Leto LXXI
Stev. 153 a
V Ljubljani, v petek, 9. julija I943-XX!
Prezzo - Cena L 0.80
Naročnina muetno IS Lir, ca inozemstvo 31.50 Lir - nedeljska Izdaja m« loletno 34 Lir, ca Inozemstvo 65 Lir. Cek. rafi. Lfubljana 10.650 ca aaroeaina In 10.349 za inierate, Podrainieali Noto mast«
IzkIjačna pooblaščenca ta oglalevanje Italijanskega In tujega izvora i Unione PubblicitA Italiana S. A. Milana
SEO VEJSEC
ADbuu&meatt; Mesa
IS Lire. Estero, mete 31.50 Lire. Edi-cione domenica, an-do 34 Lire. Estero 65 Lir* C. C. P.l Lubiana 10 650 per gll abbonamentl, 10.349 per la in-serzionL
Filiale I Novo mesto.
Izhaja vsak daa zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika.
S Uredništvo ln apravai Kopitarjeva a. Ljubljana, a
Redazione, Amministrnzione: Kopitarjeva Lubiana. § Concesslonarla escluslva per la puhbllclta in provenienza italiana
Š	ed estera: llnione Pubblicita Italiana	Milana.
Telefon 400(—4005.
Bollettino No 1139
Due pirosaafi nemici affondati
Batterie della difesa e caceiatori hanno abbattuto 19 velivoli
II Quartier Generale della Forze Armate co-muniea:
Nostri acrosiluranti hanno effettuato riusci-te puntate offensive lungo le coste tunisinc col-pendo due pirosc afi di complessivc fredicimiln tonnellate eosi grnvemente da far ritenere si-curo il loro affondamento.
Incursioni avversarie su Trapani, Porto Em-pedoele et _ Catania eausavano dunni lievi ct poehe perdite tra le popolazioni.
Quattordici apparecchi venivano distrutti dal tiro delle batterie della difesa, tre a Trapani, quattro a Porto Empedocle et sette nt Catania.
Caceiatori delPAsse abbattevano in com-
battimenti cinque velivoli nei cielo della Sicilia. •
Eeeo i nomi dei piloti che si sono segnalati nelle azioni di aerosiluramento citato dal Bollettino odierno:
Tenente Bernardo Braghieri da Piacenza, tenente Francesco Pnndolfo da Acireale (Catania), maresciallo Silvio Fiorentu da Roma, ser-gente maggiore Lorenzo Sciarra da Roma,
Vojno poročilo št. 1139
Sva sovražna parnika potopljena
Protiletalsko topništvo in lovci so sestrelili 19 letal
Glavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Naša torpedna letala so izvedla posrečeno ofenzivne sunke vdolž tunizijsko obale in zadela dva parnika s skupno 13.000 tonami tako težko, da je treba smatrati, da sla bila gotovo potopljena.
Sovražni poleti na Trapani, Porto Empedocle in Catanijo so prizadejali lahno škodo in malo izgube med prebivalstvom.
Štirinajst letal je bilo sestreljenih po protiletalskem topništvu, tri v Trapaniju, štiri v Porto Empedocle in sedem v Cataniji.
Lovci osi so v bojih nad Sicilijo sestrelili pet letal.
Imena letalcev, ki so se izkazali pri napadih torpednih letal, omenjenih v današnjem vojnem poročilu ^so:
Poročnik Bernardo Braghieri iz Piacenzc, poročnik Francesco Pandolfo iz Acireale (Catania), marešalo Silvio Fiorentu iz Kima, višji sergente Lorenzo Sciarra iz Rima.
Velfka oklepna bilka južno od Orla
Nad 400 sovjetskih oklepnih voz uničenih — Sovražna obrambna črta globoko predrta
Hitlerjev glavni stan, 8. julija. Vrhovno po-veljuištvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na področju pri Bjelgorodu in južno od O r I a je prišlo včeraj do hude oklepne bitke, med katero je bilo po zaslugi oddelkov kopne vojske kakor tudi protiletalskega topništva in letal vseh vrst uničenih več kakor 400 sovjetskih oklepnih voz. Sovražni sistem postojank v globoki razporeditvi je bil predrt kljub težavnemu gozdnatemu in močvirnatemu terenu. Bojna letala in letala za bližnje polete so podpirala napadalne operacije kopne vojske in prizadele nasprotniku hude izgube med ljudmi, kakor tudi težkega orožja in tekočega goriva. V hudih letalskih borbah je bilo samo nn področju nad srednjim odsekom vzhodne fronte uničenih 191 sovjetskih letal. Višji narednik Strassel, pilot v neki lovski eskadrili, je dosegel v treh dnevih 25 zmag v zraku. Pogrešanih je 13 lastnih letal. Nočni letalski napadi so bili razen tega naperjeni na bivališče čet, prometne zveze in dovozna oporišča v zaledju tega odseka.
Z ostalega vzhodnega bojišča no poročajo o nobenem pomembnem bojnem delovanju.
Na obalnem področju Sicilije so uničile nemške in italijanske letalske obrambno sile 16 angleških in ameriških letal, večinoma večmotor-ne. Nad Atlantikom in obalo pri Rokav-s k e tn prelivu so bile razen tega sestreljena še I nadaljnja letala.
Pri nočnih vznemirjevalnih poletih so sovražna letala v zapadnem nemškem obmejnem ozemlju posamič metala bombe, ne da bi povzročila omembe vredno škodo.
Berlin, 8. julija. AS. Izvedelo sR je, da je nekaj angleških letal ob nizozemski obali dne 5. julija potoipilo 500 tonski parnik. Letalci so se spravili nad člane posadko parnika in ubili tri može od štirih članov posadke.
Spopad med Orlom in Bjelgorodom se je dolgo pripravljal
Beri in, 8. julija. AS. Poročilo vojnega dopisnika pravi v zvezi z bitko, ki sc sedaj razvija na srednjem odseku vzhodnega bojišča, da sc je že več tednov na obeh straneh slutilo, da bo prišlo do spopadov. Odsek med Orlom in Bjelgorodom ima obliko vprašaja. Spopad sc je pričakoval zlasti zaradi tega, ker so Sovjeti zbirali čete in oklepne sile. Kar se je godilo na sovjetskem delu bojišča, ni ušlo nemškemu poveljstvu, ki je nato odredilo ofenzivni sunek s pehotnimi oddelki v bližini Bjelgoroda. Takoj v začetku je bilo opaziti, da so Sovjeti resnično pripravili ogromne sile oklepnih sil in letal, bilo jc zbranega mnogo topništva vseh vrst, postojanke so bile med seboj povezane s podzemskimi hodniki, ki so imeli posebne varnostne izhode. Lokalni nemški ofenzivni sunek je tedaj sprožil sovjetsko ofenzivo, ki sicer ni bila več tako daleč. Takoj v začetku je sovražnik naletel nu tisti odgovor, ki ga ni pričakoval, in
Angleška vlada še ne more pojasniti nesreče generala Sikorskega
V	Lizboni, 7. julija, — Včeraj se je Churchill s hlinjeno žalostjo spomnil smrti Sikorskega v angleški zbornici. V svojem govoru je poveličeval Sikorskega udejstvovanje zoper Nemčijo, omenil je prijateljsko pogodbo med Sikorskim in Stalinom dne 30. junija 1941, češ da je Moskva ves čas upoštevala to pogodbo. Končal je s tem, da je niemu, ki pozna osvobodilni pomen ruskih zaveznikov v primeru Poljske, dobro znano, da prizadevanja Sikorskega za osvoboditev Poljske niso bila zaman.
Neki poslanec je vprašal Churchilla, kaj utegne povedati glede na vzroke ponesreč&nja Sikorskega, a Churchiii je dejal, da je ta nesreča še zastrta in se skrivnost še ni razodela. Po živahnih napadih angleških listov o priliki krvavih dogodkov v Ka-tynu, pa zdaj vse londonsko časpisje nekam dvolično in megleno posveča spominske članke temu poljskemu generalu.
Po vesteh iz Moskve je videti, da so ondi sprejeli novico o Sikorskega smrti, ko da bi jo bila povzročila nezgoda, ki 6e ne izplača mnogo govoriti o njej. Moskovski radio in sovjetski dopisni urad soglasno javljata, da je bila to navadna letalska nesreča in vsi sovjetski listi posvečajo nezgodi in smrti Sikorskega zgolj brezpomembne kratke članke. Sploh je pa zanimivo vedeti, kako se ob tej priliki vede inozemsko časopisje. Tako piše barcelonski list, da so se diplomatični spori med Sovjetko Unijo in Poljsko izcimil tako, da je padci begunski poljski ministrski predsednik, čigar tragični konec ie v veliko zadoščenje Moskve. List 6e spominja nedavnih dni, ko je Sikorski zahteval pojasnitve glede na sovjetski zločin v Katynu in da je poglavar begunske vlade padel kot žrtev sovražnosti svetovnega komunizma.
V	Budimpešti je vest o smrti Sikorskega globoko pretresla vso javnost Listi poročajo, da je postal predsednik begunske poljske vlade žrtev političnih spletk in da se je to zgodilo v najbolj kritičnem trenutku za poljske begunce v Londonu.
Iz Londona prihajajo razni komentarji, da bo morala nasledovati Sikorskega oseba, ki bo v najboljših odnožajih med Sovjeti in Poljaki. Tako osebo bo pa težko najti, saj nista nitiMikolajezik, začasni predsednik ministrstva, in niti Marjan Kuki-jel, novi poveljnik poljske vojske, všeč Sovjetom. Prvi je bil notranji minister, drugi pa vojni minister, a oba sta v vsem soglašala z rajnim generalom.
Tozadevno je zanimiv članek glasila begun-
skih Poljakov v Londonu, listu »Dziennika Pol-skega«, ko odgovarja na razglas »Lege poljskih patriotov v Moskvi«, ki ga je objavil sovjetski radio. Dasi je bil ta članek napisan koj po smrti Sikorskega, je vendar zanimiv glede na spoštljivo pisanje o vseh drugih važnih članih poljske begunske vlade in glede na vse tiste, ki so ji v pomoč.
»Poljska vlada je poljsko ljudstvo«, je bilo slišati vzklike proti Nemčiji, ko je bil Hitler začel vojno proti Rusiji Načrt vlade Sikorskega je bil pred izbruhom te vojne ta, da se obnovi poljska država v demokratičnem 6mislu. Poljska vlada se je oprijela tega načrta tedaj, ko člani »Lege poljskih patriotov«, še niso imeli Nemce za svoje sovražnike. Zamisel prijateljskih odnošajev med Poljsko in sovjetsko Rusijo torej ni nova. Ni se je oprijela samo dejanska poljska vlada, ki jo je izražala v uradnih in neuradnih izjavah, e od leta 1921. do 1939. je Poljska tudi skušala veliko storiti za prijateljski razvoj med seboj in Rusijo. To je potrjeno z nenapadalno pogodbd z leta 1932. in z rusko-poljsko izjavo 1. 1938. »Bodoča Poljska naj bi bila ljudska država.«
»Poljska vlada ne predstavlja zemljiških lastnikov in plemstva. V tej državi imajo svojo besedo tudi kmetje in delavci. Zatorej Poljska ne bo več država veleposestnikov, kot je bila do konca prve svetovne vojne, ampak bo v njej imel tudi mali človek svojo besedo, sploh ljudstvo brez razlike slojev ali narodnosti ali vere. Vsi bodo uživali isto varstvo. Poljaki ne zahtevajo litvanskih, ukrajinskih in niti beloruskih ozemelj, ne zahtevajo ne Minskega in Kovna, toda nc pustijo Lvova in Vil-na. Tako zvana »Lega poljskih patriotov« v Moskvi je zgolj namišljena. Če bo ta lega še obstajala, bo pvzročila v poljsko-sovjetskem sodelovanju in v zvezi združenih narodov same ovire in zmede.«
Stockholm, 8. julija. AS.»Dagens Post« objavlja poseben članek znanega švedskega političnega pisatelja Rutgerja Esena. članka* pravi, da je smrt generala Sikorskega bila zelo dobrodošla angleški in sovjetski vladi. Članknr podčrtava odločno stališče Sikorskega v katyn-ski zadevi. Tudi če ne bi bil ubit, bi njegovo naziranje o Katynu zadostovalo, da bi se general Sikorski moral umakniti s političnega pozo rišča. Sedaj jc Sikorski izginil in zelo malo je verjetno, da bi njegov naslednik na čelu poljske vlade upal o katynski zadevi imeti isto
vsak sovjetski naskok je bil odbit in v kratkem so nemške čete lahko prešle v protinapad.
Kako je potekala bitka se lahko vidi i/, poročila o sovjetskih in nemških izgubah, kakor ga je objavilo nemško vrhovno poveljstvo. Razmerje med nemškimi in sovjetskimi letalskimi izgubami je enako 1:10. Na nekaterih točkah so nemško čete že globoko prodrle v sovražne
postojanke in to je izredno važen uspeh, zlasti č(> se upošteva način sovražnih strelskih jarkov in podzemskih utrdb. Dopisnik zaključuje svoje poročilo z ugotovitvijo, du vsaj za sedaj sovjetska ofenziva, na katero je sovražnik |>o-lagal toliko važnosti, ni rodila tistega uspeha, kakor bi ga izgube v moštvu in gradivu dajalo slutiti.
