ toraj stapaj obfiinam Ajdovakega okraja gld. 2400 Ti'di ta arota oi velika, n reudar |e nekaj in nekaj je balja kot ai^, io pamisiiti je treba, da oima del. zbor poaeboih salogo^ ampak, da zajema le is doklad, kat«re pa ee ne dajo zviaati. Is tega je razvidno, da sem pripomogel tadi zboljiaDJa blagostanja, kolikor je bilo mogofie, in a& niseoi pri tern sikdar zanemarjal Ajdovskega okraja, katerega poslanee sem bil celih 12 let 5aj omenjftsn §e, da imam j-st naj?e5je zaalage za lo5iter atovenake del. kmetijsko Sole od laike, da je t4 pQStala aamoatalua, oeodvisoa od Iaiker in da je dobila lepo poslopje in pa lepo polje aa razne poakoiaje ˇ kaoetijstYu. Predea aklenem ta oddelek, moram Tendar Se nekaj omeniii. T zadnjero zasedanju je Slo tadi za to, da bi se premerilt* caka. leiezoJioa Cru imeneTaua t r a m-waj na psr od Grorioo do AjdoY§6iuc in prerafa-uiii etregke za zgradbo te ceste.' Dotiini" odbor je proail podpore od dei. abora y preteklem aasedaojii. Peticijski odaek je predlagal, caj bi so ma doyoliia avota gj. 1500. Ker aem bil pa jest pozvedel, da a to sYoto ni mogoLe dela zvr-iiti, seni pradUgal » Tterae^jeaera govora y aloveu-skem jezikn, naj bi so r ta namen dovolila svota gld. 2500, ui ta predlog je bil sprejet. Valed tega ae j» crta preaoerila io ao se atro§ki s gradbe pieraen* wii, katafi bi zoaaali bli» 1 joilijoa $& 300 800 200 &e se navjde podfefnik aa zgradbo te ceate, bo to gotOYO Yelike koriati am eelo Yipavako dolioo, in da aa io doffoi', Bog pomoai. Naj omenim sedaj letoinje volitve am deieloi fbor, Na note ruiitre je bira opoxorila vofifee „8 akem. Sklical aem potsra odbor 9Slogew za dan 28. maja 1889, iu ta je soglaatio aklenU priporocati yo-lilnemtt suodu v Gorki, ki se ima akltcati ua dan 6. junija 1889Tpi03toro „Sloven»ko Litalnicew v Gorico tie stare poslance in da se k temu povsbijo tudi drugs poVttitask drnStva. V ciilnega ahoda dne 6. junija se je ndelelila lepa muo^ica volilcov vseh stanor, politiSko di-ustvo „Sloveuski jezM po poaebnem poobla§6encat gosp. Aii'ireju Fiegel a, kakor dokazai^ pooblastilo od 3. junija 1889*) in pa „Katolisko-po!itiaka ^italciea y Cepovanu" po druatveniku Autonu Kafolu. Ravno navedeno draitYO je izreklo y pisma dne 3. junija, **) da ae vjeoia z naaveti odbora „SIoge" gtede kandldatoY za de2elne poslance, in naznaoja kot avojega zastopoika pri volilnem shodu gosp. An-tona Kafol-a, Pri volilnem shodu je bil zivahen raz<;oYorr iz-razale so se razlicne zelje; zastopnik „S!oy. Jeza" je izpraznil eel oprtnik pritozeb in k aklepa navedel iclje drustvs, ki bi «e imelo izroSiti novim poslancem kot instrukcija, ler je predlagal, naj bi se y Goriski okclici poalavila kandidata gg. dr. A, Bojic in profe-sor Bcrbuc. Kot predsednik n81ogen in shoda sem odgovarjal na vse $elje in prttozbe in Ysestransko ?se atvari pojafinjeval ter pristavil, da je zoper postavo dajati poslaocem veziloe inatrokoijet da pa smatram od pooblaSJienca „S1ot Jeza" prebrane instrukcije kot 2elje droStta, na katere se bodo brez dYojbe pri-hodnji poslanei ozirali in tradiit se, da jib izpolnijo. *) P. o. Gospoda Andreja Figelj t §tmsnu. Odbor pStorenskega jez«" Vu peoblssttQe, d« ga zas-topate p»i Toliloem sliodo, ki bo dne 6. junija t 1. v Qorici T p«-08torih „{jitalnice.» Gtxadno dne 3. jnaija 1^89. Predsednik: And. Znidsur9i6 «*>"Vi»okorodni gospod vitezt Ker j» „Slog»« blagorolila rsa poKtiska dntStra ponbiti k ToKIaema ahoda, je nase druStro imelo dne 2. jan^'a t. I. odbororo sejo, ter se je aprsiela alednCa resolncija glede noliUe de^eloih poslaneer: „1. DoJcler aimamo posebapga volUnega odbora, mora-,^no draa'vtt „Sloga" hraleioi biti za posredoranje mad kan-„didat» in TOlilci. ,». IzreCno ae „Slogi" izreka zahrala za po?abi!o xms-^topnikor politilkih droiter k rolilnemn shodu dne €. ju-„nija 1889, „3. Glede kandidator n deielne poslance