Vpor ied lel je ki maja oblO uri vsi v povorko in na prvomajs ko mani Fesfacijo, ki bo na Rofond ipri Boškefu! ra PHIHDHSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE VI . Štev. 89 (1480) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST sobota 29. aprila 1950 Cena 15 lir Včerajšnji pogovor maršala Tila z domačimi in tujimi novinarji Tržaško vprašanje ni sedaj aktualno, to tem bolj, ker je Sforza v Milanu postavil take pogoje, na podlagi katerih ^ada FLRJ ne more voditi neposrednih pogovorov; kajti Jugoslavija s Tržaškim ozemljem ne trguje -^goslovanska vlada s svoje strani nima predložiti nobenih pogojev za sporazum o vprašanju Trsta in 6 sedaj stvar na italijanski vladi; vlada FLRJ se ni v nobenem primeru oddaljila od sporazuma Tito-Togliatti fede načina, kako bi se to vprašanje lahko najlaže rešilo; na podlagi tega bi se lahko vodili razgovori 3GRAD, 28. — Danes fldne je imel predsednik vlade maršal Tito v _ dvoru konferenco s V^vniki inozemskega in domačega tiska. Na skoraj nve-urni konferenci je maršal Tito odgovoril na vrsto vprašanj o notranji in zunanji politiki, ki so mu iih postavili novinarji. O tržaškem vprašanju vprašanje' ali še vedno k da vprašanje Trsta se-. nt mnogo aktualno, kakor :<* nedavno izjavil ob priliki flocora ? nekim angleškim spričo dejstva, da ^ Kuneje italijanski minister djtitrnje zadeve grof Sforza «it i iz'iav° o vprašanju Trsta to^. u> je maršal Tito odgo- (t*2 še vedno ostajam na sta-jji-i’ da to vprašanje sedaj ni ^ftaainejše. Gospod Sforza m * s svojim postopanjem še W].Prepriial> da sedaJ to vPra-8 Jr. n| aktualno, ker je on po-yJ‘a*e pogoje, na podlagi w ‘h mi ne moremo voditi ^rednih razgovorov z nji-i)jj ,°da z druge strani lahko da je jugoslovanska £J*dn° pripravljena *»ko ' raz- se neposredno z itali- kj' vlado, če ona to Zeli, na w °>ni podlagi glede rešitve j ja Tržaškega ozemlja. L* vprašanje, kaj smatra kot »,>0 podlago za sporazum ( Italijo in Jugoslavijo, ja Ejt Tito odgovoril; P*tram, da je Sforza zgra-■ ° nam je ponudil trgovm-druge sporazume za vse d ozemlje. Gospodarski ugi sporazumi so ena gj vprašanje Tržaškega kj'ia pa je druga. Mi s tem ne trgujemo«, hjpfšai Tito je dodal, da Juli Tinska vlada s svoje stra-bjP11predložiti nobenih po-2a sporazum o vprašanju *tt», 'Sed; ,VU je: je stvar na Italijanski "v* jugoslovanska vlada se • snn em Pomeni oddaljila Utde *uma Tito - Togliatti kako bi se to ! ** »Odbo- hk° najlaže rešilo; '•flili *e*a bi se lahko M ra28ovori„. k. QrSal ^uJantp 0 ie v zvezi z faia ’ dli je italijanska kampanji proti Zat0 da bi doblla tteWa,° Tržaško ozemlje \nsk a izT°lnjevali svoje ir-Soij„r bbveznosti in dela na %‘^hvi hlokddi Jugoslavi- Pjl0 da se to do sedaj ni nam vsak dan delajo vse mogoče neprilike tako na meji kakor drugače. Toda tu gre za to, da smo mi hladnokrvni in potrpežljivi in da se ne damo provocirati, če Pa ste mislili, da oni nameravajo pripraviti napad na nas. vam lahko rečem, da za sedaj te nevarnosti ni. čeprav nočem reči, da je to za vse čase». Na vprašanje, ali. smatra, da obstaja kaka možnost, da se bodo te težkoče s Sovjetsko zvezo in državami Informbiro-•ja prenehale, je maršal Tito odgovoril: «To je popolnoma izven naše moči, a kako dolgo bo to trajalo, ne bi mogel reči. Verjetno je, da bo to trajalo še dolgo časa, toda nekega dne se mora rediti na kak način, tako da bodo med nami vzpostavljeni vsaj znosni, normalni odnosi, taki kakor obstajajo med državami ne glede na notranjo politiko ». Neki tuji novinar je nato o-menil, da informbirojevska propaganda trdi, da obstaja v Jugoslaviji prilično močno in. formbirojevsko gibanje, in je Vprašal, ali maršal Tito lahko pove’, ali tako gibanje obstaja, kako močno je. S tem v zvezi j'e maršal Tito dejal; «To gibanje obstaja samo v domišljiji Informbiroja in nikjer drugje. Zaradi tega ne morem reči, kolikšno je to gibanje, ker ga sploh ni». Na vprašanje, kako maršal Tito ocenjuje gospodarski in politični položaj v Albaniji in kaji' misli, kako bo Albanija nadaljevala brez znatne gospo, darske pomoči, ki jo je dobivala od Jugoslavije, je odgovoril: «Konkretno nič ne vem, toda, vem toliko, da je v Albaniji gospodarski položaj precej slab. Verjamem, da se bo to slabšanje nadaljevalo in da se bo njen gospodarski položaj še poslabšal. Z Jugoslavijo nima Albanija sedaj nobenih zvez. Zal nam je, da je prišlo do takih odnosov med našo državo in Albanijo, za katero je Jugoslavija napravila velike žrtve. Sicer ne verjamem,1 da bo Albanija z. druge strani dobila ono, kar je dobivala od Jugoslavije». Na vprašanje nekega novinarja, ki je pripomnil, da propaganda Informbiroja še nadalje prikazuje Jugoslavijo, kakor da je pod dominacijo zahoda, je maršal Tito izjavil: «Ne vem, na podlagi česa se pride do tega mišljenja, da bi mi mogli biti pod dominacijo Zahoda. Če me vprašate, ali je Sovjetska zveza velika in močna sila, vam bom odgovoril, da je. Toda če oni smatrajo, da smo se mi iz nekega strahu pred neko silo, podvrgli dominaciji nekoga, tedaj se varajo, ker se mi nismo podvrgli nikomur, čeprav smatrajo, da imajo ogromno silo«. Na vprašanje, ali bo sledila j vzpostavitev prometa med Jugoslavijo in Grčijo, je maršal Tito odgovoril: «Verjamem, da bomo z vzpostavitvijo normalnih odnosov z Grčijo rešili tudi vprašanje prometnih zvez. Prej smo imeli v Solunu prosto luko in za nas je to koristna stvar, toda koristna bo tudi za Grčijo». SVETI VSA PAŽNJA PRAVILNEMU REŠEVANJU MEDNA. RODNIH VPRAŠANJ, KI SO NASTALA ALI SO BILA REZULTAT VOJNE S SILAMI OSI SE JE ZAČELO S FORMIRANJEM BLOKOV, TO JE S PRIPRAVLJANJEM NA VOJNO. MISLIM, DA JE POTREBNO POSVETITI PAZNJO MIRNEMU NAČINU REŠEVANJA STVARI, A NE FORMIRANJU BLOKOV IN SISTEMU PRETNJE: iiAKO NE POPUSTIŠ, TE BOM PRISILIL«. TO JE ZGREŠENA, TO NI PRAVILNA POT«. Na vprašanjg,' ali smatra, da je politika ZDA do Jugoslavije politika dolgoročnega ali kratkoročnega interesa, je maršal Tito odgovoril: «Ce gre za namere lojalnega gospodarskega sodelovanja, tedaj mora to bitt dolgoročna politika. Verjamem, da gre prav zaton. Na vprašanje ali je med kapitalističnim in socialističnim svetom neizbežen konflikt in ali je obstajanje enega in drugega sveta samo začasno in ali se bo to vprašanje neizbežno zaključilo z vojno, je maršal Tito odgovoril: »Mislim, da se načelo raar-ksizma-leninizma o neizbežnem spopadu napačno iolmači, ker marksizem-leninizem govori o spopadu v notranjosti kapitalistične družbe z novimi silami, ki se pojavljajo, ne predvideva pa da mora brezpogojno priti tudi do vojne med socialističnimi in kapitalističnimi državami«. O sprejemu LR KitajskevOZN Na vprašanje o stališču Jugoslavije do Združenih narodov je maršal Tito odgovoril: «Mislim, da je naša linija glede Združenih narodov znana preko naših predstavnikov. Ena od osnovnih ovir, da Združeni narodi nimajo onega značaja, ki bi ga moralo imeti, je obotavljanje, da sg v organizacijo Sprejme predstavništvo LR Kitajske. Mislim, da bi sodelovanje predstavnika Nove Kitajske mnogo doprineslo, da se v tej ustanovi ne glede na razne druge težkoče, ki obstajajo v reševanju raznih mednarodnih vprašanj, delo lahko oddaljuje. DOPISNIK ((REUTERJA«: «Ali smatrate, da med kitajskimi komunističnimi voditelji cbstgjajo kake simpatije za stališče Jugoslavije v odnosu do Kominforma«? MARŠAL TITO: «Ni nam nič znanega, ker javnega izražanja o tem ni bilo». DOPISNIK «NEW YORK HERALD TRIBUNE«: «AIi bi nam lahko obrazložili vašo izjavo, da bi sprejem kitajskega predstavnika y Združene narode oddaljilo nevarnost miru»? MARŠAL TITO: eMislim, da bi udejstvovanje predstavnUca z vsemi državami, ki imajo bolj ali manj demokratične in napredne ideje, v Združenih narodih. mnogo doprineslokodvra-čanju vojne. Z druge strani, 's sprejemom predstavnika Kitajske v Združene narode bi odpadel vzrok, da se zaradi njegovega nesprejema ne more sodelovati v Organizaciji združenih narodov. To se v konkretnem primeru tiče tudi Sovjetske zveze. Razen tega predstavlja sodelovanje katere koli države v. OZN moralno obvezo, da dela za utrjevanje miru in reševanje mirnim potom vseh vprašanj». DOPISNIK ((ASSOCIATED PRESS«; «Ali mislite, da se to nanaša na Sovjetsko zvezo tudi v zvezi z njenim sodelovanjem z ostalim svetom«? MARŠAL TITO: eMislim, da nanaša tudi na Sovjetsko zvezo. Ne morem verjeti, da se Sovjetska zveza smatra, da sama sebi zadostujev. nami prispelo v Beograd BEOGRAD; 28. — Včeraj je prispelo v Beograd 35 Italijanskih partizanov, ki s« gostje Zveze jugoslovanskih borcev. Italijanski partizani se bodo'udeležili proslave 1. mala v Beogradu. Italijanski gostje so včeraj položili venec na grof) neznanega vojaka. Pri tej priliki je bivši načelnik zdravstvene s lužbe v brigadi «Garlbaldi», sedaj univerzitetni profesor. Imel krajši nagovor. SPORED prvo maj s ki h prireditev V nedeljo 30. t. m. Ob 21: Telovadna akademija na stadionu «Prvi maj« pri umetni razsvetljavi z bengaličnimi ognji in raketami. Ob 22: Začetek proste' zabave s plesom, ki bo trajal do 1. ure po polnoči. Ob 8. zjutraj: generalna vaja za mladince in mladinke. V ponedeljek 1. maja Ob 10: Krene povorka s stadiona »Prvi maj« na Rotondo pri Bošketu. Ob 11: Zborovanje na Rotondi pri Bošketu. Govorita tov. Stoka in tov. Petronio. Ob 12: Krene povorka z Rotonde na stadion «Prvi maj«. Ob 15: Množični telovadni nastop, nastop folklornih skupin in pevskih zborov na stadionu »Prvi maj«. Po končanem telovadnem nastopu in razdelitvi nagrad prvomajskega tekmovanja in po zaključku športnega tedna prosta zabava s plesom do 2. ure po polnoči. Ob. 8. zjutraj: generalna vaja pionirjev in pionirk. * * * ^ Spored ljudskega športnega tednaZDTV za 1. maj 1950 v Trstu Danes 29. t. m. Ob 18: maja« cone. Tekma v namiznem tenisu za «Pokal 1. med reprezentancama cone A in jugoslov. Ob 19: Izločilni množični šahovski brzoturnir. Jutri 30. t. m. Ob 8.30: Izločilni turnir v odbojki za »Pokal 1. maja«. Nastopili bodo: Sv. Ivan in Dijaški dom (Trst) ter Pomorski tehnikum (Piran) in Športno društvo iz Buj. Ob 10: Finale šahovskega turnirja za »Pokal 1. maja«. Ob 11: Mednarodna tekma v košarki med »Košarkarskim klubom Trst« in »železničarjem« iz Beograda. Ob 15: Revanžna tekma v košarki med »Košarkarskim klubom Trst« in »železničarjem« iz Beograda V ponedeljek 1. maja Ob 15: Množični telovadni nastop na stadionu «Prvi maj«. Ob 18: Start teka na 5 km na stadionu »Prvi maj«. Ob 18: Zaključek športnega tedna ZDTV in razdelitev nagrad. * * * PODROBNA NAVODILA, URNIK O PREVOZIH IN DRUGA OBVESTILA OBJAVLJAMO NA 2. STRANI. FLRJ in da to jjbi nMislim, d i1 m,, ? nitt pametno«, je do-flfo jial Tito. «Smatram, da ton * k° v tetn Pogledu šli Vzhodnih držav jprašanjc, ali lahko ne-im-” PersP(:kt'ivi miva z kStir*?1 ■ kavami odnosno tSč w da nc bn p01’®06 strani 1 0{tslr *ntprvencijc s yV, (i i’veze ali vzhodnih iil;’ Je- hiarš«! Tito «dgo- lvčerajšnjem cks-ije v osnovi obrazložil V?*nl«ii .blede odnoso.i 2 V* ‘Kipi driavami in k temu se t.[ nii drugega dodati. * Soutf, vprašanja, ali bo 1 ska zveza kake na- ni?Tne”to dodal; Vladam flln »„ m° reatno na polo- Podlagi naše ocene do prepričanja, da sftai •»n,- f. I ®°c fide °b‘h razlogov n jmo-ySt!Lod blavnih razlo-Sovjetska zve-?cm Primer« ne bo ‘lty > bi bila na-osnovno vjetski delegat Malik predlagal 'resolucijo, y kateri se predlaga izključitev kuomintanškega delegata. in zahteval, naj Se o tej resoluciji glasuje, čemur se je kuomintan-ški delegat uprl. — Predsednik komisije, ekvadorski delegat, je stavil resolucijo na glasovanje. Indija, Jugoslavija in Sovjetska zveza so glasovale 7.a izključitev kuomintanškega delegata. Proti pa so glasovale Kuba. Francija m ZDA. Predstavniki Ekvadorja, Egipta, Norveške inJ/elike Bri-nije so se vzdržali. Po glasovanju Je sovjetski delegat izjavil, da Sovjetska zveza ne bo sodelovala pri delu te komisije, in je zapustil sejo. Ameriški delegat je pri-znal, da brez sodelovanja Sovjetske zveze ne' more pričakovati rešitve vprašanja klasičnega oboroževanja odnosno zmanjšanja oborožitve in oboroženih sil. Vendar pa je pred-vpaij se resolucija glavne skupščine od1 5. decembra pošlje na preučitev odboru komi- sije. pridružil.se mu je francoski delegat. Jugoslovanski delegat s« ie uprj . ameriškemu predlogu in je izjavil,, da _.ie vprašanje ureditve zmanjšanja oborožitve nedvomno eno od najvažnejših vprašanj, ki so pred Združenimi narodi, ker je neposredno združeno a splošnim vprašanjem ohranitve svetovnega miru in varnosti. Nato je poudaril, Oa odsotnost predstavnika ene od' največjih držav na svetu Kitajske onemogoča Organizaciji ZN, da bj izvrševala svoje velike naloge, zato je potrebno, preden se_nadaljuie delo te komisije, rešiti vprašanje o predstavništvu Kitajske ki J5Vira.. n»rmalno delo 0_ZN. Komisija n sprejela stališča jugoslovanskega delegata in je poslala resolucijo glavne skupščine od 5. decembra delovnemu komiteju y preučitev bo do 15. julija poslal ko- ki sestavlja vlado BRUSELJ. 