Bucejeve izjave o združitvi industrij in o zadružništvu
Važna seja korporacijskega sveta
Rim, 8. julija. AS. 5. julija ob 10 ter 6. julija ob 17 jo imel pod Ducejevim predsedstvom sejo Osrednji korporacijski odbor, da bi razpravljal o važnih vprašanjih, ki so bila na sporedu. Navzoči so bili: tajnik stranke, vsi člani vlade, podtajniki stranke, tajnik narodnega korporacijskega sveta, predsednik zveze delodajalcev, predsednik državne fašistovske ustanovo za korpora-cije. Zapisnikar je bil dr. Padellaro.
Ko se je seja začela, jo l)uce dal besedo mi-ministru Cianettiju, da bi pojasnil prvo točko, nanašajočo se na dosedanje delovanje korporacij. Minister je omenil, da so korporacije sestavile avtarkične načrte, ki naj zagotove državi čim večjo gospodarsko samostojnost. Potem je razložil, kako so so posamezno korporacije držalo izdelanih načrtov, jih prilagojevalo in spravljale v sklad z nastajajočimi političnimi potrebami. Položaj, ki je nastal zaradi vojne, je nedvomno otežkočil izvajanje avtarkičnih načrtov, toda korporacije so vseeno uspešno delovale pri raznih panogah državne uprave, zlasti pri listih, ki imajo največjo vlogo pri vodstvu vojne in pri zadovoljevanju najbolj temeljnih ljudskih potreb. Minister jc nazadnje poudaril nekatera zakonodajna vprašanja, ki sc tičejo dela in nadaljnjega razvoja korporaciij.
Duce je podčrtal poglavitne točke iz dela korporacij, dal navodila za nadaljnjo delovanje korporativnih ustanov ler pokazal na lista področja, kjer je celotni korporativni nastop najnujnejši. Omenil je nekatera pristojnostna vprašanja, ki jih danes rešujejo druge ustanove, ki bi pa prav lahko spet spadala v redno delovanje korporativnih organov.
Odbor je nato razpravljal o združitvi v industriji rastlinskih hranilnih konzerv ler o združitvi v strojarski in čevljarski industriji. O glavnem vprašanju združitve je tajnik stranke povedal naslednje:
Stranka se sicer ne vtika v tehnično plat tega vprašanja in tudi ne mara določati roka za združitev in za disciplino, ki jo zahteva, pač pa še enkrat poudarja, da je industrijska združitev na vseh področjih neogibno potrebna zaradi namenov narodnega gospodarstva in vojne, ne le zato, da se poveča izdelava, temveč tudi, da se prilagodi dejanskim možnostim naroda in pa vojnim zahtevam.
V rešitvi tega temeljnega vprašanja vidi stranka tudi pripomoček za obrambo cen. Seveda je stranka, ko zahteva to združitev, prepričana, da bo izvedena ob vestnem in odgovornem sodelovanju vseh panog, ki so pri tem prizadete. Stranka je tudi prepričana, da bodo pri združevanju upoštevali na vsakem področju tiste posebne pogoje, ki bodo gospodarsko obnovitev po vojni olajševali.
Podpredsedniki korporacij so poročali o posameznih načrtih, ki so jih korporativne ustanove preučevale v sodelovanju z državno upravo. Pojasnjevali so jih z različnih plati in poudarjali, naj se s pomočjo predlagane ureditve izvedo bolj smotrna preskrba iu izkoriščanje surovin,
uspešnejše nadzorstvo nad Izdelavo, takojšnjo pošiljanje izdelkov v porabo in izobrazba uslužbcn-stva, ki bi ga lahko uporabili v drugih strokah.
Odbor jo odobril načela za ureditev ter po-vabil prizadete urade, naj brž izdajo ukrepo za zd ružitev v industriji hranilnih konzerv.
Duce je omenil, da je treba dobro ločiti med tislo združitivijo. ki jo lahko imenujemo organič-no, in med ono. ki ji lahko rečemo krajevna. Združitev ne izključuje, temveč celo predpostavlja določeno razpršitev podjetij po državnem ozemlju in to iz nujnih razlogov. Pri izvajanju načrtov za združitev jc treba .upoštevati tudi ob-Ijuditvenl činilec, to je, preseljevanje ljudstva, ki ga zahteva vojna, in pa dejstvo, da jo načrtno delo na vseh področjih gospodarstva naloga korporacije in samo korporacije.
Preureditev sindikatov in zadružništva. Minister za korporacije je nato pojasnjeval vprašan jo o preureditvi sindikalnih organizacij in zadrug v luči skušenj, ki jih je prinesla sedanja ureditev, ki je usmerjena v to, da se zadruge vključijo v državne zveze, člani Fašistovske narodno ustanove za zadružništvo. Pokazal jo, da ta ureditev dejansko ni docela v skladu s črko in duhom temeljnih sindikalnih zakonov, kar je v dejanju povzročilo različne tež.kočc, ki pa jih jo lahko razlagati, če pomislimo, da jo ves sindikalni in korporacijski sestav urejen po izdelovalnih področjih ne pa po oblikah podjetja. Zato se zdi zdaj primerno uveljaviti načelo, ki ga potrjuje sindikalni zakon, po katerem so združenja korporativnih podjetij včlanjajo v sindikalna združenja višje stopnjo, in sicer po naravi in načinu svo-. jega poslovanja.
Zaradi tega bi bilo fašistovsko narodno ustanovo za zadružništvo, ki je dobivala značaj višjo sindikalno organizacije, treba odpraviti, zadružno zveze pa vključiti v različne konfederacije. Preučevanje vprašanj, ki se tičejo razvoja in napredka korporacij, je treba naložiti glavnemu tajniku, ki naj tudi izvede nadzorstvo po določilih zakona. O vprašanju zadružništva so se oglasili k besedi nar. sv. liignardi d llavet, Gottardi, Fanelli in Melchiori.
Duce jo na kratko prikazal različna razdobja iz zgodovine zadružništva v preteklem stoletju, omenil njegovo ustanavljanje v Italiji ter se dotaknil razvoja v napredovanju zadružništva. Priznal je, da se zadružniško načelo lahko uveljavi tudi v italijanskem korporativnem redu. Glede zahteve po vkjjučenju zadružnih zvez v konfederacije je priznal, da zadruge morejo in morajo biti organi sindikalnih združenj na različnih področjih organizacijo in izdelave.
Na koncu razprave je odbor odobril naslednji sklep, ki ga je predložil tajnik stranke:
Osrednji odbor se sklicuje na duha in na črko sindikalnega zakona ter odloča, naj bodo posamezno državne zadružne zveze na čelu pristojnih sindikalnih organizacij. Minister za korporacije bo imenoval poseben odbor, ki bo predložil smernice za dejansko in naglo izvedbo pričujočega sklepa.
Sovražnik štev.
Tudi Churchillovi predhodniki v prejšnji vojni so govorili, da si Anglija ne mara priključiti novih ozemelj
Rim, 8. julija: »Mcssaggero« komentira Ducejev govor v članku pod naslovom »Sovražnik številka 1«. List piše: »V svojem govoru v Giulld-falu v Londonu je Churchill rekel, da jfe Anglija vstopila v to vojno prostovoljno, nc da bi bila
naziranje. Verjetno pomeni smrt generala Sikorskega konec Poljske kot zaveznicc.
Sikorski je nosil s seboj važne listine
Ankara, 8. julija. Senzacijonalna novica jc potrdila političen cilj umora poljskega generala Sikorskega. Sedaj sc je izvedelo, da je general Sikorski med svojim potovanjem po Bližnjem vzhodu pregledal in obiskal vse oddelke poljske vojske, ki 6e tam nahajajo. Častniki teh poljskih oddelkov so Sikorskemu izročili obilo novih dokazilnih listin o tem, kako je GPU klala častnike in vojake pol jske vojske. Na tem potovanju je general Sikorski tudi še nabral mnogo drugih važnih političnih listin. Moskva na je za ve to vedela in je zato nujno odredila, da mora to dokazno gradivo izginiti, prav tako pa vsi tisti, ki so za vsebino teh listin vedeli. Toda Sikorski je bil izven dosega sovjetskih agentov in zato je moral London za vse poskrbeti. In London je radevolje storil Moskvi to uslugo.
Berlin, 8. julija. Nemški lovci in protiletalsko«, topništvo so v teku včerajšnjega dne pri Bjelgorodu in južno od Orla sestrelili 140 sovražnih letal. Nemci so izgubili pri tem osem letal. Od 5. do 7. julija je sovražnik tako izgubil 777 letal, Nemci pa so jih izgubili samo 49.
{neposredno napadena. Nadaljeval je, da Anglija ne išče nobenih koristi in da Anglija noče povečati svojega ozemlja in nc pričakuje nobene odškodnine. Tako je glede vstopa v vojno Chur-chill povedal resnico, nato pa prešel v klasično laž, katere so se angleški govorniki posluževali v prejšnji vojni.
Churchill jo bil med voditelji v prvi svetovni vojni. Najbrž se ne spominja izjav, ki so jin njegovi tovariši dajali v prejšnji vojni. Pred četrt stoletja pa so njegovi tovariši takole govorili: Askvith jo v februarju 1910 izjavil: »Našemu imperialnemu bremenu ne želimo priključevati novih ozemelj ali novih odgovornosti.« Bona Law je v decembru 1917 izjavil: »Mi se ne vojskujemo za pridobivanje novih ozemelj.« Notranji minister AValtor Long je v februarju 1917 izjavil: »Želimo zmago, ki nc bi priključevala teritorijev našemu imperiju.«
Tako tedaj, kakor danes in vedno pn je Anglija sovražnik številka t Italijo, Evrope, civilizacije 20. stoletja. Ko so se nehale sovražnosti, si je namreč Anglija sramotno priključila obsežno pokrajine: Ciper (3554 kv. milj) je bil nnekti-ran. Anglija si je vzela nemško jugovzhodno Afriko, to je 322,450 kv. milj; nemško vzhodno Afriko 284.180 kv. milj: Togo in Camerun (razdeljeno s Francijo) 112.41.r> kv. milj. Samo pri Novi Zelandiji 10,">0 kv. milj: nemško Novo Gvinejo in otoke južno od ekvatorja, ki so bili priključeni Avstraliji 90.000 kv. milj: mandat Palestina 9000 kv. milj; mandat Irak 143.250 kv. milj, to je skupno nad 1 milijon kv milj. Priključila si je tudi protektorat Egipt, s katerim je leta 1930 in pozneje sklenila zavezniško pogodbo.
Italija jo že z Ducejevimi besedami odločno zavrnila le Churchillove laži. Rekla je: »Ta vojna ne dopušča druge |>oli kot nadaljevanje do zmage.«
Boji na Novi Gvineji
Tokio, 8. julija. Uradno poročilo japonskega glavnega stanu poroča, da je japonska posadka v okolici Salamaue v jugozahodni Novi Gvineji nastopila proti ameriškim četam, ki so se 50. junija i/.krcale v Nassauskem zalivu. Prav (ako so japonske čete napadle avstralske oddelke, ki so hoteli napasti japonske postojanke v smeri proti Wauu. Pri Bobdubiju je uukaj japonskih enot sprožilo 5. julija napad proti sovražnim zadnjim oddelkom. Nenaden napad je prepodil sovražne oddelke, ki so imeli velike izgube. Oddelki japonskega letalstva so t., 3. in 5. julija izvedli napade na sovražne postojanke v Na-sauskem zalivu iu so bile hudo poškodovane ladje in uničen velik del vkrcanega vojnega gradiva.
Še eno središče boljševiškega klanja odkrito
Kovno, 8. julija. AS. Zahodno od Vilnice so našli novo vrsto jam, ki so podobne jamam v katynskem gozdu. Na zemljišču, ki obsega nad 1 ha, so našli nad 30 velikih skupnih grobov. I o zemljišče je v letu 1938 na jela GPU in ga takoj obdala z visoko ograjo, ki je ponekod presegala nad tri metre. Kmalu nato so agenti GPU razširili med okoliškim ljudstvom govorico, da se bodo na zaograjenem zemljišču učili streljati in da naj se zato ljudje zaradi streljanja ne razburjajo. Od tedaj naprej ni nikdo mogel videti ali izvedeti, kaj se godi za ograjo. Ko so nemške čete zasedle to ozemlje, so prebivalci počasi lomili les z ograje ter ga porabljali za kurivo. Za ograjo se je kmalu pokazal vrt — sadovnjak, ki na prvi pogled ni nudil nič nenavadnega. Med ljudmi pa so se širile razne trditve in nemške vojaške oblasti so se začele zanimati za ta vrt. Začeli so kopati in kmalu so odkrili grobove, polne ukrajinskih trupel. Te Ukrajince je postrelila GPU v letu 1938 in 1930 in še tudi pozneje. Ker je zemljišče zelo močvirno, trupla niso razpadla tako hitro in je bilo čisto lahko ugotoviti, da so ljudi ubijali na ta način, da so jih streljali z revolverjem v tilnik. Mnogi Ukrajinci še nosijo svoje obleke in imajo roke zvezunc na hrbtu.	'
Berlin, 8. julija. Bombardiranje stolnico v Kiilnu je razburilo katoliške kroge po svetu. Mnogo katoliških odličnikov jc dejansko poslalo nadškofu v Kiilnu izraze svoje žalosti in lw)lečinc zaradi oskrumbe, ki so jo zugrcšili angleški letalci. Mnogim brzojavkam, ki jih je nadškof prejel, je treba prišteti sedaj še brzojavke špunskih in madžarskih škofov.