se piaofie „drnitTo ajama z nasreti odbtra „SIogau. „4. Za BYOjega ^attopDika pri volilnem aboda dne % „t. 1. v Qorici druifcvo voli g. Anton Kofol-a." To poroSam pismeno, ker mi no bo mogoce osobno ae vdeleiiti napominanega ahoda. ZeleS shodu ixgodeh uspeh boleiim 2 odlienim spoato-vanjem: KatoHeito - politiSka oiialoica t Cepovanu daa ~ " " dna 8. janga 1889. BlaiGrfia, /Co pbjasnilo je bilo tako prepricftlno, da je celo gosp. pooblafttenec „Slov. Jeza" popustil syoj predlog ter gT&soVal za vae kandidate, od ,$!ogea pviporocene, meni so posebej vbtjribi), da bu za me, agitoval, med tem ko je glasoval za g. profesorja Berbu^'R edini gosp. "Vmko GrejfilriC. Nasvetovane kandidate, sprejete od rolilnega sboda, je odobriio tudi najnovejSe politiSko druStvo nZavedoostiv v Podmelea, tako da je moral vsak tre^oo mtalefi 6Iovek prepriLan biti, da je slovenaki narod volil kandidate za dei. zbor. Po odatopn gosp, Jonka priporofial je Odbor B8foge" za trge gosp. I-YtiiiLida, U'-t.erja y Tominu, na njegovo mesto v yo> likcin posotvu pu Vipavskega fojaka dr. Lisjaka. Jako 1 eta bil pa osupnjen, kedar sem zvedel da so se bib nekateri uplivni moije Vipav^ki aeali v poaebno posYetovaoje na preteklo binkodtno nedeljo, ter da so ti mono is vrste kandidfttOY izbriaali, toraj me obtedli, ne da bi mi bill kedaj kaj o&tsli in ne da bi bili zaaliisli moje opraviSenje, Nastat je na to obialovunja vredou razpof, ka< teri je tem bolj pogibeljen, ker so se bili za rwZ^ drazbo, cepljenje in neslogo pridruzili nasira laskim nasprotnikom nekhter: Slovenci iz Gorice, rtznesli razpor na Vipavakj, poslusali cepiti glasovo na To-minskem in ca Kraan in spravili vnevarnost izidvo-Kte? y sIoYenskrm velikem poaestvu. Hodoljubi r Go-rict je do tetos Yselej trudih se droSitt vse duftevne mofii v Gorici in nspeljevati slovenski narod zunaj Goriee k slogi, k aloinemu delovapjn ravnaje ae po sk'jsenem pregovorn ; sloga jacro, nesloga t!aJi. LetoSoje ravoanje nekaterib Sloveucov v Gorici je bilo tem neva-nojae, ker je takira podkopovalcem Sloge in razsirjevalcem razdraibe radevoljne odperala svoje predate trzaska ttEdinostw in k temu molcala gori&ka „So5au. Nevornost v velikem posestvu je bilo tako velika, da se mo prijatli in nasprotniki prosili, naj pri-dem iz delegacy na Dunaju v Gorico na voliSfe, da to nevarnost odstranim. PriSel sem, nerad, ker sem imel pri obnavnavi vojnega ministerstva zagovarjati in naglaisti vaZnost atrategidnili ielezoic na jugu in sicer: od Postojtio po vipavtfki dolini v Gorico; iz Loke 6ez Girkuo ob Idrijci do sv. Lucije in niiprej »^ez Kobarid do lasko meje iu pa zolezuioo Prodel-•ko; prtsel aem na volisee, zamndil v delegacijah na-logo, ali zaprefiil ttevitroostv velikem posestvu. tako, da so bili voijeni za poslance Vsi slovenski kand't-datje, Gospodje volilciv v prihoduje ne dajmo tako ravnaii, driimo se ffSloge" in ce nastane kaka mri-oja, spravimo ae med «eboj, iszgovorimo se, da se po razgovoru pojasni, kar se je napacuo tolmucilo, ali zagreSilo in po tem bomo bolje skrbeli za do-Sevni in gmotui naprodek nasega milcga, poSteuega, in brabrega sloveu^kega naroda. V to Bog pomagaj. Domade in razne vesti V mestnem zboru je interpeloval mestni od-bornik g. Marzini zupana, kako da je mogla mestna godba '6. t. m. izvaoredno igrati na Travnika in to celo do I0*/ti kar je atabo uplivalo na mefifianatvo, ker je bil pri Dreherja vojaski koocert. Mestni 2v\-pan je odgovoril jako modro, pa vendar no tako mo-dro, kakor Salomon. Dej.il je, da je 3. t. m. videl na svoji mizi nek program, pa mislil je, da je to program od poprejsnjega dne. in tako je gddba igrala brez vednosti (hm !) 