28. — Državni svet belgijske liberalne stranke je z 688 glasovi odobril protokol, ki so ga pooblaščenci liberalne stranke sestavili v zvezi z izročitvijo kraljeve oblasti mlademu princu in pa s kraljevim povratkom. Ne da bi naravnost imenovali Van Zeelan-da, so liberalci ponovili svoje odklonilno stališče, da bi ta sestavil vlado, in hkrati izrazili željo, da bi ostala še ^japrej prejšnja Eyskensova vlada. Uradno poročajo, da je krščanski socialist Jean Du-vieusard dobil mandat za sestavo nove vlade. Nova vlada naj bi bila sestavljena že nocoj na sestanku krfčansko-socialnih in liberalnih ministrov prejšnje Eyskensove vlade. Nasprotstvo med krščanskimi socialisti in liberalci, zaradi katerega se je zadnje dni vlekla kriza Sc naprej, bo bržkone imelo to posledico, da bo regent razpustil obe zbornici. S tenj bo praktično sledil razpis novlfc. volitev. Izid teh bi seveda vplival na sestavo nove vlade in na raz-'voj dinastične krize. Anglija za delitev Eritreje ŽENEVA, 28. — V svojem odgovoru komisiji ki se bavi z vprašanjem Eritreje, je angleška vlada ponovila svoje stališče, ki ga je pojasnila pred skupščino OZN. Angleška Vlada vztraja, naj bi osrednje in vzhodne pokrajine Eritreje priključili k Abesiniji. Kar pa se tiče zahodne pokrajine, je angleška vlada pripravljena podpirati kateri koli predlog za priključitev te pokrajine k Sudanu. Angleška vlada pravi, da ustanovitev neodvisne Eritreje ne bi prinesla nobene praktične rešitve vprašanja. Poudarila pa je, da v nobenem primeru ne bo mogla podpreti katerega kodi predloga. da bi se v Eritrejo vrnila italijanska uprava. izročil poverilnice tir. Ribarju BEOGRAD, 28. — Indijdki poslanik v Beogradu Binaj Ra-njan San je danes izročil predsedniku jugoslovanske ljudske Etopj&me dr. Ivanu Ribarju poverilnice. Poslan je ob tej priliki omenil, da bo stremel po globljem sodelovanju med obema državama. Dr. Ribar js odgovoril, da sloni jugoslovanska zunanja politika na načelu neodvisnosti in -enakopravnosti vseh narodov ter da bo medsebojno sodelovanje med' obema državama lahko veliko doprineslo k utrditvi teh načel v svetu, ki so .tudi načela Združenih narodov. BEOGRAD, 28. — Včer5j sta zapustila Jugoslavijo, kjer sta se del j časa mudila, dva angleška zdravnika, Runsford Mowley in Woodfield Davis. Oba zdravnika sta obiskala jugoslovanska zdravilišča, kjer sta imela predavanja 0 Plastični kirurgiji in o anesteziji. Kljub zaprekam predsedstva cone in napadom kominformistov bo 1. maj odločna manifestacija proti vsem diskriminacijam Včeraj je bil zastopnik odbora za proslavo 1. maja na predsedstvu cone in protestiral proti postopanju policijskih organov, ki so v zadnjih dneh prepovedali lepljenje prvomajskih lepakov v okoliških občinah. Civilni policisti niso samo prepovedali lepljenje lepakov, ampak so jih celo osebno trgali. Na pripombo zastopnika odbora za proslavo J maja, kako je mogoče, da predsedstvo cone more izdati dovoljenje samo Za tržaško občino in ne tudi za ostale občine, so mu odgovorili, da na prošnji ni bilo označeno, v katerih krajih misli odbor lepiti svoje lepake. Ko pa so videli, da je ta izgovor jalov, so takoi dodali na dovoljenje še pripombo, da sc lepaki lahko lepijo po vseh občinah. razen v središču mesteca Milje. Prepoved lepljenja Italija nadaljnje z raznarodovanjem Slovencev Na zborovanju v Ljubljani so Beneški Slovenci odločno obsodili diskriminacijo italijanske vlade do Slovencev in nasilje italijanskih šovinistov nad Slovenci. LJUBLJANA, 28. *— Beneški Slovenci so včeraj na svojem zborovanju v Ljubljani obsodili politiko raznarodovanja m diskriminacije, ki jo vodijo ita-, lijanske oblasti proti Beneškim Slovencem, ter nasilja italijanskih šovinistov, ki se izvajajo *b podpori italijanskih oblasti. S svojega zborovanja so Beneški Slovenci poslali pozdrav Demokratični fronti Slovencev v Italiji, v katerem izjavljajo, da bodo ostali zvest; programu, za katerega so se borili v na-rodno-osvobodilnj borbi in da bodo iskreno podpirali pravič- no borbo Slovencev v Italiji. «Z zanimanjem sledimo vaši odločni borbj za narodnostne pravico« — je rečeno v brzojavki. «Z ogorčenjem ugotavljamo, da današnja Italija ne spoštuje vaših osnovnih pravic nego nadaljuje politiko raznarodovanja predvojne fašistične Italije«. BUDIMPEŠTA, 28. — Vlada je sklenila, da bo predlagala Prczidiju republike, naj skliče parlament 8. maja. Slednji bo sklican, zato da izvoli novega predsednika Včerajšnja sodna razprava v Gorici proti našemu odgovornemu uredniku, ki se ie vršila pod jalovo pretvezo objave članka «N1C NOVEGA S SLOVENCI V ITALIJI)) in krivična obsodba na eno leto zapora, bi bila prav zares hudo smešna, £e bi ne bila tako globoko, globoko — tragična. Ni namreč dovolj, da današnja klerofašistična Italija preganja slovenski tisk, ki izbaja na njenem ozemljul Ni ji dovolj uprizarjanje divjaških pogromov proti Slovencem, ubijanje partizanskih bcr. cev in mučenje pripadnikov slovenske demokratične organizacije,I Ni dovolj, da ie edina država ki ie v povojni Evropi dovolila sežiganje slovenskih knjig na javnih ulicah po Ita-njbalskem nacističnem hitler-janskem vzorni . Ni ji dovolj, da prepoveduje slovenskim otrokom obiskovanje šol V njihovem materinskem jeziku, dg dopušča pretepanje slovenskega otroka, ki ne zna italijanski in slovenskega čitatclja, slovenskih časopisov po državnih uniformiranih organih finančne policije in državne armad el Pn absurdni razpravi in še linij absurdni nbsodbi našega odgovornega urednika pred sodiščem t/ Gorici Ni ji dovolj, da dopušča ob-prejeli v drugi svetovni vojni javljanje člankov, ki v mozeg žalijo slovenski narod Bentčije kot so članki fašističnega mazača, Manzana, v kat:rih se z ogabno nesramnostjo in krvavo norčuje: «Da, saj so Slovenci v Slovenski Benečiu in tudi med seboj govorijo slovensko narečje, ampak časopisov n-znajo citati, ker jim nikoli nismo dali šol v njihovem materinskem jeziku!» Pri tem se fašistični pisun prav dobro zaveda. da niti r.n sam niti vseh njegovih 45,800.000 rojakov nc bi znalo čitati italijanskih časopisov, če jim država ne bi omogočila šolanja v njihovem materinskem jezikul Ni jim dovolj, da vsa ta barbarstva počenjajo ob vseh tistih neštetih krdelih policije, ki zna tako dobro in hladno streljati v. italijanski proletariat kljub temu, da bi jih bila morala zadnja lekcija, ki so jo izučiti ne samo, kako se pošto. Pa s tujimi narodi, iz katerih dežel so morali bežati s krvavimi glavami, temveč tudi. kako se postopa z lastnim ljud stvoml Na, vse to današnjim klero fašističnim oblastnikom m do volj! Njim se je ponovno — Icot nekoč razbojniku Benitu — zahotelo tujih ozemelj! Oni hočejo sodit: in obsojati tudi tam in tudi tiste ki jim niso nikoli pripadali, ki jim ne pripadajo in ki jim nikdar pripadali nc bodo! Kaj so hoteli in kaj hočejo doseči s sodno razpravo proti našemu dnevniku, ki izhaja v Trstu, v TRSTU, kjer ni Italija? C e se spomnimo «dokazn-vanj» iredentističnega rektorja italijanske univerze v Trstu (slovenske univerze tržaški Slo venci namreč nimamo prav po zaslugi takšnih italijanskih iredentističnih rektorjev m njihovih gospodarjev!), ckspanzlo. nirtičnih dokazovanj, cja jC Tržaško ozemlje še vedn0 pod suverenostjo Italije in da je na te besede iredntistične pravosodne znanosti psoveljniv. cone A general Airey učenemu rektorju vzpodbujajoče stisnil roko; če se spomnimo, da je bila vsa ta nostalgična učenost izrečen a «a zelo slovesno teatralen način; čedalje, te dni prebiramo v rimskem časopisju kako je potrebno, da si >.ne-ugasnjcna» suverenost nad Tržaškim ozemljem še nadalje utira pot v znaku do iznemog-losti podgrevane tristranske dveletne «menice» zapadnih imperialistov; če pomislimo na vso divjo hajko vsega italijanskega tiska, ki jo vodi v znaku tega dvoletnega mrtvorojenčka proti Istrskemu okrožju; če pomislimo na vse nikdar nasitne tisočletne apetite rimskih cu-njastih imperialistov ne samo na Tržaško ozemlje, Julijsko krajino, Dalmacijo, temveč na pes Balkan in še dalje (tudi V Donski nižini — bomo čitali nekega lepega dne — so pustili svoje kosti, s katerimi pravijo, da označujejo svoje meje); če pomislimo na vse to, potem nas ne more prav nič začuditi, da se je italijanski vladi v Rimu porodila skromna zelja, da bi to svojo suverenost nag Trstom, v znalcu katere sta si Airep in Cammarata stiskala roke, da bi torej to suverenost tildi z vsaj majhnim, pripravnim primerčkom dokazala... con «n co-cnlo esentpio praticol Da. italijanski vladi — pravimo vladi! — se je porodila ta skromna zeljica. - Vedeti moramo namreč, kako je do sodne razprave proti nešemu dnevniku prišlo; Članek «Nič novega s Slovenci V Italiji« je prečital tudi goriški kvestbr, seveda v prevodu, ker slovenski ne zna, čeprav ima opravka tudi z de-settisoči slovenskih prebivalcev. Članek se mu je zdel «sra-motilen« Za italijansko vlado in je to svoje, mnenje javil na dan 10. februarja letos goričkemu državnemu pravniku. Pa ne samo kvestor, tudi goriški prefekt je pokazal s prstom na isti članek in bil je tudi on kvestorjev.ega mnenja. Mnenje obeh pa se je porodilo kmalu po opisanem stiskanju rok v Trstu med rektorjem in vrhovnim poveljnikom v znaku italijanske suverenosti nad našim mestom. Sijajno! Prilika za «doka z suverenosti ie tu«. Toda sp(s je potoval v mese- cu marcu v Rim k italijanski vladi i n sicer na mizo simegi pravosodnega ministra. In tudi on — morda on prvi! — je bil mnenja, da je treba proti tržaškemu časopisu sodnijsko postopati pred — jasna stvar! ~~ goriškim sodiščem, t. j, sodiščem republike Italije, to se pravi tiste republike, ki je «edina suverena nad Trstom» kot je sijajno povedal rektor Cammarata. nad Trstom, nat katerim se tako rekoč suverenost te republike — ne republike di Salo — ampak repubbfep di De Gasperi — ni nikoli ugasnila! Non si e spenta — la sovranita jtaliana! «Si ca pisce sovranita italiana! «Si ca pisce!« si je mislil pravosodni minister, ko je podpisal dopis: «11 procuratore generale di Venezia II Ministro, in relazione alla richiesta fatta dal procuratore della Repubblica di Gorizia, il 22.2.1950, CONCEDE 1’autoriz-zazione a procedere per il rea-to di vilipendio al governo del auale k imputato Renko Stani-slao. F.to: Il Ministro« (Nadaljevanje na 2. strani) prvomajskih lepakov v Miljah je šef kabineta predsedstva cone utemeljil s tem. češ da so v Miljah na volitvah zmagali kominformisti. Kominformistič-na zmaga na volitvah v Miljah ne more opravičiti prepovedi * predsedstva cone. Kakor nam je znano ne obstaja noben zakon in niti ne nobena odredba, ki bi omejevala svobodno propagando političnim strankam v katerem koli kraju pod. roč ja. Brez dvoma predstavlja razdelitev atiglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja po vplivnih področjih političnih strank novost v zgodovini civilne uprave. Zato predstavljajo te omejitve lepljenja prvomajskih lepakov v središču mesta Trsta in Milj, odkrito diskriminacijo proti tržaškim demokratičnim organizacijam in podpor0 predsedstva cone italijanskim reakcionarnim strankam ter tržaškim kominformistom. Ce obstaja zakon, ki dovoljuje pro-paoandne akcije političnim strankam, mora biti ta zakon enak za vse, ne glede, kje in v katerem kraju hoče ena ali druga politična stranka vršiti svojo propagando Kominformisti so v Zadnjih dneh razpodili po področju svoje škvadre z namenom preprečiti lepljenje in širjenje prvomajskih lepakov in gesel. V Sempolaju pri Nabrežini je• skupina kominformistov pod vodstvom znanega pretepača Grgiča iz Doline napadla enega od tovarišev, ki je lepil prvomajske lepake. Ko je v obrambo tomriša stopil domačin Anton Gruden, oče dveh padlih partizanov, so ga kom-inforrnistični škvadristi pretepli in mu zbili en zob. Po tem junaškem podvigu so se spravili v gostilno, se napili vina in vinjeni odšli ne da bi plačali. V tem stanju s n vdrli v trafiko in pričeli trgati cPri-morske dnevnike)), ki so bili tam naprodaj. Tudi na Opčinah so kominformisti Abram. Tone, lvusič Albert in Guštin Nerir.a trgali nalepljene prvomajske lepake, na katerih sta slovenska in italijanska zastava z rdečo zvezdo. Kakor vidimo kominformistom rdeča zvezda ni všeč. zato je tudi Palutan prepovedal v Miljah lepljenje lepakov, na katerh sta slovenska in italijanska zastava z rdečo zvezdo. S tem je Palutan napravil kominformistom veliko uslugo, ker PC, da kominformističnega župana v Miljah kakor tržaškega ciemokrščanskega župana rdeča zvezda bode v oči. Kakor vidimo sp se italijanski reakcionarji in kominformisti združili v napadih na tržaško demokratično gibanje in tako eni kakor drugi skušajo preprečiti, da bi