Indijska osvobodilna vojska ustanovljena
Šonan, 8. julija. Glavni stan zveze za neodvisnost Indije jc danes objavil naslednjo uradno poročilo:	, ,
Zveza za neodvisnost Indije je organizirala armado, ki bo nosila ime »indijska narodna ar-
Nov komisar vv občini šmarjeta
Na podlagi 3. čl. kr. ukaza z dne 3. maja 194t-XIX št. 291 in glede na potrebo, da se razpusti občinska uprava v Šmarjeti ter imenuje nov izreden komisar, je Visoki komisar odredil : Cl. 1. Občinska uprava v Šmarjeti je raz-
mada«. Ta armudu je položila prisego, da »bo i puščena.	......
vedno služila popolni in celotni neodvisnosti In-	Cl- 2. Zu novega izrednega komisarja občine
•	•	smarjete je imenovan g. rlortjan /,orko.
Civilni komisar v Novem mestu ima nalogo, da izvrši ta odlok.
di jo«. Častniki te armade so možje, ki &> si f)o-stavili za življenjski cilj nalogo, spoditi Angleže iz Indije in vrniti Indijo Indijcem.
Rooseveltove težave naraščajo
Lizbona, 8. julija. AS. Po poročilih, ki prihajajo iz Amerike, se vidi, da je Roosevelt zelo vznemirjen zaradi razpoloženja ameriškega javnega mnenja. Roosevelt dobro ve, da ima mnogo nasprotnikov in da ni mogel držati obljube, ki jo je dajal pred volitvami, to je, da bo Ameriko ohrani) izven vojne. Roosevelt mora zlusti računati z zastopniki narodov, ki so prišli iz Evrope. Zlasti mora upoštevati razpoloženje Italijanov, ki jim hoče prikrivati obseg napadov na italijansko civilno prebivalstvo.
Perzijski petrolejski vrelci v nevarnosti
Ankara, 8. julija. V Perziji so hitro odposlali v območje petrolejskih vrelcev oddelke ameriških čet, ker se je bati. da bodo tudi ta področju zajeli nemiri. Ameriške čete so dobile nalogo, da naj opravljajo policijsko službo v predelih, kjer so najvažnejši petrolejski vrelci iu drugi podobni obrati.
Težave s perilom v Newyorku
Lizbona, 8. julija. Iz Nevvvorka poročajo, da je pomanjkanje mila tolikšno, da bo 25% pralnic v Newyorku moralo zapreti svoje obrate. V zadnjih osmih mesecih pa jc 20% pralnic že bilo zaprtih. Agencija »United 1'ress« pravi, da bodo odslej naprej prebivalci Ne\vyorka smeli menjati perilo samo enkrat na mesec in ne vsak teden. Strokovna zveza peric je sklenila s pristojnimi oblustmi dogovor o tem, kolikšna količina perila se bo stncla vsak mesec prati.
Huda nesreča v Kanadi
Buenos Aires, 8. julija. AS. Iz Hulifaxa se je izvedelo, da je v pristanišču, odkoder odhajajo konvoji v Anglijo, prišlo do velike nesreče. V pristanišču sta trčila skupa j vlačilec in tovorni parnik. 10 oseb je bilo mrtvih.
Andrej Anton:
16
Razdeljevanje krompirja
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata sporoča, da bodo od 10. do 13. t. m. naslednje tvrdke: Zadruga državnih uslužbencev, Vodnikov trg; Šarabon & Co., Zaloška cesta; Ivan jelačjn, Emonska cesta; Boris Lunder, Rožna dolina cesta V; Gregorc & Co., Bleiweisovu c.; A. Smrkolj. Vošnjakova cesto, ponovno delile spomladanski krompir, in sicer po 1 kg na osebo proti odvzemu odrezka št.i 105 navadne živilske nakaznice (modre barve), izdane od Mestnega preskrbovnlnega urada v Ljubljani. Cena krompirja je določena na lir 2.40 za kg.
Prizadevanja mestnih uslužbencev za blagor Ljubljane
Le s takimi svoj6tvi, ki morajo karakterizirati uradnika teh novih časov, še posebno pa one, ki imajo prednost, da vodijo urade, je predstavnikom uprave mogoče dati najvišji prispevek tehtne in uspešne delavnosti, ne da bi čakali, da samo od le-teh prihajajo opozorila, ki utegnejo biti pre-kasna, ter izhaja sleherna iniciativa za izpopolnitev službe 6ame aii za izločitev elementov, ki iz svoje službe napravljajo zgolj sredstvo za udobno življenje, dovzetno včasih za poravnave in konipro-iniee.
Zato je točno vodilo mestne uprave, da podrejeno uslužbenstvo sploh 6luži občini e popolnim razumevanjem dolžnosti in z vnemo do dela, ki pogosto lahko pomeni tudi žrtev, odpoved in duševno muko; slednjič je pa vsak nameščenec ljubljanski oliian in s tem, ko dobro služi drugim občanom, drla dobro nn le za koristi svojega mesta, temveč tudi :a lastno korist.
Posebnega upoštevanja bodo deležni oni — skromni nameščenci ali vodje uradov — ki bodo v svesti si važnosti tega vodila, imeli tudi moralni pogum, da o pravem času z absolutno resničnostjo javijo pomanjkljivosti, ki bi so kakor koli pojavile v poslovanju uradov, saj ti nioiajo vedno popolnoma ustrezati upravičenim pričakovanjem meščanov in namenom, h katerim teži vsaka uprava, ki jo navdaja krepak čut odgovornosti ter hoče delovati objektivno in pravično.
Sistem, da pustimo toku svojo pot, ali sistem kvielizma kot počasnosti ali — kar je še huje — brezbrižnosti pri delu, ki ga ne vodi resnična korist javne stvari, moramo smatrati za minul; vsakdo delaj zvesto in z zares koristno delavnostjo, usmerjeno k edinemu 6inotru — blaginji mesta.
Mestna uprava je v mejah možnosti vselej odprtega srca in z iskrenim zanimanjem prihajala naproti zahtevam uslužbenstva: ima torej pravico zahtevati, da ji uslužbenstvo samo da moralno povračilo z največjim uspehom pri delu in z največjo izpopolnitvijo 6lužbe.<
Prepričani smo, da bo javnost, predvsem pa seveda prebivalstvo ljubljanskega mesta v najkrajšem času z zadovoljnostjo občutilo učinek te dobro namenjene okrožnice in rado priznalo mpstnemu županstvu, kako skrbno si prizadeva za čim najtesnejše in čim učinkovitejše sodelovanje mestnega uslužbenstva s prebivalstvom za blaginjo vse Ljub ljane.
Spominjamo so še, kako je podžupan comm. dr. Salvator Tranchida lanskega oktobra razposlal okrožnico vodjem mestnih uradov, naj bo mestno uslužbenstvo čim najbolj vljudno s strankami, saj mora javni uradnik vodno upoštevati osnovno vodilo 'Iti ljudstvu 11 a roko*. Že v naprej naj mestno uslužbenstvo prepreči vse, da zadeve ne bi postale preveč pereče. Pripraviti in ukreniti je treba vse o pravem času. Z uvidevnostjo in pravičnostjo naj mestno uslužbenstvo izkazuje prebivalstvu ono pomoč in čuječnost, ki z njo dosegamo, da je tudi morda neprijeten, strog ukrep sprejet voljno in občuten manj težko, ker je pač potreben iz naj-
11višjega interesa skupnosti. Kdor koli potrebuje posredovanje mostne uprave, naj ima vtis, da vsekdar najde ono tenkočutnost, ki mora biti svojstvo vsakega funkcionarja. Zato naj načelniki oddelkov bolj spremljajo delo-svojih podrejenih uslužbencev, da bodo vljudnost, ljubeznivost, zlasti pa potrpežljivost imeli za stalno pravilo pri občevanju z občinstvom.
Učinek okrožnice se je prav kmalu blagodejno pokazal, kar so stranke ugotovile s priznanjem in zadovoljnostjo. Enako je pa tudi uslužbenstvo uvidelo, da vljudno in uslužno občevanje s strankami koristi tudi uslužbencem.
Da bi pa občani in sploh mostno prebivalstvo imelo čim več koristi od mestnih uradov, je bilo treba marsikdaj preurediti smotrno organizacijo ter pozornost uslužbenstva čim najbolj strniti k upoštevanju glavnega vodila, naj gre strankam vedno na roko.
Da se pa vse uslužbenstvo čini najbolj pritegne k temu prizadevanju, sta župan gmrral Lron llupnik in podžupan comm. dr. Salvator Tranchida vodjem mestnih uradov te dni spet naslovila okrožnico, ki jo bila prečitana vsemu uslužbenstvu.
Okrožnica pravi med drugim: »Podrejenouslužbenstvo opravlja službo 7. marljivo delavnostjo. Ta, z izvestnoga vidika hvalevredna delavnost vendarle ni tako velika, da bi lahko rekli, da je dolžnost funkcionarja izpolnjena do kraja, kakor mora bili izpolnjevana v izredni dobi, ki v njej živimo in ko je treba več čuta odgovornosti, iniciativnega duha in dinamičnosti, ki izključuje počasno, zamudno delo birokracije drugih časov, torej v dobi, ko je treba duha požrtvovalnosti in odpovedi, pravičnosti ter predvsem moralnega poguma, da vselej, pa četudi bi menili, da tvegamo osebno korist, javimo upravi vse vrzeli, pomanjkljivosti in nerednosti, ki 60 pojavljajo v službenem poslovanju.
Obsodbe vojnega sodišča
Vojaško sodišče v Ljubljani je razpravljalo te dni proti veliki skupini obtožencev. Pred sodi-' ščem so se zagovarjali:
1.	H i bar Frančišek, roj. v Gabrju 28. 2. 1019, tam stanujoč, samski;
2.	Gruden Andrej, roj. na Viču 1. 12. 190r>, tam stanujoč, mlinar;
a. Tomšič Ivan, roj. na Dobravi 20. 8. 1881, slanujoč v Dolenji vasi, hlapec;
4'. Bernlk Maks, roj. na Viču 28. 0. 1S94, stanujoč. v Rožni dolini 28;
5. Stanovnik Peter, roj. 25. 0. 1920 v liovcju, stanujoč v Škofji Loki;
0. Mrak Etna, roj. 1. 2. 1922 na Vrhniki, tam stanujoča, frizerka;
7.	Zibernik Vida, roj. na llrušici 28. 5. 1909, stanujoča v Dravljah 23;
8.	Zibernik Pavel, roj. v Podutiku 9. 1. 1910; slanujoč v Dravljah 23;
9.	Hočrvar Alojzij, roj. 21. 0. 1911 na Hrušc-vem. tam stanujoč, hlapec;
10.	škodi ar Ivan, roj. na Dobrovi 29. 10. 1917, stanujoč v Kožarjab;
11.	Avscnek Viktor, roj. v Mariboru 3. 2. 1917, stanujoč v Ljubljani, črkoslavoc;
12.	Kozamernik Josip, roj. na Toškem čelu 4. 1922, slanujoč v Gabrju 31;
13.	Stemberger Anton, roj. na Vrhovem 19. 5. 1902, stanujoč v Dravljah 13;
14.	Bergant Stanislav, roj. na Dobrovi 28. 2. 1924. tam stanujoč;
llj. Janežič Stanislav, roj. na ŠujcI pri Dobrovi 19. i. 1920. tam stanujoč;
16. lludnik Vincenc, rojen 10. 4. 1916 na Šujci, tam stanujoč.
Vsi obtoženci so v zaporih. Vsi so bili obloženi soudeležbe pri prevrat-niški .združbi; ker so na območju Ljubljanske pokrajine v netočno odrejenem času od pomladi cez poletje in jesen I. 1942 in naprej do aprila 1943 pripadali uporniški združbi, ki je stremela po nasilnem prevratu v državi; b) ker so pod istimi okoliščinami pripadali oboroženi tolpi in se v njej udeleževali direktnih napadov proti predstavnikom državnih oblasti po navodilih Ri-liarja Frančiška.
Prvih 14 obtožencev od vštetega Riharja do Berganta so bili posebej obtoženi; c) da so nosili orožje in strelivo brez dovoljenja pristojnih oblasti; d) .da so napadali predstavnike oboroženih sil in ogrožali njihovo življenje, udeležujoč se spopadov z njimi.
Prvi — Riliar Frančišek je bil obtožen posebej; e) premišljenega uboja, ki ga je izvršil z drugimi oboroženimi uporniki ter tako povzročil smrt Ivana Šubica s strelnim orožjem; f) poskusa uboja, ker je v istih okoliščinah kakor zgoraj in na isti način skušal s streli povzročiti smrt šu-bica Frančiška, ki je bil pri tem nevarno ranjen v desno roko.
Sodišče je spoznalo Riharja Frančiška krivega vseh obtožb in ga je obsodilo na smrt z vseifli pravnimi posledicami.