2upana. Kdor hofie in more temu verjeti, blagor ma! — Gorifiki brambovski batalijon 6L 74 od-peljal se je pretekli torek popoludne v Ljabljano k vojaskimi vajam. Ob Stirih popoludne zbrale so se vse stiri stotuije ali korapanije iz raznih vojaSnic na Tiavniku ter so se nredile za pot. Veteranaka godba je zasvirala vojsSko ,Molitev,u med katero so vsi brambovci in poveljniki salntovali. Potem so se napo* tili po sol^ki ulici, spremljani od mncgo obcinstva, ki se je bilo zbralo na olicah. Prej je deievalo ; a ko so odrinili iz vojainic in posneje bilo je vedro. Zelimo jim sreino pot in sreSed povratek ter da bi se skazali kot vrli brambovci med drugimi tovarisi. Na Travaikn sukaii so se na§i domobranci jako na-tauCno in t>pretno( kakor dolgoletni dosln^eni vojaki. Cast jim I Veteraaska godba goriska zasluzi yso cast 'ia pohvalo ter podporo a de2ele s tem, da jo klicejo, kjer jo petrebujejo. A hvale ne zaslusSijo oni goriski godci, ki niso velerani in ki se vendar izdajajo za veteranske godce, zato da dobijo zasluiek na deieli, kakor se je to zgodilo nedavno v vasi blizu Gorise, kjer so godti kot veterani mo2je, ki uimajo niti laau vetemoskega na sebi. Da se nasi rojaki ogoejo takim prevaiMin, nazcanjamo jim, da kdor hofie govoriti radi veteiausko god'be, naj se obrne ua g. J. Pallicha, knj garja na TMvniku. Tarn poizv^ vse, kar je treba glede godbe; tarn si lahko godbo naroCi po tarifu, ki je sestavljen; tarn tudi lahko godbo placa in dobi ] reljfttao pobotoioo za plaiano v«4o. flMestni godbi" so Dastopili zalostni casi Fa-raonovih sedmerih sahib krav, ki so pozrle sedem debelib; pjeni <5Ieni pa bridko cutijo posledice proti-slovenskega kovarstva mestniu oietov in njih seinislje-nikov. Kjer so poprcj v okolici klicali mcstno godbo, dajeJG zdaj veteranski dober zasluzek, mestni pa ostajo le redki in silno medli koncerti sem tor tje v mestu. Zato pa posamicni Cleni kar utekajo od mestufe ter se pridruznjejo veteranski godb;. — Ker je niso boteli 18. in 25. t. m. nikamor poklicati. pegrabili so godci sami karzobema rokama vabila go?podioje bote!* „pri ogerski kroni", da bi zastuitii par goldi-narLkov, ki so v poslednji dobi t&k6 strasno r.idki. Zanimivo je to, dabajesonaiigorigki laboefoCi ua vso mot delali na to, da bi zapao godbi prepovedal kon-rertovati v „gostilni del Naprej,* Zupan je odgovoril: „Gospodje, poaezite v zep, pa dajte 60 gl, godcera, potem bi ie prepovedal. Tak6 pa ... . ." In godba je igraial „Corr.* je bil kar besen; ni mogel iazu» meti, kak6 da je meatna gcdba mogla igrati „a 11 a Corona dt S, Girillo." Ni mogel -a?'imeti, kak6 da je mogla oestnafadba Igrati v go-atilni del Naproj ter notrjuje, da ae prari »G o r i-iani* niso oskrtroili z navzoSnoatjo. ,Kdor ni z nam), je proti nam!• to divizo si je postavil za se hi za goriake Itaiijane. Ker amo Sloveuoi roirno bla-gostoHli ttm gvojo zastavo, zato nan proglasa za „gcnte antieittadioa*, a dotieui prostor je toll oskrun-jeu, da se mu nobeden p r a t i Italijan ne bi stncl priblizati. Slovene! amo torej tega krivi? Ko pa pride uale Ijudatvc ob trioih dnevih v mesto, bej, kak6 ga love* ti kuituronoaci z zvouecim: parjatu, pejte ga sem I — Taki ao I Kedar potrebujejo naaega dfeuarja, takrat smo Jim prijatelji * kedar Ktcesa ne upajo od »as, takrat pa tgente anlicittadiua" z raznimi priimki. Toda pride fa*--------* „Corr." naj le tako* nadalje zabavlja — nam to ne Ikodi. Komu to fikodi, to vi-do najboljc t\mi meatne godbe. — V dodatek naj povemo ie to, da je kapelnik daroval „Pro patriji** tistih 5 gl., katere je dobil za koncert 18. t, m„ oi 25, t. m, w ma pa vemlarle teknili iu «i6 nismo sHiali, da bi se mu bil ustavil v grlu kak kos meaa, ki je bil kupljen za deoar ,dolla oateita delNaprej". Vim nttad alovenaki, a kakimi ljudmi imamo opra-vitt f Oorlctt Lahonski krst v Trstu. Tr^aiki „Piccolo" priobCil je nasledujo zanimivo in pomnnljivo vest. — A cerkov novoga av. Antona ho prinesli h kratu no-vorojenca. Ko je vpralal dubovnik A., katero im6 ho inu izurali, zastiiml je odgovor: Giordano Bruno (inie