tržaške množice praznovale 1. maj. Vse to jim ne bo nič pomagalo. Delovne množice Trsta se bodo 1. maja zbrale in manifestirale za mir in bratstvo med narodi. Zato je dolžnost vsakega poštenega demokrata, da se udeleži prvomajskih pro-i, slav, ki naj bodo izraz borbe Proti reakcionarnim in imperialističnim silam in proti kom-infcrrmističnemu revizionizmu. C' l>° 1- maj izraz vztrajnosti in žilavosti naših delavcev in kmetov, komunistov in antifašistov ter vseh demo-^toy v skupni borbi narodov proti imperializmu in vojni, v borbi za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov! — 2 -= Naj bo 1. maj izraz volje naših italijanskih in slovenskih delavcev, podpirati svoje brate v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja, ki se borijo za okrepitev ljudske oblasti, za socializem, proti spletkam imperialistov in -izkoriščevalcev ter njihovih novih zaveznikov kominiormistov i Absurdna obsodba (Nadaljevanje s 1. strani) Nato se .je spis takole vrnil ves prepojen z vonjem rimskih in beneških hrastovih pisalnih miz na mizo soriškega državnega pravdnika. Bil jc tako rekoč opremljen v tem svetem letu z vsemi potrebnimi blagoslovi večnega m:s'.a in Serenissime v sviti želji, da se neugasnjena suverenost praktično dokaže. Ali mislite, da je mogoče, da bi pismo. ki ga je napisal naš odgovorni urednik v italijanščini, (da bi go riški sodniji prihranil naporno in neprijetno delo prevajanja iz slovenščine) — ali mislite, da je mogoče, da bi takšno le pismo v katerem naš odgovorni urednik na temelju mirovne pogodbe ki jo je poleg italijanske poražene države podpisalo še drugih 20 zmagovitih držav. pobijal suverenost republike Italije na Trstom, ali mislite, da tqkšno-le utemeljevanje takšnega le pisma, ko ga vložiš v mapo takole tesno ob blagoslovljene rimske in beneške spise, lahko sploh kaj zaleže? i ; i Ne bodj,te smešni! «La sovranita non si e spen-ta!». Tako je dejal rektor Cam-marata, tako misli italijanska vlada, tako mislijo morda celo kominformisti... in — general Airey — ali ni stisnil Camma-rati roke? Ergo; suverenost je tu, kompetentnost goriškega sodišča je na dlani. Proces se vrši «per direttissimas. Obsodba je izrečena v pol uri. Na eno leto! Na svoj in na podpise 20 zmagovitih držav pa se požvižgamo! Basta. Drugič pa bomo poklicali na kazensko odgovornost še kakšnega odgovornega urednika iz Pariza, Berlina, Beograda, Moskve, Pekinga ali New Torka, če se bomo prepričali, da so objavljali članke, v katerih so sramitili italijansko vlado. «Mi smo močna država in imamo močno vlcdo«. je dejal v Milanu grof Rforza, da je zahteval — zaenJ rat! — samo Istrsko okrožje... Množični nastop pevskih zborov na proslavi prvega maja Vsem pevskim zborom Množični pevski nastop naših pevskih zborov na letošnji prvomajski proslavi mora biti veličastna manifestacija za našo pesem. S to manifestacijo moramo dokazati, da naša pesem ni zamrla, temveč da doni jasno in mogočno. Dosegli bomo to s tem, da bomo izvedli vse potrebne priprave- Zato naj pevski zbori upoštevajo naslednja navodila: 1. SKUPNA PEVSKA VAJA. Skupna pevska vaja vseh zborov bo 1. maja ob 9. uri na stadionu »Prvi maj«. Potrebno je, da se te skupne vaje vsi zbori in vsi pevci zborov brezpogojno udeležijo. 2. PREVOZ. Prevoz pevcev in godcev je organiziran po okrajih. Pevci naj bodo na zbirnih mestih točni, in sicer 1. maja ob 8. uri zjutraj, da bodo prispeli pravočasno na stadion. 3. PREHRANA. Vsi pevci in godci bodo dobili bloke za prehrano na stadionu. Vsak pevski zbor naj določi enega pevca, da bo dvignil bloke za ves zbor. V ta namen naj sestavi poimenski seznam pevcev, na katerem bo označil prisotnost pevca na stadionu s križcem, zraven imena Ta seznam bo potreboval tudi za evidenco o udeležbi pevcev na nastopu in ga bo moral predložiti komisiji za prvomajsko tekmovanje. 4. PEVOVODJE. Pevovodje pevskih zborov se bodo zbrali pred skupno pevsko vajo na kratek posvet, da bodo določili pevovodjo k vsaki pesmi. Združeni mešani pevski zbori bodo zapeli naslednje pesmi: Simoniti: «Le vkup uboga gmajna«; Kozina: »Naša vojska«; Pregelj: «Mlada garda«. Dalje bodo zbori ponovili pesmi iz prejšnjih prvomajskih nastopov: E. Adamič: «Naša pesem«; Venturini: »V nove zarje«; Hercigonja: »Seljačka«; Venturini: »Mi smo ubežniki« in. Vrabec: »Koračnica fizkuiturnikov«. Posebnost letošnjega pevskega nastopa bo skupni nastop moških zborov s pesmijo B. Adamiča: »Ce zapojemo veselo«. Joliot Curie odstavljen PARIZ, 28. — Francoska vlada je odvzela znanemu francoskemu znanstveniku Joliotu Cu. rieu mesto visokega komisarja za atomsko energijo.. Korak francoske vlade je logičen zaključek pritiska tlfilh imperialistov, ki so ga izvajali na francosko vlado. Joliot Curie je namreč tem imperialistom trn v peti zaradi svoje napredne demokratične miselnosti in zaradi svojih izjav, ki niso dišale vojnim hujskačem. To dejstvo je priznal sam predsednik vlade Bidault. Zato se je vladi tudi mudilo s sklepom, ki je takoj stopil v veljavo. Joliot Curie se je rodil v Parizu leta 1900. Inženir na šoli za fiziko in kemijo v Parizu ter doktor naravoslovnih ved je leta 1935; postal asistent gospe Curie. Istega leta sta dobila on in njegova žena Nobelovo nagrado za kemijo. Leta 1939. ko ie izbruhnila druga svetovna vojna, se ie Curie bavil z atomsko energijo, in sicer s preučevanjem težke vode. Leta 1940. je zbežal v Veliko Britanijo. 1946. je bil imenovan za strokovnjaka in predstavnika ri znanstvenih raziskovanjih, oliot Curie ie bil član misije OZN za atomsko energijo. V tem s vojstvu se je udeležil več znanstvenih misij v inozemstvu. Joliot Curie se je po vojni vpisal v komunistično partijo. Ima več francoskih in tujih odlikovani ter ie častni doktor številnih tujih univerz. JA bo sodelovala na proslavah 1. maja BEOGRAD, 28. — Vrhovni poveljnik jugoslovanskih oboroženih sil In minister za državno o-brambo maršal Tito je izdal u-kaz, da bo 1. maja sodelovala na prvomajski proslavi tudi JA. Te ga dne bodo tudi v drugih ju goslovanskih mestih sodelovale edinice jugoslovanske vojske na proslavah X. maja Izmišljene vesti rimskega lista ,11 Momento" o FLRJ BEOGRAD, 28. — Rimski list «11 Momento« je danes objavil vest, da je beograjski radio u-radnp objavil, da so povečali število vojaštva na jugoslovanski meji z Italijo, Madžarsko, Bolga ri jo in v Makedoniji ter da so ustanovili 'komisijo, ki naj bi začrtala mejo s temi državami. A-gencija Tanjug je vse te alarmantne vesti zanikala, ker beo grajski radio sploh ni nikdar ob javil takih novic Grobovi tulijo... Ob smrti tov. Franca Vogriča, častnega predsednika Planinskega društva v Trstu Pomemben sestanek nabrežinskih partizanov Pripravljalna dela n konterenco treti zahodnih ministrov LONDON, 28. — Danes so se nadaljevala pripravljalna dela za konferenco treh ministrov za zunanje zadeve. Do sedaj so se delegacije bavllt' s splošnimi pripravljalnimi vprašanji. Od ponedeljka dalje pa bodo delegacije ZDA Velike Britanije in Francije preučile nekatere Izbrane točke, o katerih se bodo razgovarjali trije ministri. O BEOGRAD, 28. — Podpredsednik ameriške napredne stranke John Rogge in znam angleški parlamentarec Conny Zilliacus sta danes zapustila Beograd in odpotovala domov. Kdo ni poznal 70-letnega, toda vedno živahnega in delavnega planinca, neumornega prosvetnega delavca in člana Prosvetnega društva v Rojanu, člana OF. ki ni manjkal pri nobenj jzrireditvil? Rojen v soških hribih, sovaščan vodje tolminskih puntarjev Laharnarja, je ohranil njegovo puntarsko kri vedno kot zaveden Slovenec, ki ga je zato gonila še avstrijska davčna uprava iz kraja v kraj, z otoka Krka Pa do Trbiža, kjer je razvil svojo planinsko Žilico po naših divnih vrhovih Višarij, Viša, Mangarta do Triglava. Ljubezen, ki se je spletla med njim in našimi slovenskimi vrhovi, ni nikoli več zamrla, pa čeprav ga je usoda nesla daleč proč od njih. Te ljubezni pa ni gojil le sam, temveč jo je presajal še v srca drugim, kjer koli je bil. Ko je prišel za stalno v Trst, njegova prosvetno - društvena in planinska delavnost ni več nehala, razven v vojnih časih in po prisilnih mrtvilih; naloženih po fašističnem terorju, ki jc zadel tudi njega s svojo trdo roko. Po padcu fašizma ga kljub starosti najdemo spet v vrstah vsega javnega dela, od OF, Prosvetnega društva v Rojanu do Planinskega društva, Na letošnjem občnem zboru Planinskega društva smo ga izvolili za našega častnega predsednika zaradi njegove neumorne planinske delavnosti. Ob tej priliki nam je izročil svojo prvo člansko Izkaznico pri Slovenskem planinskem društvu v Trstu iz leta 1906., f. j. dve leti Vo ustanovitvi. 3e pred dvema letoma, 1942, je bil na vrhu Triglava. Naša Tržaška koča na Doliču še ni bila popravljena. Čeprav jc bilo meseca avgusta, je ponoči nb divjem snežnem viharju v koči zeblo in pihalo. Padel je svež sneg, zmrzovalo je, da je škripalo. Le majhen del planincev sl je upal iz kole na vrh Triglava. Med petitni ali šestimi je bil tudi VO-letni Vogrič. Na povratku ix> že itak azračnin poti čez Komarja je Vogrič zgrešil pot ter zalezel v divje sti-mine Skoka. Toda s prano tolminsko trmo se ni hotel vrniti, hladnokrvno je prebrodil vse nevarnosti strmin s pogumom in spretnost jo plezalca. Se v ponedeljek je bil pri seji PDT, — govoril je o svojem bodočem obisku Triglava, določen je bil, da nam ho letos nosil v sprevodu za 1. maj prapor naše planinske skupine. V torek pa 0<* je zadela možganska kap in včeraj je preminul. Prava smrt planin. ca, ki ne pozna počitka in miru,- s planin, delu gre naravnost v naročje zemljice matere, da ji da svoj zadnji prispevek svojih smrtnih ko-»ti — novo življenje bo vzniklo iz njih. Toda, dragi Vogrič, Ti ostaneš z nami in tudi na Triglav poj deš z nami. Ne bomo Te pozabili. Planinci in rojanski društve-niki ter znanci ga bomo spremili k počitku danes, v soboto ob 11. uri iz doma v VI. Moren — Molini 620. Jelinčič V Nabrežini so se včeraj zvečer sestali domači partizani in aktivisti iz ngbrežinske vaške sekcije Zveze partizanov. Na sestanku- se je zbralo okrog 59 nekdanjih borcev in aktivistov. Tov. Tone Ukmar je pedal po ročilo o političnem položaju. Razpravljalo se je, ludi o organizacijskih vprašanjih ter je bil na sestanku izvoljen tudi novi odbor nabrežinske sek~ije Z P. Tov. Franc Ferto t je s svojo izjavo, ki ie dobila še večji pomen spričo obilne udeležbe na sestanku, razgalil vso gnilobo komin formistične politike. Na sestanku so bili sprejeti tehtni zaključki, ki jih bodo na brežinski partizani in aktivist' z vztrajnostjo izvedli v dejanje. Prevoz z avtobusi na stadion «1. maj» danes 29. in jutri 30. tm. ZA NABREZINSKI OKRAJ: Iz Devina ob 6.30; iz Nabrežine ob 8; iz Saleža ob 6.30; iz Sv Križa ob 6.30 ZA OPENSKI OKRAJ: Z Opčin ob 6.30; s Proseka ob 6.30; iz Padrič ob 6.30. ZA DOLINSKI OKRAJ: Iz Doline ob 8 (dva avtobusa); jz Plavij ob 6.30 i" n* 8. Avtobusi bodo prevažali potnike iz vseh vasi posameznih okrajev. Potnike naprošamo, da se točno držijo ure odhoda avtobusov, ker morajo biti vsi ljudje prepeljani na stadion že do 10 ure. Točen odhod avtobusov iz posameznih vasi boste zvedeli na okraiu. Prevoz iz Barkoveli v ponedeljek 1. maja Dne 1. maja bodo vozilj avtobusi na stadion pri Sv. Ivanu po sledečem redu: Pionirji in mladinci ob 7.15 zjutra-j (izpod železnega mosta); pevski zbor ob 8 30 zjutraj (z istega mesta); ostali udeleženci ^opoldanskih športno kulturnih manifestacij ob 14. uri (tudi z istega mesta). Pionirji iz Rojana ob 7.45 s Trga Belvedere. Reditelj pri vseh teh pre vozih bo tov Poldo Pertot. SLAVA PADLIMA Tov. Ljubomii Simčič-GiuLio sgafssis Na današnji dan pred šestimi leti, to je 29. aprila 1944, je padel na goriškem gradu pod nacističnimi streli 21-letni partizan in dosledni borec proti fašizmu tov.' Ljubomir. ' Nemškim krvnikom je na predlog, naj podpiše prošnjo za pomilostitev, odgovoril s stisnjeno pestjo ter z junaškim; sSmrt fašizmu —* svoboda narodu!». Večna mu- slava! Tov. Danilo Zobec Tov. Danilo Zobec se je rodil v Borštu 14. julija 1922 in je bil elektrotehnik po poklicu. V partizanske vrste je stopil 27. februarja 1944 in bil dodeljen Vlil. brigadi, 18. diviziji, 7. korpusu. Med veriško akcijo je bil zajet ter odpeljau v ljubljanske zapore in nato v taborišče Mauthausen v Nemčijo, kjer je na današnji dan 29. aprila 1945 umrl. Slava njegovemu, spominu! DELO ŽENA IZ ROJANA Pri pripravah za 1. maj so se posebno odlikovale Med tržaškimi demokratičnimi ženami ki so v povojnih letih nadaljevale borbo proti angloameriškim imperialistom in neofašistom. ki so hoteli zaustaviti polet delavskega razreda in še posebej kulturno rast Slovencev na našem ozemlju, so bile med zelo aktivnimi tudi žene iz Rojana. Ni bilo kulturne prireditve brez njih, sodelovale so pri vseh nabiralnih