Dalje je spoznalo krive soudeležbe v pre-vratniški družbi in sodelovanja v oboroženi tolpi naslednje: Gruden Andrej, Tomšič Ivan. Bcrnik Maks, Stanovnik Peter. Mrak Erna, Žibernik-Vida, Hočevar Lojze, Kozamernik Josip, Stemberger Anton, Janežif Stanislav in lludnik Vincenc. Vse te je obsodilo sodišče na dosmrtno ječo z vsemi pravnimi posledicami, pač pa jih oprošča obtožbe, da bi nosili orožje in strelivo brez dovoljenja in da bi ogražali življenje članov oboroženih sil zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodišče je spoznalo krive soudeležbe v pre-vratniški družbi, sodelovanja v oboroženi tolpi in nošnje orožja in streliva nnslod:ije: Žibernik Pavel, škodlar Ivan. Avscnek Viktor in Bersant Stanislav in jih jc obsodilo na dosmrtno ječo z vsemi pravnimi posledicami. Oprostilo pa je slednje obtožbe, da so ogražali življenje članov oboroženih sil zaradi pomanjkanja dokazov.
Kaho postanem javen delavec
S svojo umirjenostjo je rajni prelat P?n"r-ljivo vplival na politične strasti in so tudi nasprotniki. nad katerimi ni zlomil palice, ime vanj zaupanje. Z njegovo smrtjo ie v. vrsta njegove strunke pa tudi v slovenskem jasnem življenju sploh uastula vrzel, ki je nihče ni znal izpolniti.
Mirna kri
Javno delo, posebno pa politično delo zahteva dobrih živcev. Duiiaprisotnost in hladnokrvnost ti moreta biti najboljša pomocuika v vroči politični areni- Uiis proximus lile quem ratio, non ira movet (Claudianus).
Veliko prednost ima tisti politik, ki nikdar ne izgubi ju živcev ampak vedno ohrani mirno kri ki se ne da izzvati uli razburiti od nobenega napada političnih nasprotnikov. V parlamentu, na političnih shodih, na javnih zborovanjih ne vidite redko, kako se obdelavata dva politična nasprotnika, kako spremljata barve
in postajata bela in zelena od jeze zaradi očitkov in žaljivk, ki si jih mečeta v obraz. Kakšen prizor zu gledalce in poslušalce, kako ponižujoče za predstavnike ljudstva! Koliko močnejši bi bil govornik ali poslanec v očeh Itud-stva. ko bi znal kljub krivičnim žavljivkam ostati ledeno hladen, ko ne bi z nobeno potezo v obrazu, z nobeno jezno besedo razodel svojega razburjenja in srda.	>
Sevedu je zato treba dobrih živcev, še važnejšo pa je trda in dosledna samovzgoja. Nekateri se znajo tako obvladati, da ostanejo vedno popolnoma mirni, da ne izustijo nobene trde besede, da jih nobena še tako težka novica ne spravi iz ravnovesja. Ta notranja moč jiui pomaga, du trezno in jasno presojajo položaj tudi v listih trenutkih, ko vsi drugi izgubo glavo. Ko drugi brez cilja begajo sem in tja. razmišljajo o hitrih tn učinkovitih ukrepih, ki naj oniilijo nesrečo uli odvrnejo grozečo nevarnost-	,
Veliko je odvisno od značaja. Totla vsaj prizadeva naj si političen delavec, da ga ne bo obvladala jeza, da bo ostal ravnodušen v boju z nasprotniki in do bo mirno ocenjeval trenuten položaj. Mnogo jih je, ki niso le gospodarji uud svojim jezikom in obrazom, tako da znujo prikriti sleherno notranje razburjenje, ampak popolnoma obvladajo tudi vse druge kretnje svojega telesa, tla ne izdajo nobenega vznemirjanja. Posebno roke lahko po-
stanejo izdajulske. Trepet rok, nemirno prekladanje sem in tja, igranje s prsti, hlastno iskanje opore pove izkušenemu očesu vec, kako je z nami, kakor pa bi mu povedala naša beseda. Da jih ne bi izdali gibi rok. imajo nekateri izvežliuni,diplomati prt posebno težavnih poslih in pogajanjih roke skrite; nekateri jih drže na hrbtu, drugi jih enostavno skrijejo v žep.
Vedrost
V svojih mnogovrstnih težavah iščejo ljudje oslona pri vidnih ljudeh jnvnega življenja: duhovnikih, zdravnikih, politikih. Posebno zadržanje slednjega se večkrat tolmači kot barometer »kako stvori stoje«. Tega naj se političen delavec dobro zaveda. Veder obraz n a j zakriva notranje s k r b i I Za vedrini obrazom je treba skriti vse naše boli, težave, razočaranja, zle slutnje. Pred javnostjo se je treba vedno kazaji vedrega, pulnesu zaupanja.
Pa tudi med domačimi štirimi stenami se ne smemo predajati čezmerni žalosti. Skrb in žalost morita človeka, pravi sv. pismo. Končno ne živimo samo za javnost anipak tudi za naš domači krog, za ženo, otroke, sorodnike, prijatelje, ki bodo nošo potrtost in žalost občutili in doživljali kot svojo bridkost. Upoštevajmo to I Ne gre, da bi javnost z dobro voljo držali pokoncu, a s svojo pobitostjo in žalostjo mučili tiste, ki so nam najbližji! Breme, ki ga moramo nositi, naj bo samo za nas; nikar z" n jim ne mučimo še drugih, ki imajo dovolj svojih lastnih težav. Razumljivo je, da se v bridkih trenutkih naslanjamo na sorodnike in prijatelje, nimamo pa pravice, da bi jih s svojimi tegobami mučili m jim grenili življenje.
Umestno se nam zdi tudi navesti zgled velikega slovenskega politika dr. A. Korošca, ki je bil tudi v tem pogledu velik umetnik. V zadnjih lotili njegovega življenja (t 1940). umrl je star 69 let, so se kazuii na njem telesni znaki starosti. Leta pa so tudi na njegovi duši začela puščati sledove utrujenosti. Užil je vse časti in doživel vsa ponižanja voditelja malega naroda. Videl je, kako so zeleneli in odpadali listi na ustanovah, ki jih je poklical v življenje. Bil je globok poznavalec ljudi. Več kot enkrat jc doživel naklonjenost pa tudi bes ljudskih množic. Za sebe ni pričakoval ničesar več v življenju.
Vremenska napoved: 9. julija (petek):
Že v četrtek zvečer ali ponoči novo izdatno deževje, v petek le manjše krajevne padavine, velik del dneva sončno.
10. julija (sobota): Čez dan ponovno poslabšanje, zopet'bo včasih deževalo.
Sicer se pa tudi car sam ni zavedal, kako obširne so bile koncesije, ki jih je dal. Razglas je bil sestavljen s tako nedoločnimi izrazi, da ga jo bilo mogoče razlagati na ra«ne načine. Sicer pa je ta razglas bil samo nekoliko spremenjena oblika neštevilnlh načrtov, ki so bili predloženi v zadnjih dveh letih. Car je bil mnenja, da bo mogel pozneje la načrt še spremeniti v skladu s trenutnim položajem. Niti malo se ni zavedal, da je bila njegova oblast zdaj omejena in si niti ni mogel misliti, da bodo drugi, te na videz tako tako liialopomembne izraze razlagali na najbolj radikalen način.
Trenutno je bilo treba urediti najbolj nujna vprašanja in za-treti vstajo, ki se je razširila po vsej deželi. Videti je bilo, da bo zima strašna. V Moskvi so se delavski predeli spremenili v prava bojišča. Treba je bilo poslužiti se topničarjev in najboljših oddelkov carske straže. Drugi oddelki carske straže so zatrli splošno vstajo na Letonskem. Vsa Rusija je bila v ognju. Število umorjenih uradnikov in policistov je rastlo v stotine in v tisoče. Sredi te zmešnjave je car predsedoval sejam, kjer so bili določeni novi temeljni zakoni carslva, v katerih pa ni bila jasno označena meja carjeve oblasti, kakor tudi ne način volitev v dumo.
5. V pričakovanju rešitelja.
Duma jo bila slovesno otvorjena 27. aprila 1906. Prisotvovala ji je tudi carica v slavnostni obleki, obenem z vso carsko rodbino
in njenim spremstvom. Ta otvoritev naj bi bila podobna »dvornim izhodom« v večjem obsegu. Toda v carja, ki je govoril sedeč na na prestolu, so, se upirali sovražni pogledi. Stala je pred njim cela množica ljudi, ki so kazali svoje sovraštvo z namenoma zanemarjeno obleko in prostaškim vedenjem. Med stare zidove carske palače so prodrli kot zavojevalci novi ljudje in vsakdo, ki bi bil količkaj jasnoviden, bi mogel spoznali, da se boj nikakor ni polegel, ampak da se jo začenjal s še mnogo večjo besnostjo. Dobrohotne carjeve besede so čudno zvenele v krogu teh sovražnih obrazov. Slovesnost dne 27. aprila 1906 je bila žalna služba božja za staro Rusijo, ki je umrla za vedno.
Od tega dne dalje je carica šele začela razumevati dalekosež-nost listine, ki je bila izdana 17. oktobra. S svojim podpisom si je car postavil nasproti novo oblast, s katero bo moral od zdaj naprej računati. Ti ljudje pa, ki so govorili v imenu naroda, v caričinih očeh nikakor niso predstavljali naroda. Kje je bil torej dobri mužik, ki je živel v duhovni zvezi z ljubljenim carjem? Ni ga bilo tukaj, si je dejala; znova jc bil prevaran. Vse koncesije so bile zgolj v korist obsovražene »inteligencije« in s tem je zraste! nov zid med pravim narodom in njegovim vladarjem Bolj kot kdaj koli je carica čutila potrebo, da poišče pota, po katerih naj bi 60 približala pravemu narodu, tistemu, ki je dal Rusiji sv. Serafina in toliko drugih svetnikov, narodu, ki je po njenem mnenju bil čist in ponižnega srca, ki ni živel samo od kruha, ampak od duhovnih dobrin, narodu, ki je v svoji sredi imel še veliko število neznanih, ubogih svetnikov, ki so bili neznatni v očeh ljudi, toda veliki v božjih očeh. Tu je bilo treba najti rešitev za carja in deželo. Tako si je mislila carica. Zdelo se ji je, da je pred kratkim videla enega izmed teh ljudi, ki so poosebljali pravo vernost naroda, človeka, ki bi morda bil pričakovani rešitelj...
Vrniti se moramo nekoliko nazaj. Povedali smo žo. da car ln carica nista nikdar pozabila svojega »prijatelja«, skrivnostnega Filipa, od katerega sta so morala sicer ločiti v mučnih okoliščinah,
ki pa jima je zagotovil, da ju ne bo zapustil in da ju bo čuval tudi od daleč, dokler ne bo prišel nekdo drugi kot poslanec božje previdnosti. Dokler je Filip živel, je pošiljal vladarjema svoja sporočila po veliki kneginji Milici in njeni sestri Slani. O tem poročajo nekateri odlomki iz carjevega Dnevnika. Tako na primer čitamo dne 13. januarja 1903: »... Slana se je vrnila iz Francije s pismi in dobrimi poročili o ,našem prijatelju'.« Toda 20. julija 1905 je car pisal v svoj Dnevnik o smrti .prijatelja' (»prav na dan sv. ElijaI«) V temnili dneh, jeseni 1905, ko se je zdelo, da se bo carski prestol vsak hip zrušil, je carica pogostokrat mislila na neznanega rešitelja, ki ga je napovedal »oče Filip«. Toda zdaj bi ne bil več tujec: rešitev je morala priti iz ruskega naroda.
še enkrat poudarjamo: carska dvojica jc silno hrepenela po lem, da bi prišla v neposreden stik s pravimi predstavniki naroda. Prav zato se jo nenadoma zbudilo njuno zaupanje, kakor hitro sta začeli obe črnogorski kneginji govoriti o skrivnostnem sibirskem kmelu, ki so ga ljudje imeli za svetnika in je celo znal prerokovati... Prav kir.alu sta ga predstavili vladarjema. 1. uovembra 1905 je car zapisal v svoj Dnevnik:
»Seznanila sva se z božjim človekom, ki sc imenuje Grigorij in ki prihaja iz gubernije Tobolsk.«
Ta »božji človek« je bil Grigorij Rasputin. Pojavil so je pred vladarjema prav v trenutku, ko je najhujša nevarnost grozila pre-slolu. Carica je pozneje pripovedovala o globokem vtisu, ki ga ie ta človek že prvi hip naredil nanjo. Morda je mislila nanj v težkih urah pozimi leta 1905-6 in ob otvoritvi Dume, kjer ni bilo uiti enega »božjega človeka«.
Toda sveti popotnik je bil zelo daleč. Kmalu potem, ko jo bil predstavljen vladarjema, se je vrnil domov v Sibirijo. V Petrograd se je vrnil naslednje polotie in od tedaj se io njegova postava vedno bolj jasno dvigala v senci, ki se je zgrinjala vedno gosteje okrog
^hJhSmA novice,
Koledar
Petek, 9. malega srpana: Kraljica miru; Gor-kumski, mučenec; Veronika, devica in opatica.
Sobota, IS. malega srpana: Amalija, devica; 7 bratov mučencev; Rufina, devica in mučenica.
Lunina sprememba: 10. malega srpana: prvi krajec ob 17.29. Herschel napoveduje votrovno in lepo vreme.