tittega odpadnika to hndubaega oa^protniki iv. oer-kve, katerega je letos italijanako framasonstvo hIuviIo in mu postavilo spomenik). Dubovnik je ugovarjal, co kratui botri se nko dali pregovoriti, na kar je duhotnik krsi opustil ter od^el. Toda cerkvonik je dtibovnika pregovarjal, naj bi vendark kratil novo-rojenca, pa tako, da ne dobi itnena Giordano Bruno, ampak Bruno Giordano — kar se je neki tudi zgodilo. — Nas iidovskt „Corr." je to i.ovieo hitro ponatisn1!, kakor ponatiskuje vae, kar spotninja na blaieno de-2elo oa onej atraoi Idrije, Hase in Adrije. — Tak krat pa pri nas ni nikak*i novo.it. SHiali stao ze o krstih na ime: Italia, Irredenta, Italia irredenta — Mirgerite, Umberti, Vitto-riji in Vittorijo pa so ze ceto uavadoa k^tna imena. Taki so! In vendar rarno taka gospoda pometa naj-raje jpred sloranskim pragom grozni gpanalavizem," o katerem mma niti pravega pojma. „U6enjakitt pri triaSkem .Mattinu" p»stajajo pogosto smesni v svoji nudeitostia. V zadnjem dasu priobfiuje nek tak u^L'njak v tern listu tudi zgodo* vino Siovano? oa Primowkem, katoro je apiaal po naalednjih vtrib: Kandler, Combi, Luciani de Fran-ceschi in oba Czornig. Vsi ti u c e n i pisatelji niso poznali ne slovanskih jezikor, »a alov. narodo? in ne bogate krttiCno piaane zgodovioe alovanskih rodov, katerim je veStnoma le ard do Slotanov narekoval #u6eoa" dela. Ni Luda torej, ce govon ta .uceni* zgodovinar o vseh naaledajth slov. plemenih ua Fri-morskem: Brkini, Bizijabi, Brez^ni," Krvati, Iiiri, Li-burni, Ornogorci, Moriaki, Savrini, Srbi, Slofenci, (Mi in Uskoki. Ali ne, da je moz ,ucena ?! Tudi mi pcznamo v Ituliji: BeneiEane, Pjemonteze, Lombard^ Toskancr, Romane, Napolitane, Sicilijaace, itd. ild. — no sloTanskt zgedovinarji se ge niso prosla-m\i a tako vnSeno* razdelitrijo. — Zaano je, da zoblje ta list iz di^pozicijskega korita in to precoj globoko. vendar mu pa to ne brani, da jc v svojem ardu do Slovanstva se brezirnejSi od priznanih nru deSkarakibu liatov trlaikih. la nasi poalanci leto za letom doToljojejo — tak zalog! ^AvstlTja", akademiino drufitvo na Dunaju, poalala nam je dolg nemsk oklic za raziirjenje ttga drufitta. Ker pa nemskih spiiov ne priobeujemo in bi nam tudi prevod vzel prevc6 dasa in prostora, naj le na kratko omenjamo, da je texnu drustvu pro* tektor kardiaal kuezoskof C. J. Gangelbauer in da ima tudi mod Slovene! nekaj 6lenov. Pred nedavnim Lasom amo 6itali v slovenskih dnevnikih ostra clauka M XfBkijo — proti Sloveniji in za SJoveoijo — proti Avstriji. Kakor povaod, tako mora biti rned Slovenoi tudi tukaj ravs in kavs — tujcem v koriat. Nesloga in prepir v dopia^em taboru nas no pripeljota do za-2oljenega eilja. Le v brataki slogi jo tufiu" rejtenie io' lepsa bodo^nost! Iz Kanala smo prcjeli naslednji dopis: Dr-2avni in de^elni posl&nec gosp. Ivan Nabergo} po-hodil jo prete^Seni teden Tolmio. Kobarid, Bolec in druge goiBke kraje, pri tej priliki pocastii j« 24. t, m. s svojitn pohodom tudi Kaaal, kjer ro tukajgnji pevci uapravili njemti na 6ast pcvsko zabavo s petjem gowri in uapitnicami. Vei kozartu izvrstoega tcrana imeli smo priliko opazovati pri uzornem rodoljuhu duhovito zgovornost, pozrtoralnost in ljubezon do oa-Sfga narods. Bog nam ga obrani se mnogo Itt 1 V Lofiniku so bile topet v -litve v ob^insko atarasinstvo, kar prejSuje so bite ovr2en<>. Zmagall so zdaj konservativni mozja v III, razredu s 164, v II. a 40 in v I. z ?semi glaaovi proti 2 v III. in 21 v II. razredu. Volik jok in stok ? Izraelu loeaiakem in gori§kem; zmagalci so pa pili in vriakali pod lipo (sotto la Lipa). V Jeruaalepu dob jo protistantskega ikofa, Neroca, to se ve. Cudns, pa pomenljiva je ta novica. Ali tudi v Bvoti deleli so Nciuoi svoj iirotedtantizom razfiirili v toliki meri, da potrebujejo 4o ikofa? rt V o d n o d a I jo proti vsliodui" to je nems-ka diviza, pod katere zastave se