akcijah, se vedno odločno postavile v bran za svoje pravice in za pravice celotnega tržaškega delavstva. Tudi resolucija Kominforma, ki je imela v začetku precejšen vpliv na naše demokratične žec ne ni med roianskimi tovarišicami dosegla zaželenega učinka. Zene iz Rojana so kmalu čutile in spoznale vse težke posledice. ki jih Ima resolucija za našo borbo in se odločile, da ne odstopijo niti za korak od svoje dotedanje poti. »n tako so rojanske žene neumorno nadaljevale s svojim delom Težko borbo so imele zaradi slovenskega otroškega vrtca, katerega so tukajšnje oblasti ukinile oziroma premestile na Greto. Namen tega ukrepa je bil takoi vsakomur jasen; mater« svojih otrok ne bodo utegnile spremliati tudi po uro dale«. po prometnih ulicah pa 3 do 6-letnih otrok ne bodo mogle puščati samih in tako jih bodo dale raje v italijanske vrtce, Doma jih tildi ne morejo imeti irer so večinoma žene - delavke Takšni so bili računi tistih, ki bi radi že v kali zatrli slovensko šolstvo v Trstu. Nešteto protestov so zaradi '« ukinitve poslale oblastem. Toda vse brez uspeha; vendar pa žene, kakor tudi vsi ostali roianski Slovenci ne bodo odnehali. vse dokler ne bodo odločujoče šolske oblasti ponovno odprle slovenski otroški vrle« v Rojanu. Borba za slovenski otroški vrtec ie le del borbe, ki jo vo-diio rojanske žene. Kot posebno nalogo so si zadale, da širijo demokratični tisk, da se stood- stotno udeležujejo sestankov, da spoznavalo položaj v Trstu In v svetu, da podpro vse akcije demokratičnih organizacij predvsem z nabiranjem prispevkov itd. Posebno pridne pa so bile žene iz Roj&na pri pripravah za proslavo prvega maja. Skrbele so da so hodili pionirji k telovadbi in jih izmenoma spremljale. Pomagale so šivati telovadne obleke, nabirale hrano itd. Samo v zgdnjem tednu so zašile 20 velikih rdečih zastav in pet kril za noše, nabrale 14.240 lir ter precej hrane, pridobile 3 nove naročnice za «Našo ženo« irt »Cicibana« itd. Posebno 'pohvalo zaslužijo prav gotovo tovarišice Jeršino-vič iz Rojana, Rustja s Scale Sante in Justin z Grete, ki se kljub letom niso ustrašile nobenega dela. Nobena pot jim ni bila odveč, nobeno delo pre-težavno. Tudi mnoge druge tovarišice so opravile več lfot je bila njihova dolžnost, saj so rade delale posebno za delavski praznik, ki mora biti, kakor pravijo rojanske žene, mogočen, da bodo vsi naši sovražniki videli naše sile. Na vseh svojih sestankih se tovarišice spominjajo svoje dra. ge sodelavke Drage, ki ne bo mogla zaradi težke bolezni biti ►med nami. Zele ji da bi kmalu okrevala in bila prihodnje leto zopet v naših vrstah. SPORED telovadne akademije 30. t-m.ob20na stadionu, 1. maj’ 1. Deca: prosta vaja; 2. Članice: dvovišinska bradlja; 3. Člani: bradlja; 4. Članice: vrhunska prosta vaja na tleh; 5. Članice: vaje na gredi; 6. Člani: vrhunska prosta vaja na tleh; 7. Članice: vaje z obroči; 8. Dijaška skupina: folklora; 9. Zaključna točka z baklami. TELOVADNI NASTOP 1. maja 1950 ob 15 uri na stadionu J. maj” 1. Mimohod; 2. deca od 6—10 let: proste vaje za leto 1950; 3. članice: proste vaje; 4. deca od 10—14 let: proste vaje; 5. člani: proste vaje; 6. članice: vaje z obroči; 7. športniki: prikaz športov; 8. zaključek športnega tedna ZDTV z razdelitvijo nagrad; 9. nastop združenih pevskih zborov; 10. rajanje pod mlaji (folklorna skupina); 11. zaključni mimohod. KOLEDAR Qfacld£i tek te ali one proslave, bo njihov namen takoj dosežen. Oblast bo zaradi l ubeaa miru ukinila prireditev Ako računamo s tem, da so ravno naše prireditve trn v peli tukajšnjim oblastem, poleg tega Pa še kominferm stom in tržaški reakciji, ki skupno in vsak posebej razpolagajo še s primernimi škvadrami, si je lahko predstavljati, kakšne posledice bi lahko imela elastična izjava conskega predsedstva. Ker smo med prvimi za to, da %potečejo prvemrjske proslave; in manifestacija čim mirneje in dostojneje, bi vsekakor želeli vedeti, ako ti zna predsedstvo c One morebiti drugače tolmačiti zanimivo besedilo. Seja glavnega odbora OF V nedeljo 30. aprila bo ob 9. uri na tajništvu OF v Ul. R. Manna 29, I. seja glavnega odbora OF s sledečim dnevnim redom: 1. izvolitev izvršilnega odbora OF za Tržaško ozemlje; 2. sklepi. Urnik javnih obratov za danes, jutri in ponedeljek Danes bedo odprti obrati kot običajno razen mesnic, ki bodo odprte od 6 do 13. Jutri bodo zapirte trgovine, javne tržnice in brivnice razen pekarn, ki bodo odprte od 6 do 13, in mesnic od 6 do 11. V ponedeljek bo vse zaprto in tudi gostilne, restavracije, bari itd. z izjemo gostiln, restavracij in menz, ki bodo cd-prte od 12 do 14 in od 20 do 22. Tudi tramvaj ta dan ne vozil. Razstava slik Lojzeta Spacala bo odprta še jutri Opozarjamo vse ljubitelje umetnin, da je v galeriji «Scorpione» odprta umetniška razstava tržaškega slikarja LOJZETA SPACALA Umetnik, ki je znan po svojih delih tako v Trstu kakor tudi v inozemstvu, zasluži vso pozornost in zato ste vabljeni, da si to razstavo ogledate. „Adria“ Izleti Opozarjamo vse izletnike, “ se prijavijo za obisk PostojnE Ljubljane, Bleda, Celja in ribora, ki bodo v mesecu n»JJ' Podrobne informacije daje- P®" tovalni urad «Adria-Expr^’ Ul 30. t. m. te 96-252; Picciola, Ul. Odštel. 90-207: Pizzul-Cignob.,*> "D, Ul.J- abagli? ’ 14, tel. 75-24; SerravalkJ^Ut,^1. Barkovljah in Nicoli v Sked«Ja IZKAZNICE ZA UBOGE Občina obvešča, da so začeli z razdeljevanjem zelenih izkaznic revežem, ki so na seznamu za leto 1950. Interesenti naj se obrnejo na pristojni oddelek na občini do nedelje 30. t. m. STRELSKE VAJE NA BAZOVIŠKEM IN OPENSKEM STRELISCU bo Podpis sporazuma o predujmih trgovskih nameščencev Na sedežu Združenja trgovcev je bil podpisan sporazum, ki doleča višino predujmov na račun predvidenih poviškov prejemkov trgovskim nameščencem. Na podlagi tega sporazuma bedo prejel; uslužbenci od 1200 do 3500 lir, kar bo pač odvisno cd kategorije, v katero spadajo. Razpredelnice teh poviškov so povsem enake onim, ki so bile uveljavljene (frf Delavskih zadrugah. TRST, 28. (AIS). Strelske vaje s puškami in karabinkami se bodo vršile na bazoviškem strelišču od 1. do 7. maja 1950 od 7. do 18. ure dnevno, strelske vaje s pištolami pa openskem strelišču od 2. do 7. maja 1950 od 7. do 18. ure dnevno. KDO JE MORILEC? FianUa le bila umorjena z udarcem z opeko Policija je tudi ves včerajš- OPROSTITVE OD OBVEZNE ZAPOSLITVE INVALIDOV TRST, 28 (AIS). Z upravni ma ukazoma 28 jn 29 sta bili sprejeti prošnji ladjedelnic Felszegy in Martinuzzj iz Milj za oprostitev cd obvezne zaposlitve vojnih invalidov, katero določa zakon štev. 1312 z dne 21. avgusta 1921. Po določilih teh ukazov sta ladjedelnici oproščeni dolžnosti, da vkliu-čita 30 odstotkov vojnih invalidov v skupno število zap~sle-nih meških. Ukaza se ne nanašata na delavce, ki niso rečni; pri teh mora namreč ostati kvota nespremenjena Soglasno s tem morajo plačilni spiski vsakokrat vsebovati označbo, kat« delavci so ročni in kateri niso rečni. !:ot to določa člen 3 upravnih ukazov 28 in 29. nji dan nadaljevala s preiskavo ter seveda tudi z zasliševanjem umorjenkine sestre Vincence, ki je med zasliševanjem baje prišla v protislovja. Izjavila je namreč, da je zapustila stanovanje v Ul. Capitelli 4, kjer se je v torek izvrši) grozni zločin, še ko je bila njena sestra Katarina pri življenju. Policija pa je s svoje strani ugotovila, da je smrt nastopila že precej časa prej, predno je odšla od doma Vincenca. Slednja pa kljub temu še z vso odločnostjo taji vsako krivdo. Med zasliševanjem se obnaša zelo čudno. Nekaj časa odgovarja na vprašanja pri polni umski sposobnosti, malo nato pa zopet prehaja v blaznost, tako da imajo njeni izpraševalci zelo težko delo. Poleg tega pa sef včeraj člani 'fefečega oddelka tivitne po-1 idifi' tttf "poVel jSmfiT * Inšpektorja ' Štefanija ter s pomočjo znanstvenega oddelka dognali kakšnim predmetom je zadal zločinec svoji žrtvi smrtonosni udarec. V naših poročilih Obvestila »Tržaškega velesejma” Popusli na železnicah in ladjah za razstavljalce in obiskovalce ŠPORTNI TEDEN ZDI V Množični šahovski brzoturnir Danes ob 19 bo na stadionu «Prvi maj« množični šahovski brzoturnir, katerega se lahko udeleži vsav šahist. Igralci bodo razdeljeni v manjše skupine, iz katerih jih bo procen-tualno število pripuščenih v se-mifinale, ki se bo odigral tudi danes zvečer. Finalisti, ki bodo izšli iz obeh skupin, pa se bodo pomerili jutri ob 10. uri za naslov prvaka, ki bo prejel »Pokal 1. maja«. Seveda bodo tudi ostali najbolje plasirani nagrajeni. Da bo današnja borba ostra in zanimiva, lahko računamo po dobro uspelem moštvenem brzotumirju, ki je bi] odigran v torek zvečer, kjer so se ne. kateri igralci zelo dobro izkazali. Današnje prireditve TEKMA V NAMIZNEM TE-NISU. Danes ob 18. uri bo na stadionu tekma v namiznem tenisu za «Pokal 1. maja« med reprezentancama cone A in jugoslovanske cone. Na vsaki strani bo nastopilo po 8 igral- cev, ki so v predtekmovanjih zasedli prvih 8 mest. V reprezentanci cone A bodo igrali: Tomšič Jože, Tomšič Drago, Koren, Berce, Skrin.ar, Hreščak, Dolenc in Sislina. Imenovani so namreč dosegli tak vrstni red pri tekmah v soboto 22. t. m., kjer se je udeležilo 28 igralcev. Imena igralcev ju. goslovanske cone niso znana. Nogometna tekma preložena Mednarodna nogometna tekma. med reprezentanco Tržaškega ozemlja in F. D. Odre-dom iz Ljubljane, ki bi se mo. rala vršiti jutri ob 16. uri na stadionu, je zaradi deževja zadnjih dni ki je zrahljal igrišče odložena na poznejši čas. Kdaj bo to zanimivo srečanje obeh moštev, bomo pravočasno javili. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7100-7150, papirnati šterling 1570-1600, dolar 632-636, telegrafski dolar 640, švicarski frank 147-148, 100 francoskih frankov 178-180, avstrijski šiling 22-23, zlato 830. Prireditelji obveščajo o sledečih popustih, ki jih je odobrila uprava jugoslovanskih državnih železnic za obisk tržaškega velesejma: 50 odst. za obiskovalce in razstavljalce od dne 12. avgusta do 25. septembra t- 1.; 50 odst. za blago, in sicer od 27. julija do 10. septembra v dovozu in. od 27. avgusta do 10. oktobra v odvozu. Italijanske državne železnice odobravajo že objavljene popuste in sicer za razstavljalce, tehnično osebje in veščake v času od 12. avgusta do 25. septembra t. 1., za potovanje in povratek; za blagovne pošiljke v dovozu od 12. avgusta do 10 septembra, v odvozu od 27. avgusta do 25. septembra. Za obiskovalce veljajo popusli od 25. avgusta do 10. septembva. Plovna družba »Adriatica«, je odobrila 30 odst. popust na najnižje cene pri potovanju in povratku, (brez hrar.e in taks) za razstavljalce ter 30 odst. popust pri brodnini za povratne blagovne pošiljke (vzorci do največ 1000 kg ali 1 kub. m.). Popust velja za potovanje do italijanskih pristanišč od 15. julija do 25. avgusta in za povratek od tam od 27. avgusta do 31. oktobra- »Tržaški Lloyd» dovoljuje na vseh svojih progah razen za vožnje med Italijo ir. Egiptom, 30 odst popust na brodnino pri povratnih blagovnih pošiljkah (vzorci) od 1. do 30. septembra, ter 30 odst. popust za razstavljalce, ako potujejo in se vračajo z ladjami te družbe, in sicer za potovanje v času od 1. julija do 30. avgusta in za povratek od 1. do 30. septembra. Po obvestilu velesejmske uprave so bili glede na poziv vpisati II. izdajo velesejm-skih povračljivih deležev vpisane siedeče vsote: Cassa di Risparrpio 500.000, Delavske zadruge 84.000, Modiano 8,1.000, E. Vatta 50.000, Silvio Pasches 50.000, Ente Turismp 20.000, Alberto Hesse 20.000, Felice Navodila telovadcem 1. Kakor vsako leto tako naj matere tudi letos sešije-jo deci, ki bo nastopila pri telovadbi 1. maja, copatke iz belega blaga. 2. Vsi telovadci in telovadke naj dvignejo obleke na okrajih. 3. Vsi telovadci, člani in članice, morajo biti v nedeljo ob 8. zjutraj na stadionu. Razpored prevoza bodo izvedeli na okraju. 