Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 237. Izven Ljubljane 8 vin. v {jQ])|]fl]]|, v srcflo, 15. oMonra 1913.
Leto XLI.
s Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . , K 26'— 2'20 29--35'-
h en meseo
.» • • «
ta Hemčljo celoletno sa ostalo Inozemstvo
V Ljubljani oa dom:
Za eelo lete naprej . . K 24'— ia en mese. „ . . „ 2'—
1 apravi prejema i tnesefino „ 1*70
= Sobotni Izdaja: =
sa celo let .....„ 7'—
sa Nemčijo oeloletno . „ B-— za ostalo inoiemstvo „ 12'—
SLOV
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat . • • . n 13 „ za trikrat .... ,, 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvalo, osmrtnice Iti:
enostolpna petltvrsta po 18 vin.
Poslano: -s
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemil ne-
deije in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
(ta* Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllol itev 6/01 Rokopisi se ne vračalo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona Štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račon poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
J
Današnia številka obsega 6 strani.
Mi smo tudi še inKaj.
Star avstrijski greh je polovičarstvo. Ta greh podeduje vsaka avstrijska vlada od svoje prednice in se ga ne more izne-biti. Vsaki temeljiti rešitvi na dnevnem redu stoječih problemov skušamo se, rekel bi, za vsako ceno izogniti, mesto da bi vse sile napeli za lemeljito rešitev. Že eno celo človeško generacijo stoji naša notranja politika, v znamenju češko-nemških spravnih pogajanj. Pred več kot 20 leti je bila sprava že skoraj gotova, pa je vendar še potem padla cela vrsta ministrstev ob tem vprašanju. V teku zadnjih treh let vršila sta se dva nova spravna poizkusa, ki pa sta se oba prav v zadnjem trenotku izjalovila. Sprave ni mogoče perfekcijoni-rati, kljub temu, da Čehe in Nemce loči samo še »papirnata stena«, ker nihče nima poguma te papirnate stene predreti.
Češko-nemški spravni poizkusi so za vsakega mislečega politika doprinesli dokaz , da ljudski zastopniki sami nikdar nc bodo prišli skupaj brez intenzivnega posredovanja tretjega faktorja, kateri bi jih nekako skupaj prisilil. Na ta način, kakor so se spravna pogajanja doslej vodila, se vzgaja samo radikalizem neodgovornih elementov, ki vse razbijejo, ne da bi se sami potrudili kaj boljšega narediti.
Iz tega dejstva sledi pred vsem, da mora spravna pogajanja vlada vzeti v lastno režijo. Čemu pa jo sploh imamo?
Dosedanji negativni uspeh spravnih pogajanj na Češkem pa je dalje doprinesel tudi dokaz, da tisti nimajo prav, ki hočejo tudi na tem polju ravnati po starem avstrijskem načelu: divide et impera, dokaz, d a se parcijelne narodne sprave po posameznih kronovinah ne dajo doseči. Vzrok temu, na prvi pogled presenetljivemu dejstvu je iskati na psihološkem polju.
Nemci tvorijo v kraljevini Češki mino-riteto. Kljub "emu pa se ne poganjajo samo za najabsolutnejšo ravnopravnost s češko majoriteto, ampak stremijo pravzaprav za neke vrste nadvlado. Vsekako pa na najslovesnejši način odklanjajo vsakteri privileg češke majoritete.
Diametralno nasprotno stališče pa zavzemajo Nemci tam, kjer so sami v večini, kakor v Šleziji in na Dunaju proti Čehom, na Tirolskem proti Lahom, na Koroškem in Štajerskem proti Slovencem. Tu zahtevajo zase kot večino povsem privile-
girano stališče, nočejo o pariteti ničesar slišati in nenemškim manjšinam niti sence ravnopravnosti ne priznavajo, kar jih pa zopet ne ženira, da za svoje razkropljene miniatur - minoritete na Kranjskem, v Trstu, v Gorici, Galiciji itd. zopet popolno ravnopravnost zahtevajo in dostikrat še več.
Pa tudi vsi ostali avstrijski narodi so razbiti v večine in manjšine po posameznih kronovinah. Čehi, ki so v kraljevini Češki v pretežni večini, tvorijo v Šleziji in na Nižjem Avstrijskem samo minoritete; Lahi, ki se na Tirolskem kot minoriteta pritožujejo zoper Nemce, imajo sami v Trstu, Istri in Gorici politično premoč; mi Slovenci s svojo 95odstotno majoriteto na Kranjskem, imamo svoje minoritete zlasti na Štajerskem, Koroškem, v Trstu, in tudi hrvaški večini v Dalmaciji stoji nasproti hrvaška politična manjšina v Istri. Še Poljaki imajo svoje manjšine. Edini Rusini ne tvorijo v nobeni kronovini večine.
Tako je po čudni konfiguraciji avstrijskih kronovin preskrbljeno, da ima (izvzemši Rusine) vsak narod svoje večine in svoje manjšine. To bi se moralo pametno izrabiti. Tu imamo paralelogram narodnih sil, ki je v stanu vzdržati v državi ravnotežje med narodi in ustvariti med njimi taka razmerja, ki bi vsem narodom omogočila kolikortoliko znosno eksistenco.
Zdi se mi, da bi se to dalo ložje doseči, kakor si marsikdo misli. Treba bi bilo le resnično dobre volje, absolutne objektivnosti in krepke roke ob vladinem krmilu.
Kajti kaj je naravnejše, kakor da se naredi mir na celi črti, kakor se dejansko tudi boj vrši na celi fronti. Sprava med Nemci, Slovani in Lahi, sprava med Slovani in Lahi, sprava Slovanov med seboj (Poljakov in Rusinov) — edino po tej poti je mogoče doseči spravne rezultate, ki bi vse enakomerno zadovoljili. Da bi se pri takih spravnih pogajanjih polje pogajanj razširilo, bi naših državnikov ne smelo strašiti, kajti dosedanji spravni poizkusi se niso izjalovili zaradi prevelike teritorijal-ne obsežnosti, ampak zaradi tega, ker jim je manjkala prava etična podlaga.
Vsi avstrijski narodi so za popolno enakopravnost zreli in jo tudi z vso silo zahtevajo, Boji med njimi so kulturni boji in se vrše med posameznimi narodi kot celotami. Jasno je, da mora vsak poizkus, od narodnih celot odtrgane ude med seboj poravnati, dočim ostali udje vodijo naprej med seboj boj na življenje in smrt, za splo-
šni efekt ostati a priori brezpomemben, tudi če bi se posrečil. Spraviti je treba narode v celoti med seboj! Da bi se pa morala taka sprava na celi črti vršiti le po enem in istem načelu, o tem zopet ne more biti dvoma, temmanj ker je lo načelo, namreč načelo ravnopravnosti, že zdavna v ustavi ugotovljeno in bi bilo tudi v enakem interesu vseh pogajajočih se narodov. Pri takih spravnih pogajanjih med celimi narodi se bo vsak narod premislil, kaj bo zahteval tam, kjer je sam v večini, ker se bo moral bati, da se bo njemu z isto mero vračalo tam, kjer je on sam v manjšini. Tudi bi se odprlo široko polje za sklepanje življenjazmožnih kompromisov. Vsako brutaliziranje bi bilo izključeno. Nemci bi se premislili od Čehov v kraljevini Češki več zahtevati, kakor bi bili sami pripravljeni dati Čehom v Šleziji in na Dunaju, Lahom na Tirolskem in Slovencem na Štajerskem in Koroškem. In tudi Čehi v kraljevini Češki bi svoje zahteve morali tako uravnati, da bi tudi njihovi rojaki v Šleziji in na Nižjem Avstrijskem ne bili prikrajšani. Lahi bi na Tirolskem ne mogli več zahtevati, kakor bi bili sami pripravljeni v Trstu in Istri Slovanom koncedirati. Tudi Slovenci na Koroškem in Štajerskem ne bi mogli več zahtevati, kakor zahtevajo Nemci kot manjšina na Kranjskem, v Trstu, na Češkem in Morav-skem. Ako bi se Nemci temu načelu narodne sprave upirali, bi bilo dokaza-n o, da jim do sprave ni nič, in da je vse njihovo vpitje o protežiranju Slovanov in zatiranju Nemcev goli humbug, za katerim se ne skriva drugega nego neukrotljiva gospodoželjnost. S tem bi bilo pa tudi dokazano, da jim manjka pravega avstrijskega patriotizma in da niso edini državo ohranjujoč, ampak edini državo razdirajoč element v tej poovici monarhije. Iz ozirov na lastno korist glede na daljni razvoj m e n t v tej polovici monarhije. Iz ozirov na dinastijo bi se Nemci desetkrat premislili, predno bi vstop v taka spravna pogajanja aprioristično odklonili, in če bi jih odklonili, bi se ne smeli pritoževati, ako bi se red v smislu ravnopravnosti na celi črti napravil preko njih. Red se pa mora narediti, ali tako ali pa drugače! In sicer ne samo na Češkem, ampak tudi pri nas!
Razume se, da je taka spravna pogajanja voditi poklicana samo centralna vlada, in sicer samo kabinet, v katerem bi bili po svojih zaupnikih zastopani vsi pri-
zadeti narodi; resortna ministrstva naj bi bila v rokah nepolitičnih strokovnjakov. Tako sestavljeno spravno ministrstvo moralo bi svoje delo pričeti takoj in je brez nepotrebnega odlaganja nadaljevati in dokončati.
Če bi se ne dosegel sporazum, nadomestil naj bi ga oktroa, ki pa bi bil za vse prizadele narode in dežele na celi črti enak. Potem bi se ne mogel noben pritoževati, ali pa vsi jednako. Tak oktroa tudi ne bi bil posebno nevaren, ker vsak prizadetih narodov, kakor že zgoraj dokazano, po nekaterih deželah tvori večino, po drugih zopet manjšino. Majoritetam bi se sicer ne izpolnile vse njihove pretirane aspiracije, zato ba bi bile minoritete tembolj zadovoljne, ln ker se sedanji narodni boji bijejo v prvi vrsti ravno za minoritete in zoper minoritete, bi bila največja ovira daljnega mirnega razvoja odstranjena. Tako bi bil zopet vpostav-ljen paralelogram narodnih sil — kar je v bistvu istovetno z rešitvijo notranjepolitičnega problema avstrijskega.
Rešitelj domovine bi se smel imenovati oni veliki državnik, ki bi imel pogum, s krepko roko ta načrt izvršiti.
Sijajna zmaga dunajskih Krščanskih socialcev.
V Leopoldsladtu na Dunaju (II. okraj) je bil ob včerajšnjih ožjih volitvah, dne 14. oktobra, izvoljen krščanskosocialni kandidat dr. Mataja, ki je dobil 9015 glasov,
socialni demokrat Eldersch je propadel. Dobil jc 8455 glasov. Volivcev jc bilo 19.717; volilo jih je 18.075; praznih glasovnic 527; neveljavnih 62 glasov; veljavnih glasovnic so volivci oddali 17.470.
Volitve so bile zelo burne. Policija je okraj z velikimi silami zasedla, da prepreči izgrede. Tvornice in delavnice v okraju večinoma počivajo. Krščanskosocialni agi-tacijski aparat izborno deluje; a tudi socialni demokrati so odposlali v volivni boj svoje najspretnejše agitatorje. Agitatorji obeh strank se večkrat spopadejo. Socialni demokrati terorizirajo, kar morejo in ranijo na glavi krščanskosccialncga agitatorja Lampeta tako, da ga morajo v bolnišnico prepeljati. Policija aretira nad 20 oseb; socialnodemokraški poslanec Sever pusti nekaj krščanskosocialnih agitatorjev aretirati; tudi socialnodemokraški poslanec Skaret pusti nekega krščanskosocialnega železničarja aretirali.
LISTEK.
Uporniki.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L e n a r d.
(Dalje.)
»Gotovo jo govoril o kom drugem, Jan,« jc odvrnila in se trudila, da bi bila mirna, »ti niti ne razumeš, kaj je propaganda, a ponavljaš in prisluškuješ.«
»Glavar jc govoril glasno, nisem prisluškoval... o propagandi pa vsak kmet, vsak stražnik, govori in razume.«
»Dobro toraj ... ne ponavljaj tega pred drugimi... prosim te, Jan.«
»Jasna gospa, saj vendar vem in radi tega sem povedal.«
»Dobro... dobro.«
V sobi je našla sina, ki sc .ic pripravljal na odhod:
»Kam pa ti, Tadej?«
»Jahal bom na izprehod, ne morem videti tega Moskala.«
»Spet na Pogonj,« je vzdihnila.