zbira ?se evropsko ucmStvo. Na Balkamu pa, kjer ni bilo pred leti fte kar niC sliiati o Nemcili, ustanavtja Schulverein Sisto nems-ke Sole. Princ Ferdinand je neki jako met ia tako uemiko propaganda Ali mu taka propaganda za-gotov( vlada aki st«l v njegovi hd o ˇ i d o m o v i n i,* je jako duomljivo, PoroSil se je 26. t. m. oorkvi av, Antona ("pri veliki ccrkvi) v Goriei dozebo sodnije evetovaleo Teodor Doljak z gospodifino Loopoldino pi Lindent a an, hderjo upokojenega genoral-msjorja. „Oorriereu se hoh poboljiati, Znc5el je a slo-vonski nadpiiiauim uvodnim Stankom v sadnji atov. HNai& GorieaM. Pohvalima ga bolj obSirno v pribodnji iter. Le tako nadaljo, kmulu odpre „Oorr.tt oil ?sem tiatim, ki so do zdaj dremali. Serapre avantil — pa ne Savojd. Izlet v Diva6o bode v nodeljo zares krasen in pomen'jiv, kajti bratila so bodo lam razna bratska druitva is Primorske, Kranjska in Hrvatske. IzTrsta pride nad 300 izlutuikov. Fredpoludne si iztetniki ogtedajo Divaiko jamo, v kateri bode gorelo 1500 sved. Popolti'ltie pa bode ijud^ka veselica na vrtu g. Obersnula, kjer bodo Sokoli telovadili, pevski zbon peli, vetoranska godba iz Trsta pa igrala. Ali naj octane Gorica najilabse zastopana pri tej lepi sve-canosti ? 1 Novo knjige. rtS 1 o v n i c a i t a 1 ij a n sfc e-g a j e z i k a". Spisal Jozof Krizmau, c. k. gim. pro fesor v Paziau. Zaloiila in ua avetlo data „Matica Sloveoska" v Ljubljani 1889. Cena: P — Tako je naslov knjigi, kaicro zlasti toplo priporoJSarao u6e5i so mladini ua T'rimorskem* Pri nas zabterajo skoro povsod v javni upravi znanje trehjezikov t go?oru Ja pismu — za kar je sposoben pa le Slovenee. In tako bi dobili polagoma povsod zadosti prijaznfo nam urad-nikov, kar je prvi pogoj, da se rav.iopravnoefc tudi izvrsuje. Djaki, u6ite set — Srb',ko narodne Ee s m i o boju ca Kosovem. Iz 7.apui6ine Ivana Mo-orLi6j. V Ljubljani. Zaiozil D. Hribar. Tiskala nNa-rodna tiskaina". Priporoontno li6ao knjizioo vsem, ki se koeejo nasladiti z divno naroduo srbsko poesijo. Duhovske premembe. PreC.g. Joaip P n rasa r, kurat v Jageri6ab, postal je zupnik v Podmelcu; preL. g. Miklavi Kocijan6i5, prvi kaplan v Cerk-nem, pa kurat v ttocah; na slednjega mestv je prifiel 6. g. Joaip K o a e o, zacasni katehet na e. k. deSki vadoici v Goriei. Pi eL. g. Janez K o k o L a r, zupnij-ski upravitelj v Sebreljah, postal je 2upnik, pre6. g. Frane K r a n j e c, upravitelj kuraoije v Soft, pa kurat na dosedanjem mestu. Kuracija v JagerSCah je raspisana do 30 sept. C. o Gelazij Kobal, vikar v kapneinskem samostanu v Goriei, odael je v Sko-rjo Loko kot gvardijan; na njegovo mesto je prisel 6. o. Konitantin Skodaik iz Gelovca. Prec. gosp J. Kumar, castni kauonik in dekan v Bolcu je stopil v staloi pokoj. Popravek. Dopis v predzadoji „So&" naj se 5ita piz Lokovca" in ne iz Lokavca, kajti vaa se imenuje Lokovec. Tako nam sporoea nek tamoSenj rodoljub. Listnica urednistva. Dopisnikom z Vipavckega Tol-miaskega in iz Brd: Za to je Se caia zadoBti. Tudi mi amo uneti za dr i. G., ker poznamo ojeguTO poirtvovalno delay* Dost in Ijubezea do naroda. Toda s tem ne bo doati poma-gaoo — treba ai je izbrati drug* pota. NaSa Btanje glede te pe-re6e toike je jnko teiarno. fiuditao se te pa, da nam kar a treh nwlifnib krajar poiibai* dopitte — o isti saderi in osebi. Tuditoje —znanieiye casa —Dop. a Kanaakega :Priza-c«»ite nam a takim dopUi. Ko eo pokaiajo razmere ponod v btiiVhrthlptm nam bode lot*... Pop, izdol, Xr a#a; ?ti hodnj»L — pa itnenujte nam kraj, kijH \m& je prosploSno za zadore Je jodne ktaike vaai. Razlifaira vpTa8alcea»:-Vaat-o "relikeiBr dam,, amo t 38. stv. natianili taW, kakor nam je doSIa. Onru tistih 500 gld. mi ne verao,Se pa poizvemo kaj natanJnejega, vam U ustreZemo. Razglas! Usojam si p. n. ob&nstvu uljudno nazna-atti, da pridem v nedeljo t. j, 1, sept, v Cer-nide in drugo nedeljo