Zgodovinski paberki
9. malega srpana: 1. 1807., je sklenil Napoleon z mladim idealnim ruskim carjem Aleksandrom I. (1801—1825) mir v Tilži, Obljubil mu je, da bosta ona dva gospodarila celi Evropi: Napoleon na zahodu, Aleksander na vzhodu. Sklenila sta celo zvezo za boj proti Angliji, Toda kbljub vsej spretnosti se velikemu Korzičanu ni posrečilo ohraniti dobrih odnosov z Rusi ki jim je posebno škodovala cclinska zapora, s katero je upal Napoleon streti Angleže. Prijateljstvo se je kljub ponovnemu sestanku v Erfurtu naglo ohlajalo, ruske in francoske koristi so bile le preveč različne ^n stara zgodovinska resnica, da dve močni sosedni kopni sili ne moreta ostati trajno v dobrih odnosih ie obveljala tudi tu in pripravila okoliščine, ki so povzročile zlom francoske kontinentalne premoči;
1. 1833., se jc rodila prva slovenska pisateljica ff"a pesnika in politika Lovra Tomana Josipina Urbanciceva. Njene drobne povesti in črtice, članke in potopise beremo v »Slovenski Bčeli« in Raz-lagovi »Zori« pod psevdonimom Josipina Turno-gradska. Precej gradiva je menda zapustila po zgodnji vsmrti v rokopisu. Slog njenih prozaičnih sestavkov je romantičen, jezik le malo pomešan z ilirskimi oblikami, vsebina po večini zgodovinska anekdota, posneta iz Kačičevega Razgovora ter »slovenske, srbske in hrvaške narodne pesmi. Po vsebini svojih spisov je Urbančičeve torej Ilirka, medlem ko je po jeziku ostala Slovenka. Njena pesem kaže izraziteje kakor povesti droban lirski talent, lirska in uecpska je tudi koncepcija njenih novel. Ženskonežne karakteristike ter melanholične tendence v slogu dajejo njenim opisom poseben značaj;
i 'a,1^70" i® umrl v Gadshillu romanopisec Char-Dickens, rojen 1812. v Landfortu pri Ports-mouthu. Bil je uradniški sin, zgodaj prepuščen sam sebi. Zgodaj se je posvetil pisateljevanju in postal kmalu eden izmed nabolj priljubljenih angleških pripovednikov. Dickens jc glasnik one dobe, ko je sitemu meSčenstvu kraljevala dobra, skrbna mati-kraliica Viktorija. Poetiziral je vsakdanje življenje te velike angleške družine, s čudovitim žarom ogreval malomeščansko filistrstvo, s prisrčno toplo Iju-beznlio objemal siromake, jih brez grenkih misli zagovarjal, ne da bi s tem obtoževal družabni red. trkal bogatinom na srce in marsikoga ganil celo do solz: kajti več mu je veljalo usmiljenje in ljubezen kot pa socialna pravičnost. Bil je pravi ljudski pisatelj, ki ie imel na posameznike in družbo velik etičen vpliv. Več njegovih del je prevedenih tudi v slovenščino, letos je izila pri Ljudski knjigarni ena njegovih lepih povesti »Dorritova nai-on »lajža«.
KINO MATICA
ICL
Slavna CeSka Igralka LIDA I3AAROVA in Gustav Nozval v ljubezenski romanci po noveli pisatelja Ilonoreja do Balzaca
»Ljubica z masko« '•l
Produkcija Lucerna-FIlm-Praga. Kežlser Otoka r Vavra. PRKP8TAVK ob 16, 18.30 in ob 20.30. uri.
,IL KINO UNION ""
Pretresljiva usoda mladega kmečkega dekleta — Švicarski film nagrajen na XI. beneški (Umski razstavi
»Glas krvi«
v glavni vlogi: Robi Rapp, Petra Marin PREDSTAVE ob 16.30, 18.30 In ob 20.30 1
KINO SLOGA »»
Po svetovno znanem romanu A. I. Cronina
»...in zvezde gledajo«
Film rudarjev ln velemesta. V slavni vlogi: MICHAEL REDGRAVE. Predstave ob 14, 16, 18 ln 20.
Novi grobovi
+ V Ljubljani jc po kratki mučni bolezni umrla gospa Katarina Slabe roj. Rojlck v 67. letu
svojega življenja. Rajna gospa je bila skozi dolga leta naša zvesta naročnica, Naj v miru počival
+ Pogreb akademika-kemika g. Mavricija Pa-vlovčiča bo v petek, 9. julija, ob 3 (ne ob 5, kakor je bilo pomotoma poročano) popoldne iz kapele sv, Jožefa na 2alah.
Osebne novice
= Diplomirana jc bila na juridični fnkul-trti gdč. Majda B i/. i I j. Iskreno čestitamo!
—	Silni nalivi. Kakor smo žc kratko omenili, se jc v sredo kmalu po 9 dopoldne razbesnela nad Ljubljano in okolico silovita ploha. Nalivi so neprestano trajali z nezmanjšano silo tja do 11.30 dopoldne, nakar sa je začelo lahno jasniti. Popoldne in zvečer je bilo mirno. Toda okoli 23.30 se je raz-besnela nova ploha, ki je trajala do 3 zjutraj. V četrtek zjutraj so ob vznožju krimskih vrhov valovile goste megle, ki so se lahno dvigale v ozračje. Začelo se |e sicer jasniti, toda šc vedno so ob-nebje obkrožali deževni oblaki, ki so bili razmeroma nizko, približno 800 m nad ravnino. Po meritvah meteorološkegaa zavoda je med dopoldanskimi in nočnimi nalivi v sredo padlo vsega do 31.6 milimetrov dežja, kar predstavlja po meteorolo-šk em računu ogromne množine vode. V sredo je bila doseže na popoldne najvišja dnevna temperatura 20.5" C nad ničlo, v četrtek zjutraj jutranji minimum -f 14" C. V Trnovem nekoliko manj. Barometer se je začel naglo dvigati. Stanje v četrtek zjutraj 757 mm, Nalivi v sredo so -povzročili, da je Ljubljanica močno narasla. Na Spici je narasla za okoli 80 cm nad normalo. Tudi druge vode so zelo narasle Najhujši nalivi so bili v okolici Polhovega gradca, prav tako okoli Horjula in Vrhnike.
—	»DOLOREX« tablate proti živčnemu glavobolu. V lekarnah lir 2.50.
—	Nesreče na deželi. Nc samo v Ljubljani, marveč tudi na deželi pridno obirajo lipovo cvetje. Nekat eri so posušili žc po več sto kg cvetja. Cvetje navadno obirajo' dečki. Kakor v mestu, so sc tudi na deželi že primerile nesreče, da so obiralci padli z lipe in se poškodovali. Na Uncu pri Ra-
keku jc 12-lctni delavčev sin Edi Ileršič obiral lipovo cvctje. Padci je z lipe in si zlomil obe nogi. — V Tomačevcm pri Ljubljani je padel pod voz štiriletni delavčev sin Janezek Kevčič. Dobil je hude notranic poškodbe. — V Logalcu je padla po stopnicah in si zlomila desno roko triletna kroja-čeva hčerka Jožica Mihevčeva. — Na Javoru, občina Sostro, je padla in si zlomila desnico 8-letna posetnikova hčerka Anica Smrekarjevo.
—	Za sončenje in proti sončnim opeklinam, Tcshamba Fii. Dobi sc v vseh lekarnah in droge-rijah in parlumcrijah
—	Zahvala. Družina umrlega Ivana Kifcrla, Sol. upr v pok., sc iskreno zahvaljuje za sočustvovanje, poklonjeno cvetje, pevcem za lepo petje, čč. sestram in vsem za tako častno spremstvo na zadnji poti nepozabnega pokojnika.
—	Oranžada Pellegrino in mineralna voda jc prispela. Kavarnarji in gostilničarji pohitite, ker bo v prodaji samo še dva dni. — Glavna zaloga l'el!egrino .Kolodvorsko 8.
—	Boj ljudskim škodljivcem. Rimska policija je prijela zeleniadarja Alfonsa di Štefani, ki si je nabavil 90 kg modu. od katerega pa je dal v prodajo samo 25 kg Ostali med je skril, da bi ga pozneje pro-dal po znatno višji ceni. Sodišče ga je obsodilo na tri leta ječe in 5000 lir globe.
—	Izborna letina svile. V Italiji so že v prvi polovici junija pobrali prve kokone, ki so jih sprcdle 6viloprejke. Kakor poročajo iz krajev, kjer ie svilogojstvo najbolj razvito, bo letošnja letina kokonov prav dobra. Viada pospešuje vsa prizadevanja svilogojcev s tem. da propagira čim intenzivnejše nasajanje murv, ki dajejo listje za hrano svilopreikam.
—	Dragocen prstan zgubil v vodi. Carlo Za-nardi, posestnik iz'Castelmassc pri Rovigu se je šel kopat. Skočil jc v vodo in plaval, ko pa se je spet vrnil na breg, je opazil, da je med kopanjem izgubil dragocen prstan, vreden najmanj 60.000 lir. Seveda je takoj obljubil precejšnjo nagrado tistemu, ki bi našel prstan in mu ga vrnil. Več mlnde-ničev jo takoj začelo iskati izgubljeni prstan na peščini in v morju, vendar brez uspeha.
—	Junajlti reševalci. Roza Bettl, šestletna dekl ica, se je igrala v bližini neke ladje ob kanalu Ozzeri v Ponteletto. Pri tem je padla v kanal in bi prav gotovo utonila, če nc bi tega opazil ka-poral Marino Da Rosa, ki sc je takoj pognal v vodo in rešil potapljajočo se deklico. Navzoči ljudje so hrabremu reševalcu čestitali, starši rešene deklice pa so ga lepo nagradili. — Atilio Montanaro in Giovanni Broglio, oba iz Cossata, sta se te dni kopala v strugi hudournika Cevo v okolici Brusnen-ga. Voda je bila tako mrzla, d« jc oba kopalca prijel krč. K sreči je bil v bližini 32 letni France-sco Dondi, ki je pogumno skočil v vodo in oba ponesrečenca rešil gotove 6mrti,
Iz Jelffl in živ&fenj^ - ©d im m tem
\ _
Iz Gorizijc
Mlatev se je pričela. Na podlagi prefekturnega odloka se jc mlatev v naši deželi pričela 21. junija.
Predpisi glede krompirja. Prefekt jc izdal odredbo, s katero določa, kako jc ravnati z letošnjim krompirjem. Iz odloka posnemamo: Ves krompir, zgodnji in pozni, ki se pridela v pokrajini ali se v pokrajino uvozi, je pod zaporo in na razpolago »Pokrajinskemu oddelku za prehrano«. Pod zaporo ne spada letno po 120 kg krompirja na gospodarja-pridelovalca in vsako drugo osebo, ki živi z njim v skupnem gospodarstvu. Ta količina velja z« kraje v ravnini. V zapadnih in vzhodnih brdovitih krajih pripada na osebo 140 kg krompirja, v severnih gorah pa 180 kg. Za seme se sme obdržati 18 kvintalov za hektar v ravnini in v gričastih predelih ter 20 kvintalov v hribih. Za nakup krompirja, ki preostane kmetovalcu po odbitku zgoraj nazna-čenih količin, je pooblaščena »Fašistična zveza trgovcev s povrtninami«, ki je razdelila deželo med pctorico velikih tvrdk, katere so opravičene krompir kupovati, prevažati in oddajati po navodilih »Pokrajinskega oddelka za prehrano«. Prodaja krompirja drugim osebam in tvrdkam jc prepovedana.
Z Gorenjskega
Ureditev prodaje zgodnjega krompirja. Po na-
redbi kmetijske deželne zveze na Koroškem je Gorenjska prosto pridelovalno ozemlje. V krajih, kjer je bilo prej v navadi trgovanje na trgu, je to šo nadalje dovoljeno, toda somo, če se oddaja zgodnji krompir potrošnikom po veljavnih določilih. V izrazito kmečkih občinah lahko pridelovalci krompir prodajajo naravnost potrošnikom, ki bivajo v tisti občini, toda tudi proti izročitvi veljavnih izkazov.
Varietcjsko zabavo pod geslom »Vedno veseli in tako naprej« so priredili v strankinem domu v Kranju, Na sporedu so bile akrobacije, petje, ples, humor in glasba.
Na Jesenicah so pokopali predstojnika pro-govnega urada v Bohinjski Bistrici Ivana Kampla.
| Pogreba se jc udeležila velika množica ljudi Ob grobu se jc od rajnega poslovil okrožni vodja radovljiškega okrožja dr. Hochsteincr,
S Spodnjega Štajerskega
Srebrno poroko sta obhajala v Mariboru Martin 1'ravdič in njegova žena Alojzija.
Poročila sta se v Račju pri Mariboru Viktor Falež in Marija Sauer. V juniju jc bilo v Račjem 12 rojstev in ena poroka. Umrl ni nihče.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 73-letna zasebnica Marjeta Lah, sin ključavničarja Viljem Roner in 70-Ietni rentnik državne železnice in hišni oskrbnik Rudolf Gangl. V Brežicah je umrla 77-letr.a vdove Antonija Krošelj.
Pri kopanju utonil. 18-letni ključavničarski vajcnec Karel Duh iz Zgornjega Radvanja pri Mariboru se je hotel v domačem potoku ohladiti. Fant, ki ni znal plavati, je naenkrat izginil z vodnega površja. Njegovega trupla kljub dolgotrajnemu iskanju šc niso mogli najti.
