P o s ame* e e TjI erilket Kava Ja c Din -—•75, o'a nedeljah i>in J '0, vtceunistvo - o*',«,. v »r«rf. "»•nv Tuf-čič«** »»L \t. *3 L nad« *tro;nc. T^lufoa mioru/t* A*. 27&. Ur:.'.AVA *• na' nj« V jurri cevi •dM It. \ pritli -je, dettr.o. i ^lo* ‘on St ?4, m« SHS poitn© Čekovni ft»i>MO t*«V 11 W7 nart*. :!* hrrr d«mi»ria M M •ilr*. — VoVopi*' •* **• vračajo« V težkih mukah se bori naš narod, da se organizira v velike, čez vso državo se raztezajoče stranke, ki morejo za daljšo dobo voditi državo in dati stalnost njeni zunanji in notranji politiki. V tem razvoju je volitev 18. marca nov velik korak. Potrebna koncentracije narodnih sil se po našem globokem prepričanja more vršiti samo okoli jugosiouenske demokracije. Le |Ufi©SB®¥@!?B$tW© «* njega dosledno in praktično izvrševanje more v vseh treh plemenih vzbuditi feravnosfti vsega državnega naroda, Le demokracija s svojimi načeli naprednosti, verske strpnosti, svobodoljubja in reformnega socializma na eni strani ter z doslednim čiščenjem ,dekoncentriranem dr« *3vn® uprave in organiziranjem SSmOUprave more rešiti državo iz neprestanih težav in bojev. Zato pričakujemo z gotovostjo, da pride prej ali slej koncentracija najboljših moči iz VSe d"Žave, iZ VSOh StaHOV in ^©krajin pod zastavo demokratske stranke. Sl^dikaiStV® s svojim čisto velesrbskim načinom mišljenja in delovanja ter s svojimi upravnimi nasilji in koruptivnim banjem javnih in zasebnih poslov ne more vesti drugam, nego v plemensko razkosanost in v razsulo uprave. Poslednji tedni nam dokazujejo, kako je ta stranka drŽ&VSfte interes®, zlasti pa interese Slovencev in Hrvatov zapOStSLViBa svoji strankarski zatopljenosti in s tem vlila znova olje v ogenj plemenskega požara. Da se naravni razvoj naše države in našega naroda pospeši, moramo predvsem Z VSO OdfOČnOS&JO biti PPOH St?2tlt" tarskemu cepljenju. Proč z malimi strankami in strančicami! Zlasti Slovenci, ki so razviti bolj kakor jim more njih število dati mandatov, naj bi se varovali razdrobitve sil. 313 poslancev izvoljenih 18. marca! Pristaši NSS. in SKS. ter drugih malih strank, ali ne vidite, da cepljenje samo slabi? - Slabi Vas in slabi ves harod! In posebno pristaši NSS., ali ne uvidite, da je vsak za Vas kjerkoli oddani glas IZSUbljGnl Spoštujemo Vaše prepričanje ttVaši glasovi, oddani za Vaše posebne liste, bodo ojačili Se reakcijo. isto velja za sociaBistične in radllcaSske Pasove v Sloveniji. Kdor res misli narodno in socialistično, mirno lahko zaupa JDS., da bo v danih razmerah le ona v tej smeri mogla kaj doseči. jfos. je to dokazala, pripravljena pa je ma vsB črti uvaievati vsakogar, ki se n a p&diagS skupnih načel oklene *tapn@ organizacije. Mesto razprtij in nepotrebnih prerekanj naj nastopi napredna konctaftracija o Slovenili. V to iskreno vabimo vse dobromlsBeče. Tako bo se tudi utrdila fronta proti klerikalizmu, ki je naj- sovražnik našega naroda. Ni je stranke, ki bi ji bila dvoreznost tako prirojena. V Beogradu so monarhisti, doma republikanci; doma avtonomisti, ko pa so bili na vladi, so odpravili avtonomijo !? v. Pogradu dve leti izdajali Centralistične naredbe. V Ljubljani volijo komuniste, na deželi jih preklinjajo. V Ljubljani So pfQ{| draginji, na deželi pa pridigujejo, da treba izvozne Carine na žito in mast ©dgSFavBti. V eni sobi se ogrevajo SOciaBizacilO, V drugi pa špekulirajo z zadružnim denarjem kakor bankirji in kapitalisti. Na prvi strani kriče po $¥©■ na drugi pa prete z uničenjem vsakega, ki se jim ustavlja. V Avstriji so glasovali xa tOPOV© »n sa triletno V©lnO SlUibo, v Jugoslaviji hujskajo proti Srbom kakor 1. 