t. j. 8. sept, v Vip*vo ter bodem porabil priliko v izdelovanje slik v vsakcin formatu. Priporo5evajc se p. n, ob6in-stvu sem z odl&nim spoStovanjem udani fotograf. !!Za gluhell Osaba ki je bila po nrjproitem nradntva avojuha 2Blet-rsga oglbssaja v vioaih osdrafUena, Je pripravljena pUtasno jojaintlt v nomftkom joBlkit vaakama brsspla&o. Kaslovt S. Niholosom, Wicn IX. Koliagama 4. natnanjam, da sem preskrbel obilno calogo ioldklh knjig in mnogo raznovrstih najboljfiih in najoenejiih potrebiein za pisaine in sa iolo. Priporofiam se torej ndatio Vam, predrsgl Iprlja-telji in rojaki moji, da mo v prodajl podpirste in ia za potrobno reii blagovoljtio obiaoate do tneoe. Otne Vam aagotovljain najoiie, ki so ? kupdiji mogo^e, S spoStovanjom udani V Goriei, 20. a*f, 1880. C*. Likar, trgovec, m Dne 29. sept, t, 1., od 3. do 4. um popoldne odda se v zupanij^ki pisamici v Sovodnjah na amanj-Sevalni draLbi zidarsko delo razSirjeuja pokopalisca in naprava mrtva§nice v davkarski ob6ini PeC. Kltena cena je 895 f. 21 kr. Doticm stavbeni JSrteS, prevdarek dela in natan-ioejsi pogoji mog6 se poizvedoti ob uradnih doevib in urah v $upanij*ki pisarnioi v Sovodnjab. 2upan8tvo v Sovodnjah dne 28. avg. 1889. 2upan: PAVLETI& „SLAVIJA« vzajemno 2avarovalna banka v PrapJ. Pisarnica vrhnega zastopa za Gorioo in Gorisko nafaaja se v Marziuijevi liiSi, v II. uadstr, Tukaj se sav&ruje za pla&to nizkib premij protj Skodi po poiaru, streli, parnih vaxletih alt njih nasledkib. Prejemajo se tudi zavarovauja na iivljenje v najraznovrstnejaih aluiajih in kowbioacijab ter se dajejo gled6 tega vsa pojasnila, kakor tudi tiskani navodi. Vrhni zastop v Goriei v Marsinijevi hiSi, II. nadstrop. ¦*/w*. ^WAm^P Po kratki rabi prekorisino zobno distilo. Nova amerikanska glicerinova zobna crema (zdratoiiko preiakana; LEPOTA zob U LEW ftALODONT *±R!" c. k. dvorni zalagatelj na Dunaju. Bobivp. so pri lekamiearjih parfuueurjib _ itd., I kos. 35 kr. — V Goriei prj G. B, Po»-1» tottiju, A. de Gironoolt, lekarni KUrner, G. L Braunitserju in G. Gristofolettiju. L Jjiwir* Hitra in gotova pomod tfajboljiiia aajdeiaiaiii pripowofek z« vzdrfevanje idravja, za Otteaje ia sa tiagn taker, kakor tndi Sr»* is sa peapefevaaje dobrega prebaTljaaja je si* povaod okranjeaje znani ia prUjobljeai ••dr. Ro'sa-e xi?y enski balzam''. Isdelaa is najbolifth zdxarilaifc aeliac jako akrbno, npHva dobro pri mh teiarsk t prabavljaaji, vslaati pri zlabaa toko, iatadeaem krei, kislem vzbnhovaaji, krraeat aatoka, kmearejidak ltd. Tiled te «voja pmi-tlttao deter****! je postal let* baluat gotovo ia atrjeao U«dsko dosaaie zdrartte. Y«lik» ateklafOo* atane 1 gld., m»U 60 kr-** ' Titoee prisaalaih piseai Ja a* raspolago. SVAHILO! Be m ixocMa pr*ren, opozarjam te, da jt vaaka ¦Jefcttaiaa dt\ lUta-a balaama, edieo It po aieai pra-tttao pHr*jta*ga, * madev karton zarita ia da ima aa ¦Irani aapla: JBr. Raaa-a zdravilai balsam is le-kara* „pri 2mm aria" B. Fragnerje, Praga 205-3, -------"*-• ftsjgiai* auMUaridiai ia fraacoiciai, tar da ia?aa aatiaajeno mojo zakonito zavarovano Pravi dr. Rosa-e iifljensM ba leant dobaaaaawa t glare*! talogl FRAGNER-ja, Ickarna ,pri crnem orluu» Praga, at. 205-3. V GorUt pri lekurjih: G. CRISTOFOiETTTI, A. pi. GlROKCOil, R. xCftfflgR, 3. K. P03T0XI. Vaa redje lekarn* ˇ Avetro-Ogerakej imajo zalogo tega itvjjenskega balxama. Taai aa tadl dobi a tiaoei zaaralaih pise** priznaoo : Wrttikm 4mmutie aaaxlU xopek hrnlt, *aa« ia vnetjf vsnke vwte. Rati N)Iih ieaam prs* uaamejo, zapirajo ali •trdijo keotrokaodstarljejo; prioteklinah vseke rrste; pri enu t prata ia pri zanobtnici; ve »i kdo foko ali »offo irije; pii worakaj mrtri kosti, zoper r<$vmatii-ne otekiine, kroattao anetje t kolenih, rukah ia ledjih, toper odprte rea* aa sogah ia na vsakem detu teles* iplob, pri rratnej oteklini. • Vaa bale* otekSin* ia utrdine ozdravi t