»Ali zdaj že tudi mama nasprotuje?« jc vprašal z odsevom žalosti.
»Sedi, Tadej, imam nekaj povedati.«
»Poslušam,« sedel je na. stol nasproti materi, ki .ie sedla v naslonjač.
»Najprej kar zadeva Zvelevičevo ... si opazil, da ni oče povedal danes o nji nič ostrega, trpkega, to pomeni že znatni napredek, kaj bi ga dražil s temi obiski?«
»Zdi se mi, da se mama moti. Ta vzdržnost očeta v družbi Moskala je bila naravna in potrebna ... kar pa zadeva moje obiske, oče zanje ne ve ali noče vedeti, torej ga tudi ne morejo dražiti.«
»Veruj mi, Tadej, da ve, in je tožil čez tebe, komaj sem ga preprosila, da se ni dotaknil te zadeve... sicer pa ti je znano moje mnenje, Zvelevičevi ne sovražim, toda vem dobro, da je ona prva razžalila tvojega očeta in da je on po pravici ne mara.«
»Ona je, mama, storila odkritosrčno in odprto, kakor ji je narekovalo prepričanje, za katero so ona., njen mož in sin trpeli in poslednja dva tudi umrla.«
»Ah, ti goniš vedno svojo,« in na-gubančila je obrvi, »oče jc in jc bil prepričanja, da je bolje za nas živeti v miru z Moskali in jih nc dražiti, ker nc opravimo nič.«
»In on jc opravil jako veliko,« .se je nasmehnil zaničljivo, »mora ž njimi piti in izgubljati pri kartah.«
»Sinu se ne spodobi, da bi kritiziral očeta, prosim te torej, dn prenehaš ...«
»Dobro, mama.«
»Ah, Tadej, kake skrbi mi delaš.«
»S čim, moja mama?« je vprašal z ginjenim glasom.
»S tvojim današnjim obnašanjem. Čemu to zbadanjc, ti dvorezni izrazi, preziranje in to takega psa, ki I i za-more škodovati.«
»Ah, kaj mi more?« se je nasmehnil, »sem pravomiseln, hodim na vseučilišče, niso me šc izgnali, imam spričevalo lepega zadržanja.«
»Tadej, ne šali se ... on te sumniči, da delaš propagando, da nagovarjaš kmete... morda je to res? Tadej, ako bi se tebi kaj zgodilo, bi jaz nc preživela.«
»Toda, draga mama,« poljubil ji je roko, »nikdar se mi ni sanjalo o kakšni propagandi... on samo straši očeta, da bi dobil več denarja.«
»Ah, ako bi bilo to res,« je vzdihnila, »tako se bojim zate... cele noči ne spim... Tadej, ne hodi po vasi, to v resnici vzbuja sum zoper tebe . . . a zdaj so se spet zganili ti uporniki, pa sc I i menda nc mešaš med nje?<
»Na mojo besedo, mama, da so križ postaviti sami in niso zaupali nikomur razen svojim.«
»Torej si poskušal?« ga jo prijela za besedo.
»Govoril seni ž njimi, ne tajim, to-
da govoriti in agitirati, to so zelo različne reči«
»Pomiril si me, Tadej...:;
»Kar govori pred očetom, je neumnost, škoda ušes, a vi ste sc tako prestrašili,« se je nasmehnil veselo, »no, zdaj pa moram iti, kmalu bo zahod.«
»Toda k večerji se vrni na vsak način. i«
»Spet z Moskali?« se je nasmehnil.
»Ne... ne... toda kaj naj rečem očetu, njemu?«
»Da sem odjahal na pristavo Lipki.c
»Toda tam si bil ravnokar, oče ne bo verjel.«
»Poslala me je tja mama radi masla in konec.«
»Pojdi, pojdi, takoj... toda vrni sc kmalu, ne bom zaspala, dokler se ne vrneš.<:
Sedel je na zlatogrivega konja in okrožil Namcte, da bi prišel na stransko, poljsko pot, potem pa se izognil dolnji in gornji Tesni, da bi prišel na Pogonj.
Dan je bil soparen, jasen in solncc, ki se je nagibalo k zahodu, je pošiljalo še vroče žarke, u samo lahni veter, ki je vel od gozdov in voda, je hladil spo-tene delavce na polju.
(Dalje.)
Socialni demokrati razgrajajo, ko izvejo, da je rdečkarija pogorela.
Nasproti Buschovega cirkusa v Pratru, /n sicer v Jaroschauerjevi pivopivnici čakajo socialni demokratje na poročilo, kako da so volitve izpadle. Propadli socialnodemokraški kandidat El-dersch in rdeči dunajski svetnik Emerlin naznanita sodrugom, da je bil krščanski socialec dr. Mataja izvoljen. Eldersch in Emerling hujskata sodruge, Češ, da so krščanski socialci pri volitvi varali in da so zato socialni demokrati podlegli. Razburjeni zapuščajo socialni demokrati gostilno. Socialni demokrati prično metati vrčke na vozove električne poulične železnice in razbijejo devet šip. Ranjen ni bil nihče. Policisti na konjih prijezde in aretirajo razbijače. Rdeči občinski svetnik Emerling posreduje, da se policija na konjih umakne; a ker prično socialni demokrati zopet dejansko napadati, nastopi zopet policija na konjih in izprazni cesto. Socialisti prično kričati: »K mestni hiši!« Množica se prične pomikati, da sledi geslu. Položaj je v tem trenutku kritičen. Policisti na konjih slede množici, kakor tudi drugi policisti. Tudi na PraterstraBe razbijejo rdečkarji tri šipe na nekem tramvajskem vozu. Pred hišo št. 317 na PraterstraBe dvignejo poslanca Winarskega na ramo. Winarsky pozove množico, da naj se razide in poda domov ter hrani svoje sile za poznejše čase. Del množice se razkropi, ostali pa korakajo naprej proti Ferdinandovemu mostu. A ker so vsi mostovi po policiji močno zasedeni, more le malo ljudi čez. V tem trenutku prikoraka po Tabor-straBe skupina krščanskih socialcev, ki jo tudi policisti spremljajo. Krščanski socialci prično klicati Zivio dr. Mataja, kar socialne demokrate strašno draži. Položaj je kritičen, a policija je z močnim kordonom ločila oba tabora. Razburjenje se je kmalu poleglo in zvečer je bilo na Dunaju že mirno.
XXX
Dne 8. t. m. so se vršile na Dunaju v Leopoldstadtu nadomestne državno-zborske volitve in včeraj, dne 14. t. m., ožje volitve. Kakor znano, so 6. dunajski državnozborski volilni okraj priborili v juniju 1911 socialni demokrati z židovsko liberalno pomočjo in izvolili kot poslanca Schuhmeierja. Izida nadomestnih volitev se je torej od vseh strani pričakovalo z napetostjo. Kot resni nasprotniki so prišli v poštev le krščanski socialci s svojim kandidatom mestnim svetnikom dr. Matajo in socialni demokrati s kandidatom El-derschem. Dne 8. oktobra so krščanski socialci dobili 400 glasov več kot leta 1911, med tem ko so dobili socialni demokrati 1640 glasov manj kot pred dvema letoma. Za socialno demokracijo pomenja to izgubo 21 odstotkov. Med tem ko je socialna demokracija padla od 7574 glasov v letu 1911 na 5934 letos, je število krščansko socialnih glasov narastlo od 7366 na 7761. Socialno demokraški kandidat je torej v okraju, ki je bil doslej socialno demokraški, dobil 1827 glasov manj^ot krščanski socialec. Moralična zmaga je bila torej že dne 8. t .m. na strani krščanskih socialcev, zlasti ako se pomisli, da izkazuje Leopolstadt tudi največ judovskih volilcev in da so vsi nasprotniki krščanskih socialcev že mesece hujskali z lažmi in obrekovanji proti krščanskim socialcem. — Kljub naravnost brezprimernemu terorizmu na socialno demokraški strani, kljub židovski svobodomiselni pomoči se je pri ožji volitvi dne 14. t. m. moralična zmaga krščanskih socialcev spremenila v resnico. Ta zmaga je imenentne važnosti, ker označuje dunajske volitve leta 1911 le kot slučajno dobro uspe-ie za socialne demokrate in ker kaže, da krščanski socialci zopet napredujejo in socialni demokrati nazadujejo. Z 9015 proti 8455 glasovom je priboril krščanski socialcc dr. Mataja s socialnim demokratom dr. Elderscliem bivši Schuhmeierjev mandat. Ta ožja volitev je še jasnejše pokazala napredek krščanskih socialcev kot prva. Krščansko socialna agitacija je bila to pot izbo rna. Zmaga v Leopoldstadtu je dobro znamenje za bodoče nižjeavstrijske volitve, ki se bodo vršile prihodnje leto. Krščanska socialna stranka gre zopet na vsej črti naprej, socialna demokracija in svobodomiselstvo, na katero se opira, pa se pričenjata boriti za svojo eksistenco. To je tudi ves pomen zadnjih dunajskih volitev.
Slrašen pozor v \m\.
900 rudarjev zasutih, 150 mrličev dozdaj iz jame spravljenih.
(Posebno poročilo »S 1 o v e n c u«.)
London, 15. oktobra 1913. Iz Cardiffa na Južnem \valesu, kjer se nahaja eden najvažnejših rudnikov
na Angleškem, jc došlo včeraj v London poročilo o strašni nesreči. V rudniku so se vneli plini ln so s strašnim pokom eksplodirali. Zasutih je 000 rudarjevi Nesreča je bila še strašnejša in rešitev zelo otežkočena, ker je eksplozija razdejala tudi vse aparate, s katerimi se rudarji v jamo in iz jame vozijo. Rešilno delo so morali zato pod-vzeti iz stranskih rovov. Poroča se, da je bilo zasutih nad 900 rudarjev, med njimi so jih 327 žive rešili, 150 so jih pa spravili mrtve na svitlo. Reveži so bili strašno razmesarjeni. Točnih poročil še ni, kar je ob taki nesreči umevno. Eno poročilo trdi, da je bilo ubitih 200, neko drugo pa, da je bilo celo 500 rudarjev ubitih.
Plini so se vneli v rovu »Univer-sal«. Angleški rudniki so doslej le malo enakih nesreč doživeli, kakršna je sedanja. V cardifskem rudniku so se vneli plini leta 1901. Takrat je bilo sežganih in ubitih 83 rudarjev.
Kako se je nesreča zgodila.
Plini so se vneli kmalu po 7. uri zvečer. Nekoliko prej se je peljajo v rov 700 rudarjev, po nekem drugem poročilu pa 900. Strašen pok, hujši kot grom, pretrese rudnik! Rudarji mislijo, cla je potres. Predstaviti si je grozo mogoče, če se ve, da eksplozija poruši strojno hišo kakor da je iz papirja. Kosi strojne hiše padajo na vse strani. Nekemu možu, ki precej daleč od hiše stoji, odtrga kos železa glavo. Z rešilnimi deli prično takoj po eksploziji. Ne ozirajo se srčni rešitelji na dim, ki se jim v rovih vali nasproti. L.csplozija je povzročila požar v jami. Do opoldneva spravijo pogumni rešitelji iz rova na solnce 327 živih mož. Usoda ostalih še ni znana in so zanje v velikih skrbeh. Rešenci pripovedujejo, da so njih tovariši pred požarom v oddaljene rove bežali. Boje se, da jim odreže plamen pot, cla se rešijo.
Na tisočo ljudi oblega vhode v jamo. Žene in otroci milo plakajo; vse je ginjeno, ko vidijo bedo tistih, ki ne znajo, če njih očetje šc žive . . .
Policija in ognjegasci izpraznijo prostor pred vhodom v jamo, da je mogoče rešilno delo nadaljevati.
150 mrličev prineso iz jame.
Ko rešitelji prodrejo do kraja ne-nesreče, zadenejo na prve mrtve žrtve svojega poklica. Strašno! Do opoldneva prineso okoli 150 mrličev iz jame. Grozno so razmesarjeni. Ljudi jc eksplozija vrgla do vrha rova! Veliko mrličem so odtrgani udje: roke, noge! Veliko so jih strupeni plini zadušili. 200 rudarjev še pogrešajo. Zdi se. da se v jami požar še širi.
Kaj je povzročilo nesrečo.
Rov Universal, kjer se je zgodila nesreča, je znan po zelo suhem premogu, ki se zelo lahko vname in ki razvija pline. V rovu dela do 1500 rudarjev. Vsled eksplozije se je kamenje na daljavo več sto metrov podsulo Upravni svet rudnika sodi, da je nad 150 radarjev ponesrečilo.