1914. SVObOClO V@r© pridigujejo, a ž njo delajo volitve in jo gi@-Jubljajo. Poštenost zahtevajo, cerkvenega denarja, zbirk in darov pa ne puste kontrolirati« Kamor se ozremo, dosledno nasprotje med načeli In prakso — historično nepoštenje rimskega klerikalizma. , Volilci! V bol za nositellico lugoslovenske demokracije, za veliko demo* kraisko strankoI JDS je: 1. NARODNA IN DEMOKRATSKA STRANKA, ki hoče ljudstvu dati sposobnost, da se samo vlada In upravlja v skupščini In po samoupravnih zastopstvih, 2. JDS. je JUGOSLOVENSKA stranka, ki hoče enakopravnost vseh plemen In posameznikov. Enake pravice In dolžnosti za vse 1 Proč s plemenom bojem, ki veseli le sovražnike Jugoslavije. 3. JDS. JE SOCIALNA STRANKA, ki hoče delavstvu in vsem trpečim slojem priboriti socialno pravico, enakoveljavnost in pošteno plačilo za °»teno delo vseh nameščencev ter delavcev. to , 4. JDS. hoče z BREZOBZIRNIM BOJEM Z VELEKAPITALOM IN VELEAGRARIZMOM POTLAČITI DRAGINJO, KI JE IZVOR VSEH NESREČ v NASI DRŽAVI. . 5. JDS. hoče SLOGO KMETA IN OBRTNIKA, DELAVCA IN NAMEŠČENCA, pa ne boja med njimi, da se veselijo drugi, ne boja med reveži, Ona *e dvigniti zaslužek teh stanov, da jim bo napredek lažji. Ona hoče red in mir, poštenje v državi po demokratskem geslu: , enakost. bratstuo! fP®SSRJSB^Sa58ffi^'^ttaS6tRf« Posamezne Številke* * Navadne Din —»?' ob nedeljah Din r" .TABOR- izhaja vaak dc nedelje in praznikov, ob datumom naslednjega dne o mesečno po pošti D 10*- - cemr.tvo D18*—v dostavljet -v *' O 11*50, na izkaznice D V inserati po dogovora. Naroča se pri uprav! »TABORA* MARIBOR. Jurčičeva ulica Stav, A d Maribor, nedelja 18. marca 1923. Leto: '■ZTK SievUka; 63 ItDCfl'BiuBkGBSA im a S tem vzvišenim geslom Vas vabimo, da v nedeljo 18. marca 1923 vsi oddaste svojo kroglico d Skrinjico fngosiooenske demokratske stranke, tt kandidatsko listo prof. Jožefa Selsfleria dr. Misliva Kukovca dr. fireprii Žeriavi v mestu Ljubljani v okrožju Maribor-Celje v okr. Ljubljana-Novo mesto ki skujmo s tovariši kandidati obrtniki, kmeti, delavci in nameščenci bijejo boj za zmago praoice in resnice o Siooenill i V Ljubljani m Mariboru, dne 14. marca 1923. Glaoni volilni odbor JDS. IIMik 9 m9 MM Matiji strankin sklicujeta Demokratska stranka in Napredna kmeSko-obrtna zveza za soboto 17. marca ob 20. (8.) uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. O političnem položaju poroča dr. V. Kukovec, o gospodarskih vprašanjih obrtnika Rebek in Novak, o uradniškem vprašanju prof. Mravljak, o begunskem vprašanju dr. Boštjančič, o delavskem vprašanju V. Vunderl. Somišljeniki in prijatelji stranke, na svidenje! nmm 9 mmmemm MJirih lepakih blasfemično opremili z Ha-'Gradcu iz leta 1912. Prvi članek »Siid-rodnimi barvami, kakor pri narodnih so- osterreich — ein dentsch - wirtscbaft-cijalistih. ki se imenujejo narodne pač iiehes Zukimftsgebiet« je spisal neki W po krivici. Socijalfia Pred veliko odiočitvo. H,: i \ Maribor, 17. marca. P Še en dan h* volilni vihar se bo polegel. Danes in' jutri pa bo besnel po naši domovini kakor še morda nikdar doslej Cela dežela je preplavljena z agitatorji, lepaku in letaki. Mase se loteva nervoznost zlasti pri Jtas v Sloveniji, kjer se vrstijo oklici raznih strank drug za dru gim ini itak že zbegano ljudstvo še bolj begajo. Z veliko nervoznostjo dela radikalna Stranka. Dobro ve, da iz prepričanja ne dobi v pašem' volilnem! okrožju deset glasov. Zato je minister Stojadinovič piakazal milijonske zneske za podkupovanje viničarjev, invalidov, madžarskih tSotarijušev V Prekmurju itd. V Svojih Volilnih oklicih psuje na najbolj prostaški načirf. Lopovi in podobno Ijubez-(figvosti kar frče po zraku. Voditelji pa se »med tem! po par tednih strankinega ob-Hfcoja v Sloveniji že sami med seboj grizejo. Vsak bi rad poprej prišel do zaželjenih korit in zato za hrbti pridno žagajo veje, na katerih sede njihovi ra-dikalski tekmeci. Stranka, porojena v korupciji in koristolovs+vu, je že v kali posvečena smrti. Nemci dobro vedo, da brez kupljenih Slovenskih duš ne dobe mandata. Zato so Me vrgli njihovi Uemškutarski agitatorji zadnje dni z vso silo na napredne mase našega ljudstva v Slov. goricah. Izdali Po slovenske letake inf lepake. Pošiljajo pisma volilcerm, naj volijo nemško listo, Češ da 'so te volitve »die letzte Scliicksal-fcrtnnde der Deutschen« v Sloveniji. Res 'je! Nemški lov Ha slovenske duše je odprl oči marsikomu, in naši Nemci naj bodo merjeni, da Se jim bo ta njihova lopovščina bridko, krvavo maščevala. Klerikalci iri narodni socijalci se lotevajo obupnih sredstev. Oboji so zadnje case v krajih, kjer so uvideli brezupnost fcvojih pozicij, navajali polilce, naj raje folijo nemško nego demokratsko listo. To podjetje se obsoja samo ob sebi, tako pri klerikalcih, ki go križ na svojih vo- Heinz iz Gradca. Ta članek je progra-demokracija je razbita in. matičen, v njem je zbrano vse, kar so vsaka strujica napenja vse sile, da iz- Nemci že dolgo pred tem storili in kar so podbije drugo. Golouhovei, Korenovci in še nameravali storiti, članek bi bilo treba radikalsiki Nachtigallovci se med seboj ] prevesti in objaviti v celoti: za danes pretepajo in drug drugemu 9i očitajo lopovščine iri izdajstva delavskih interesov. Nezavedna masa gre za onimi, ki ji nudijo trenutni profit v obliki podkupnin iz radikalskih fondov. Kdo da več za moje prepričanje — to postaja danes po zaslugi radikalcev volilno geslo v Sloveniji. Novačan’ in Radič sta si hudo v laseh. Novačan obklada v svojem! listu 'Radiča s psovkami, kakoršne smo bili dosle j vajeni čitati v »Straži« in v »Slov. Gospodarju«, Radič mn pa seveda tudi ne ostaja dolžan' in psuje Novačana za hlapca oberbatinašev. Novačan se maščuje a tem, da pretepa po Shodih Radičeve kandidate. Evo Vam' žalostne slike volilno borbe V Sloveniji. Sredi tega vrveža in rneteža stoji demokratska stranka kakor skala, enotna iri edina na znotraj in na zunaj V svesti Si svojih velikih nalog koraka demokracija mirno svojo pot. Mirno 'stopa z