kratkent; {a m gaeji, keelece ten tm gnoj tar v kratkem ozdravi, V SkafliJeak pa « ia 35 kr. SVAR1LO! Ker s« Prasko uniT«rzalao taazilo od Tee si rani j pooarcja, opozarjam, da ga U jaz pra-vilno zdtlajem. Piiatno je s»-v . aao, Ce imajo rumene akat- ljiee, ˇ kafarifc je nazilo, naaky kako je rabiti, aa rn-d«Lam papirji. tiskaa r daretih jezikib, in ce ao zavtie t svatlomadtfr kartoa, ki ima nattsnjeno varatveno allllfl SkuSeno in po mnozih poskaaih uliVa kot najzaaealjiTejse aredstao zna-no, odstraai aaglahosfc, in po njem so dobi popolno ze zgubijen slab. 1 steldenica 1 gld. ¦ VsakoTrrtne tiako»ine za ¦tarne elaTon- j skc ob€inake urade, kakor tndi nutnoTrslen 1 pspir in Tie drnnj piaac potrebicine prodaja 1 po zniiaiiih eenaa J0S1P PALUCH, trgoTee a trajisaiai ia s papirjem ter fisfcar x fiarici, aa Travnikn. b. si. & i NAZNANILO. Uljudno podpianni Dsnm,inje.m {-attitemu občinstvu in okraja, da od sdoj n*| r«j prodnem belo istrijanako morsko sol po: GolcL 10 „ 25 „ za 100 kgr. Priporočam se k obilnemu udeleženju kupčije, Ferdinand Hanig, trgovec v Kantin h/» desni strani Soče b. St 41 in 42. ¦1 Zelodcnc bolezni B9I hitro in gOtoTO ozdirari jeruzalemski balzam edino in neprescgljivo iefod&no zdrerilo, Izbrati t raznth zolodinih boleznih zdravjio, j katero bi r resniei odgovarjalo namenu, ni labka uttar jj dandanos, ko se prodajajo vankovratna taka zdraril*. f Vecji del otiih kapljio, izbe-kof ted 'ltd., ki so '¦ oznanjajo in priporofiajo obdintitvu > vitoko Utttini baaadanit at druzega ko prolan1 pogoato i« Ik- dljiva. Baoo Jeruzalemski balxam, aze davno znaa (o ivoji priproati leitavi in po oztvljejo^i svoji mUi na elod&nd SWce, at je pridobtl prednont pr«d ructri dru-gtnti do zdaj znanimi pomof,ki, kar potrjujc rj' ;,'.>v« razprodaja, ki redno raHto. T» balzam, bogafe krep&ijore moLi kineSkcga ta-barbara, korenike, ki je aploh znnna po arojfm pre-barnem uspehn, daje gotoro uredatro proti Zelotltoim •laboatim, izvirajofiim iz nerednega prebarljanja. Zuto •e priporofift, ko jesti n« difii, proti ncprijetni wapi, gnjnsu, riganju, zabasanju, liemorojdalnim teiavam; pomaga tndi proti zlatenici, glislam in bolcznira r drobu. Bteklenica a podukom 30 kr. Gl«ivna zaloga v lekarni Q. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Rovis, r KORMINU pri A. Franzoni, r TOLMINU pri C. Palisca. SAHARIN, 30009 300 krat slajdi od sladkorja, odlikovaD v Lon-donu in Anlveepna 1885., aa vehki zdravatveni razsiavi v Osteudi 1888. je izaelek tvrdke Fahlberga List & Comp. Westerhiisen na Labi. Jako je vafcen kbkor zdr.ivilo gam zb •e in ktkor primes za poaiajenje lekarakib izdelkoT, siropov. rio, likv.Tov, limnnad, kon-terv. {oldij (gelatin), tadnib sokov, nadoroo-icuje on 6uood) ^ LEKAHNA ^ G. CBIST0F0LETTI1 ^ ima t wilogi van domaea in zunitoja zdravila, ^ 4C vedno svi^a, prlatoa in iz prvo roke, vse ^ d^T mtnerntno vode, zilravstvono diSavc in stvari ^ « gumiiuBtike. -« Priporoda sc posebno gospodom odje-{U iiialcem z deielc tor jam^i /a hitra in nu-w t»nLno izvraitev vnakega narofiilu. Varstrens znamks. 2elod5ne bolezni in spodnjih telosnih dolor, jotrr in vrHnicc, zlnta zila, zaprtjc, Todenioa in krontfuu drinka zdin-vl lie «BJv»peSnejo * PiccolUovo ,tLaeneo za ielodec", koja ,jo tudi izvrsrno aredvtvo proti gii-atftin. PoSilja jo isdeloratelj U»-karnar ..Piccoli" v LJublja-ii (nn l)unaj»kt cc*t\) proti po&nemu povzotju. — V ateklonicaH po 13 kr. nabaja so t vach lekarnah v Gorici, Tolrainu. Cerrignanu, Gradu, Gradiadi, Triifi, v Tram-na Stajo: skein, Korosken, Kranj-skein, IlrrflSkcm, r DaJmeciji, Istri in na Tirolakem. ris :=.fc m.mm "iiTBRNd-^l Ferdinandova nliea majveie in n^feeaejie kapovaliSie za - -*•¦ zimsko dobo. —- Na]veLa zslofla primernih boiiCni darov. Ceniki o preobleki ali perilu za gospode ^I^L°Jfi% in o ^alanterjjab, uzorci aukoa ip rezanega blaga, zaatonj in fraoko. Po- ' IfljaCre'8 poStnim povzeijem. ffvorniika zaloga suknal Doklor je ie kaj ˇ zalogi! Ostanki braakega ankna [2.10 metror za celo zimsko raozko! obleko f. 3 75 Anglesko seviot-blago fe.10 metrov za celo mozko oblekoi L f. 8.50, II. f. T.50, HI. f. 6.