XXX
Cardiff, 15. oktobra. Požar se z vspehom gasi in je upanje, da pridejo do zasutih delavcev, živih pa najbržc ne bodo nobenih našli. Treba je računati s 418 mrtvimi. Trupla, ki so jih do zdaj izvlekli iz jame, so strahovito razmesarjena in jih še niso mogli spoznati. Med mrtvimi se nahajajo cele družine od 5 do 7 glav. V celem okraju ni rodbine, ki ne bi bila izgubila kakega člana. Nočni sprevod z več sto krstami je napravil grozen vtis. Prebivalstvo ni spalo, ampak napolnjuje kraj nesreče. Ob 1. ponoči je ogenj nekoliko ponehal in so našli enega delavca živega. Trije zdravniki so se s kisikovimi baloni spustili nekoliko v jamo in ob 2. zjutraj našli 20 delavcev pred nekim lesenim odrom živih.
Povišanje rekruinega Mingenla.
Število rektrutov se za 31.300 poviša. Obe deželni brambi enakovredni s skupno armado.
Časnikarski departement. c. kr. ministrskega predsestva jc doposlal »Slovencu« sledeči članek: Ob zadnjih posvetovanjih vlad se je sklenilo sporazumno, da se poviša število rektrutov. Določilo se jc, da se število rekrutov za armado, vojno mornarico in za obe deželni brambi skupno za 31.300 mož poviša.^Skupna armada dobi od tega povišanja 16.500, vojna mornarica 1500, c. kr. deželna bramba 7300 in kraljevska ogrska deželna bramba 6000 mož. S tem povišanjem se omogočijo sledeče zelo nujne odredbe za izpopolnitev naše vojno sile. Nujno potrebno je, da se poviša mirovno stanje pehotnih stot-nii, ki so ob meji nastanjene, ker njih
sedanja moč ne zadošča, kar se je ob zadnjih dogodkih pokazalo, da ne bo pri najmanjšem političnem zapletljaju zopet potrebno pod orožje pozvati neaktivno moštvo. Izjemno vpoklicanje pod orožje zadnje mesece je škodljivo tako posamezniku kakor državi v gospodarskem in v finančnem oziru in sc moramo temu v bodoče, kolikor bo mogoče, izogniti. Povišanje števila rekrutov je pa tudi nadalje potrebno, cla se sanira stanje oddelkov strojnih pušk, kavalerije, artiljerije, tehničnih čet. in se deloma tudi pri artiljeriji ir. pri tehničnih četah ustanove novi oddelki. Življenjska potreba naše armade je že postala pomnožitev poljske artiljerije, ker razpolaga v vsaki pehotni diviziji Nemčija s 60 do 80, Francija z nad 72 in Rusija z nad 64 topovi.
Jasno je nadalje, cla morata biti obe deželni brambi, ki imata isto nalogo kakor skupna armada, ravno tako za vojsko pripravljeni, kakor armada in morata biti zato ravnotako izurjeni. To je pa le mogoče, če sta v miru ravno tako močni, kakor armada. Enakovrednost se je zahtevala že pri prvem posvetovanju o zadnji brambni pre-osnovi, a se iz raznih razlogov ni izvedla.
Vojna sila sesednih držav je tako napredovala, da se to prej ni moglo slutiti; naša armada bo pa dosegla, ko se reforme izvedejo, šele tisto mirovno stanje, ki se je medtem v inozemstvu že zopet povišalo. Danes je zato neobhodno potrebno, da se zviša stanje deželnobrambovske pehote in da je popolnoma enaka armadi. Kakor je potrebno, da se hitro in v polnem obsegu izpopolni armada za vojno sposobnost, se je le morala glede na finančno sposobnost obeh držav izpeljava novega programa na več let razdeliti. Vojna uprava se je do skrajnosti omejila, kolikor more glede na zunanje politične razmere v interesu varnosti monarhije še zagovarjati. Pogajajo se še, kdaj da naj se predloge parlamentoma predlože.
Odgovori dednega odbornika dr. Lompela na različne interpelacije.
Interpelacija g. posl. Perhavca in tovarišev.
Zadeva: Uravnava reke Vipave — ali bode deželni odbor predlagal načrt zakona za to uravnavo še v tem zasedanju; ako ne, iz katerih vzrokov se to ne bo zgodilo:
C. kr. okrajno glavarstvo v Postojni je izdalo na podlagi vodopravne obravnave razsodbo glede te obravnave meseca septembra 1911, proti razsodbi ni bilo vloženih ugovorov, pač pa se jc morala vršiti v zmislu nekega določila te razsodbe še cenitev obeh vodnih naprav, ki izrabljata voclo reke Vipave za svoj obrat. To cenitev je izvršilo c. kr. okrajno glavarstvo v dneh 12. do 14. februarja 1912 ter je izdalo tozadevno razsodbo meseca julija 1912. Proti razsodbi, oziroma proti cenitvi so se pritožili posestniki vodnih naprav na c. kr. deželno vlado in po zavrnitvi pritožbe na c. kr. poljedelsko ministrstvo, ki pa pritožbi tudi ni ugodilo. S tem je administrativno postopanje glede te uravnave, v kolikor se nc tiče ustanovitve vodne zadruge, končano ter ni nič več zadržka, da se troškovnik uredi in podjetje financira. Troškovnik se bo čimprej uredil, — pri čemer bo tudi vpoštevati sedanje višje cene za posamezne delovne kategorije — ter se bo predložil potem projekt c. kr. poljedelskemu ministrstvu in c. kr. ministrstvu za javna dela zaradi odmere čim višjega državnega prispevka. Obravnave so pa bodo morale vršiti tudi z udeleženci, ki se bodo združili v ta namen v vodno zadrugo. Deželni odbor bo po svoji moči te obravnave pospešil ter predložil tozadevni načrt zakona visoki zbornici v rešitev, ko bo pokritje troškovnika, ki ne bo zaostal mnogo pod poldrugim milijonom kron, končano. Iz navedenega je razvidno, zakaj da se načrt zakona za to sicer zelo nujno in potrebno uravnavo v tem zasedanju ni mogel predložiti.
Interpelacija gg. poslancev Mat-j a š i č a , D e r m a s ti a in tovarišev z dne 2. oktobra t. 1. do g. deželnega glavarja zaradi uravnave potoka Nc-rajčice v občini Dragatuš in interpelacija poslanca Adolfa Ribnikarja in tovarišev na g. deželnega glavarja glede poplavljanja dragatuškega polja z dne 24. septembra t. 1.:
Meseca decembra 1910 je občina Dragatuš vložila na deželni zbor peticijo za uravnavo potokov Turnšica, Ne-rajčica in Lahinja. S sklepom 21. oktobra 1910 (cl. o. št. 19.637/10) je deželni zbor prošnjo odstopil deželnemu odboru z naročilom, da odredi ogled teh potokov po tehniku in, ako dožene, oziroma osigura tudi prispevanje interesentov k pokritju stroškov, izdela v
to potrebni načrt. Zaradi pomanjkanja kulturno - tehničnega osobja deželni odbor temu naročilu dosedaj še ni mogel ustreči, vendar pa hoče Čimnrej potrebno ukreniti, da bodo tudi kulturno-tehnična dela napredovala tako hitro, kakor druga gradbena dela.
Interpelacija g. poslanca Jarca in tovarišev na g. deželnega glavarja v zadevi črnomaljskega vodovoda:
Ojačenje črnomaljskega vodovoda potoni zajetja dveh novih studencev na Blatniku se je izvršilo letošnjo pomlad. Po dovršitvi dela je mostno županstvo v Črnomlju (d. o. ,št. 15.520/13) naznanilo, da zlasti v Črnomlju vodovod Še vedno ne deluje redno. Z ozirom na to in ker prosi šc cela vrsta vasi, da so jih priklopi črnomaljskemu vodovodu, bo deželni odbor odredil, da se ves vodovod temeljito preišče in dožene, kjo tiči napaka. Z deli za razširjavo se pa ne more preje pričeti, dokler ni vprašanje obeh novih, sicer Zb zajetih studencev na Blatniku v vodopravnem oziru končnoveljavno rešeno. Da do te rešitve še do danes ni prišlo, je vzrok konkurenčni projekt družbe Klemen-Ploj (Čujte!), ki je obenem s projektom deželnega odbora še. vedno v obravnavi. V tem stadiju je sedaj zadeva za ojačenje črnomaljskega vodovoda. Družba Klemen—Ploj je tudi res svoje dozdevne vodne pravice ponudila deželnemu odboru v nakup, in sicer je leta 1909 (d. o„ št. 8480/09) zahtevala za studence na Blatniku in v Srednji Vasi 300.000 K (Čujte!) in pri prvi vodo-pravni obravnavi dne 15. in 16. julija 1909, potem ko je svoj načrt skrčila na oba studenca na Blatniku, ki sta sedaj že zajeta, za ojačenje črnomaljskega vodovoda, pa 40.000 Iv odkupnine (d. o., št. 14.905/09). Deželni odbor gled • za-htevane odkupnine ni imel po,oda spuščati se v kake. obravnave, ker je zadeva itak na instančnem potu v rc. šilvi. (Jarc: Vsak nas bo drl! — De;, nvastja: Črnomaljce pa kvaril! — Medklici clr. Tavčarja. — Deželni glavar zvoni.)
HRVAŠKI IZSELJENCI V INOMOSTl USTAVLJENI.
Inomost, 15. oktobra. Tu so ustavili in prijeli, najbrže na ukaz hrvaške vlade, več hrvaških izseljencev in uvedli proti njim preiskavo, češ, da so se hoteli odtegniti vojaški službi.
STRAŠNA OBDOLŽITEV, DA JE Bil. NA VOLTURNO IZVEDEN NAPAD.
»New York Tribune« objavlja stra-šno obdolžitev, da so lastniki družbe Uranium prepričani, da je bil požar na Volturnu povzročen v zločinskem namenu z bombami v skladišču. Poslovodja družbe Urania objavlja izjavo, da je bila položena bomba, ker so se, preden je Volturno odrinil na morje, mornarji z družbo sprli radi plač in je dobila družba več grozilnih pisem, Brezžičen brzojav parnika »Grofler Kurfurst« pa poroča, cla je povzročila požar na Volturnu eksplozija na sprednjem delu ladje. Radi eksplozije je bilo takoj 50 mornarjev in potnikov mrtvih.
ROPARSKI NAPAD NA GOSTILNIČARJA, KI STRELJA NA NAPADAL.
CE.
Kolin, 15. oktobra. V okolici Briih-le pri Ivolinu je napadlo več mladih zločincev nekega gostilničarja v njegovi gostilni, da ga oropajo. Gostilničar, srčen mož, pa pograbi puško in strelja na roparje. Enega roparja je pogumni gostilničar smrtno zadel, več jih je nevarno ranil.
CIGANA USMRTILA KMETA.
Brunšvik, 15. oktobra. Pri Neuhal* deslebnu so zaprli cigana Hermana Ebenderja, ki je s svojim starejšim bratom umoril pri Fuldi gozdarja Ro-mannsa; starejši brat je ušel. Cigana sta pri nekem kmetu kopala krompir in se v pijanosti bahala, da sta gozdarja usmrtila.
16LETNI MORILEC.
šomnic, 15. oktobra. 16letni Karel Seyfert je zadavil svojo sestro, 221etno Kamilo, da ji jc vzel malo vsoto denarja. Mrtvo sestro je spravil v kovčeg, ki ga je zvezal z vrmi in z žicami, nato je pa šel spat. Ko so ga. drugo jutro starši vprašali, kje cla je Kamila, je pobegnil. Ko so pozneje našli mrtvo Kamilo v kovčegu, so zasledovali morilca in ga čez nekaj ur na kolodvoru aretirali.
SPREVODNIKA TIHOTAPCA.
Tešin, 15. oktobra. Detektivi so tu aretirali nadsprevodnika Karbiceka in sprevodnika Jpala Severno-zahodne železnice, ker sta vtihotapljala saharin.
Monorjaoi! ^rž-^nr«.
tinki »Slovenski Straži« 1 i —......
DroSva.