jutrišnjim dnem na volišče. Borila se je težko Ha devet frot, borila 'se je pošterfo in’ častno. Njeno časopisje ni psovalo osebrio, kar je zapisalo, je tudi dokazalo kot. narodu iri državi škodljivo. Zavedajoč se velike svoje politične, kulturne in socijalne misije stopa demokratska stranka edina v celi državi kompaktno iri enotno prod 'sodbo 'naroda. tudi v Jugoslaviji vršiti poslanstvo nem' škega naroda, računajoč z našo nacionalno neslogo in dobrodušnostjo! □ □ V nedeljo vsi proti Radiču In Nova čanu, ki sleparijo ljudstvo s svojo megleno republiko! Vsi krogljice v prvo škrinjico! coDnxEiaxno o □ txo3nnanonixi Memento! citiramo samo nekoliko najznačilnejših odstavkov. Cilj nemške politike in nemškega dela bodi: germanizirati južnoavstrijske dežele s slovanskim prebivalstvom. Glavno sredstvo za dosego cilja je industrija. Industrija je najtrdnejši steber nemškega mosta, največja opora nemških pijonir-jev v deroči slovanski reki. Pisec našteva dokaze, kako razvoj industrije, ki je seveda izključno v nemških rokah, smotreno izpodriva slovansko moč. Za vzgled navaja razmere na Koroškem, zlasti v Mežiški dolini, kamor že prodira nemška poplava; pa tudi v zaključenem slovenskem ozemlju prehajajo v nemške roke mesteca in trgi, kjer obstoja kaka večja nemška tovarna. Šoštanj je bil 30 let pod slovensko upravo, dokler se Nemcem ni posrečilo, da so s pomočjo tovarnarja Woschnagga izrinili Slovence- Mariboru se vedno bolj približuje kompaktna nemška masa, k čemur mnogo pripomorejo nemške naselbine od Št. lija preko Pesnice do Maribora. Klešče, ki naj zdrobijo slovenstvo teh krajev, se vedno ostreje vdirajo v slabo odporno niaso slovenskega življa. Električna centrala, katerih ena se gradi ! v Fali in druga namerava graditi pri Ptuju, so istotako v službi sistematičnega ponemčevanja. Posebno važen je naslednji odstavek, _ kjer pisec govori predvsem na naslov | Nemcev iz »rajha«: slovenskim kmetom ” * treba zemljo ugrabiti in naseliti nemške rodbine, kakor se je to že začelo delati (Št. Ilj). »Ebenso bedarf es keines Be-\veises, dass eine grosszugige bauerliche deutsche Besiedlung in Untersteiermark . — nach dem Muster der preussischen , Ostmarkpolitik — das sicherste Mit- !tel zur baldigen Entdeutschung des gan-zen Landes wa.re.« Iz Spodnje Štajerske j bi nemštvo nevzdržema. prodiralo na j Kranjsko in v Primorje. Pisec omenja, i koliko se je tudi tam storilo v tej smeri □□□□□□□□□□□□ □ □ □□□□□□□□00133 KDOR SE NE UDELEŽI VOLITEV IN NE GLASUJE ZA DEMOKRATSKO STRANKO, SE PREGREŠI ZOPER SAMEGA SEBE, ZOPER NAROD IN ZOPER DRŽAVO. □□□□□□□□□□□□ □ □ □□□□□□□□□□00 Politične vesti. * Zakaj je bil dr. Baltič v pokojen? Radikalne »Jutranje novosti« poročajo, d® je bil dr. Baltič, veliki župan za ljubljs-d' &ko oblast, vpokojen, ker je bil za to ni«-sto nesposoben in bo iz istega vzroka U* pokojenih še več velikih županov. Sarno-obsobi se razuipe, dn so ladikaki skuhali ta odgovor še le potem, ko so videli, kak oupor je rodila ta radikalna korupcija po vsej Sloveniji in to ne samo pri demokratih. Če pa bi radikalci res hoteli odpraviti vse nesposobne uradnike, bi morali pač začeti pri ministrskem predsedstvu pa tja dol do zadnjega pisarja pr! raznih