— „ za zimske snknje Ifine baze, moderae barre 2.10 m 10 for., II. 6 for. h Pravi Stajerski lodea lorske suknje in obleke, nepo-l krar^ir, 1 meter f. 2.85 !!! NAZNANILO !!! , Kape iz plica j Namixni prti Sifon ;za moze in jefike, 6 kow. f^ i .50 lanent, vsuh barr, 3 knniadi 3^4,za mozko in z«bsko parilo, 1 kom. Potna bgrinjala'(plaid) I 2J[or- 5 komadi 6(4 l for. J(_okomolcov)l. f. 5 50, 11. f. i.r»o 13.50 m. dolg. i.60 m.iirok f. 4 so1 ~Frtiol~(seririete} t ProiniaWbariant ilTiepnifi rilUo' taneni 4(4 detyorni, 6 kotw f. 1.20 1 komad (29 komoicev) b»l ali zarobtjenih, z barranimi robt j:a| Perilo ZA gOfrpo "" " " ""* '" jmozke f. 1.20, za ienske 1 forJ--------------------------------- ; n __ ^ •»»¦»» obsttKom f. 3.2a, z Tcze»ijem ^----------t^-——i:—r-7.~-......---__ Zavese od jute najnoYFjs* ri8arija,'popo!na, * d vebj [banrab f. 2.30, t atirih barvah f.35o! Blago za vrhne auknje~ Ibarre po najnorejii modi, oajfi-l lo6j'Se baze 2. 0 m. za eel vrknik 6 for. Garniture od jute 2 pegrinjali za poatelje in 1 na-l mizni prr, najnoTejga turftka ri-f juarija r drek banrab, L 3.50, t! atirih barrah 6 for. jWodno Mag6 za gospodei Srajca za goapode |z Sifona, kretona, oxforda, nsj< * boljSi izdelek I. f. 1.8ft H 1.20 hOxi'ord-srajce za delalce eenet defbra baze, 3 komade I. f. 2.~ II. 1.40* hnw, nje hlace ali 3vitice locaejiega platna, koperjal ianta I. f. 2.50, If. f. 1.80| za 3 komade Normalno perilo |Jcegerjer sistem eama volna, za] KQajNldV >o gospe 1 srajca f. 3.50 ^biace f. 3, iz bombaia 11.50 kom. . Mozke nogavioe zimske, bale in barvane, pleteael 1 6 paW f. 1.10 ' rudei 6 f, >iinj9rjili_ rj.jav, f. 5 Kanevas 3 ponocni korzeti iz fin Sif. z Tezeajem 1.4 f. 11 f. ISO! Predp^anM aa zenake j Modno blaej za dame, its oxforda kretona sarovega platna; ali aifona, 6 komadov f. 1.60 Presita zimaka pokrivala [iz ru5a, popolno dolga in iiroka, 1 komad 3 for. Jacquard-Manila hodna preprog*, 10 metror dolga, trpeznol blas° f- ^^ . Spodnje sukuje iz klobu- jSeTine, bogato tambnrirene, rdeie, jaJTe ali drapirane. 3 kom. 3 for. Angora-Ogrtac zimaki, 10(4 veutt f. 2.80___ Garnitura od ripaa [2 pregrinjali za poste^jo, 1 namizuij iprt, najmodernejae barrage f. 4.50j Bjuhe (plabte) 1 kom breziJTB, 8 m. dolg. f. 1.50J .80|QotbV slaainjak, 2 m. dolg.] 1 komad, 1. f. 1.40, II, 90 kr. ' Eonjake plahte, teike vrate z obrobki, 190 cm. dolge 130 cm. oiroke, i. ramena f. 2.50, II. sira f 1.50 . _ . . rate zana glavoj za ienske, zelo tople 3 komadi I 2 for. r. 75 kr. Atlaaov gradl za postHjne preproge 1 kom. (30 d. komoicev. I. f. 750 II. f. 5.50 Volnena zenska jopica |(Jen«»jr> tseb barrah, lepo priato-j jajo^a 2 for^ H. f. 1.20 ' !! Kupi 8« o priliki 11 Zimaki Niger-loden za ienske obleke, najboljie Trste, 10 m. f. 8.80_______ Kariranb modno blago ,60 cm. iiroko za spalne snknje ia otroike ouleke, 10 m. f. 2.50 Nogavice za zenake zimske, bele ali barvane, 6 parovi pletena f. 1.50 Damaatne vbrisavke iz lane, 6 komader z fraoiami f. 1.80, % obrobkona f. 1.20 "BE latniaa in tkanina komad — 29 komolcer uomaoe platno moine Trste (29 komoicev) 1 kom.! 5(4 f. 5.50, 4(4 f. 4.20 Oxford, najnovejsi uzorec 1 komad (29 k moleen f. *^0' Joupon i trozicno "blago v TsehTiarvag, I. f. &.50, II. f. j?.8< Flanela Valeria naJEOvejii uzorce, 10 s. f. 4.— Kalmuk aajnovejii nzorac, 10 m. t 2.70 Baraant za bbleko Inajnorejsi uiorec pristne barve, 10 metrov, f. 3.*—» Kasmir dvojne airokoati Crn in bar van. 10_m. for 4.— , Atlas od volne, dvojne airokoati, crn in barvan, 10 m f. 6.50 Majite^i ANlt GJ&mmi ocljfovorui urcdu;k H.'KQSglCT^ HJlanjimska. fiston* y Qwiti.