—	Odborova seja »Matice slovenske« dne 9. oktobra 1913. G. predsednik se obširneje spominja t dr. K. Glasera, čigar znanstvena izobrazba in delavnost sta presegali poprečnost. Nadalje javi, da se je pobrigal za literarno zapuščino pisatelja Ogrinca. — Spominska plo,?ča Janezu Trdi ni se bo razkrila prihodnje leto. — Topla zahvala se izreče g .odborniku šolskemu svetniku V i li b a 1 d u Zupančiču, ki je bil odbornik izza leta 1878., a je radi bolehnosti sedaj odložil odborni-štvo. — Poškodbe na Matični hiši, ki so nastale vsled regulacijskih del v Ljubljanici, se ocenijo. Določi se kredit za katologiziranje Matične knjižnice. — Poročilo o fondu za Bleiwcisov spomenik se vzame na znanje. — Potrde se nasveti in predlogi zemljevidnega odseka. Matica bi morala vedeti, kaj je glede krajepisja ukrenil deželni odbor kranjski. Koncem tega meseca bo zadnje posvetovanje o sedanjih korekturah zemljevida. — Matica je prejela zopet nekaj V o š n j a k o v e korespondence. Geografski opis Štajersko (Slov. zemlja) prevzame g. prof. V e s e n j a k. — Publikacije za leto 1913. bodo obširnejše nego zadnja leta ter izidejo v novi umetniški opremi. — Neki bele-tristični rokopisi se izroče v recenzijo. Matica izda veliko poljudno pisano in ilustrirano delo prirodopisne vsebine (v obliki vseučiliščnih predavanj), ki ga za Matico spiše univ. docent v Wurz-burgu dr. Boris Zarnik.
—	Vič. Nedeljska predstava žaloigre »Garcia Moreno«, katera se je vprizorila na tukajšnjem odru, je, lahko rečemo, ena izmed najboljših, kar smo jih videli na odru do zdaj. Vsebina igre je bogato napolnjena z verskimi motivi in primerna za današnje čase, da jo priporočamo vsem društvom, ki hočejo res kaj koristnega in vzpodbudnega vprizoriti. Igralci so skoraj brez izjeme prav dobro pogodili svoje vloge, da so želi občo pohvalo ter nas napolnili z zaupanjem, da smemo v letošnji sezoni pričakovati tudi v bodoče mnogo lepega užitka pri predstavah. Društveni orkester je med odmori v razvedrilo občinstva marljivo proizvajal lepe domače komade.
Dnevne novice.
VOLITVE.
Izvršilni odbor S. L. S. je imel sejo v ponedeljek. Konstituiral se je kot Osrednji volilni odbor in izrekel v permanenci.
V vseh volilnih zadevah se je ob-/ačati po zaupnikih na tajništvo S. L. S. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6.
Zbor zaupnikov S. L. S. se bo vršil dne 5. novembra; do takrat naj se zaupniki posameznih volilnih okrajev po možnosti zedinijo glede kandidatov. Čas do volitev — prvi volilni dan je že 1. december! — je kratek, tedaj je hitro zedinjenje glede kandidatov neobhodno potrebno. Vobče naj velja načelo: Čim manj se spreminja na dosedanjem stanju, tem bolje je. Vsaka nova kandidatura prinese, kakor uči skušnja, nove tež-koče.
Gre se za odločilno bitko z gnjilim liberalizmom, ki ga treba popolnoma poraziti. Napram temu velikemu smotru treba zapostaviti druge ozire.
Dosedanji poslanec kočevsko - ribniških kmečkih občin, g. Fr. Bartol, ne kandidira več. Stvar zaupnikov okraja je, da se zedinijo o njegovem nasledniku.
Z jutrišnjo številko se ustavi list »Slovenec« vsem p. n. naročnikom, ki doslej niso obnovili naročnine. Kdor se torej čuti prizadetega, naj znesek nemudoma pošlje. Pošiljatev po nakaznici traja eden, kvečjemu dva dni, po položnici pa 3 do 4 dni.
Občinski odbor v Ihanu je v seji dne 5. t. m. sklenil izreči deželnemu glavarju dr. I. Š u s t e r š i č u popolno zaupnico.
+ Občni zbor »Kmetske zveze« v Šmartnem pri Litiji bo v nedeljo, dne 19. oktobra po prvi sv, maši v Društvenem Domu. Na shodu bo poročal naš poslanec in^ deželni odbornik g. dr, Evgen Lampe. Shod bo važen, ker bo na njem poročal deželni odbornik o delovanju deželnega zbora; važen pa bo zlasti zaradi bližajočih sc deželnozborskili volitev. Zato •nožje in fantje, vsi na shod!
-f Volilni imeniki za deželnozbor-ske volitve. Vlad« je ukazala, da morajo biti volilni imeniki za deželno-zborske volitve sestavljeni do sobote, 2. novembra.
-f Liberalna nesramnost. »Slovenski Narod« pravi, da so oni gg, odborniki »Slovenske Matice«, ki so protestirali proti breztaktnosti dr. Ilešiča, »izvoljeni po napredni milosti in če jim kaj ni všeč, si vendar lahko pomagajo«, — Opozarjamo na to nesramnost vse naše somišljenike, ki delajo tlako v odborih, kjer imajo liberalci večino. Trpi se jih po milosti, dokler se jih bo rabilo. Izjava »Slovenskega Naroda« je vendar dovolj jasna.
—	Poučni tečaji, št. Vid pri Vipavi: V ponedeljek, dne 13. oktobra t. 1. se je vršil tu tečaj za razstreljevanje zemlje pod vodstvom deželnega učitelja gosp. Humeka. Tečaja se je udeležilo precej-njc število kmetov, ki so jako pazljivo sledili predavanju g. učitelja ter praktičnemu poskusu. — Otvoril se je ta dan tudi gospodinjski tečaj za dekleta, kojega je priredil naš deželni odboi\ V tečaj je bilo sprejetih 22 deklet, katerega vodita dve gospodični učiteljici.
—	Smrtna nesreča na železnici. Tržaški vlak je včeraj, clne 14. t. m., popoldne ob pol 1. uri povozil med predori pri Zgornjih Ležečah brzojavnega uslužbenca G u b a n c a iz Št. Petra. Bil je v službi ter se je ognil lokalnemu vlaku iz Št. Petra; v tem hipu jo pa pridrvel iz ovinka tržaški vlak, ga zgrabil za nogo, mu jo zlomil ter ga vrgel z vso silo ob skalovje. Gubane je obležal s popolnoma razbito glavo na mestu mrtev. Bil je vesten in priljubljen uslužbenec ter je bival v Št. Petim šele eno leto. Doma je iz Vodic na Gorenjskem. Zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok.
—	Smrtna kosa. Na Glincah št. 7 je sinoči umrl trgovec Franc Sojar (Mežnar-jev Francelj). V najlopši dobi 34 let je sklenil svoje življenje. Naj počiva v miru! — V Pragi je umrl odvetnik Jan Vaniček.
—	Zagorje ob Savi. Bilo je po volitvah v cestni odbor, ko je socialnodemo-kraška »Zarja« pisala o uskoku liberalnih občinskih odbornikov v, »klerikalni« tabor. Nismo odgovarjali takrat »Zarji«, ker le predobro vemo, od kod izhaja omenjeni dopis. Da so liberalni občinski odborniki, sedem po številu, volili kandidata S. L. S., je vendar jasen dokaz njihovega spoznanja, da je edino v naši stranki pravo delo. Saj je liberalni odbornik rekel nekemu nasprotnemu agitatorju naravnost v obra.z: »Dovolj dolgo je kraljevala v Zagorju liberalna stranka, a naredila ni ničesar. Sedaj bomo pa volili može, ki imajo res voljo, da bodo za nas kaj delali, in to so ravno možje S. L. S.« — No, g. dopisnik »Zarje«, kaj pravite na te besede narodnonaprednega odbornika? Vi se v svojem listu jezite na liberalne volilce, ker so volili našega pristaša g. Ranzingerja, pa bodite uverjeni, da so ta korak, ki ga vi imenujete uskok, naredili premišljeno, kajti spoznali so, da v vaši stranki sede može, ki jim je le za osebno čast in ki mesto, da bi delali, zabavljajo čez vsakogar, kdor ne trobi v vaš rog. Bodite uverjeni, da se pri prihodnjih občinskih volitvah tudi ostali odborniki, ki so sedaj zaradi osebnega prijateljstva do g. župana še volili z vami, spametujejo ter bodo volili po svojem prepričanju. Saj je tudi pri nas že čas, da zavladajo drugačne razmere, da pride na krmilo stranka resnega dela. Zatorej somišljeniki na delo! Če bomo tako vztrajali pri započetem delu, kakor se je ravno pri volitvah v cestni odbor pokazalo, potem je naša zmaga pri prihodnjih občinskih volitvah zagotovljena. Kar se pa tiče sedanjih volitev, je bila zmaga g. Koprivca dovolj klavrna. Saj je vsem znano, koliko moledovanja pri socialnih demokratih, oziroma pri g, Čobalu, je bilo potreba, da so socialnodemokraški odborniki volili g. Koprivca, ker le po njihovi zaslugi je omenjeni izvoljen v cestni odbor. Za našega kandidata g. Ranzingerja je pa to, da je pri nas v Zagorju, kjer se imamo bojevati proti dvem strankam, liberalni in socialnodemokraški, nekaj častnega, da je izmed petintrideset glasov dobil šestnajst,
—	Davek za ohranjevanje reda in či-stote, V Zagrebu pobirajo od vsakega odraslega človeka leto za letom 2 K 40 vin, davka za ohranjevanje reda in čistotc v mestnih parkih in cestah.
—	V Novem mestu sc jc pred kratkim ustanovila »Brezalkoholna restavracija«.
—	Mitrovica kolere prosta. Kakor je kr. lirv. slav. clalm. zemaljska vlada z dopisom z dne 10. oktobra t. 1. sporočila, se jc proglasilo mesto Mitrovica glasom člena 9. pariške konvencije z leta 1903 kot kolere prosto, ker je od zadnjega obolenja, to je od 25. septembra t. 1. prešlo 15 dni, nc da bi se bil v Mitrovici pojavil nov slučaj obolenja ali smrti za azijatsko kolero.
—	Pomlad v jeseni. Iz Mošcnj smo prejeli od prijateljice našega lista šopek zrelih jagod in šopek duhtečih cvetlic kot dokaz, kako tople dni imajo na Gorenjskem.
—	Ogenj. Dne 14. i. m. je pogorel posetnik Peter Boncelj v Sp. Dupljah.
Domače in nakelsko ognjegasno društvo je bilo hitro na mestu in je požar omejilo. Sreča, da je veter vlekel proti zahodu in tako ogenj ustavljal pri bližnjih slamnatih strehah. Posestnik jc bil zavarovan za malo vsoto. Zažgali so domači otroci.
—	Nezgoda avtomobila. V ponedeljek je zadel škofjeloški avto ob ravno prenovljena vrata g .Koširja. Škode se ceni nad 100 K.
—	Lovska statistika na Kranjskem.
Posnemamo iz zactpje številke »Lovca«, glasila »Slov. lovskega društva«, sledeče: Tabelarični izkaz leta 1910. ustreljene divjačine izkazuje, da so na Kranjskem napovedali imetniki in zakupniki lovišč vsega skupaj čez 32.000 kosov koristne in blizu 16.000 kosov škodljive divjačine, ki so jo ubili, namreč: 45 jelenov, 3758 srn, 378 divjih koz, 15.151 zajcev, 367 divjih petelinov, 65 ruševcev, 1720 gozdnih jerebov. 8 snežnih jerebov, 130 skalnih jerebov. 688 fazanov, 6341 poljskih jerebic, 1507 prepelic, 988 gozdnih kljunačev, 420 kožic, 20 divjih gosi, 952 divjih rac, 1 medveda, 6 volkov, 1962 lisic, 291 kun, 207 podlasic, 190 dehorjev, 31 vider, 52 divjih maček, 293 jazbecev, 4692 veveric, 10 orlov, 10 uharic jp precejšnje število kraguljev, vran, srak in podobnih ptic.
—	Zagrebška občina bo prodajala tudi drva. Ker so se zagrebški prodajalci drv kartelirali in zvišali cene drvam, je zagrebška občina sklenila ugoditi prošnjam občinstva in prodajati drva v lastni režiji. V to svrho je že stopila v dogovore radi nakupa gozdov v bližini Zagreba, ki jih bo sama izsekavala in prodajala drva po primerni ceni.
—	Poštni denar poneveril. V Celovcu so aretovali nekega mladega človeka, ki je postal sumljiv, ker je po gostilnah zapravljal z obema rokama denar in se pripeljal v Celovec z izvoščekom iz Beljaka. Na policiji je izpovedal, da se piše Ivan Osterman in da je pismonoša v Podnartu na Gorenjskem, Našli so pri njem 130 K denarja, o katerem pa je rekel, da ga je vzel doma svoji ženi iz predala in se odpeljal na zabavno potovanje v Beljak in Celovec. Na brzojavno vprašanje pri orož-ništvu v Kropi pa je došel odgovor, da je Osterman poneveril v poštnem uradu v Podnartu 236 K in pobegnil. Izročili so ga sodišču.