4. Deca, ki bo nastopila na prvomajski prireditvi, mora biti v ponedeljek ob 8. zjutraj na stadionu. Razpored prevoza zve na okraju. Mezzarri 15.000, Impresa Co-struzioni Zollig 15.000, G. Fio-retto 10.000, C.I.L.F.t-T. 10.000, R. Cristiani 10.000, Stabbas 5.000, Tusset' in sin 5.000, A. Eularnbio e f.111 3.000, Societu Silvania 3.000, Giacomo Gara-schic 5.000, G. Meinl, Carlo Vitri. L. Vecchiet, G. Depin-guente, J. Svetz, F. Giacomo, G. Guarnicri, R. Ferluga, Fab-briča penr.ellt D’Angeli V. Carreri po 1.000 V četrtek zvečer je bilo v prostorih Trgovinske zbornice zasedanje, ki ga je priredila sejmska uprava, da na njem poroča o napredovanju priprav. Predsednik ing. Sospisio je poročal o napredovanju zemeljskih del in o postavljanju paviljonov, ki bodo dosegli 2500 dvadratnih metrov pokritega prostora in 4000 kvadratnih metrov odprtega. (To je zelo malo, ako pomislimo, da računajo u pr. površino, dodeljeno FLRJ na 300 kvadratnih metrov v pokritem in 600 v odprtem). Doslej so dale uradni pristanek glede udeležbe le FLRJ in Briizilija. Z ostalimi ^e še vedno pogajajo in so se živahno razgovarjali tudi o priliki milanskega sejma. Pač pa bo misija ECA za Trst postavila svoj zidan paviljon. Precej časa so posvetili razpravljanju o nekakem «središču za evropske izmenjave«, ki ga mislijo organizirati na sejmu. Dosedanje prijave so zato sicer preskromne, vendar upajmo na uspeh. Finančna sredstva tvorijo najšibkejšo točko zadeve. ZVU je prispevala 120 milijonov lir in obljubo za nadaljnjih 20 milijonov Delovna sila tako imenovanega «oddelka za cenena dela« občinske uprave in raznih tečajev «za strokovno prešola-nje« je cenjena na nadaljnjih 165 milijonov (sicer kvalitetno ne odtehta poklicnih zidarjev). Vse to pa še ne zadošča. Ing. Sospisio je izjavil, da računa na vpis 15 milijonov lir s strani poslovnega sveta in zasebnikov (mesto šteje okrog 11.000 raznih trgovskih bančnih in industrijskih tvrdk). Diskusija ni bila živahna, pokazala pa je, da jesenska prireditev ne bo «velesejem», marveč se bodo potrudili prirediti čim lepšo in kakovostno razstavo. Na dru gem mestu obravnavamo morebitne razloge za neuspeh iniciative v širšem obsegu, kakor jo je sprva pripravljal in želel upravni odbor ustanove. prejšnjih dni smo že omenili tla je policija med drugo staro šaro našla tudi neko pečico za egije, ki je bila vsa okrvavljeni. Pri tisti pečici pa je manj kaia ena opeka, ki so jo zče raj našli. Tudi c p ek a je bik okrvavljena. To je bilo polici stom dovolj prepričljiv znak, da so jo dali pregledati drobncgledici.Ti. Preiskava je bila uspešna, saj so odkrili med krvjo, ki je bila na cipeki, tu di zelo majhne koščke mož' ganske materije, kar potrjuje domnevo, da je morilec prj iz> vršitvi svojega zlcčina upora bil ta kos opeke. Policija je tudi t.o noč zašli' ševala umorjenkino sestro, vendar pa nam če niso znani uspe hi tega zelo skrbnega in na-tančnega zasliševanja Radijski aparat so ukradli iz avtomobila Tudi prejšnjo noč se ,e Trstu dogodila že običajna ta: vina, ki je med tukajšnjim ljubitelji tuje lastnine zeiu pri ljubljena. Nič lažjega namreč n; (tc namreč za spretnega t ta) kot razbiti okno kakšnega avtomobila' ter ngto iz njegov notranjosti pokrasti vse, kar je kaj vrednega Posebno so pripravni za te vrste tatvin mladi ljudje, ki imajo hitre noge, d: jo v primeru nevarnosti lahki ucvrejo izpred oči pestave. Včeraj pri svojem delu niso bili moteni, saj je avtomobil, iz katerega so ukradli 70.000 lir vredni radijski aparat, parkiral vso noč nezavarovan pred hišo št. 3 v Ul. deli’Agro. Tatvino je včeraj prijavila 19-let-na Unsvart Dorina, avto pa je last njenega moža Jchna. F. Severo 5, telefon 29-24* Vpisovanje je podaljšan0 NOČNA SLUŽBA: Cedro, Trg Oberdan 2, tet tl- Galono, Ul. Giu«?..!1’,' in 62-74; ana 1, tel. 48-05; Haral Jarkovljah in Nicoli v imata stalno nočno službo. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 28. aprila 1950 Se A Trstu rodilo 8 otrok, umrle-7 oseb, porok pa je bilo.Sf, Poročili so se: agent ČP Zlatic in gospodinja - nhnn rtntTlik * . Riccobon, trgovski potnik ricij Lazzaro in učiteljica'™ Frani, ing. dr. Gastone JjOVS in gospodinja Romana 'Car# UT šofer Alfred Ralman >9^ spodinja Marcela Vila® j električar Rihard GoruPP* gospodinja Edvarda Clc® ,3 pošlo vodja Nereo ZoWc uradnica Irma Agostim, nik Giordano Perhauc in mete; in scodinja Dora Parenzanm strijski izvedenec Jurij_U° «3 in učiteljica Helena ®inLyjl-učitel; Ivo Cimenti in nja Elizabeta Valesi. nc Umrli so: 78-letni jj. Miot, 76-letni Josip Bajm 'Jiietna letni Um-berto Lanzi, Valerija Sacchi, 38-letni 3 -,j(, Sferza. 70-letni Franc * 74-letna Ana Almerigonja. Levi asu RADIO II** JU60SL. CONE TBSf« valim (Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 k0' SOBOTA 29. 4. 195« 6.30: Jutranja glasba; 5^redli .roči'9 ročila v .... . . 7.00: Napoved časa - Por' slov.; 7.15: Jutranja glasba, .j 12.00: OpcldanaKi koncert,,.., v Zabavna glasba; 12.45: Por0 Jo- ital. in objava sporeda; poved časa - poročila 'Aijvi!* 13.15: Poje sopranistka A m Batistuta; 13.45: Gospodari* gled (ital.): 14.00: Mali Radia Ljubljane; 14.30: j? lisiil tiska v itah; 14,45: Pregl«11 v slovenščini. ppf- 17.00: Pestra glasba: 17-™-# retiia in filmska glasba, jfl-Piornirska ura (ital.c 1a■ “*ija' lijans-ki zbori; 18.45: P°r hrvaščini; 19.00:' Glasbena igra; 19.15: Poročila' v italjMif Poročila“'v -slov.: 19.45; na harmoniki: 20.00: HrvatSk^tj turni, prilog (brv.); 20.30; ati ske pesmi; 20.45: Politični P , ' , MaFXo. 16.00:.«f:elUPla^ C. Gable, D fšerr. ^e v ' Novo Cine. 14.30: «LeP besih«. na šrti'1 Odeon. 16.00U«Mlln ^ aeon. lovu: 'zani. |, »rodna zaščita. . "toslovanska armada. 'lik transparent zadruž-I), v' ||’ykuPina 200 zadružnikov. Ij’ '*ik transparent ribičev, j, "“Pina 100 ribičev. ;i' 'Uk transparent brigad. ^ ladinska in frontna brigada. H 'Uk transparent kmetov, N.SkP-na 300 kmetov- ' knpina narodnih noš in tol-K ‘!0t“ib skupin. ‘S r lovcev. 1, ;®dba iž Marezig. Spllončni vozovi. ■j 0t|ba, 'Jožice .ijUa •* Buj. 'U * »»stavi. V °dna zaščita. '©“‘Kareni. V Ustave. JNttni V' ©“‘»arent brigad. C-Ukl S titovko. ijast ^ Vi,tav*, s titovko in zna- li. >: ' N, »«ke. . 1» t ”!etna moštva v krojih C|»#j fUSlvei10 zastavo. !s “ojki tlanice kluba od-Uhk V 5»°rtnih krojih, it “l»H n?11'*' z raznim šport- kNta “lojj ‘'onika z ‘kiftii’ “»olocikli in 6 letal-U* m°deJi v«i , \*l»st: •ehnika z avtomo- zadružništva. ■t-«aVel0VSkiDli PU5kami- hC,Bar*n‘ 1'Vorj' M- - 1), JL I * prikolico. Sv 1 »,e8oričnimi vozovi. It.»S n*. ^rr‘*°ni z alego-kamionom. j • J,| °krašenim l\la“av'- ■ V* F* ale*°rično okraše- 1» .'““letn noni' * minerji in n ' <».:>« !>^s,av*. b' V*®1- Momj ana. 'V11 rwnih “Hi iz podjetij krajev- ra?nih ■ iff I ' b1Udsk|Un^roh'iana. ,fl! C ‘L^aštc " Gr°inJaDa zast »vi. 49. Godba iz Sv. Marije na Krasu. 50. Ljudski odbori iz Sv. Marija na Krasu, Kaštela, Mo mjana in Marušičev. 51. 2 zastavi. 52. Godba iz Lovrečiče. 53. Ljudski odbori iz Lovrečiče, Umaga, Savudrije in Mate-rade. 54. 2 zastavi. 55. Godba iz Nove vasi. 56. Ljudski odbori iz Nove vasi, Brtonigle, in Novega grada. 57. Sledijo še drugi alegorično okrašeni vozovi. m. pri udarni-živahen dan ob KOLESARSKA TEKMA POČASTITEV OBLETNICE USTANOVITVE OF Pokrajinski športni odbor je v počastitev desete obletnice ustanovitve OF organiziral kolesarsko tekmo za začetnike in za diletante. Proga za prve je bila dolga 82 in 120 km. z odhodom in prihodom v Novi Go. rici. Tekme, ki je zelo dobro uspela, Se je udeležilo 5 dirkačev sindikalnega športnegu društva «Proleter» iz Kopra: Danieli, Sellier, Sirotič, Divo in z zavetnikom Brajnikom. Proga je potekala iz Gorice skozi Ajdovščino, Sent Vid pri Vipavi, Razdrto, Sežano, Dutovlje nazaj v Novo Gorico. Na cilju je čakala dirkače velika množica ljudstva, ki je tekmovalce navdušena pozdravljala. Kot prvi je dospej na cilj Sosič, za njim Valent, in Danieli, nato kot četrti je dospel Sellier, ki je imel pri Dutovljah nezgodo, da se mu je predrlo kolo. Sledili so še Gavarotti, Godnič, Zanoškar in drugi Začetniki so na 82 km dolg« progi pokazali športno vztrajnost. Zmagal je Lulik, ki je zaradi nezgod, ki so jih imen med potjo razni dirkzči, prišel na cilj sam za 6 minut pred ostalimi. Drugi na cilju je bil namreč Polasin, tretji Vidali. četrti Brajnik itd. Lulik je pre. vozil 82 km dolgo progo v 2 urah, 31 min. in 12 sekundah. no navdušenje v četrtek 27. t škem delu PZaY . . Borci aktivist! in zer.e, vsi *> delali v počastitev praznika 1 maja! Posebno je bilo živo na terenu, kjer bo v kratkem obdelovalna zadruga pričela graditi nov živinski hlev. Na delovnem prostoru strani prostovoljcev je vihrala prehodna zastavica Zveze primorskih partizanov, katero je dobila njena baza v Babičih v priznanje za njeno uspešno de-lo Nekateri moški so kopali in končavali temelje za zid, drugi zopet so vozili zidne opeke in jih skladali v bližino bodočega gradbenega prostora Tretja skupina pa je pripravljala slavolok za 1. maj. Članic ASIZZ je bilo navzočih 17 ter so podajale opeko iz rok roke. Glede na to da je sodelovalo 22 borcev in aktivistov in da so vsi skupaj, to je tovariši in tovarišice napravili vse ga 156 udarniških ur, potem vidimo, da je vsakdo od njih doprinesel 4 ure prostovoljnega dela. Čeprav je bil že. to velik uspeh požrtvovalnosti, je ,-e isti večer krajevna baza ZPP na svojem sestanku sklenila, da bo ponovila prihodnjo nedeljo prostovoljno delo in da bo vsakdo v proslavo 1- maja napravil po 6 ur. Po sestanku je bil dobro uspel družabni večer. Ob prepevanju borbenih in narodnih pesmi smo vzklikali Maršalu in ostalim našim voditeljem ter ljudski oblasti. Nehote smo se spomnili bednega barantanja Vidalija za našo zemljo. Čudno, da še danes ne ve, da ne bo prav nič dosegel v Istrskem okrožju, ker smo okusili dovolj, dvatisočletno kulturo in smo je bili že do leta 1943 do grla siti! PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 NAJ BO 1. MAJ PRAZNIK SLOVENCEV V ki se borijo za priznanje človečanskih ITALIJI pravic! Kljub očitni nekompetentnosti je goriško sodišče obsodilo našega odgovornega urednika na eno leto zapora Obsodba je ne glede na kompetentnost globoko krivična ter pomenja nov ukrep italijanskih oblastnikov proti slovanskemu naprednemu tisku in s tem proti Slovencem v Italiji sploh, a proti svobodi tiska še posebej - Zagovornik našega odg. urednika je vložil proti obsodbi priziv Včeraj dopoldne se je na goriškem okrožnem sodišču vršila sodna razprava proti odgovornemu uredniku našega dnevnika tov. Stanislavu Renku iz Trsta kljub temu da ie vsakemu otroku lahko jasno, da sodišča Italije ne morejo biti kompetentna za sojenje odgovornim urednikom časopisov, ki ne izhajajo v Italiji, med katere spada tudi naš dnevnik, ker izhaja v Trstu, t. j. v mestu, ki že od 15. septembra 1947. [eta ni več pod suverenostjo Italije. Sicer bi sodišča Italije lahko z isto «prarico» klicala na kazensko odgovornost, sodila in obsojala tudi odgovorne urednike listov, ki izhajajo n. pr. v Parizu, Moskvi. Pekingu ali Nem Yorku itd., kadar koli bi se :fim zazdelo, da so ti uredniki s kakršnim koli člankom sramotili italijansko vlado. Zaradi tega se naš odgovorni urednik na včerajšnji sodni razpravi pred goriškim sediščem ni predstavil, temveč je s posebnim pismom ta svoj postopek obrazložil. Pismo smo objavili v včerajšnji številki na uvodnem mestu V sodni dvorani se je ob pri- j io. Izreklo je obsodbo, s katero četku razprave nabralo manjše i je našega odgovornega’ urednika število poslušalcev, ki jih je J obsodilo v odsotnosti na eno zanimalo, kako se bo ta’čudo-j leto zapora in poravnavo sod-vita sodna razprava končala. ; nih stroškov Obramba je vloži- T i O »,rvrl r orl n 1 lr I r, — — I m !fhimo'i')ki dneimik! OSEBNO IZKAZNICO JE IZGUBILA Gregorič Dora, bolničarka iz-Dekanov št. 160, zaposlena v slovenskem dijaškem domu v Kopru, je izgubila 27. t. m. svojo osebno izkaznico, listnico z denarjem in dve teksfilni nakaznici izstavljeni na imeni Ku ret Kristina in Kuret Nerea. Poštenega najditelja prosi, da ji vrne zgubljene stvari proti povračilu stroškov na njenem domu oziroma na podružnico Primorskega dnevnika v Kopru. Uvodoma je predsednik sodišča Sorto piečital obtožnico, v kateri je med drugim rečeno, da je naš odgovorni urednik kriv, da je v svojem listu dopustil tiskanje članka pod naslovom: «Nič novega s Slovenci v Italiji)), v katerem sta dva odstavka, kjer se «nespodobno» piše o italijanski vladi, in sicer je v prvem odstavku rečeno, da ni nobene razlike med delovanjem fašistične Italije in delovanjem sedanje jezuitske De Gasperijeve Italije. Nadalje obtožnica očita, da je nedostojen za italijanski narod tudi drugi odstavek omenjenega članka, v katerem je rečeno, da je vse dosedanje delovanje italijanskih režimov postal politični kapital sedanje italijanske vlade za zatiranje slovenske manjšine. Po prečitanju obtožnice je spregovoril državni pravdnik, dr Marši, ki je med drugim dejal, da ima obtožnico za »popolnoma utemeljeno«. Dejal je, da «članek nima nič skupnega s pravicami objektivne kritike, ((ampak, da predstavlja blate-nie italijanske vlade in italijanskega naroda. Da bi se s »takimi načini pisanja preneha lo«. je zahteval da sodišče ob sodi obtoženega urednika na eno leto in šest mesecev zapora. Govoru državnega pravdnika je sledil govor uradnega zagovornika odv. dr. Josipa Grudna, ki ga je imenovalo sodišče samo. Dr. Gruden je svoj govor oslanjal na trditve, ki jih je v včerajšnji številki našega lista navedel odgovorni urednik v omenjenem pismu sodišču. Odločno je vztrajal na stališču da goriško sodišče ni v nobenem primeru pristojno soditi ljudem, v tem primeru novinarju in odgovornemu uredniku, ki je prvič pristojen v Trstu, kjer je prenehala suverenost italijanske republike in da se poleg tega list tiska Trstu, kjer je v veljavi druga pravosodna oblast, ki nima italijansko oziroma goriško nobene zveze. Poleg vsega pa predstavlja članek samo korak svobodne kritike, ki jo priznava italijanska ustava ter zaradi tega tako dejanje n« more biti kaznivo. Predsedstvo sodišča se je nato umaknilo k posvetovanju in se po krajšem presledku vrni- pravic la priziv Tako je slovensko ljudstvo v Italiji ponovno okusilo na lastni kozi, kolikšna je mera toliko opevane zapadne, zlasti on italijanske klerodemokracije Ponovno je doživelo r.cv udarec s strani oblasti, ki se še enkrat pokazale vsemu svetu predvsem pa goriškim Sloven-cem, da misli italijanska uradna oblast vse drugo kakor prenehati z utesnjevanjem slovenske manjšine. Inkriminirani članek je bil napisan na predvečer razprave Prot, glasilu Demokratične fronte Slovencev v Italiji ,,So-Ca», točneje proti njenemu od govornemu uredniku pisatelju Damtru Feiglu. Odgovori ■!