Nesreče. V Ročici pri Zgornjem Šentjakobskem dolu |c 61-letna prevžitkarica Marija Kupčič padlo z lestve in se hudo poškodovala. Zlomila si je med nat) kolenom. — 64-lctni konjski hlapec Mihael Marcijuš iz Maribora jc lako nesrečno padci z voza, da si jc pretresel možgane. Oba ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Gibanje prebivalstva v Ptuju. Poročila sta se v rtuju Lovrenc Munda z Dunaja in Frančiška Riž-nar iz Ptuja. Umrli so: Jožef Cigule iz Dornave, Rudolf Giinlhcr iz Ptuja, star 31 let, Katarina Prc-dikcka iz Rogoznice, stara 74 let, in Terezija Simo-nic iz Kunče pri Veliki Nedelji, stara 72 let.
I« HrvaŠke
Filozofsko-bogoslovski tečaj. Društvo profesoric in učiteljic Katoliške Akademije v Zagrebu jo ob sodelovanju Hrvaške bogoslovske akademije tudi letos priredilo filozofsko- bogo-slovski tečaj, na katerem so predavali dr. Andrej Zivkovič, dr. o. Leopard Buič, dr. Kcilboch,
Izšel ie
CRONIN
CITADELA
ROMAN PREVEDEL L. K L A K O C E R
418 STRANI NAROČNIKI , N A S E KNJIGE" DVIGNITE GA V KNJIGARNI ZA NENAROCNIKE JE CENA L 7j-—
ZALOŽBA „NAŠA KNJIGA"
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesla 5

dr. Stjepun Bnkšič, dr. Janko Oberški, dr. Aleksander Gahs, dr. L Koželj, dr. Teofil llarupin, dr. Mežič, Gračunin in dr Maks Lucli. Predavatelji so udeleženkam tečaja podali boguto vsebino iz filozofsko-bogoslovskega področju. Prvemu predavanju tega tečaju jc prisostvoval tudi zagrebški uudškof z obema pomožnima škofoma.
Veliko zanimanje za razstavo hrvaške knjige. Hrvaško časopisje poroča, da kažejo ljudje v Zagrebu veliko zanimanje za hrvaško knjigo, kateri ie posvečen Se ta teden. Posamezne založbe in književne družbe so razstavile svoje izdaje v posebnih paviljonih na Zrinjevcu. Med temi založnicami ima okusen paviljon tudi Družba sv. Hicroniina. Njene lepo opremljene in dobre knjige vzbujajo splošno pozornost ter je družba do sedaj prodala /e več sto svojih izdaj Več podeželskih knjižnic je tiri njej odkupilo odnosno naročilo po več letnikov njenih knjižnih zbirk. Poslanstvo, ki ga vrši po-seslrima naše Mohorjeve družbe med Hrvati, je izredno važno, ker je ona edina knjižna založba, ki so svojimi kn jigami prodira na deželo ter vsako leto pošilja med ljudstvo na tisoče in tisoče dobrin knji" in «voj koledar »Danico«. Družba je do sedaj izdala nad 050 knjig v nad deset milijonih izvodih.
Katoliška župnija v Sidu. Na prošnjo vernikov je končno tudi šid dobil svojo rimsko katoliško župnijo in stalnega duhovnika. Za župniku v tem mestu jo imenovan (ios|od Ivan Cclner, ki je župnijo že prevzel ter je pričel tudi že nabirali prispevke zu popravilo cerkve in postavitev novega olturju.
Iz Srbije
Drobna litihijansk'a kronika
Novn ureditev pošiljanja denarnih zneskov i/. Nemčije v Srbijo. Nemški državni minister za gospodarstvo jc izdal odredbo, s katero jo za srbsko delavce, ki so zaposleni v Nemčiji, omilil nemške devizne predpise, da bodo otl sedaj dalje lahko pošiljali domov večje denarne zneske in za vsako pošiljko ne bo treba prositi za posebno dovoljenje. Po tej odredbi bodo lahko vsi srbski delavci, ki so odšli na delo prod L junijem teca leta. ali bodo pa še prišli na povabilo nemških uradov za posedovanje dela, pošiljali svojcem v domovino brez potrdilu deviznega urada sledeče zneske: Delavci v posameznih obratih, gozdni delavci iu ostali nameščenci do l"(> RM mesečno. Poljedelski delavci do 100 RM mesečno. Denar jo dovoljeno pošiljuti samo po Nemški banki.
Pomladanska umetniška razstava v Beogradu. Pred neduvnun so v Beogradu v Beograjskem salonu odprli tradicionalno vsakoletno pomladansko razstavo srbskih slikarjev in kiparjev. Razstava dokazuje, da so srbski umetniki kljub času in razmeram pridno na dedu ter so poslali na razstavo mnogo svojih dobrih stvari, čeprav kritika pravi, du je kvantiteta daleč pred kvaliteto. Od slikarjev so zastopani sledeči: Dragomir Glišič, Bora Stevanovič, lie-ia Vtikanovič, Jovan Bijelič, Miodra? Petrovič, Ivan Radovič, jefto Perič, Veljko Stnnojevič, Miloš Buškovič. Zora Petrovič in še neka j drugih. Od kiparjev je zastopan na razstavi na prvem mestu naš rojak Lojze Dolinar, ki ima razstavljene štiri terakote, lepo stilizirane, od katerih je najlepši portret prof. škerlja. Dalje so poleg njega še zastopani na razstavi kiparji Perišu Milič. Svetislav Potek, Marko Brežanin in \ojisluv Šikopurija.
Otvoritev otroškega paradiža v Tivoliju
zdaj, ko je še polno delavcev lia novem otroškem igrišču v Tivoliju, so se otročiči polastili svojega tako težko pričakovanega paradiža ter zasedli ves zgornji del, kjer je tako nepopisno prijetno čofali po plitkem brodišču, bresti po vijočem se sturlenčku ter sc igrati z vodometi vodnjaka, ki bo napajal iu zabaval naš nujvesplejši drobiž.	k
Radovedne punčke in neugnani fantki se polašča.jo že tudi široke zelene trate ter delajo delavcem nupoto na vseh koncih in krajih. Stric paznik z debelo .gorjačo tam v senci pod topoli in gabri ob studenčku se dela sicer neznansko hudega, vendar pa razposajenih obiskovalcev nikakor ne more ugnati z grdo, zu lepo besedo pa naša najmanjša deca pač še ni dosti dostopna. Skratka, ni več sile in oblasti v Ljubljani, ki bi mogla nežni mladini spet vzeti otroški paradiž!
Župan jc povabil vse otročke iz vseli ljubljanskih otroških vrtcev in podobnih zavetišč, naj pridejo v nedeljo popoldne v svoj paradiž, ki ga jim župan od srca rad izroči v trajno i>osesl. Seveda pa samo najmanjšim, to mo-rumo pribiti že danes, da ne bi v otroškem paradižu morda hoteli ko-mandiruti otroci, ki hodijo že v šolo. Za pričo tej slovesni izročitvi jc pa župan povabil vso najvišjo gospodo v Ljubljani in Ljubljanski pokrajini, da se bodo noši malčki luliko sklicevali nanjo, če bi se vendar kdo upal motili njih mirno posest otroškega paradiža. Tudi prevzvišani knezoškol ljubljan-
ski bo tedaj prišel med otročiče ter bo iz nebes priklical božji blagoslov na otroški paradiž, na otročke in tudi lia njih predobre mamice.
Seveda sc bodo pa tako boguio obdarovani otročiči tydi prav lepo zahvalili vsem svojim dobrotnikom zu vsa prebogata darila, ki jih čakajo na otroškem igrišču. Blizu 5(M) otročičev bo prepevalo, dcklamiralo, rajalo in se igralo po trati, ob studenčku in vodnjaku, v mivki, na giigalnicah in vrtiljakih, ki bodo otrokom vedno na razpolago. Gotovo bo deca svojega paradiža silno vesela, čeprav bo morala še nekaj časa počakati na čolniče na ribniku in na okrepčevalnico ob ribniku, ker vsu dela še niso končana.
Slovesna izročitev otroškega paradiža mladini se bo pričela v nedeljo, 11. t. m. ob 5 popoldne.
Že danes opozarjamo vse starše in prijatelje otrok, da je med slovesno izročitvijo ves otroški paradiž rezerviran samo za povabljene goste, torej predvsem samo zu majhne gojeneke otroških vrtcev in podobnih povabljenih zavodov, ki pridejo v spremstvu svojih varuhinj na igrišče. Pač pa vabimo mamice in očke ter tetke in vse prijatelje otrok, naj si to lepo otroško slavnost ogledajo z najbližjih cest in poti okrog otroškega paradiža. Ko bo končan na j raznovrstne jši program, bo pa otroški paradiž odprt vsem obiskovalcem.
Olrnke otroških vrtccv in podobnih za-vellšfi bodo poseliti i vozovi električne železnico v potek, H. t. m. dopoldne ob S.30 v spremstvu otvoSklli vrtnar!« odpeljali izpred knrmeličank. 7.g. in Sp. Šiške, s Prlvoaa in s končne postaje na Viču ter naravnost pripeljali do postajališča pri uri na kri-
žišču Rimske ln Groharjeve ceste le sknSnji za slovesno otvoritev otroškega paradiža v Tivoliju. Oh 11.15 liodo posebni vozovi s te postaje otroke spet odpeljali nazaj na prej navedeno postaje. Knako bodo otroke posebni vozovi odpeljali .« postajališč, v nedeljo. U. t in. popoldne ob 15.30 naravnost na postajo tla križišču Groharjeve in Jlimske eeste k slovesni otvoritvi otroškega paradiža. Po prireditvi pn izpred uro spet nazaj oh 19. Opozarjamo spremljevalke olrok, naj z otroki čakajo na postajah na posebne vo-zovo, ker ti vozovi nikjer no bodo čakali nanje zaradi redtioga prometa. Posebno pa priporočamo staršem, naj otrokom ne dajejo s seboj drugih prigrizkov razen koščka kruha. Otročke pn vabimo, ti ti j prineso s seboj tudi svoje igračke, kolesa in sklre, kakor jim ukažejo njih otroško vrtnariee. Prosimo prebivalstvo, naj ne sil! v to samo 7.ii prevoz otroških vrtcev namenjene tramvajske vozove, ker ne bi potniki dobili vozovnico ter so uo hI mogli s temi vozovi peljati.
Opozorilo davčne uprave. Delniške družbo (razen zavarovalnih), družbe z o. z. In vsa podjetja, ki so zavezana vodili poslovne knjige, morajo po določilih t. p. 37 taksnega zakona prijaviti davčni upravi najpozneje do 15. julija vsakega lota seznam odprtih nli tekočih račuuov v minulem polletju. Taksa znaša lir 12 za vsak odprti ali tekoči račun ter so nuloplja na en Izvod seznama, ki se vlaga v dvojniku. Opustitev prijave v navedoneni roku se kaznuje, poleg plačila redne takse, še s kaznijo v višini trikratnega iznosa redne takso, Družbe, oz. podjotja, ki v minulem polletju niso imela odprtih ali tekočih račuuov, so dolžna prav tako predložili prijavo. ki pa ni zavezana taksi. f'e te jiri-jave 110 predložijo se kaznujejo z globo lir VJ0.
VI.	produkcija glasbene šole »Sloga« ho
v nedeljo, 11 julija ob pol 11 v šolski glasbeni dvornni. Spored obsega pevske in Instrumentalne točke, ki jih izvajajo gojenci raznih oddelkov in razredov.
VII.	produkcija glasbeno šole »Sloga« bo v ponedeljek, 12. julija, ob 18 v šolski glasbeni dvornni. Oojenel pevskega in klavirskega oddelka ter orkester gosli bodo izvn-jali skladbo II. Svetla. S to prireditvijo zaključi šola lotošnje produkcijo.
Ilreskvo na trgu. 7.a pred dnevi jo bila avlzirana večja pošiljka lepih breskev. V četrtek dop. so nekateri braujevei na Vodnikovem trgu že začeli prodajali breskve od to velike pošiljko. Ljudje so jih radi kupovali.
Na Zivll trgu se Je pojavil domači stročji ližol nizke sorte. Nekatere okoliške kmetice so ga pripeljalo naprodaj. Tam ob zidu Uluuske knjigarne je šo vedno živahno. Iver je v sredo popoldne nehalo deževati, so sc mnogi ljudje odpravili v razne gozdno predele ter nadaljevali z nabiranjem bo-rovnie. Proeej so jih nabrali, kar so jo poznalo tmh na trgu. Za borovnice jo še vedno veliko zanimanje. Dvu stražnika delata pri »borovnlčarkalu red. Kupovalke stoje lepo v vrsti in vsaka pride do »volili borovnic V četrtek, ker je bilo nekoliko lepše. milico hladnojše vreme, je bil živilski trg skoraj živahnejši kot v sredo na tržni dan.