—	Židovski trik. Iz Ribnice: V naš kraj pošilja tvrdka Adolf Deutsch iz Budimpešte kupone na posameznike, ki jih mora potem razpečati med prijatelji, za kar dobi čevlje itd., seveda le pod pogojem, da zopet vse kupone naprej proda. Ker se gre tukaj za sistematično izžemanje ljudstva, upamo, da bodo oblastva početje te firme nekoliko pregledala in potem vse potrebno ukrenila.
—	Občinske volitve v Varaždinu, Včeraj so se vršile v Varaždinu občinske volitve, pri katerih so zmagali kandidati hrvatsko - srbske koalicije z veliko večino glasov.
—	Prodaja jelovega in bukovega lesa.
Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnega okoliša Šepuljski Potok (okraj Zenica) približno 10.000 m3 jelovega in približno 2000 m'1 bukovega lesa. Sprejemajo se samo pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je poslati najkasneje do 6. novembra 1913, 11. ure dopoldne deželni vladi v Sarajevu, Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
DOGODKI NA BALKANU.
Iz Belgrada se poroča, da je avstro-ogrska vlada že prijateljsko opozorila srbsko vlado na poročila o nasilnostih srbskih vojakov proti Albancem in proti Bulga-rom v Macedoniji in jo opozorila, da naj se človekoljubno ž njimi postopa. — »Neue Freie Presse« zabeležuje poročilo, da namerava Srbija pri velesilah nastopiti za to, da za vzdržavanje reda in miru zasede gotove strategične točke v Albaniji. List sodi, da Avstro-Ogrska ne more pritrditi, da se določila londonske konference iz-premene. — Turčija je pričela efektivno demobilizirati 14. t. m. v Erekliju, na Gali-poliju in v Rodostu. — Srbska skupščina je 14. t. m, pričela redno zasedanje. Za predsednika je bil zopet izvoljen Andrej Nikolič. — Srbi so zasedli Orosi, Krojo, Zafa Malik in več prehodov čez Drino v Albaniji, Srbi so zgradili na teh točkah utrdbe, — V četrtek prično Bulgari okupirati tisti del Tracije, ki jim po carigraj-skem miru pripada. — Na črti Gusinje— —Djakova so vrgli Črnogorci Albance nazaj in jih razkropili. Podrobno se o teh bojih še ni poročalo. — Pri Xantipi so se Grki s Turki spopadli. Grki so vrgli Turke nazaj in zasedli Kojunkoi.
Hs isužijfc: 9 Mi sijiTiepSISHii
Koroške novice.
k Velika Einspielerjeva slavnost f Celovcu se vrši 16. novembra. Natančni vspored še priobčimo. Želeti je, da bi tudi izvenkoroški Slovenci prihiteli na to slav« nost v obilnem številu.
k Hotel Trabesinger — in celovška policija. Ako hočeš videti, kako se celovški renegati boje, da bi okoličani, ki v četrtkih prihajajo z vozovi in peš na trg v mesto, ne zahajali v slovensko gostilno, tedaj pojdi prihodnji četrtek pred hotel Trabesinger in opazil boš sledeče: ravno nasproti hotela bo stal celovški policaj — poleg njega navadno še kak renegatski civilist, in oba bosta strogo motrila vsak z vež (voz), ki prihaja v mesto po cesti nasproti hotelu Trabesinger. Včasih vzame policaj tudi notes iz žepa in se dela kakor bi kaj zapisal. — Slovenski okoličani, ki so že itak po celovški nemškutariji terorizirani, se seveda potem boje, da bi jo zavili v hotel Trabesinger, ker mestni policaj pazi nanje in si jih zapisuje. — To je škandal prve vrste, da policaj stoji pred hotelom, namesto da bi bil ob začetku ali na1 koncu ceste, kjer je promet največji, ne pa tam, kjer je vse v redu. Zakaj pa ne stoji policaj ob križišču cest: Marianen-gasse, Velikovška ulica in Kumpfgasse^ kjer je nevarnost za nesrečo največja? —) Deželna vlada kot višja policijska oblast, posezi vmes in naredi tu red!
k Protektorat nad društvom »Hel« matsschutz«, katero je ustanovil novi deželni predsednik, je prevzel prestolonaslednik Ferdinand. V odboru društva sta tudi dva Slovenca.
k Odlikovan je bil cestar Miha Š t i h s srebrnim zaslužnim križcem, Štih je star veteran, ki je služil še pod očetom Radeckijem in se je bil udeležil bitk pri Solferinu in Kustoci.
k Ustanovni shod inženirske zbor* niče za Koroško in štajersko se je vršil dne 11. t. m. v Gradcu. Iz Koroške so v odbor voljeni: Fr. Hollenia, Beljak; Andrej Buc in Al. Kollman iz Celovca.
k Shod vseh državnih uslužbencev iz cele Koroške se vrši dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne v Musiksale. Shod ima namen, izvršitev službene pragmatike pospešiti.
k Tat v trgovini. V Celovcu je neki trgovski uslužbenec svojemu gospodarju polagoma odnesel za 500 K blaga, katerega je »podaril« svoji bodoči nevesti. Uzmoviča so zaprli.
POLET DUNAJ — GORICA.
Dunaj, 15. oktobra. Nadporočnik Elsner je letel z Dunaja v Gorico, to je 400 km, v treh urah, ne da bi se med potoma kje ustavil. Letel je preko Celovca in se je potoma približal tudi Ljubljani.
Primorske vesli.
p Nove avstrijske ladje. Kakor vsa znamenja kažejo, bo tudi avstrijska mornarica dobila superdreadnougthe, ki bodo imeli 25.000 ton in bodo opremljeni, kakor se čuje, z velikimi topovi 35'5 cm premera, medtem ko imajo sedanji tipa »Viribus unitis« samo 30'5 cm. Zadnji ministrski svet je, kakor se čuje, vpošteval predloge mornaričnega poveljstva. Zgradili naj bi se štirje superdreadnougthi in tri majhne križarice. Stroški bi znašali okolu 430 milijonov, ki naj bi se razdelili na pet let. Trije taki velikani naj bi se zgradili v tržaški ladjedelnici Stabilimenta tecnica trie-stina, eden bo pa najbrže moral romati v Reko, kjer si Mažari še s svojim »Szent Istvanom« belijo glave, kajti ta še niti V morje ni bil spuščen, medtem ko so v Trstu že tri istega tipa dogradili. Sploh se od strokovnjakov čuje, da se v Reki nič kaj ne veselijo spustitve »Szent Istvana«! v morje, ker se je baje podmostek (Stap-pel) radi ne dosti trdne podlage precej usedel, tako da ni nikako iznenadenje izključeno. To naj bi bil tudi vzrok, da se s spustitvijo v morje toliko časa odlaša.
p Osebna vest. Iz Pulja poročajo: Hč\ nadvojvode Štefana in bivša avstrijska nadvojvodinja, sedaj soproga linijskega poročnika ga. Eleonora pl. Kloss, je povila sinčka.
p Mlada tipkarica podedovala mili* jone. Iz Reke poročajo: Ko se je v nedeljo izprehajala po reškem Korzu tipkarica Elizabeta Kačič, jo je nagovoril vpokojeni srbski polkovnik Sava Dimitrijcvič. Stari gospod je prišel slučajno v Reko ter spoznal v Elizabeti Kačič hčerko svojega starega prijatelja, ki je umrl pred par leti v Nišu. Oče mlade dcklice je imenoval polkovnika za izvršitelja svoje oporoke, v kateri je zapustil hčerki milijon kron, Nikdo ni imel pojma, da je njen oče tako bogat, in se je to izkazalo šele pred njegova smrtjo, ko jc napravil oporoko. Mlada tipkarica, ki je iz neznanih razlogov zapustila Niš, tako da ni nihče vedel, kje biva, ni sprva verjela svoji sreči. Zatrdilom starca, ki ga je poznala še iz mladih dni, pa jc morala verjeti. Dal ji jc takoj nekaj
tisoč kron, da odpotuje v Srbijo in prevzame dedščino, kar je tudi takoj storila.
j) V Gorici je umrl inženir Friderik Mosettig, vpokojeni uradnik južne železnice, star 82 let. Pokojnik je oče okrajnega glavarja Pavla Mosettiga in okrajnega komisarja dr. Josipa Mosettiga.
p Prepovedani semnji. Okrajno glavarstvo v Sežani je do preklica prepovedalo vse živinske semnje v sežanskem okraju. Svojo prepoved je motiviralo s kugo na gobcih in parkljih, ki se pojavlja v območju okrajnega glavarstva.
p Iz strahu pred tatovi je skočila v nedeljo nekoliko pred polnočjo iz svojega stanovanja v prvem nadstropju 75 let stara Marjeta Tadieu v Trstu. V polsnu je slišala neki šum in ker je mislila, da so tatovi v stanovanju, je zabarikadirala vrata svoje sobe. Ko pa šum le ni ponehal, je skočila na cesto, kjer je obležala pobita, nakar je kmalu umrla.
p Pogumen iinančni stražnik. V Bar-kovljah pri Trstu je v nedeljo predpoldne rešil finančni stražnik Franc Schott tri dečke gotove smrti. Kakih 200 metrov od obrežja je piš vetra prevrnil malo barčico in dečki, ki so bili v njej, so popadali v vodo. Vsi bi bili utonili, da ni skočil omenjeni stražnik v čoln, s katerim je vesljal na morje in jih rešil iz vode. Schott se je že prej parkrat izkazal pri rešitvah življenja.
p Umrl je v Rojanu zidarski mojster Franc Čebul, star 34 let.
OGRSKI INDUSTRIJCI ZAHTEVAJO PODRŽAVUENJE JUŽNE ŽELEZNICE.
Deželna zveza ogrskih tvorničarjev je sklenila sklicati enketo, ki se bo pečala s podržavljenjem Južne železnice.
Sfterske novice.
š Štajerski deželni zbor. — Socialni demokraije obstruirajo. Iz Gradca, dne 15. oktobra. Današnja seja deželnega zbora se jc otorila ob pol 11. uri. Med predlogi se nahaja predlog dr. Korošca za podporo bolnišnice usmiljenih bratov v Savinjski dolini. Ko preide zbornica na dnevni red, predlaga soc. dem. R e s e 1, naj se kot prvi predmet postavita na dnevni red predloga Bi'andel in Ilofmann glede južne železnice. Predlog se odkloni. Sprejme se predlog dr. Korošca, da se ta predmet obravnava koncem seje. S c h w a b ocl »nemškega centra« predlaga, naj se poročilo o draginjski clokladi za učiteljstvo obravnava prej, poročilo glede povišanja doklade na pivo pa za tem. Ker govornik svoja izvajanja bere, ga glavar opomni, da to ni dovoljeno. Predlog se odkloni. S c h a c h e r 1 (soc. dem.) želi, naj se postavi predlog glede učiteljstva na prvo mesto in napada večino, ker obstoja med zvišanjem učiteljskih doklad in doklade na pivo junktim. Sklicuje se na današnjo »Ta-gesposto«, ki napada tozadevno stališče večine deželnega zbora. Ako se govornikov predlog ne sprejme, si pridrži govornik pravico staviti še druge predloge k dnevnemu redu. Glavar povizlje govornika, naj vse svoje predloge skupno stavi in naj prepusti odločitev o njih zbornici. Resel: »Zbornica nima nič odločevati!« Velik nemir. Schacherl: »Ali hočete, da gremo zopet narazen?« Ponoven nemir. Glavar zvoni. Predlog Schacherla se odkloni. Deželni odbornik K a a n izvaja, da junktim res obstoja, ker sicer bi se za draginjske doklade učiteljstva ne moglo najti nobeno pokritje. Napada »Tagesposto«. Izjavlja, da tisti, ki hočejo učiteljstvu dovoliti višje doklade, nočejo pa skrbeti za pokritje, uganjajo nepošteno politiko. (Odobravanje pri večini. — Nemir. — Schacherl in Ottcr, zastopnika učiteljstva, se hudo sporečeta.) Dr. Korošec izjavi, cla so izvajanja Kaana pravilna. Resel jame govoriti obstrukcijski govor in trdi, da hoče večina doklado na pivo zvišati zato, ker stoji deželni zbor pred razpustom (Smeh pri večini), in ne zato ker bi hotela pomagati učiteljstvu. Predlog govornika, da sc dnevni red izpremeni, sc odkloni. Schacherl polemizira s Iv a a n o m. II o r v a t e k govori zoper zvišanje doklade na pivo in govori še zdaj (pol 1. opolne) dalje. V krogih poslancev se zatrjuje, da bo današnja seja dolga, ker bo treba premagati obstrukcijo i socialdemokratov, zlasti če sc jim še pridružijo 4 člani »nemškega centra«.