“ rednik je bil na procesu oproščen. ker so morale sodne obla-sit same priznati, da se je tisti ki je Vložil tožbo, OrPnnnh, ka iti pisanje ^inkUrnmZtga danka v »Soči« ni bilo niti nespoštljivo niti žaljivo za italijanski narod. Ker je Primor, ski dnevnik samo še enkrat poudaril ono, kar je vsemu sve tu dobro znano, in kar je «Soča« tudi napisala, je „ai. od 0. vorni urednik poklican nn -a-tožno klop in je bil zaradi tena celo obsojen na eno leto ječe. Vprašamo se, kje je tuka. mera oblasti. Predvsem pa se vprašamo zakaj se ’ nekompetentni predstavniki vlade vtiirn jo v stvari, na katere Se ne razumejo. Zakaj nekateri predstavniki vlade V Gorici odločajo, kateri list mora na zatožno klop. Mislimo reči. da bi bilo za vladne predstavnike veliko bolje, če bi se toliko brigali za potrebe goriškega prebivalstva, kolikor se brigajo za obtoževa nje — časopisov — ki je pom-hu vsega še neutemeljeno, kakor je dokazal zadnji proces proti «Sočir> — pa bi bilo veli ko bolje tako zanje kakor zc prebivalstvo samo. O svobodi kritike in pisanja smo že veliko pisali. Pisali smo o njej načelno, prav tako pa smo se je tudi dejansko posluževali. Toda vedno, ko se je te pravice kakšen slovenski na predni list poslužil, vedno se je nekdo pri vladnih predstavništvih, ki kritike ni prenesel zganil in namignil da je treba list obsoditi. Treba je tudi tukaj postaviti meje. Ali je kritika dovoljena ali ni? p0 vsem tem, kar oblasti s slovenskim tiskom na Goriškem delajo smemo upravičeno zaključiti, da svoboda kritike ne obstaja’, kajti če bi ta sv oboda obstajala, potem bi se morale oblasti ce 16 zahvaliti, da jih na napake o-pozarjamo. Tako mi razumemo svobodo kritike, in sicer svobodo objektivne kritike. Popolnoma naravno je, da kdor visoko sedi ne more videti vsega, kar delajo njegovi podrejeni organi, kdor visoko sedi v največ Primerih ne čuje za prošnje in zahteve plebejskih množic. Zaradi tega je tu tisk, ki ima nalogo. da obrača pozornost visokih oblastnih voditeljev na pomanjkljivosti v njihovem delu. Toda, ko ' to ugotavljamo, pa po drugi strani prihajamo vedno- bolj do prepričanja, da tu ne gre samo za neljube napake, ki so se vedno dogajale in ki se bodo tudi v bodoče, če ne bo obstajala od spodaj navzgor budna kontrola ljudskih množic, temveč da gre za vse bolj načrtno in namerno zatiranje nekoga, ki ga le s težavo prenašajo tn še z vedno neznosnostjo poskušajo. Pri tem mislimo na Slovence v Italiji, zaradi katerih je bilo že veliko govora in pisanja, ker se odpocorni oblastni voditelji za njih življenjski obstoj premalo zanimajo v narodnostnem pogledu pa jih zatirajo. S popolno odgovornostjo si upamo trditi, da bodo procesi proti slovenskemu naprednemu tisku enkrat za vedno prenehali, če bodo oblasti priznale Slovencem vse njene najosnovnejše pravice, kajti tako se bodo tudi izognile opozarjanju na dolžnosti vladnih organov s strani tiska, opozarjanju na dolžnosti, ki je po mnenju nekaterih ljudi kaznivo dejanje. Z obsodbo našega odgovorne-na urednika se 'ie sodišče se enkrat pokazalo, da je zakrivilo ne samo nad slovenskim narodom v Italiji, ko je izreklo krivično obsodbo ki nt tn ne more biti pravilna oblika oa-oovarjanja na pisanje našega lista. Iz pisanja našega lista zveni namreč ljudski glas, zveni zahteva Slovencev v Italiji po pravicah priznanja slovenskega jezika v uradih, pravica priznavanja slovenskih iol, pravica ustanavljanja slovenskih šol v Benečiji itd., itd.. Kaznovati tako pisanje pomeni a priori odklanjati te zahteve, pomeni zatiskati si ušesa pred. stvarnostjo. Toda zaradi takega postopanja vladnih ljudi Slovenci ne bomo prenehali biti to, kar smo bili kar smo in kar vedno bomo. Ostali bomo še nadalje zavedni Slovenci, kt ne prodajamo naših interesov, ampak terjamo in bomo terjali, ker nas je tako učila narodno osvobodilna borba — najboljša šola, skozi katero je v celoti šel slovenski narod ter se v njej pre- Seja davčnih svetov Po sestanku prvega davčnega sveta se je te dni sestal tudi drugi davčni svet pod predsedstvom sodnega uradnika Orne-rija. Najprej so davčni svetovalci pregledali prijavo za družinski davek posameznih članov samega sveta. Nato so pregledali še prijave nekaterih meščar.ov in razpravljali o pri javah prve kategorije trgovcev Davčna sveta sta s svojim delom nadaljevala sinoči in se bosta zaradi preučevanja prijav za družinski davek sestala zopet v torek 2. maja ob 18.30. Prsta pod žago Pri delu v Goriški mizarski delavnici v Gl. Duca d Aosta se je včeraj ponesrečil 18-letni delavec Jožef Zago iz Ul. ob Soči 39. Pri žaganju mu je žaga odrezala del kazalca ir.1 sredinca desne roke. Rešilni avto Ze lenega križa je delavca odpe Ijal y občinsko bolnico Brigata Pavia. kino = 17: «Slika Jennie«, kalil v borca, ki še pred tako težkim stanjem ne upogiba kolena ali vratu, ampak terja in bo terjal, dokler mu ne bodo priznane vse pravice, ki mu gredo kot svobodnemu in enakopravnemu narodu! Zaradi tega včerajšnjo težko obsodbo našega odgovornega urednika ne glede na nekompetentnost goriškega sodišča najostreje obsojamo in proti njej najodločneje protestiramo ker smatramo da spada ta obsodba v vrsto tistih ukrepov današnjih oblastnikov v republiki Italiji, s katerimi se zadajajo novi in novi udarci slovenskemu naprednemu tisku, slovenskemu narodu v Italiji a svobodi tiska pa še posebej. Seja občinskega upravnega odbora Občinski upravni odbor se je predsinpčnjim sestal k svoji redni tedenski seji. pod predsedstvom župana. Na tej seji so odborniki med drugim odobrili sledeče sklepe: odpoved najemniške pogodbe ustanovi Pavletič v Campolongu: napeljava javne razsvetljave v St. Maver v šestih mestih; vzpostavitev treh bencinskih razdeljevalcev, in sicer v Ul. Oberdan pri poslopju ESSO, ki se tam gradi; nadomestitev članov komisije za stalno trgovino Marija Peteanija in Ivana Bi-gota, ki sta podala ostavko, z Arturom Primasom (stalnim) in Ortalijem Ivanom (začasnim). Nato so odborniki poslušali poročilo o zdravstvenem in demografskem star/ju goriške občine v lgtu 1949, ki ga je podal odbornik dr. Levi. Občinski odbor je vzel na znanje to poročilo in je izrazil pohvalo vsem uradom, ki so tako skrbno pripraviii te važne statistične podatke. Ker niso odborniki pri tej seji utegnili izčrpati vseh točk dnevnega reda, so s sejo nadaljevali sinoči. ilanouljeni konzorcij nove cene za Klanje v ebCinsKi Klavnici Mesarji zaposleni v občinski klavnici, lei so pred časom ustanovili svoj konzorcij sporazumno z ostalimi mesarji naše. ga mesta in uradom za delo, so te dni določili nove tarife za klanje živine. Povišali so namreč stare tarife, ker bodo morali odslej tudi oni prispevati zavarovalni sklad. Nove tarife so sledeče: za klanje bikov, krav in volov 300 lir od stota žive teže, telet 600 lir od stota, konjev in oslov 300 lir, prašičev do 150 kg teže 500 lir irj za nad 150 kg teže pa 450 lir. Za klanje starih ovc brez odiranja glave znaša tarifa 100 lir na glavo in z odiranjem glave pa 200 lir. Omenjene tarife pa bodo tudi znižali, kadar bo pri klanju sodeloval mesar lastnik živine ali pa r.jegov nameščenec in v primeru klanja za vojaške edinice, civilne menze in druge ustanov«. 1. maja vse lrqovine zaprte Zveza trgovcev v Gorici sporoča. da bodo v ponedeljek 1. maja vse trgovine, kakor tudi pekarne, mlekarne, mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo ter cvetličarne ves dan zaprte v vseh občinah pokrajine. Kruh si bo mora: vsakdo nabaviti prejšnji dan. V nedeljo bodo mesnice poslovale od 7. do 11. ure Rešili so mu oko V bolnico pri Rdeči hiši so včeraj sprejeli 18-letnega zidarja Ivana Brešana iz Ločnika, ki mu je košček živega apna zletel pri delu v oko. Zdravniki so mu takoj priskočili na pomoč Ir.' mu rešili oko. VERDI Jor.es in J. Cotten. VITTORIA. 17: «Pinky, bela zamorka«. J. Crain-CENTRALE. 17: «Cudoviti studenec«, P. Neal in G. Cooper. MODERNO. 17: »Mednarodni škandal«, M. Dietrich. EDEN. 17: »Rdeča reka«, J. Wayne. Prvomajske proslave v Sovodojah V ponedeljek 1. maja se bomo vsi demokratični Slovenci goriške pokrajine zbrali na telovadišču v Sovodnjah, kjer bomo proslavili 1. maj, praznik delovnega ljudstva in praznik vseh tistih, ki še vedno iščejo pravice. SPORED PRIREDITEV : Ob 3.30 zjutraj: Tek na 60 metrov najmlajši inmladinke tek na 100 metrov mladinci met krogle, mladinci met diska mladinci met kopja mladinci skok v daljavo: mladinci, najmlajši in mladinke skok v višino: mladinci, najmlajši in mladinke. Gornje tekme so veljavne za pokal 1. maja. Točke se bodo štele kakor pri tekmah čez drn in strn in bo zmagal tisti mladinski krožek, ki si bo pridobil največ točk ter si tako priboril prvomajski pokal. Ob 13.30. uri: Nogometna tekma Ob 14.30. uri: Kolesarska tekma (Sovodnje, Gabrje, Doberdob, Jamlje, Standrež in Sovodnje). Po kolesarski tekmi: Tek čez drn in strn: na 600 metrov: najmlajši in mladinke na 3.000 metrov: mladinci Vpisovanje za posamezne tekme bo na igjišču od 8. ure do začetka tekme. Tekma čez drn in strn je veljavna za prehodni mladinski pokal, ki ga ima sedaj mladinski odsek iz Standreža. Tudi za kolesarsko tpkrr.o so določene lepe nagrade. Ob 16.00. uti: Govor o pomenu 1. maja Ob 16.30. uri: Pevski koncert Ob 19.00. uri: Nagradno plezanje na mlaj in prosta zabava. VOZNI RED NA PRVOMAJSKO PROSLAVO Iz Steverjana (od Dvora) iz Ošlavja (pod spomenikom) iz Pevme (pri spomeniku) iz Podgore (pri Zadrugi) iz Jamelj iz Doberdoba iz Poljan iz Dola (pri Devetakih) Iz Gorice redna avtobusna proga. Najmlajši, ki se bodo udeležili dopoldanskih tekem, se lahko vrnejo domov z avtobusom, ki bo v prvih popoldanskih urah napravil povratno vožnjo. Večerni odhod avtobusov bo javljen po zvočniku na igrišču. Pevci, športni tekmovalci in otroci bodo plačali polovično vožnjo. ob 7.30 in ob 12.30 ob 7.40 in ob 12.40 cb 7.50 in ob 12.50 ob 8.00 in ob 13.00 ob 7.30 in ob 12.30 ob 7.45 in ob 12.45 ob 7.55 in ob 12.55 ob 8.05 in ob 13.05 V ponedeljek 1. maja ob 15.uri vsi na stadion „Prvi maj", kjer bo množični telovadni nastop- Nizkotne spletke - izraz šovinističnega sovraštva do koroških V Avstriji so trenutno v teku priprave Za volitve v obrtniške in trgovske zbornice. Priprave se odvijajo v glavnem tako, kakor to žele prvaki OeVP in SPOe, ki imajo v teh zbornicah glavno besedo. ^Demokratičen)) volivni zakon je spretno prirejen v tem smislu, da manjšim skupinam obrtnikov ne dopušča samostojnega nastopa na volitvah. S pomočjo tega zakoni m drugih, ukrepov so voditelji e.Ljudske stranke)) in socialdemokratov uspeli, da so v vseh avstrijskih deželah vložili samo eno Zisto. Ono, za katero so se medsebojno dogovorili in ki jim omogoča, da bodo še naprej mešetarili in ukrepali po svoji volji, ne da bi kdor koli manjših obrtnikov imel kaj besede zraven. Na Koroškem pa se je to vprašanje zapletlo bolj, Jca/cor so pričakovali. Slovenskim obrtnikom na Koroškem je nastop na volitvah sicer onemogočen. Toda poleg njih je tu še 33 slovenskih kreditnih zadrug. ki Imajo polno pravico do svojega zastopnika v trgovski in obrtniški zbornici.. Zaradi tega so morali v razporedu mandatov že vnaprej predvidevati za kcrroško kreditno zadružništvo dva zastopnika, medtem ko je v drugih pokrajinah samo po eden. s tem razporedom se je navidezno pomirila celo Glavna zadružna zveza za Avstrijo na Dunaju. Ta je predlagala obema zadružnima organizacijama na Koroškem enoten nastop na volitvah. S tem da imata vsaka po enega zastopnika in po enega namestnika. Tako so navidezno ugodili nesporni pravici slovenskih zadrug do lastnega zastopnika v zbornici. Toda samo navidezno. Kajti od tu se šele začenjajo spletke, značilne za koroško politiko in odnos, ki ga imajo velenemški šovinisti do koroških Slovencev in njihovih pravic. Najprej so predstavniki nemških zadrug «prijateljskor> svetovali slovenski Zadružni zve ti, naj s svoje strani samostojno, vloži enotno listo, ki pa naj vsebuje samo imeni slovenske- ga kandidata in njegovega namestnika. Isto bo storila nemška zadružna organizacija, prav tako Pod imenom enotne liste. Slovenski zadružniki temu naivnemu triku niso nasedli. Kajti razumljivo je da bi votivna komisija pet minut pred iztekom roka Za vlaganje list zavrniia slovenske kandidate za enotno listo, češ da je že s strani nemške zadružne organizacije vložena «Enotna listas. Ker ta cenen manever ni uspel, je nemška zadružna zve. za «pristala», da vložijo skupno listo. Na njej bosta nemški in slovenski kandidat ter oba namestnika. In pri tem je ostalo. Toda ne dolgo. Zadnji dan p ded iztekom roka za vlaganje Ust so predstavniki’nemške Zadružne zveze nenadoma izjavili, da slovenskim zadrugam ne more-jo priznati lastnega zastopnika, marveč samo namestnika. S/cli-cevali so se pri tem na «demo-kratičnosts, ki baje ne dopušča, da bi koroški Slovenci, ki ima- jo manj zadrug kot Nemci, imeli svojega zastopnika v zbornici . V želji, da bi bila enotnost le dosežena, so slovenski zadružniki, na to žrtev pristali. Toda dobro uro pred iztekom roka za vlaganje je nemška Zadružna centrala preklicala tudi ta svoj predlog in slovenski Zadružni zvezi sporočila, da na cEnotni Usti» ne pride v poštev niti slovenski namestnik, da pa bodo člani nemške Zadružne zveze, samo po sebi razumljivo, zagovarjali koristi slovenskih zadrug prav tako kakor lastne. In tako so pokazali pravi namen prvotnega predloga o mešani kandidaturi. Z zavlačevanjem vse do izteka zakonskega roka, preklicevanjem prejšnjih in dajanjem novih predlogov, s spletkami, ki jim je težko najti primere, so velenemški šovinisti poskuša;- koroške Slovence znova oropati za pravico, ki jim nesporno pripada. V tem sicer niso uspeli. Kajti slovenski zadružniki sc — dobro poznavajoč miselnost in značaj teh ljudi — že pred tem podvzeli vse ukrepe, da n lahko v zadnjem trenutku, če bo potrebno, vložijo lastno kandidatno listo. In to so tudi storili. Ti manevri in spletke pa vendar znova kažejo, da koroškim šovinistom pridejo prav tudi najbolj neznačajni triki, sam0 če bi z njihovo pomočjo lahko škodovali koroškim Slovencem. Nemška zadružna zveza je lani marca meseca — ob priliki konference v Londonu — biia med prvimi, ki je objavila izjave, kako baje močno skrbi za koroške Slovence in njihove pravice. Primer sedanjih -priprav za volitve v obrtniške in trgovske zbornice pa kaže ravno nasprotno Kakor vedno, je tudi to pot med besedami in dejanji vodilnih eseb koroškega političnega in gospodarskega življenja, velika razlika. . . : .V :. M GOSFOD11SST VJQ 1~ TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET •ITnANCLI Kaj ovira naoredovanie velesejma? i Dela za tržaški velesejem, ki odpre svoja vrata konec avgusta t. h, se živahno nadaljujejo. Sejmska uprava se trudi, da bi manifestacija čim bolj uspela. Zaradi pribave zadostnih finančnih sredstev je razpisala posojilo, tudi z malimi deleži po 1000 lir, in pričakuje, da se bo javnost primerno odzvala. Zaenkrat še nimamo sporočila, razen o vlogi 500.000.— tir s Strani «Cassa di Risparmioy>, ali in kolikšne vloge so vpisali naj-večji denarni zavodi, industrije itd. Mi smo s stroje strani opozorili našo «finančno» javnost naj se uabiju odzove, in ta poziv ponavljamo. Cujejo pa se zadnje čase tudi vesti, da ima sejmska uprava določene težave, ki jih bo težko premostiti. Kakor znano, je bil izdelan načrt za velesejem v širokem obsegu, tako da bi biti postavljeni tam stalni paviljoni s finančno udeležbo posameznih zalednih držav pri ,gradnjah. Zlasti v zvezi s «pa-lačo narodov» ki naj bi bila osrednje sejmsko poslopje in kjer bi bile razstave interesi-ranih držav stalne, tudi v osta- lem letnem' času. V ta namen [ gram je sledeč (prva Dobrih pet let so imeli ItaLi-jauij etiopsko prestolnico v svojih rdkah. V letih 1935 in 1936 so postopoma zavzeli vso Abesi-nijo, in ko so naposled vkorakali v glavno mesto Addis Abebo, so se znašli v pogojih večjega afriškega naselja, brez posebnih udobnosti in, seveda, brez vsakega sodobnega komforta. Zavihali so torej rokave in začeli investirati kapitale, ogromne kapitale. Lotili so se dela, kakor da bi imeli ostati v podjarmljeni deželi za vekomaj. V tistih nekaj letih so z obsežnimi javnimi deli vtisnili deželi civilizacijski pečat, ki ji bo ostal; zlasti pa je doživela Addis Abeba urbanistične spremembe, ki sp stale mnogo truda in denarja in ki so mestu dale docela novo lice. Spočetka je šlo težko. Nobenega pravega javnega prostora ni bilo za shajanje; ni bilo primernih stanovanj; nedostajalo je vseh tistih malenkosti, ki je civiliziran človek nanje navezan in ki jih potrebuje za svoje življenje kakor zraka in vode. Zato je samo po sebi razumljivo, da so prva pionirska dela opravili gradbeniki. Začeli so tlakovati ceste, graditi javna m ODOBNA ADDIS A BEBA zasebna poslopja, ustvarjali so skratka pogoje za znosno civilizirano življenje. Potem se je začel r.aval »kolonizatorjev)). Prišli so javni uradniki in nameščenci z ženami in otroki. Poskušali so svoje srečo trgovci in prekupčevalci, Pa podjetniki raznih vrst in strok, eksploatatorji, svobodni poklic; od zdravnikov do advokatov — vsega je bilo dovolj. Niso Italijani gradili nove Addis Abebe za domačine, za domorodce, ki so bili že tisočletja gospodarji tamkajšnje zemlje. Tem je bila določena usoda premaganega in podjarmljenega naroda, ki naj mu bo dolžnost pospeševati blaginjo gospoda prišleka. zavojevalca. Toda gospostvo ni trajalo dolgo. Mussoliniju se je zahotelo, da mora tudi Italija zaplesati aktivno v krvavem plesu druge svetovne vojne. Tako je prišlo do likvidacije najkratko-trajnejšega imperija v svetovni zgodovini in kot prva je padla Abesinija; do konca 1941 je bila že povsem osvobojena. Italijani očitajo Angležem, da so uvedli v Abesiniji teror, ki na,j bi Italijane pregnal iz dežele. z rokavicami sredi vojne gotovo niso obdelavah Angleži Italijanov, pa tudi domačini so se okoristili z novim vetrom. Prejšnji služabniki in strežaji so kar ostali v stanovanjih svojih gospodarjev in so seveda zadržali vse, kar je bilo tam. Urade so oplenili, prav tako razne industrijske naprave in skladišča. Tudi Angleži so usmerili nekaj vojnega plena v svojo kolonijo Kenijo, ki na jugu meji na Abesinijo. Po petih letih se je vrnil domov neguš. Ni mu bilo nevšeč, kar je videl sprememb v svoji prestolnici,, obžaloval je le, da niso dogradili vseh započetih zgradb. Hotel je ohraniti neko kontinuiteto v vsem, pa mu je bilo dovoljeno, da zadrži kakih Izvoz kovin in rud omogoča Jugoslaviji nakup dragocenih strojev in naprav za industrijo Jugoslovanski izvoz v inozemstvo se čedalje bolj razvija v smeri povečanja izvoza predelanih surovin in zmanjšanja izvoza tistih proizvodov, ki so potrebni jugoslovanskim delovnim ljudem. Sprememba strukture uvoza prihaja najbolj vidno do izraz a v rastočem deležu rud in kovin v jugoslovanskem izvozu, saj odpade danes na izvoz svinca, bakra, antimona, srebra, boksita, cinka in cinkovega koncentrata, kroma, pirita, živega srebra, magnezi-ta in drugih rud že skoraj četrtina vsega izvoza. Po svojem rudnem bogastvu, zlasti po nahajališčih svinčtnc-cinkove rude, zavzema Jugoslavija prvo mesto v Svrop i. Svinčeno-cinkovo rudo pridobivajo sedaj v Trepči, Zleto-vom, Mežici, Janjevem, Ajvc.liji in Novem Brdu. Sedaj pa odpirajo nov rudnik svinčeno-cin-kove rude na Rudniku, pa tudi v Suplji Stijeni in v Brsko-vem v Crni gori. Tudi po rezervah bakrene rude je Jugoslavijo znana kot prva v Evropi. Razen v Boru imajo velika nahajališča bakrene rude, ki *o jih odkrili v Majdanpekn v Severni Srbiji, geološka raziskovanja v Makedoniji ,n Rosni pa bodo kmalu zaključena. Po svojih rudnikih antimonove, kromove, živosrebrne in bo-ksitne rude je Jugoslavija na prvem ali drugem mestu v Evropi, po ugotovljenih rezervah molibdenove rude pa je poleg Norveške najbolj bogata na svetu. Z izvozom kovin in rud plačujejo po trgovinskih pogodbah z Italijo, Švedsko in Združenimi državami Amerike šte vilne stroje in tehnične naprave za industrializacijo in za izpolnitev nalog petletnega plana. Devize, ki jih dobivajo za izvožene kovine, lahko danes v celoti potrošijo za uvoz strojev j vojno jugoslovansko rudno bogastvo izkoriščali tujci in je od izkupička v devizah ostala le ena četrtina v devizah, večji del izkupička v devizah pa ja šel za plačilo dividend in za druge finančne transakcije tujih kapitalistov. Iz Švice, Amerike, Anglije in Italije ter drugih držav so uvozili že številne strojne naprava in jih plačali z izvozom kovin Tako so uvozili moderne naprave za novo solarno pri Tuzli, kompletno strojno opremo za izdelavo motorjev, garniture za črpanje nafte in naprave za predelavo nafte itd. Podjetje za pridobivanje nafte v Dolnji Lendavi je na primer debil ' več najmodernejših vrtalr-.ih garnitur, ki so jih plačali z izvozom svinca in bakra. Po večini so z izvozom rud in kovin plačali tudi uvožene stroje in naprave za novo veliko tovar- no celuloze v Prijedoru in za bodočo tovarno brezšivnih jeklenih cevi, ki jo gradijo v okviru železarne v Sisku. Za novo velikansko valjarno v Zenici bodo do konca leta dobili iz Združenih držav celotno napravo, imenovano uBlu-mings, zgrajeno po najsodobnejših načelih. V tej novi valjarni, ki bo imela veliko proizvodno zmogljivost, bo proizvodnja docela mehanizirana, kar bo omogočilo znatno znižanje proizvodnih stroškov. Vso napravo Za to valjarno bodo plačali s trimesečno proizvodnjo svinca v jugoslovanskih rudnikih. Znatne uvozne možnosti nudi naš izvoz živega srebra iz idrijskega rudnika. Za ‘ vrednost živega srebra, ki ga izvažajo, lahko kupijo v inozemstvu vsako leto opremo za eno tovarno ali 2500 velikih kamionov s priklopniki, i zn izpolnitev Plačilna sredstva, ki jih dobe I petletke. e izvozom rud in kovin, uporabljajo seveda tudi za razširjenje in mehanizacijo rudnikov in topilnic. Pred vojno je Jugoslavija izvažala predvsem svinčeni in cinkov koncentrat. Te koncentrate danes doma predelujejo, pri čemer še pridobivajo srebro in bismut. Tako do-sežemo pri izvozu mnogo večjo vrednost, saj dobijo v inozemstvu za tono bismuta okrog 3500 dolarjev. Prav tako so pred vojno izvažali v glavnem surovi baker, ki je vseboval zlato in srebro. Z razširjenjem elektrolize bakra v Boru p a danes v mnogo večji meri pridobivajo elektrolitični baker. Tako razvoj barvaste metalurgije prinaša čedalje veČ deviz, s katerimi si lahko nabavljajo v inozemstvu investicijska sredstva za dviganje gospodarske moči in velikih nalog pet sto Italijanov, ki naj bi dokončali začeta dela. ki naj bi še za kak čas sodelovali y upravi. Ti zadržani Italijani so dobili posebne izkaznice, kj. so jih začeli potem drugi falzificirati. Pojavilo se ie mnogo skrivačev, klatežev, avanturistov P° nagonu in iz potrebe. Za vojaško službo nesposobne, zlasti otroke in žene so pozneje evakuirali in repatriirali. Ostalo pa je v Etiopiji — legalno in ilegalno — še okoli pet tisoč nekdanjih osvajalcev’ in prišlekov, ki jim t; novih pogojih seveda ni bilo postlano, kakor v dobi kratkotrajnega «imperija». Tudi neguš Se je po svoji vrnitvi hotel postaviti. Dal je zgraditi monumentalen vhod v svojo skromno rezidenco! Dal je tud; dokončati še nedovršene zgradbe. Tako se je v eno teh pozneje dokončanih palač vselilo poveljstvo policije, palačo «Banca d’Italia» je zasedla zdravstvena direkcija, palačo monopola pa prometno ministrstvo. Od ostalih zgradb so ina-lokatero v resnici dokončali. Razume se, da so preimenoval; ulice, ceste ‘n trge; corso Vittorio Emanuele je sedaj menget (ulica) Selassije, viale Mussolini j.e Churchillova avenija, nekdanja, piazza Littorio se imenuje godama .