Nabiralci gob. Mnogi Ljubljančani, VI so postali pravi strokovnjaki v poznavanju goh raznih vrst in su se tudi praktično izurili v nabiranju gol), so bili te dni zaradi dozovja kaj zadovoljni. Ko jo v sredo opni-dno nehal a huda ploha, so se popoldne žo odpravili z nahrbtniki v svojo gozdne predele nadzorovat, da-li so prišlo nove gobo na dan. Nekateri so Imeli sročo in so jih nabrali za večerjo, pa še sušili so jih deli. Nakupovanje suhih goh počasi napreduje. /Ca nje se ni prišla prava nakupovalna sezona. Suho golie. jurčki so zda t po 110 lir kilogram Po nekaterih krajih Dolenjske so Ijudjo nabrali žo čedne množino goh in so .lih že liasušili po več vreč. Zaslužili bodo nekateri prav lepo denarje.
Ponesrečene! v Ljubljani. Neža Birja-nova. Kil letna čevljarjeva žena. jo padla 111 si zlomila levico v zapestju. — Radelj MIlan, 4-letnl sin Irgovskoga poslovodje, io padel. Dobil je poškodbe po glavi. Oba poškodovanca sta bila prepeljana v splošno bolnišnico.
INiizvodnvnnja
Izgubila se jo damska zaposlila tira od Ambroževega trga do šarabona. Poštenega najditelja prosim, da jo odda v upravo »Slovenca«.
Oseba, ki je našla v sredo dopoldne v Sp. siški črno dennrnico na zadrgo s 4 ključi in iioka.i denarja naj islo odda proti nagradi v upravi »Slovenoa«.
Izgubila som osebno izkaznico na Ime Klančar Neža roj. Komljanec Cerkvena ul. 21, Ljubljana Iu potrdilo občine Sv Križ pri Kostanjevici od Ljudske tiskarne po \Vollovi ulici, čez Kongresni trg do Rimske ceste. PoStenega najditelja prosim, naj odda vso skupaj na naslov: Neža Klančar, Cerkvena ul. 21, pritličje, ali pa v upravi »Slovenca«,	|
(Jlctlališfo
Drami
Petek. J. julija ob Iti: »Nevesta s krono«.
Premiera. Ited Promierski. Sobot«, m. julija ob 19.3(1; »V Uubl lano jn dajmo! Zadnjikrat v sezoni. Izven. Ceuo od 12 lir navzdol.
Nedelja. 11. julija ob 19: »Nevesta s krono«.
Izven.
Ponedeljek, 1J. julija 0b 19; »Nevesta s kro no«. Ited B.
O p o,r a i Petek, S julija: Zaprto. Sobota. 10. julija ob 19: »Mrtve oči«. 1'ro-
miora. Iteil Promierski Nedelja, 11. julija ob 19: »Zemlja sinelil laja«. Operotu. Izveu. Cene od 2S lir navzdol.
Ponedeljek, 12. julija: Zaprto.
Naznanila
RADIO. Petek, 9. julija. 7..1A Slovenska glashu - H Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.311 Poročila v slovenščini — 12 4") Napcvl in romanco — 1.1 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.111 Porodilo Vrhovnega poveljstvu oboroženih sil v slovenščini - 1.1,12 Simfonična glasba - 13.25 Radijsko pesmi — 14 Poročila v Italijanščini - 14.1(1 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent l). M. Sija-nec. Simfonična glasba — li Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert sopranlstko Pavle Lovšetove — 17.35 Italijansko glasbo osemnajstega stoletja Izvajata violinistka Nildo Piirnntolll in tenorist Manfre%> Ponee de Leone — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.2(1 Radio za družino — 21.1.) Simfonični koncert vodi dirigent Pre-vltall - 21.45 Predavanje v slovenščini — 21.55 Domovina v vojni — himne In pesmi — 22.15 Orkester »Armonla« vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročila v Italijanščini.
LEKARNE. Nočno sluJbo Imajo lekarne:
dr. Plccoli. Blelnelsovu cesta 6. tur. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste. Zaloška eesta 47.
K .vsako hišo »Slovenca« I
J. O l i v e r C
u r w o o d
27
Naslednje tri dni je Fingers prihajal vsako popoldne in vsakikrat se je Kentu zdelp, da je orjak vidno postajal mlajši in okretnejži. Drugi dan je rekel Kentu, da je končno našel pot in ko bo prišla ura, beg ne bo težaven; ni se hotel natančneje izjaviti, rekoč, da se mu zdi bolje, če Kent o vsem še ne izve ničesar; naj bo potrpežljiv in naj mu zaupa; zlasti naj mu zaupa, pa naj se zgodi kar koli. Slednje besede je večkrat ponovil. Tretji dan je imel Kent razlog, da se je čudil: Fingers je bil nervozen in nemiren. V celici je ostal samo pet ali šest minut. Ko je pri odhodu stisnil Kentu roko, je ta začutil, da je stisk Fingersove roke bil daljši kot običajno.
* Kljub tolikšnemu izrazu naklonjenosti je jetnik bil nezadovoljen z obiskom. Nepotrpežljivo je pričakoval prihodnjega dneva, toda zaman. Minilo je jutro, minilo je popoldne, prišel je večer, toda Fin-gersa ni bilo od nikoder. Vso noč Kent ni zatisnil očesa; bil je v skrbeh in ni vedel, kaj naj si misli. Naslednje jutro je prišel oče Layonne in preden je odšel, mu je Kent izročil listek za Fingersa. Komaj jc pokrtsil in ko je Carter odnašal krožnike, se je misijonar vrnil; brž ko ga je Kent zagledal, je videh da oče Laoynne ne prinaša razveseljivih novic.
»Fingers je .. . Glejte ... skratka, popolnoma vas je zapustil« — je rekel oče Layonne in stisnil ustnice, kakor da bi hotel zadržati besedo, s katero
je krepko hotel ožigosati tistega, o katerem je govoril. — »Zjutraj sem ga našel; zopet je — kot po stari navadi — leno in napol dremaje sedel pod svojim stebričjem. Rekel mi je, da je na dolgo in široko premišljeval o vašem primeru in da je slednjič prišel do prepričanja, da se ne bo dalo pač ničesar ukreniti. Prebral je vaš listek ter ga z vžigalico zažgal. Naročil mi je, naj vam povem, da je načrt, s katerim vam je mislil pomagati, zanj preveč tvegan in nevaren ... in da vas ne bo prišel več obiskat. In ...«
Misijonar si je počasi in nervozno mel grobe roke.
»Nadaljujte« — je nekoliko zmedeno rekel Kent.
»Fingers je isto sporočil nadzorniku Kedstyju« — je nadaljeval oče Layonne, — »to se pravi, da ne vidi nobene možnosti, kako bi se vas dalo uspešno zagovarjati in da bi bilo brez vsake koristi, če bi on — Fingers — prevzel vaš zagovor, Jimmy!« — Duhovnik je s prijateljskim gibom položil Kentu roko na glavo.
Kent je prebledel. Gledal je skozi okno, a ni ničesar videl. Nato je s svinčnikom napisal še drugi listek za Fingersa
Še isti dan pozno popoldne se je misijonar vrnil z odgovorom. Fingers je prebral listek in ga nato sežgal; skrbno je pazil, da se je tudi najmanjši košček papirja izpremenil v pepel. Nato je odgovoril, da nima Kentu ničesar sporočiti kot le to, kar mu je že prej javil. Razen tega ga prosi, naj mu nikar več ne piše, kajti — na njegovo žalost — nič več ne more izpremeniti njegove odločitve.
To jc bil trd odgovor, a vendar Kent kar ni mogel verfeti, da je res tako. Ves dan je poskušal gledati in razumeti vso zadevo 6 Fingersovega
stališča, da bi razumel njegovo vedenje, toda to se mu ni posrečilo. Ni mogel najti nikakega razloga za nenadno izpremembo, razen morda le isti razlog, ki ga je sam Fingers priznal misijonarju: 6trah da bi se ne kompromitiral. Orjaku je oči-vidno pošlo vse navdušenje in marljivost ter se je zopet vdal prejšnjemu brezdelju.
Peti dan se je Kent prebudil z občutkom, da ga upanje še ni popolnoma zapustilo. Tudi ta dan se ni pripetilo nič novega. Naslednji dan je mogel oče I.ayonne potrditi 6voje mnenje, ki ga je že prej bil povedal Kentu, da je namreč Fingers zopet tisti stari Fingers, ki od jutra do večer« lenari pod svojim stebriščem.
Sedmi dan je Kent izvedel strašno novico. Kcdsty je izpremenil svoj načrt in je odločil, da mora biti jetnik prihodnje jutro odveden v Ed-monton pod varstvom posebne straže, ki je prav v ta namen prišla. Sedaj jc Kent spoznal, da mora opustiti vsako upanje.
lo popoldne je bilo za Kenta zelo žalostno. Da je bila njegova potrtost še večja, je ves dan padal dež in zvečer je začelo liti kakor iz škafa. Večerjal je ob medli luči svetilke, kajti radi oblačnosti se je hitro stemnilo. Od časa do časa se je v daljavi zabliskalo in zagrmelo. Čez nekaj časa je slišal, da so se odprla in zaprla vrata, ki vodijo do pisarn. Pogledal je na uro: bila je četrt na deset. Takoj nato je zaslišal glas, ki ga je kar vrgel na noge, kakor če bi ga zadel električni udarec. Slišal je namreč zveneč smeh, ženski smeh,
Kent je stal in se kar tresel od vznemirjenja. Zaslišal je šum korakov, zaznal je težke korake, med njimi pa lahke korake, ki so sc nekako obotavljali. Mislil je, da mu bo srce nehalo utripati. Lahki koraki so se bližali vratom; nekaj trenut-
kov so se še obotavljali, nato pa prišli še bliže.
Trenutek pozneje se je odprla linica v težkih zamreženih vratih in Kent je — ves začuden in skoro trepetajoč — zagledal skozi mrežo čudovite oči Marette Radi£sonove.
XU1.
Kent ni niti spregovoril niti je ni kakor koli pozdravil; vzravnan je stal sredi celice in jo nepremično gledal. Če bi bilo njegovo življenje odvisno od zmožnosti govora v tem trenutku, bi bil pač mrtev, ker sedaj ni mogel izpregovoriti niti besedice, toda vse, kar je želel povedati, se mu je razločno bralo na obrazu. Marette ga je vsa bleda gledala. Kent je opazil, da je kapuca njenega neprcmočljivega dežnega plašča bila nekoliko pomaknjena nazaj; odkrivala je njene mokre črne lase, ki so bili v nasprotju z bledim licem. Tudi dolge trepalnice so bile vlažne od dežja.
Slednjič je Kent — ne da bi se premaknil z mesta — iztegnil roke in izpregovoril eno samo besedico, ki pa je vsebovala vse, kar je v tem trenutku mislil:
»Marette!«
Dekličine roke so se še bolj oklenile mreže, da so ji prsti kar pobledeli, kot da je iz njih izginila vsa kri. Hitro je dihala, ustnice so ji bile na pol odprte, toda ni se nasmehnila. Ni odgovorila na pozdrav, ni dala nikakega znaka, da je spoznala človeka, ki je zaprt v celici. Nato se je zgodilo nekaj tako nepričakovanega in presenetljivega, da se je Kentu zdelo, kot da sanja. Mladenka se je nenadoma in brez besede odmaknila od okna in začela kričati, kakor da vidi strašno prikazen; počasi se je umikala nazaj, njene oči pa so bile ves čas nepremično uprte v jetnika.
Spori
Spet dvojni spored
V nedeljo, 11. julija bodo tekmovali juniorji za
lahkoatletsko prvenstvo pokrajine, v nogometu
pa so na vrsti finalna srečanja.
Lahka atletika. Polagoma se budi spet zanimanje za lahko atletiko. V načrtnem delu Lahko-' atletske zveze opažamo, da posveča posebno pozornost juniorjem, ki sc bodo kaj kmalu razvili v veljavne atlete. Prihodnje nedeljo bodo tekmovali na igrišču Hermesa po naslednjem sporedu: ob 9 zbirališče tekmovalcev in razdelitev startnih številk; ob 9.30 predteki na 100 m in skok v višino: ob 10 predteki na 300 m in suvanje krogle; ob 10.30 100 m finale in met kopja; ob 11 300m finale in skok v daljino; ob 11.30 finale v teku na 1000 metrov in met diska.
Svoje zadnje sporočilo popravlja Lehkoatlet-ska zveza v toliko, da se prištevajo k junoirjem samo oni atleti, ki so rojeni po 31, dec. 1924. Zmagovalci na pokrajinskem prvenstvu bodo prejeli nalivna peresa ali pa avtomatične svinčnike.
Nogomet. Prihodnjo nedeljo bodo zaključili z liubljanskim nogometnim prvenstvom v I. in D. razredu. V tovarišiji najboljših se bosta spogledala Ljubljana, ki jc doslej dobila vse možne točke, in enajstorica tobačne tovarne, ki ima v razpredelnici še vedno ničlo in se nahaja na zadnjem mestu. O izidu finalne tekme ne moremo dvomiti, bo pa vsekakor zanimivo gledati, kako bo Ljubljana igrala proti lažjemu nasprotniku in kakšen odpor Jffjdo nudili tobakarji. Mnogo bolj vroča pa bo borba med Žabjakom in Vičem, ki bosta zaključila tekmovanje drugorazrednih. Vič ima poslednjo možnost, da se častno odreže, Žabjak pa bo tudi vpregel vse sile, da bo zmagal in se tako povzpel na častno drugo mesto.