Ob 3. uri popoldne smo dobili naslednje poročilo iz Gradca: Obstrukci-ja socialnih demokratov traja dalje. Deželni zbor še zdaj ni prešel na dnevni red, ker socialni demokrati stavljajo neprestano predloge k dnevnemu redu. Ko je Kollegger svoj govor ob 1. uri opoldne končal, je stavil predlog na konec debate, ki je bil odklonjen. Ko je hotel nato govoriti Schacherl, mu glavar ni dal besede ker jc bil žc dva-
' krat govoril. Resel preti v daljšem govoru s hrupno obstrukcijo, ako bo glavar socialnim demokratom skušal jemati besedo. Schacherl dobi besedo k poslovniku in apelira na Slovence, naj se pridružijo protestu proti napačni razlagi poslovnika od strani predsedstva. Ob tri četrt na tri govori Schacherl še dalje.
š Važna razsodba upravnega sodišča. Deželni šolski svet štajerski jc lani na predlog predsednika okrajnega šolskega sveta gornjegrajskega premestil iz službenih ozirov Radoslava Knafliča, nadučitelja na Gorici v enaki lastnosti v Dobje. Naučno ministrstvo je vložena ugovora R. Knafliča in kraj nega šolskega sveta na Gorici zavrnilo, češ da spada na Štajerskem premeščenje učiteljskega osobja v lastni prevdarek šolskih oblasti in da premeščeni nima pravice se proti temu pritožiti. Proti odloku naučnega ministrstva je vložil R. Knaflič slovensko spisano tožbo na upravno sodišče, ki je o zadevi sodilo dne 11. oktobra 1913 ter izreklo sledeča načela: 1. Predlog predsednika okrajnega šolskega sveta ni predlog v smislu zakona, ker ga ni obravnavala sklepčna seja okrajnega sveta. 2. Ni bilo nobene nujne potrebe, da je takšen predlog stavil predsednik brez seje okrajnega šolskega sveta. 3. Pritožnik ni bil dolžan podrediti se tozadevnim naredbam deželnega šolskega sveta. 4. Vsak učitelj ima pravico pritožiti se proti nezakonitemu piemo-ščenju inšlančnim potom. — S to razsodbo so se zavarovale tozadevne pravice krajnih šolskih svetov iu učiteljskega osobja na Štajerskem in v \seli onih deželah, ki imajo enake določbe kakor štajerska. V čudno luč postavlja to razveljavljeno premeščenje celjskega okrajnega glavarja barona Mul-lerja, ki je, bil slavil skrivni predlog, naj se R. Knaflič premesti na Zgornje Štajersko in se izgovarjal, da ni svoje-ara predloga iz narodnostnih ozirov predložil seji okrajnega šolskega sveta. K. Knaflič je bil namreč tajnik občine Kokarje, ki jc znala uveljaviti slovenskemu jeziku zakonite pravice in radi tega ga je skušalo celjsko glavarstvo s sodelovanjem c. kr. politične ekspoziture v Mozirju S), i aviti na Zgornje Štajersko. Upravno sodišče se pa na to ni moglo ozirati, zato jc vse tozadevne na r e d bc. razveljavil o.
š Značilna obsodba velikega nemšku-tarja. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah, znanem štajercijanskem gnezdu in slovitem — romarskem kraju, je igral mesar in gostilničar Zamolo veliko ulogo. Njegova gostilna je bila zbirališče nemškutarske razposajene svojati. Tam se je zabavljalo en gros čez duhovščino in Slovence, in vendar je gospodarja te hiše zadela hi'da kazen, V torek, dne 14. oktobra je bil Zamolo ored senatom mariborske okrožne sodnije obsojen na štiri mesece strogega zapora. Za-mola je iz mesa bolne živine delal klobase; ko je klal živino, ni rabil živinooglednika, napeljeval je svoje ljudi h krivemu pričevanju in je imel na vesti še druge delika-tese. Kaj bo zopet rekel »Štajerc«, da je sodnija brez njegovega dovoljenja izrekla tako »kruto« obsodbo nad njegovim varovancem!
š Slana je v torek in sredo zjutraj napravila na poznih poljskih sadežih ter vinegradih precejšnjo škodo. Sedaj s trgatvijo ni več čakati,
š Železnica Ptuj—Rogatec. Za to progo, ki je že delj časa projektirana, se vrši te dni lokalna komisija. Dne 13, t. m. se jc vršilo komisionelno ogledovanje prvega dela nameravane proge od postaje Ptuj dalje proti Rogatcu. Občina Hajdin zahteva, da bi se na njenem ozemlju, oddaljenem dva in pol kilometra od Ptuja, postavilo postajališče za osebni promet. Mestna občina se temu zoperstavlja z vso silo. Na progi med Hajdinom in Ptujem bi se moralo napraviti štiri mostove, med temi velik most čez Dravo, ker se stari železniški most (južne železnice) za novo progo ne more uporabiti.
š Iz preiskovalnega zapora je pobegnil v Kozjem na Štajerskem 651etni Matija Paehernig iz mariborskega okraja, koder je pričakoval svoje usode zaradi hudodelstva tatvine in goljufije. Kam jo jc stari grešnik mahnil, šc nc vedo.
LMonsKe novice.
lj Med najvažnejše naloge volilne agitacije spada skrb za dobre volilske imenike. Poteklo bo sicer še nekaj časa, preden bodo sestavijo! i in razgrnjeni; toda volilce je treba žc do tistega časa dobro poučiti o njih pravicah in nalogah, da bodo že dobro pripravljeni, kadar pride čas za reklamacije. Liberalci računajo vedno z neznanjem ljudstva, in res jim prihaja, to pri vsakih volitvah v prid. Objavili bomo določbe o reklamacijskem postopanju. Ali izkušnja nam kaže, da te objave
v časopisju vse premalo zaležejo. Pri vsakih volitvah so oglasijo cele trume volilcev, kadar je že prepozno, pa se jeze, da niso vpisani. Seveda jim ne more takrat nihče pomagati. Treba je torej, da se pravočasno ukrenejo vsi primerni koraki. Nihče se ne sme zanašati na to, da je žc tako dolgo v občini, da ga pozna vsak otrok, cla je gotovo vpisan; ampak vsakdo se mora prepričati, če je prav zares vpisan. To pa se doseže le z dobro organizacijo in z agitacijo od moža do moža, ki sc mora takoj pričeti, cla bo takrat, ko bodo imeniki razgrnjeni, že vse pripravljeno.
lj Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani vabi k predavanju, katero bo v četrtek točno ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Predava g. drž. opslanec prof. Evgen Jarc.
lj Smrtna kosa. Umrl je danes ponoči g. Ivan Š i n k o v i c , c. kr. sodnik, zet komerčnega svetnika clrž. in deželnega poslanca g. P o v š e t a. Pokojnik jo bil starešina »Danice«, vele-zasluž 11, organizator v početkih katoliško - narodnega dijaškega gibanja. Pred par dnevi so se mu pojavile slabosti srca, katerim je danes ponoči nenadoma podlegel. Naše najiskrenejše sožalje vsem njegovim dragim! — Umrl je v Ljubljani včeraj zvečer vpokojeni major Matija Z i 11 e r e r vitez p 1. Časa C. a v a 1 c h i n a v 87. letu starosti. — Umrl je danes v deželni bolnišnici dr. Bela Sp i t z e r, zobozdravnik pri g. Seidlnu, star 41. let. Po veroiznovedanju je bil izraelit.
lj Doktor Adrijan Zupančič, sin šolskega svetnika Vilibalda Zupančiča, jc napravil dne 11. oktobra v Gradcu odvetniški izpit.
lj Otvoritev gospodinjske šole pri Ur-šuiinkah v Ljubljani. Kot smo že poročali v zadnji sobotni številki »Slovenca«, se ctvori z novembrom pri uršulinkah v Ljubljani gospodinjska šola. Vpisovanje v gospodinjsko šolo, oziroma tudi v tečaje se vrši jutri, dne 16. in 17. oktobra tekočega leta v uršulinskem samostanu, Kongresni trg št. 18, od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnina, oziroma prispevek za učila znaša 5 K. — Vsa druga, natančnejša pojasnila pri vpisovanju.
lj Zastopnik Hamburške paroplov-ne linije Seunig aretiran. V Ilebu so aretirali tukajšnjega zastopnika Hamburške paroplovne črte Seunig a, ker se je sumljivo gibal za izseljenci. G. Seunig je moral vložiti kavcijo, na kar je bil izpuščen iz zapora, mora pa menda ostati v Ilebu, cla bo preiskava končana. Skrajni čas bi že bil, cla oblasti izseljeval ne agentu-r e najstrožje nadzorujejo in da tozadevno postopanje deželna vlada in policijsko ravnateljstvo primerno poostrita. Posebno vlacla ne sme brezbrižno gledati, kako se vabijo najboljše domače moči v tujino.
lj Dva nevarna vlomilca, Jereb in Paviič, aretirana v Celovcu. Pred dnevi so nekateri listi poročali, da je policija že. aretjraia znana vlomilca Pav-liča in Jereba. Te vesti so se izkazale kot odgovor na dopisnico, ki sta jo tič-ka pisala »Slovenčevemu« uredništvu iz Trsta in so imele Jc namen tička prevarati, da bi se čutila varna. Sedaj pa sta se res vjela. Veselja ljubljanski policiji, cla hi ju ona prijela, sicer res nista hotela napraviti dragoc-i ia tička, a sta prišla v roke celovški policiji. O tem dogodku poročajo iz Celovca sledeče: V zadnjem času so sc v Celovcu zelo množili vlomi. Tako je bilo od sobote do ponedeljka izvršenih oziroma poizkušenih nič manj kot sedem vlomov pri raznih strankah, pri katerih je prišel zločinec v hišo navadno skozi odprta okna. Vlomi pri belem dnevu in pri luči ponoči so v Celovcu na dnevnem reclu. Mecl drugimi so vlomili tatovi ob dveh popoldne v pisarno obrt-uo-pospeševalnega urada in odnesli 298 kron. Daljo v trgovino de Roja in odnesli več stvari in nekaj denarja. Na Radeckijevi cesti se je izvršil vlom tudi popoldne itcl. V ponedeljek pa jc izvedela policija, da je v celovški deželni bolnišnici neki mlad človek z ranjeno roko, ki ga vsak dan obiskuje nek drugi.sumljiv človek. V deželno bolnišnico jc odšel policaj in ravno na vratih je srečal dva sumljiva čoveka, ki sta hotela zapustiti zavod. Policaj jc oba ustavil in ju odvedel v službeno sobo, iz katere sta pa hotela uiti. Razvil se je vroč boj. Mecl premetavanjam s policajem jc hotel eden izmed zločincev potegniti iz hlačnega žepa ostro nabasan revolver, kar pa se mu ni posrečilo. Končno so ju uklenili in odvedli na stražnico. Ko so ju preiskali, so našli pri njima razne predmete, denar, zlatnino, vlomilsko orodje, nadalje tucli stvari ki sta si jih prisvojila pri vlomih pri Karlu de Roja, v obrtno-pospe-Ševalnem uradu in drugod. Eden iz-
med lopovov je imel suknjo in telovnik, ukraden 9. t. m. v protestantov-skem dijaškem domu. Oni, ki je imel poškodovano roko in ki si jo je ranil bržkone pri plezanju čez kako ograjo, je dejal, da sc piše Franc Sporn, drugi ga je pokazal delavsko knjižico na ime Ivan Paviič. Glasom dopisa ljubljanske prisilne delavnice je odšel julija iz iste neki Leopold Jereb, čegar osebni popis se je pa popolnoma strinjal s prvim aretovancem. Istotako se je od sodišča v Cerknici poslani osebni popis vlomilca Pavliča strinjal z drugim. Sporn je končno priznal, da jc ušel iz ljubljanske prisilne delavnice in da se piše pravzaprav Jereb. Nadalje je izpovedal, da sta se oba že ocl meseca julija klatila brez posla po raznih kroaovi-nah ter bila v avgustu tudi nekaj časa v Celovcu. Takrat sta bržkone izvršila denarno tatvino v pisarni clr. Messi-nerja. \ vlomilca sta zapustila Celovec	avgustu in potovala skozi Ogrsko Srbijo, da bi poizkusila svojo srečo na Balkanu. Zaradi vojne in ker nista imela potnih listov, pa sta se vrnila, in sicer v Celovec, kjer sta izvrševala svoj tatinski posel, dokler nista prišla v roke pravice. Oba so izročili celovškemu deželnemu sodišču. Marsikdo se je ob tej vesti oddahnil, kajti Jereb in Paviič sta imela za nadaljnje vlome obširen načrt. Poročali smo, da jc pri hišni preiskavi v njihovem skrivališču pri Jelšanih bilo najdenih mnogo zmimivih stvari. Me -i drugimi je policija ondi zaplenila tudi knjižico, v kateri sta v 1 o m i 1 c a imela napisana mnoge odlične osebe in banke v Ljubljani z natančni m opisom, kako bi se daloondi v l o m i t i. Nekaj časa teh načrtov torej ne bodeta mogla izvršiti.