(trg) Selassije. Via Asmara je menget Wawel in bivša prestolonasled-nica (Principessa di Piemonte) je svojo ulico prepustila sami cesarici M en en. Dodati }e še posebnost: zaslužnim italijanskim možejn se ni bilo treba umakniti s «svoj ih*i ulic in tako se dajo po addisabebskih ulicah še razbrati napisi; menget Botte-go, Gessi. Huspoli itd. Tudi drugod so zbrisali ari vsaj skušali zbrisati spomin na dobo okupacije. Nekdanji Ospe-dale italiano (italijanska bolnišnica) je sedaj posvečen ra-su Desta, toda je ohranil italijanske zdravnike; preimenovali so tudi bolnišnico kraljice Helene, ki ji pravijo sedaj bolnišnica Selassije in so v njej zaposleni švedski zdravniki: mešano zdravniško osebje (švedsko in italijansko) ima nekdanja bolnišnica Duca degli Abruzzi, ki je postala bolnišnica Menelik. Sploh so zdravniki skupaj z nekaterimi inženirji edini element, ki zastopa nekdanje številne in dobro zasedene svobodne poklice v današnji Ad- dis Abebi. Sicer so Lahe potisnili na podrejena mesta, ali pa so jih izgnali konec 1946, ko je izšel poseben zakon, ki prepoveduje pripadnikom nekdanjih zavojevalcev, da bi zavzeli vidnejša in pomembnejša mesta v javnih in zasebnih poklicih. Ostalo je nekaj subalternih uradnikov po ministrstvih sicer pa so Italijani zastopani po kakem kovinarju, šoferju, mizarju itd. In kolikor je teh po javnih službah, se pritožujejo, da jim je vlada zadnjih nekaj mesecev ostala plačo na dolgu... Zato se pa domača buržoa-zija dobro zabava. Kinematografi so vsak večer prepolni. Najbolj eleganten med njimi je kino Etiopia (prej Italia). Vanj zahajajo tujci in domačini... v fraku in cilindru. Kino Adua (nekdaj Romano) vrti skoraj same ameriške vojne filme. A-besinsko gledališče (prejšnji italijanski oficirski klub) pa daje tedenske protifašistične predstave: «bodoči» umetniki se oblačijo y obrabljene fašistične uniforme in se izživljajo v naivnih burkah-Zdi se, da je povojna Addis Abeba v času zastala. Toda ne preneha, povsem upravičeno, s polemikami proti Italiji. V Ameriki ustavljajo rudniške obrate AFP poroča, da so več ameriških rudnikov lignita zaprli in da se bo podobno zgodilo tudi z več drugimi zaradi konkurence industrije naravnega plina in nafte, zlasti na železnicah, kjer čedalje bolj uporabljajo Dieslove lokomotive. Računajo, da bodo zaradi tega od pustili okrog 50.000 rudarjev in 50.000 nameščencev v podjetjih specializiranih Za trgovino in dobave lignita. potrebna sredstva naj bi bila poleg interesentov pribavila sejmski upravi Vojaška uprava. Kakor smo mi že poudarili, s te strani ni prišla zadovoljiva pomoč. Govorilo se je, da mora taka trgovsko-gospodarska manifestacija poiskati lastne vire. Toda po drugi strani se čuje, da je Vojaška uprava, ki je dala za omenjena gradbena dela posojilo SO in nato še 40 milijonov lir, hkrati obremenila ve-lesejmsko ustanovo s hipotečno garancijo za ta znesek. Na ta način je prišla sejmska uprava mučen položaj. Inozemski pa tudi domači interesenti so bili pripravljeni graditi razne objekte itd. na svoj račun, niso pa bili pripravljeni sprejeti razširitve splošne hipotečne garancije, ki velja za zemljišče, tudi na objekte in naprave, ki bi jih postavili z lastnimi sredstvi. Njih stališče je razumljivo. Ni pa mogoče odobravati postopka VU — v kolikor je zadeva točna — ker se na ta način vnaprej jemlje možnost, da bi prireditev uspela v velikem obsegu, kakor pomenu Trsta pritiče. Ne zanima nas, kako je do tega prišlo in s kakšnimi nameni, treba le poudariti nujnost, da pristojni zadevo pojasnijo in, ako se ugotovi, da je takšna, kot smo jo skicirali, nemudoma odpravijo ovire. Kako je mogoče štediti odnosno bremeniti in s tem krniti stvar, od katere si gospodarsko življenje Trsta marsikaj obeta? Oblast naj ji da vso podporo, tudi finančno in potem bo sredstev in iniciativ s strani zasebnikov in inozemcev na preteki Manjšo oviro za pridobitev zadostnega prostora predstavljajo tudi nekatere stavbe, ki jih uprava ne more podreti zaradi stanovalcev odnosno najemnikov v njih. Tudi to je po našem mnenju anahronizem. Ako je pač velesejmski prostor do. končno izbran in določen in sicer za dolgo vrsto let — bo Za premestitev oseb, odnosno pač oblast že morala poskrbeti lokalov, pa Čeprav jim bo treba odgovarjajoče prostore postaviti nanovo. Treba se je vprašati, kam bi prišli drugod s takimi načrti, ako hi se ustavljali pri malenkostih, ki veljajo v najboljšem primeru nekaj milijonov. Drugod rušijo stavbe in postavljajo nove že sam o zaradi olepšanja mest in urbani-sfično-prometnih potreb, pri nas t. j. v tipično trgovsko-industrij-skem mestu pa se obotavljajo, ko gre za potrebe samega gospodarstva... Kakor da le-to ni potrebno poživitve! Izvedeli smo še nekaj podrobnosti o sejmski prireditvi; o velesejmskih prostorih bodo poslovali tudi bančni, zavarovalni in špediterski oddelek, pošta, brzojav in telefon, želez-niško-turistični urad. Poskrbljeno bo Za tolmače, tajnike, stenografe in strojepiske. Za razstavljalce na sejmu je posebno važno troje; D- dovoljenje. ki je doseženo za uvoz razstavljenega blaga, 2) carinsko prost uvoz vzorcev, 3) dokončni uvoz posebnih kontingentov blaga na sejem. Podobna ureditev je bila sklenjena n. pr. za milanski velesejem med Avstrijo in Italijo kot nasprotna usluga za italijansko blago na graškem velesejmu. Zopet prilika, da se uvozi nekaj blaga brez birokretičnih ovir. štet>ilk moč novih central v . druga strošek v milijoni’1 larjev); Italija — 1.00.000 ' Nemčija 100.000 — 13; d« ja 40.000-7; Benelux Francija 100.000-15; 30.000 — 6; Portugalski — 3,5; skupno 415.000§K - 63,5 milijonov dolarjev. bila najnujnejši. foM prvi, jujjja načrta. Celotni načrt _ jj, na 1,035.000 Kw jakosti kaloričnih central. Na 1 bi odpadlo 250.000 Kw - nontrn 7^ ... na centrale Chimasso ■ - .. Na no, Terrazzano. -- 80.000 Kw. centrala St. A™ ' Voitsberg. w. Kakor vidimo, je načrt ^ lorične centrale za Tr*p tem predlogu odpadel in torej pristojni odobreno jardo lir kredita porabi* nidrocentralo na Soči, ki Ir ( bo krila tržaške kolikor so se drug od za nujne gradnje kali central bi bilo nedvomne tako i r ? S gično, da bi se loriji MO ‘t 1 tudi glede Trsta, kjer treba nujne ureditve ^li- nja še večja. Ali pa j” morda celo mogoče z \trt da se z italijanske odrt. m ske strani krijejo potrebe J ‘ ' > brez vsakih investicij ** kajsnjiji sredstev? P.o P° mi možnosti izri^cL OEEC o možnosti elektroenergije med . državami bi sodili, da, je šanju pritrditi. Tam^ se^r,t reč računa na sledeče••"7^ sti (prvo število jakost central, drugo količina je, ki bi bila od_ drugod ti razpolago, tretje skupna ^ gija). Italija 250-250-500; ^ čija 300-480-780; 100-180; Benelux ifl Francija 250-430-680 (4 ^ Kw). Mali obmejni med Italijo in AvstnJ* pri Trbižu Na nedavnem sestanki strijskih in italijanskih nikov v Trbižu so se sporazumeli o malem °birl ^jjfl prometu med obema dri® ^ za tiste občine, ki ležijo " su 15 km od meje (na ji stran). Italijansko podr^jiji končuje pri Pontablju, 0 Miško pa pri Beljaku in Sj.jf jv. ki sta še -všteta. Po t razumu bodo lahko tisti, ki imajo stalno b*v (residenza) v eni izmed ^ I 'Žt v tem pasu, za obmejn0 nico, ki velja tri dni. T® . nost ne velja za iteinške ja- ponske državljane, «* . brez državljanstva in _-ujt splaced persons». F da bo promet v Pontablr’ p bižu, Šmohorju in Belje-stal zaradi tega precej :‘l ^4 Oživelo bo tudi vsak mprenašanjes blaga. Minka vlada bo disUno mero Kakor izhaja iz ■ ,0 .zjaš . ,0? stra Pelle v proračunsi-> m ;i pred italijanskim pravi prea uaii]ansr—--,-t mentom, bo Banca £ kratkem znižala ura.H;il\ urad11^ ji skontno mero od dosedd11^ odstotka na 4 odstotke- t način je Pella priznal. I očitki opozicije, da je u / Italiji predrag, in da razmah proizvodnje, rd Pri nagnili za nove kalorične centrale v Zapadni Evropi bi morali upoštevali tudi potrebe Irsla Pariški OEEC odbor je zahteval od upinve za Marshallov plan, naj finansira s 150 milijoni dolarjev gradnjo termičnih central v raznih evropskih državah in sicer v Avstriji. Italiji, Nemčiji, Franciji, Grčiji, Beneluxu in Portugalski. Pro- HARAR, TIPIČNO ABESINSKO MESTO lllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllltllllltllltllllVlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIM^ Anno 1693 sem bil na gradu v najem vzel desetino v Javorški in hubanjski županiji. Tudi sem tisti čas kupil pravico za plese po celi dolini. Skof je oddajal pravico, dovoljevati plese za tri leta. Za vsa tri leta sem plačal trideset cekinov. Meni pa Je moral oni, ki Je hotel prirediti kak ples, plačati in naprav, medtem ko so pred | vselej cekin. Imel pa sem obilo prepirov, ker je ljudstvo trdilo, da gre davščina samo za plese pri cerkvenih semnjih, kjer se Je plesalo na prostem, ne pa tudi za plese po pivnicah in hišah, ki da niso spadali pod cekin. Pravdati se nisem hotel, ker izgube ni bilo, posebnega dobička pa tudi ne. Ti najemi, posebno desetina, katero je ljudstvo plačevalo v obrokih, so mi dajali dosti novega posla. Plačila so se morala zapisati, da se pozneje ni moglo ugovarjati, da se je plačalo več, kakor se je v resnici. Tudi tu me je podpirala Agata, ker je dobro pisala, tako da se je tudi pri tem izkazalo, da bi bila pripravna visoška gospodinja. Naj Bog po svoje odloči, on, ki je prvi gospodar vseh gospodarjev! — PLES V SESTRANSKI VASI NA DAN SV. JANEZA KRSTNIKA Na dan sv. Janeza Krstnika je bilo cerkveno blagoslovje-nje prt podružnici v Sestranski vasi. Tičnikov Janez je položil pri meni tri cekine za ples, ker je hotel postaviti tri odre na Cadeževem travniku, in sicer enega za Sestransko vas, drugega za Hotavlje in tretjega za podružnico Sv. Križa pri Srednji vasi. Vsaka podružnica Je morala zase plesati in takoj bi se bil vnel prepir in pretep, če bi hotel kdo brez posebnega dovoljenja plesati na odru tuje podružnice! Ti pregrešni plesi povzročajo veliko pretepov in stanejo tu in tam celo človeško življenje, da bi bilo prav, če bi jih gosposka odpravila. Pa jih odpravi! Dušni pastirji govore proti njim, ali gospodi na gradu je več za cekine nego za božjo besedo! Jurij me je pregovoril, da smo se popoldne odpravili v Sestransko vas. Jahala sva. K meni je prisedla tudi Agata, ker se je bila do tedaj dolina že privadila, da se ni več pohujševala, če je sedela ženska tik moškega na konju. Taka sedla so bila, kakor sem izvedel pozneje, na angleških zemljah v navadi; meni ga Je pa napravil sedlar v Skolji Loki in še precej drago mi ga je za-računil. Ko smo prijezdili v Sestransko vas, je okrog Cadeževe pivnice že mrgolelo občinstva. Na vselej pri takih pregrešnih prilikah. Jaz sam niti plesati nisem vseh treh odrih se je že pridno j znal. Pač pa je Jurij parkrat plesalo, tako da je imel Tični-1 Peljal Agato, da se je naplesa-kov Janez obilo opravila, da ni ,a> da Je ,ice kar *0rel0- pregledal plesalca, ki je moral za vsako vižo plačati svoj sold. Kdor je hotei plačati več, je lahko plačal tudi več, kar se je štelo v čast dekletu, ki ga je pripeljal na oder. Okrog odrov so bile postavljene mize in klopi Izbral sem si mizo, pri kateri je sedelo nehaj gospodarjev s svojimi gospodinjami. Radi so me sprejeli, posebno oni, ki so imeli hčere za možitev. Tudi sestranska podružnica si je štela v nekako čast, da nam je dovolila, da smo smeli plesati na njenem odru. Agata je sedla k meni, Jurij pa Je šel gledat po plesiščih in po svojih znancih. Bilo je veliko kričanja in vriskanja kakor Govorili smo z gospodarji o različnih rečeh, predvsem o visokih davkih in drugih nadlogah, katere nam gosposka pošilja na vrat. Za ples se nismo brigali, tudi za mladost ne, ki je razsajala okrog odrov. Kar se je začul glas: «Ta rej-nata gre!» Ravno pod Cadeževim travnikom, kjer se Je plesalo, je bila plitvina v Sori. Po tej plitvini Je prebredla vodo na lepem in živem konjiču gosposka ženska, za njo pa hrust hlapec, ki Je nosil za pasom dva samokresa in ki je tudi sedel na lepem in dobro rejenem konju. Čudna prikazen za te krajb in za nižje ljudstvo, ki se je bilo tukaj zbralo! Ali nikdo se ni čudil ker se Je skoraj pri vsakem plesu zgodilo, da je prijezdila iz «Schef-lertna« Ana Renata, o kateri sem že na drugem mestu nekaj omenil. Prikupljiva ženska, močna in še ne preveč, ošabna! Govorilo se je, da je veliko podedovala po svojem stricu, ki je bil škof v Ljubljani in ki je bil hrom na obe nogi, tako da so ga morali v šenklavško cerkev prinašati, če se Je hotel udeležiti svete maše. Vzlic temu je govorila prijazno z vsakim, tudi najnižjim človekom, da jo Je vsa dolina do Zirov poznala in rada imela. Prijazna’pa Je bila le toliko časa, dokler se je tudi ž njo spodobno ravnalo. Ce je pri plesu ali po plesu hotel kak fantč, da bi mu dajala kake posebne pravi ce je takoj odgovorila z bičem, ki ga tudi med plesom ni odložila. Nesramnež se Je moral čutiti srečnega, če mu ni potegnila preko obraza debelih klobas. Nadaljevanje sledi Italijanska banka je bi^ ni prisiljena znižati t° jr od 5,5 odstotkov na kar so imenovali ni nega denarja#. I3eB?-rfla vodi so na ta način \ manj interesa odvajaj1 ^ finančna sredstva banki in najnovejši tendenco povečal. \ fil ostalo več sredstev lago za gospodarske Inozemski krogi tolm ^ 1« krep tudi kot do kat, aa ne -računa več in navajajo v ga mnenja znižanje A“. 11 * '.■"V"' ^ •” v t se nam ne zdi * v$e "uf obtoka v februarju niiztreUJi 00? (i .p . M/t lir (k°frX 1048,1 milijard lir)- , pclA nuars-kih 992,6 975 milijard na, ker je bilo skozi Pi-ej opaziU^ nihanje denarnega ^ I. de*c0J *rt prevladujočo tem večanju. Na podlagi . 0 j — soaiU -a r cev ni še mogoče ’VF’0'm j voju za letos. 0d !fisica1licJ/ ukrep je bilo Prltl zd^if zid je v Parlamentu, s pritiskom gospodo _,.^r ... Ijenja, kjer P^^njo’1 vsaj sedanjo Pr0 „ictle^ l®1 daleč ni «full eZtič