Šport v kratkem
Pokrajinski odbor CONT-ja je razpisal za nedeljsko jtiniorsko prvenstvo lahkoatletov jx>-sebno nagrado, ki jo bo prejelo društvo z naj-l>oljšim uspehom. Točke za to nagrado se bodo
j računale tako, da bo prejel zmagovalec v vsaki panogi 6 točk, drugi 5 itd. do šestega, ki bo prejel eno točko.
Lahkoatletski treningi na igrišču v Tivoliju. CONI sporoča, da bosta ta teden še dva treninga pod vodstvom zveznega učitelja v Tivoliju, in sicer v petek, 9. t. m., za moške, v soboto, 10. t. m„ pa za ženske — obakrat od 17—20.
Zbor lahko atletskih sodnikov — službenol Pri pokrajinskem juniorskem prvenstvu ima službo sodniška skupina A. Tekmovanje se vrši na stadionu Hermesa v Šiški ob 9 dopoldne. Prosimo vse gg. sodnike, ki so v tej skupini, da se tekmovanja sigurno udeleže. Ob navedenem času na jse javijo tudi vsi gg. kandidati.
Lahkoatletska zveza poziva prvh šest klasifi-ciranih atletov v izbirnem teku na 100 m, kakor
ROMAN V SLIKAH
izide v lepi, veliki knjigi (obseg
216 strani) in bo veljal: mehko vezana Izdaja ... 32 Ur za naročnike Slov. doma . 25 Ur v polplatno vezan .... 45 Ur ▼ celo platno vezan na najboljšem papirju . ... 85 lir
Cas za prednaročbo do 5. avgusta.
Naroča se na naslov: Uredništvo » Slovenskega doma«
Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6, III. nadstropje.
tudi člane Hermesa Bezlaja, Poljšaka in Krapeža, da se zglasijo v tajništvu, kjer bodo prejeli nagrade.
Klubska prvenstva. 1. avgusta se bo vršilo prvo tekmovanje (tekmovanje A-oddelka) klubskih pokrajinskih prvenstev po pravilih, ki bodo pravočasno objavljena.
Na Dunaju so priredili preteklo nedeljo plavalno prvenstvo Podonavja in alpskih pokrajin. Prav posebno se je uveljavil ob tej priliki Celov-čan Rauber, ki je odnesel vse zmage v prostem slogu. Tako velja Rauber trenutno za najhitrejšega avstrijskega plavalca. Podrobni izidi so bili: 100 m prosto 1:02.9, 200 m prosto 2:22.8, 400 m prosto 5:14.8. Vse tri zmage jc dosegel Helmut Rauber, KAC, Celovec; 100 m hrbtno Zwazl — Dunaj 1:17.5, 200 m prsno Gebhardt — Dunaj 3:03.2. Med ženskami je zmagala na 100 m prosfo \Vintcrjeva iz Dunaja s časom 1:18.5 min.
| Službe j
litije:
Uradnica
dobra tlpkarica ter vešča vseli gospodinjskih del, išče kakršno kolt zaposlitve za ves dan ali za nekaj ur dnevno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4247.	(a
Gospodična
z dolgoletno prakso, Iz-vežbana v cvetličarni, dobra prodajalka, zmožna blagajniških poslov in pisarniških del, želi kakršne koli namestitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3953._(a
| Sliižlig 1|
Dobe:
Služkinjo
k manjši družini, ki zna kuhati ter za druga domača dela sprejmem takoj. Dobra hrana. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 4630.	(b
Deklico
15 do 16 let staro, pošteno, krščanskih staršev, sprejmem kot pomoč v gospodinjstvu. Poizve sn : trgovina, Stari trg 32. (b
B Un|cmi|
Frizersko vajenko
sprejme takoj salon Gjud Aleksander — Kongresni trg št. 6.	(v
I H H I N E N T V KRATKE
AL C I N E V KINU
UNION
■:v? f. MATARAZZO
i
Šivalni stroji il
Šivalni stroj
kvalitetni, pogrezljlv — omarica, ugodno prodam. Podmilščakova ulica 25.
Brezove metle
senenc grabijo, držaje za lopate itd., dobite pri Gospodarski zvezi, Blelvvei-sova 29 in Maistrova 10.
Suho sadje prodaja
GOSPODARSKA ZVEZA, Bleivvcisova cesta št. 29.
Pege in lišaj
vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema. Drogerl-ja KANO. Židovska ul 1
Mrčes
(uši. stenice, bollie Itd.) zanesljivo uničite s To;;in praškom. Drogerija Kane, Židovska ulica 1.
fjKKp&ntpfi
Suhe gobe
kupuje V. II. Rohrmann, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27.	(k
4»
Suhe g~ol»e
/"t najvišji dnevni eer.l kupujo 6ever_ & Komp.
jjpanovanialj
J&teio:
Enosobno stanovanje
s kuhinjo Iščem kjer koli znotraj bloka za takoj ali s 1. avgustom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4618.	(c
Prodam:
P a r c o 1 e : v vzhodnem delu po 55 do 75 lir; pri Sv. Jakobu po 450 lir; za Bežigradom po 1S0 lir ln 300 lir; v Rožni dolini po 180 in 250 lir; pri Sv. Petru po 500 lir. Reali-tetna pisarna Zajec Andrej. Tavčarjeva ul. 10 (telefon 34-86 žo deluje).
Kupim:
Hišo do 5 nadstropij In
večje gozdno posestvo, event. kako večje zemljišče. Višina kupnine ne igra vloge. Ponudbe : Re-alitetna plsai-na Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10 (telefon 34-86 žo deluje).
dvojčico
Bitke je bilo konec, zmaga neodločena. Princeska in baba Zaba sta sedeli im tleh in bridko jokali in javkali ter druga drugo zmerjali do onemoglosti.
Marjetica ni znala domov in ni ji preostalo drugega, kot da je ostala v koči babo Žabe, kjer je imela vsaj slamo za ležišče in zvečer luč, da je ni bilo strali.
Bertfe
-Slovenca
in oglašujte v njem!.
Dolgo pa tako ni mogla ostati, ker pretepali sta se dan za dnem. Zato je princeska Marjetica lepega dne odšla naprej, iskat svoj dom.
Tomaž Poklukar
Minula je doba poletnega grmenja in ploh. Zdaj je 6once bolj prijazno grelo svet okrog sv. Lovrenca, ljudje pa so se še vedno potili v delu za vsakdanji kruh. Jablane so kazale, da bodo polni polovnjaki in da bo dovolj svežega sadja vse tlo bi n kosti; slive so si nadele modrikasto oblačilo; na hruškah so se tu pa tam svetlikali zelenorumenkasti sadeži. Tudi nekaj bronastih je bilo na nizkem drevju. Lansko leto so se izčrpale in letos bodo postregle Andraževim samo z redkimi vzorci za poskušnjo.
Mladi gospodar se jo ves poglobil v delo, ki ga je opravljal ter v ono, ki ga čal^a prihodnje dni. Majda ga še ni povprašala česa naj bi se lotila na vrtu. Mogoče je tudi prav tako. Najprej bo uredila dom, potem pa se bo že ozrla okrog hiše. Naj ima svoje vesolje, si jc mislil, bo že kako...
Začel je žvižgati, in kar igraje mu je šlo delo od rok. Zavest, da je tam v hiši ljubljeno bitje, ki mu bo rodilo otroke, mu je vlivala dobro voljo. Zbijal je lesene podpornike iu jih postavljal pod jablane, da se jim nc bi veje polomile.
Tudi naslednjega dne se ni odtrgal od doma. Samemu sebi sc jc opravičeval, da je okrog hiše toliko nujnega dela, da res ne utegne v gozd. Naj si misli oče kar hoče, koncem koncev je bil tudi on nekoč mlad ...
Bo že kako, si je dejal tudi stari Andraž, ko je opazil, da jc ostal sin spet doma.
Nekaj časa se je mudil pri Tinetu na žagi, potem je iskal primernega mesta ob hiši za zidavo rastlinjaka. Nazadnje je vzel lopato v roke irr začel obračati zemljo na izpraznjenih vrtnih gredah. Obilno je gnojil, da bo dala zemlja dovolj motovilca in radi-ča za prihodnjo pomlad. Pri tem se je tako prepotil, da je moral pod prho, preden je opoldne prisedel k Majdi. Vedel je. da ni vajena vonja po zemlji in delu, čeprav je sam tudi v tem čutil nekaj, kar je neločljivo jiove-zano z življenjem na kmetih.
Popoldne je bil spet v sadovnjaku. Tako jirijetno je grelo sonce, da jc slekel srajco in delal samo v kratkih hlačah s sandalami na nogah. Če bi ga kdo gledal, bi si mislil, da je študent I na počitnicah, ki sc kratkočasi z
opravki, ki mejijo že na športno razvedrilo.
Le k je je Majda, da je danes ni na spregled, si je mislil. Tako vesela je bila dopoldne, ko je prejela pošto od doma. In niti enkrat še ni omenila, da bi ji bil dolgčas. Ah, bo že šlo, se bo že privadila! '
V soboto sc bosta odpeljala v mesto. Tam bosta šla zvečer v gledališče, v nedeljo pa bosta obiskala vinograd v Liinbušu. To bo zanjo novost, gotovo bo vesela. Kako tudi ne? To je tvoj in moj vinograd, ji l>o rekel, doma pa bosta pobrala nekaj stare obleke, da jo bo podarila viničarjevim. Potem si jc premislil; ne. stare obleke ne bo delila, zdaj nc, ko bo prišla prvič na obisk. Bosta kupila kaj novega, da bodo pomnili, kdaj so spoznali novo gospodinjo, Majdo, mojo ženo!
Ko se je tako mudil v prijetnih mislih, se je pojavila Majda na oknu in ga |ioklicala.
>Samo za hip pridi, če utegneš!«
Matevž je bil nemalo presenečen, ko jo je zagledal na trati pred hišo. Nosila je svetlo obleko z drobnimi rdečimi okraski, s širokim krilom in z nabranimi kratkimi rokavi. Nekaj prikupne".:! je čutil, ko ga jc poklicala; srce m t: je zaigralo kakor v onih časih, ).' jo je nenadno srečal na ljubljanskih ulicah. Kar nič se ni obotavljal: stekel jo proti hiši ter jo vprušal, česa želi milostiva gospa.
»Glej, končala sem z delom, jaz po-časnica, iu zdaj bi rada vedela, če jc gospodarju všeč.«
Zdaj je uganil, zakaj se je jjreoble-kla; končala je z ureditvijo doma in zdaj se je prcoblekla, da bi bila lepa, ko mu bo vse razkazala.
Zdaj bo našla časa tudi za našo zemljo in mati se bo prepričala, da se nc boji uinazati rok... Kako bo pri-jalo očetu, ko jo bo gledal — našo gospodinjo in delavko — mojo ženo!
Zarečih oči ga jc motrila, ko se je oziral |io sobi. Dišalo jo, po cvetju, razvrščenem v dveh vazah, in jio črni kavi, ki jo je pripravila na mizi.
»Zdaj boš pri nas zadovoljna, ko si vse tako lepo uredila,« jo je pohvalil.
»Če si ti zadovoljen, te vprašujem.«
»Duša draga, kako ne bi bil zadovoljen, ko sedim v gnezdu, ki so ga spletle tvoje roke! Samo zibel še manjka, in poicin bova imela vse, kar si moreva jioželcti.« jc pristavil v šali.
»Počakaj z zibelko, kaj bi zdaj z n jo, ko je ne potrebujeva. Čudežev j ne morem delati, čeprav bi jih rada!«
Zadnje besede je spregovorila moli- • ko, kakor da bi se opravičevala. Teda j j sc mu je zahotelo, da bi jo vzel v naročje in ji pravil o čudežu, ki se bo zgodil, preden bo prišel čais nove žetve.' Ni se pustila objeti; umaknila se mu i je in zda j sta se začela loviti okrog ' mize. K sreči sta bila sama doma in ' nikdo ni slišal smeha, ki se je razlegal I
iz novega domovanja. Plesala sla okrog mize tako dolgo, da jo je ujel. Zahotelo se mu je nežnosti, zakaj to popoldne se mu je zdela tako nenavadno prikupna in sveža.
»Zdaj ne, dragec, zdaj ne! Samo na ka vo sem te povabila in jx>tcm ti grem pomagat.«
To jc zaleglo. MiscJ, da mu bo šla pomagt, rla bo s svojimi belimi rokami l jubkovala zemljo očetov, je bila v tem hipu močnejša od ognja v njegovem srcu. Tako ga jo prevzela, da jo je posadil na stol, siun pa sedel na drugo stran.
»Lepo si uredila dom.« ji je rekel, ko je pil kavo; »to pa mi moraš priznati, da nisi mislila na kmeta Matevža, temveč na onega, ki bi naj nosil odvetniško torbo.«
»Naj bo Matevž kar hoče. moj mož je, in jaz mu hočem biti dobra žena.«
»Ko bova zmogla, se bova lotila šc družinske izbe. Okna bova povečala, novo krušno peč bova postavila in rez-ljane stole bova naročila. Vse bo novo, samo križ v kotu bo ostal stari; praded ga je zapustil dedu, ded očetu, oče ga bo meni in jaz sinu. Vsi so molili k njemu in doslej je domačija cvetela kakor jablana spomladi. Tudi odslej bo moralo biti tako.«
»Matevž, učiti me boš moral, dn bom lahko v korist tej zemlji. Pojdi in popelji me v prvo šolo!«
»Pa nc v tej obleki!«