lj Aeroplan nad Ljubljano. Včeraj nekako ocl 1. do pol 2. ure popoldne je krožil nad Ljubljano aeroplan, ki se je naposled spustil na tla, kakor se jc dalo iz mesta sklepati, na vojaškem vež-bališču. Aeroplan se je dolgo časa za-državal skoraj na enem in istem mestu in videlo se je, cla je imel v zraku hud boj z vetrovi, predno je zamogel na zemljo.
lj Poročil se je v Zagorju ob Savi g. Rudolf Ahčan z gdčno. Mici Garbajs iz Ljubljane.
lj Koncert v Krapševi kavarni ob trgu
Tabor prirede jutri zvečer godbeniki bivše v Slov. Filharmonije*. Vstopnina 40 vin. Začetek ob pol 9, uri zvečer.
lj Umrli so: Anton Krapež, snaži-lec, 58 let. — Anastasija Beck, žena tovarniškega delovodje, 03 let.
lj Kanali zbiralniki. Izvzemši frančiškansko nabrežje ocl Ilradeckega mostu čez šentjakobsko nabrežje skozi drevored pred Prulami, do Vodnih vrat in ocl tu ob Ljubljanici do Privoza so sedaj kanalska dela končana. Istotako je zbiralnik dograjen od Tržaške ceste clo Gradaščice. Z deli v Prulah se zaključijo dela na clcsnčm bregu Ljubljanice,
lj Žepne tatvine na trgu se že dlje časa pojavljajo, a ni bilo mogoče priti storilcu na sled. Tudi danes so bile na trgu pri kuretnini pokradene trem ženskam tri denarnice s približno vsoto clo 50 kron. Tržni stražniki so razne sumljive elemente neprestano nadzorovali, dokler se ni ptiček vendar vjel. Ko so bile tatvine ovadene, je tržni redar zadevo povedal uslužbencem rešilne postaje g. Antonu Zdraviču, ki je bil baš v obližju, ii gre le-tcmu zasluga, da je dolgoprstneža doletela že vendar usoda. G. Zdravič je kmalu zagledal nekega okoli 16 let starega mladeniča, ki se je sumljivo sukal okoli žensk, in ga. začel nadzorovati. V tem ko so tržni redarji pazili vsak na svojem mestu, navedeni fant pograbi iz kurnika neki kupovalki denarnico ter jo hoče spraviti. V tem ga pa že pograbijo krepke Zdravičeve roko, nakar priskočijo na vrišč tržni redarji in ptiček je bil v rokah. Tajiti seveda ni mogel, ker je ukradeno denarnico imel še v rokah. Navedenec je Iv. B o n č a r iz Št. Vida pri Ljubljani, ki je nedvomno izvršil tudi prejšnje tatvine. Pri sebi je imel tucli nravstveno izpričevalo, namreč sodnijsko povabilo, s katerim ga vabi kazenski sodnik zaradi pote-puštva. Izročili so ga policijskemu stražniku, cla ga je aretiral.
lj Vreme se kaže, da hoče biti lepo. Temperatura je vsled burje silno padla, mrzlo vreme pa jc čisto »kakor led«. Po vrhovih Grintovca in drugih višjih vrhovih je predvčerajšnjim, polnoči pobelil sneg. Vremenski proroki vedežujejo, cla je to znamenje lepe jeseni. Bomo videli!
lj Ljubljanska agentura deželnega urada »občega pokojninskega zavoin za nameščen e« v Trstu sc nahaja od 15. t. m. naprej v Pražakovi ulici št. 3, L nadstropje ter uraduje ob delavni-
kih, izvzemši sobot in dnevov pred prazniki od tri četrt na 1. do tri četrt na 2. uro popoldne.
lj Dela v Ljubljanični strugi. Dela so se zadnja dva meseca vršila razdeljeno na raznih mestih in so različno napredovala. Ponekod je opaziti pomanjkanje delavcev. Med Vodmatom in deželno brvjo se skalnata tla na levi strani razstreljujejo. Drugače se do Šentpeterskega mostu ni nič posebnega naredilo. Nad tem mostom je skupina delavcev zaposlena z izkopavanjem ilovnatih tal; obenem dela 3—4 m širok in primerno globok jarek, ob čegar robu se bodo potem zabili koli. Nekaj višje sta v obratu oba parna stroja za zabijanje kolov; do tu so koli ob obeh bregovih zabiti. Obrežni zidovi so sedaj napravljeni ob levem bregu od Naglasove do V. Rohrmanove hiše. Med Frančiškanskim in Hradeckega mostom se na desni strani vrše preddela za železobetonski temelj; na Frančiškanskem nabrežju se odstranjuje stari nabrežni zid. Od Vodmata do stare cukrarne je na desnem bregu dovršena škarpa.
Kolera na Ogrskem in na Hrvaškem.
V provinci je na Ogrskem 14. t. m. na koleri zopet 14 oseb obolelo, na Hrvaškem pa 19.
Roparji usmrtili dva človeka. V
M5szeturn na Ogrskem so roparji ubili ponoči bogatega kmeta Aleksandra Natha-zyja, njegovega vnuka pa zadavili. Roparji, najbrže cigani, so odnesli 260 kron, nadalje so zaplenili voz in konje.
Oporoka prijateljice živali. Občinski «vet v Brestu je podedoval od neke stare dame 120.000 mark pod pogojem, da skrbi za njeno mačko in čižka do smrti.
Zadnle vesli.
DIPLOMATSKE ZADEVE.
Dunaj, 15. oktobra. Cesar je avstr. poslaniku v Carigradu markgrofu Pal-laviciniju izrekel najvišje priznanje za požrtvovalno in uspešno delovanje. Dosedanji poslanik v Bukareštu knez Ftirstenberg je imenovan za tajnega svetnika in prestavljen za poslanika v Madrid.
SOCIALNO - POLITIČEN ODSEK NESKLEPČEN.
Dunaj, 15. oktobra. Socialno - politični odsek, ki je imel danes zborovati, je bil odsoten. Od 52 članov jih je prišlo le 15.
ZALESKI.—
Dunaj, 15. oktobra. Finančni minister Zaleski ima dvamesečni dopust. Zaleski trpi na izpremembi srčnega mišičevja.
VOLILNA DOLŽNOST V SOLNOGRADU.
Solnograd, 15. oktobra. Deželni zbor je odobril novi volilni red za glavno mesto, ki določa volilno dolžnost.
DEMOBILIZACIJA TURŠKE VOJSKE. — BULGARI ZASEDEJO TRAKIJO. — DOPUST AVSTRO-OGRSKEGA POSLANIKA V CARIGRADU.
Carigrad, 15. oktobra. Demobilizacija turške armade se je začela v Eregliju, R> dostu in Gallipoliju. Vesti o akutni krizi med Turčijo in Grčijo so neosnovane senzacije.
Soiija, 15. oktobra. Čete, ki imajo zasesti od Turčije Bulgariji pripoznani del Trakije, so že odrinile.
Carigrad, 15. oktobra. Demobilizacija se je tudi tu začela.
Carigrad, 15. oktobra. Tukajšnji av-stro-ogrski poslanik markgrof Pallavicini se poda na dvamesečni dopust.
ANARHIJA V ALBANIJI.
Belgrad, 15. oktobra. Guvernerja v Lješu je ubil pristaš Essad paše, Essad paša hoče, ker je potekel rok, ki ga je stavil vladi v Valoni, da se preseli, nastopiti z oboroženo silo in bo prenesel albansko prestolico v Elbassan.
Valona, 15. oktobra. Danes se je tu xbrala evropska kontrolna komisija, ki bo vodila prave posle vlade, dokler se ne izbere knez. Tozadevne funkcije mornariških detašmajov v Skadru so ugasnile.
Drač, 15. oktobra. Essad paša se s provizorično vlado v Valoni ni pogodil in je danes osnoval posebno vlado za osrednjo Albanijo, ki je neodvisna od valonske ter odgovorna samo velesilam ln bodočemu knezu. PortfelJ za zunanje zadeve Je prevzel Fejk beg Konica.
ALBANSKI KNEZ.
Berolin, 15. oktobra. Cesar Viljem je sprejel bodočega albanskega kneza Viljema Wieda.
NOV KORAK AVSTRIJE V BELGRADU.
Dunaj, 15. oktobra. Zaradi zasedena več krajev v Albaniji bo avstro-ogrska vlada takoj in na resen način v Belgradu zahtevala tozadevnih pojasnil.
KATOLIŠKA CERKEV V SRBIJI.
Šibenlk, 15. oktobra. Semkaj se jo vrnil iz Belgrada katoliški Srb, advokat dr. Lujo Bakotič, ki je bil izdelal načrt koukordata s sv. siolico. Srbija namerava osnovati katoliško škofijo s sedežem v Belgradu. Kot kandidat se imenuje frančiškan O. R a d i č . ki jc v Srbiji zelo snoštovan in na katerega se je srbska vlada tekom izdelovanja kon-kordačnega načrta večkrat obračala.
SRBIJA IN GRČIJA.
Belgrad, 15. oktebra. Semkaj prispe grško poslanstvo, ki bo izročilo kralju Petru Zveličarjev red in lastnoročno pismo kralja Konštantina.
PROCES PROTI BULGARSKEMU POLKOVNIKU.
Soiija, 15. oktobra. Državni pravdnik je v procesu zoper polkovnika Pcteva predlagal zaradi strahopetnosti smrtno kazen.
MORATORIJ V SRBIJI SE NE PO-DALJŠA.
Belgrad, 15. oktobra. Vlada je sklenila, da se moratorij ne podaljša.
TRESIČ V BELGARDU.
Belgrad, 15. oktobra. Semkaj je dospel poslanec Trešič-Pavišič. Vršil se je njemu na čast banket. Trešič bo v narodnem gledališču bral sveje pesmi o Kosovu. Ob tej priliki so se vršile velike simpatične manifestacije za Hrvate.
SENZACIONELEN SAMOUMOR V BELGRADU.
Belgrad, 15. oktobra. Danes ponoči je izvršil samoumor profesor belgraj-ske univerze, državni svetnik, znani juridični pisatelj in finančnik Aleksander Borisavljevič. Bil je eden onih častnikov, ki so priredili dogodek od 11. junija 1903. Izza tega časa je postal finančni minister, pozneje je prišel v državni svet in nazadnje je postal profesor na vseučilišču. Zanimivo je, da se je usmrtil z onim revolverjem, ki ga je kupil leta 1903., dan pred 11. junijem.
ZAPUŠČINA DR. BANJAVČIČA.
Zagreb, 15. oktobra. Dr. Banjavčič je zapustil vse svoje premoženje, 2OO.O0O K, polovico »Matici Hrvatski«, pclovico pa »Družbi sv. Cirila in Metoda« za Istro.
LOV NA DIVJO ZVERINO.
Gradec, 15. oktobra. Lovska ekspe-dicija, ki je šla na »kmečki strah«, se je vrnila brez uspeha. Lovci so videli veliko lisic. Govori se, da živali, ki so te dni poginile, ni umorila zverina, ampak so bržčas same poginile in so jih nato načele lisice. En lovec je ustrelil alpskega zajca.
MORILEC SCHMIDTOVE ZASLEDEN.
Budimpešta, 15. oktobra. Policija je zaprla tu 391etnega lončarskega pomočnika Jožefa Ederja, katerega je neki njegov sokrivec Arnold Deutsch pri neki tatvini, s katerim se je spri, ovadil kot morilca dunajske prostitutko Mici Schmidt.
VELIKA NESREČA V CARDIFFU.
London, 15. oktobra. Požar v jami »Universal« divja dalje. Na tisoče ljudi stoji okoli jame. Več oseb je znorelo, drtige so se iz obupa same usmrtile. Rešilna dela so se za čas morala ustaviti, ker rešilno moštvo vsled dima nc more naprej.
KAPITAN »VOLTURNA« RANJEN.
London, 14. oktobra. Kapitan »Vol-turna«, Juch, je tako nevarno na očeh poškodovan, da se boje, da oslepi.
SNEG.
Budimpešta, 15. oktobra. Na Sedmo-graškem je zapadel sneg,
SMRTNA KOSA.
Brno, 15. oktobra. V Ogrskem Hra-dišču je umrl bivši mlacločeški poslanec grof Vaclav Kaunitz.
DIESEL — SAMOMORILEC.
Frankobrod, 15. oktobra. Zdi se, da jc Diesel izvršil samoumor, ker so bile njegove tovarne hudo obremenjene in za več kot 1 milijon mark pasivne.
POIZKUŠEN ATENTAT.
Draždane, 15. oktobra. Neko osebo, ki je nameravala izvršiti atentat proti ruskemu velikemu knezu Cirilu, ki se tukaj mudi, so zaprli.
PONESREČEN TURIST.
Dunaj, 15, oktobra. Truplo turista dr. Preussa so našli mrtvo na WandelkogIu.
SAMOUMOR VSLED BEDE.
Pariz, 15. oktobra. Tu sta se utopili dve hčerki blagajnika Bruckerja, ker je v domači hiši vladala beda.
Listnica uredništva. Sobotnemu podlistku o Francozih in Kranjski je pomotoma izostal vir: Prof. Bučar: »Izvestje
II. dr?., gimnazije 1912/13« in nekaj dopisov v »Gorenjcu« iz prejšnjih let.
Zahvala.
Za ljubeznjivo sočutje o priliki smrti svoje nepozabne sestre, ozir. tete, gospe
se Vam najtopleje zahvaljujem. V Ljubl,ani, 14. oktobra 1913.
Frančiška Denkl
sestra.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 1 5. oktobra 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	1030
Pšenica za april 1914.....1121
Rž za oktober 1913.....7"93
Rž april 1914......, .	8-71
Oves za oktober 1913 ....	7'15
Oves april 1914.......7'5i
Koruza za maj 1914.....0 31
V
• • n j	•
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oz. oče, brat, stric in svak, gospod
Robert Kaisgr
dne 13. t. m. po mučni bolezni v Gospodu preminul. — Pogreb bo v četrtek 16. t. m. ob i/23. uri pop. iz dežeme bolnice na pokopališče na Viču. — Sv. maše brale se bodo v tukajšnjih cerkvah.
Ljubljana, 15. oktobra 1013.
Žalujoči ostali,
Odda se takoj
3179
mesečna
na Privozo št. 8. Več sc izve v trgovini Anžlo-var, istotam.
Proda se radi pomanjkanja prostora
dobro idoča se išče v Ljubljani ali v večjem kraju na deželi. Ponudbe „J. K. 10" na upravništvo „S1 ovenča",	3181
m n ptMi mm in
njunim S
iz pošteno in krščanske hiše, no pod 14 let stara. Prednost imata taka z dežele, lvar« Ver-tačnik, pekarija in trgovina z mešanim blagom, Ljubljana, Kariovska cesta štev. 30.	31(58
V mali farl na Gorenjskem dobi službo
m krenil h
ki se zadovoli s plačo 400 kron na leto v biri in denarju in ki bi hotel i t i v- dnino deloma v žup-nišču deloma pri kmetih. Že bolje, če je rokodelec. Stanovanje prosto, tirana po dogovoru v župnišču. Nastop službe 1. novembra. Kje, pove iz prijaznosti uprava lista pod št. 3183. (Znamka za odgovor!)
Pozor! Vinski trgovci!
Zaradi opustitve vinske trgovine se proda po zelo nizki ceni	3177
• v
pohištvo
m vec
z žimnicami v Ljubljani, Konališka ulica št. 12, pri Koleziji.	3161
ter s celo vinsko opravo, v
bližini ljubljanskega južnega kolodvora. Naslov pove upravništvo ,,Slovenca" pod štev. 3177. (Znamka za odgovor.)
Julija Zltterer, pl. Časa Cavnlchina, vdov. Pour, roj. Plcšnik, naznanja v svojem, svojega sina Karola in v imenu vseh sorodnikov globoko žalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, visokorodni gospod
c. in kr. major v pokoju
v tez železne krone III. reda v. s. imetnik vojne ln jubilejne svetinje, časniškega služnega znaka, jubilejnega križca in papeževo spominske svo-
t.nje iz leta 1849
danes ob 8. uri zvečer po dolgi mučni bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 87. letu mirno v gospodu zaspal.
Zemski ostanki dragega pokojnika, bodo v četrtek 16. t. m. ob 3. uri popoldne v hiši žalosti, Stari trg št. 32 slovesno blagoslovljeni in potem položeni k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto due 18. oktobra t. 1. ob 10. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
Ljubljana, dne 14. oktobra 1913.
I. kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet.
Iz dna duše potrti, javljamo vsem sorodnikom in prijateljem pretužno vest, da je naš nad vso ljubljeni, nepozabni soprog, oče, sin, oziroma brat, zet in svak, gospod
Ivan Šinkovio
c. kr. sodnik
danes popoldne, dne 14. oktobra t. i., v starosti 34 let izdihnil nenadoma svojo preblago dušo in .so preselil k svojemu ilogu.
Pogreb preblagega rajnika so vrši v četrtek dne 16. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Franc Jožefova cesta št. Iti, odkoder se prepelje truplo k Božjemu grobu ter ondi položi v rodbinsko rakev k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo brale v cerkvi čč. oo. frančiškanov. Blag mu spomin!
Ljubljana, dne 14. oktobra 1913.
Mercedes šinkovic, roj. PovSe soproga.
Inocenclja šinkovic
Magdalena šinkovic
mati.
Ana Šinkovic
sestra.
hčerkica.
Svaki in svakinje
Fran Povše
državni poslanec tast.
3184
KNJIGOTRŽTVO.
N o v a k: Nemščina brez učitelja.
T. del: Nemška slovnica za samouke. 1 K 'JO h. — II. del: Slovcnsko-nemški razgovori. 1 K 20 h. — Oba dela skupaj vezana 2 K 80 h. Katoliška Bukvama v Ljubljani. To je potrebna knjiga za vsakega, ki se hoče hitro in uspešno priučiti nemškemu jeziku. Posebno opozarjamo na lo knjigo vojaške novinec, ki takoj ob prihodu k vojakom, kakor tudi pozneje silno pogrešajo zliirije nemškega jezika. V slovensko-nemškili razgovorih je vpleten tudi daljši odstavek namenjen samo za vojaške novince. To poglavje vsebuje začetne vojaške pojme, najpotrebnejša povelja in dnevna opravila. Kdor bo natančno proučil ta odstavek, si bo mnogo lažje pomagal pri vojakih ter znal tudi že kar izpočetka pravilno izvrševati svoje dolžnosti. To knjigo dopolnjuje.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Sanatorium Emona rJ^S.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Dr,Fr. Derganc, primar. I. kir.odd. dež.boln.
ncacaucjacacracacacaszsacacacrja
ne;; SI gospasfiinjston 20
= 50% prihranka =
more doseči vsaka gospodinja, če rabi mesto surovega masla edino polnovredno nadomestilo Blaimschein-ov „Unikum"-margarin. ,,Unikum'--margarin se izdeluje iz najčistejše goveje zrnate maščobe z najfinejšo smetano ter se rumeni in peni kot navadno surovo maslo. Dobi se v vsakem mestu ali vsaki avstr. vasi. izvedo se pa prodajalne na vprašanje pri edinih izdelovalcih svetovne znamke Blalm-schein-ovega »Unikumu-margarina, združ. tov. za margarin in maslo, Dunaj XIV.
D 0 B
D D D
Priporočilo!
3081
1'. n. občinstvu, častiti duhovščini in slav. društvom se vljudno priporočam v izvrševanje raznih slikarskih del kakor: za = pleskanje in slikanje stanovanj, napisov, [j pokrajinskih slik, odrov, kulis, zastorov, !J
v fresko in z oljnatimi barvami.
Velespoštovanjem
FRANC MRCUN, slikar
Bišče 32, p. Domžale.
KaitioaUUvno termalno Ciopallšče
Toplice na Kranjskem. Se?,°!*y?
Postaja dolenjske železnice Straža__Toplice.
Akratov vrelec 38" C, ki daje nad 30.000 hI radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Elektroterapija iu masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. !)76 60
3055
zadosti velike za kompletno moško obleko, hlače, paleto, ženske kostume, plašče, snknj. itd.
Izvoz suhna Kari Kastier
Innsbruck 332.
ki so se pri meni v velikih množin. nabr., dajem, da se jih čim-preje izne-bim, glob. pod ceno!
Zahtevajte
vzorce ostankov
blaga za moške in ženske obleke poštnine prosto.
Sprejme se s 1. januarjem 1914 v službo j
mlekar UliVLl
kateri je vešč tudi vodstva mlekarskih knjig. Ponudbe na Mlekarsko zadrugo v Kočah, pošta Prestranek.	3155 3
Vodno velika zaloca
ki zna šivati, išče službe, pri kaki šivilji ali pa v trgovino. Sprejme tudi kako drugačno službo. Naslov: Lucija Govekar v Smledniku številka 6 na Gorenjskem.	3123
klobukov
in čepic
lastnega izdelka.
Kupuje kože vseh
divjačin po najvišjil dnevnih cenah.
priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi dam-skih jop, kolerjev, mutov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožu-hovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Izdeluje se vse po najnižjih cenah.
J. lNMIEK, Ljubljana, Sv. Petra ccsla 21.
Ljubljana. Sodna ulica.
I
Podpirajte domačo
industrijo ! Stare nogovice se ceno podpleluieio 1
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, ro-kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent „Wiedermann" je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno.
Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 250 5
Št. 20.019.
Razpis
Pri zaradbl vodovoda za občino Moste
na 19916 K
pri Ljubljani
proračunjeni jarek in druga stavbna dela se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave.
Pismene ponudbe z napovedjo enotnih cen in skupnega zneska naj se predlože
do 23. oktobra i. I.
ob 11. url dopoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, poslati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje jarka pri vodovodu v Mostah."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega jo dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah, kjer sc tudi proti plačilu 1 K lahko dobe.
Posojilnica v Mariboru
(Narodni (lom)
razpisuje za šolsko leto 1918/14 za visokošolce:
Franca Rapoc deuet podpor
U fsr ie posebej due ustanoui po 300 R.
Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti (za podpore iz Rapočeve ustanove posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja), ki dokažejo, da so v pretečenem letu kolokvirali vsak semester iz dveh predmetov po tri ure ali iz enega najmanj šest ur. — Prošnje, obložene s krstnimi oziroma domovinskimi listi, spričevali uboštva in o izpitih kakor tudi z indeksi je vložitii v pisarni posojilnice (Narodni dom) do 25. oktobra tega leta. — V prošnji naj se tudi omeni, uživa li prošnjik že drugod kako podporo in v katerem znesku, ter se naj tudi navede študijski semester.
V Mariboru. 10. oktobra 1913.
RlaCelstno.
Radi preobilo narastle zaloge lepo izdelanih

2884
nagrobnih spomenikov
mm
' T
■ivi .1 - ^ i?' , '
se vsi
razprodajo
po izredno nizkih cenah in ugodnih pogojih pri
kamnoseškem mojstru v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 30.
Ceniki pošljejo se franko v pogled.
v
Advokata dr. Josip VVilfan in dr. Janko Savnik v Trstu, Nova ulica št. 11, sprejmeta takoj v službo
pisarniškega ravnatelja.
Ponudbam je priložiti izpričevala o šolski izobrazbi in eventualnem dosedanjem službovanju.
3132 3
A. KUNC
Ljubljana,
Dvorni trg št. 3.
2707
a

B
ti

o**
Najnižje, stalne cene! Ceniki na razpolago.
+++-------------------------------------------
« v
Deželni odbor kranjski.
Ljubljana, dne 11, oktobra 1913.

pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd., vse v največji izbiri in :: najboljši kakovosti v ::
modni in športni trgovini
nasproti glavne pošte. =
P. M a g dic, Ljub lian a
3020

Tzdaia konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik- Jožef Gostinčar, državni poslanec,