naših konzulatih in poslaništvih« kjer sede najnesposobnejši ljudje. Trdno smo prepričani, da bi po Mm dr. BaltiS moral za svojo »nesposobnost« hiti mesto upokojen', odlikovan z naj višjim odlikovanjem. Mogoče pa je, da so jo pri tej m} pokojitvi zgodila kaka pomota in bi *** moral dotični ukaz glasiti na ime Ivana Hribar.... K prvemu nastopu nemške stranke v jugoslovanski kraljevini. V trenutku, ko se na slovenski zemlji (in dokazuje, da nemštvo poganja kore zaostali Nemci pripravljajo, da s pomočjo ninc v Gorici, v Trstu, v Pulju in celo svojih bivših hlapcev slovenske krvi na dalmatinskih tleh. Najboljši dokaz je pristopijo k volilnim skrinjicam, izjav-; statistika □aaaxu3cpga □ □ KDOR HOČE, DA BODO NEMCI IN NEMCURJI ZOPET P0VES1LT GLAV& KATERE DVIGAJO ZADNJE ČASE -TA NAJ VRŽE SVOJO KROGLJICO V PRVO ŠKRINJICO! □□□□CEDCDCOO □ n □□OCEOOaCOCB3 Volilno gibanje. VOLIŠČA V MARIBORU. Volilci, ki so vpisani v volilni imetd^ v Mariboru, so razdeljeni na pet okraji' Največ volilcev obsegata II. (gra^k® _ predmestje) in V. (magdaleuski) okr«J' | Radi tega sta ta dva okraja razdeljen8. Ijajoč se za nadaljevanje nemške poli-1 To ni fantazija anonimnega zaneše-j vsak na dva, na dvoje volišč. I., III. in I'7, tike v Jugoslaviji, ne bo odveč, če še njaka, marveč temeljita informacija po- enkrat vprašamo: Kdo so ti ljudje? znavalca stvari in razmer, bilanca dote- V javnem življenju se namreč dogod- danjjh nemških uspehov in precej ver-ki zelo hitro pozabljajo. Ljudje se obra- jetna prognoza za bodočnost. S tem je čajo po novih razmerah, a le na videz Po prevratu so isti Nemci, ki danes na- okraj pa imajo vsak samo eno volišče* Volitev se vrši: . Za I. okraj (Maribor osrednje mes!®! Ha volišču I., to je v dekliški meščan«*1 tudi podan dokaz, da je nemštvo na slo-j šoli I. na Miklošičevi cesti št. 1 (posl11?' venski zemlji produkt nemške ekspan-1 je mestne hranilnice), stopajo z geslom »staatstreu«, prekli- zlvne politike in da v novih razmerah j Za II. okraj (Graško predmestje)'- *fl njali jugoslovensko državo, ki je začrta- nhaa več političnega raison d’ etre. Nem-j volilce od črke A do vštevši M na ro11' la svoje meje nad Spiljeni. Sedaj sanja- ci, ki so ostali pri nas, niso moralno u-j šču II. v dekliški meščanski šoli II v CaI!' rijo o možnosti, da se bo Nemčija uprla pravičeni, da bi se borili za svoje pra- karjevi ulici št. 5 prej Reiserjeva ulicah in da bo znova zamajala naše meje, zato vice in sicer ne na podlagi onega istega j Za volilce II. okraja od črke N do pa s tako vnemo prebujajo nemška poli- načela, ki jim je bilo še pred nekolikimi | na volišču IH. v deški ljudski šoli ‘ ^ tične instinkte in obnavljajo razvaline leti največja narodna svetinja. Ljudje, k! So hoteli razseliti Slo-: ulica). podravskega »nemštva«, ki je slonelo na ________ habsburškem nasilju in se ž njim vred venske kmete in uničiti »inferiorno« slo-sosulo. Zadostuje samo migljaj starih vansko prebivalstvo po načinu pruske voditeljev in vsi nemškutarji, ki so se »Ostmarke«, naj danes ne govore o deloma poskrili po drugih strankah, pri- enakopravnosti! Njihov političen nastop beže v nemški tabor. Zato se pa vpra- ■ zavračamo kot drznost in izzivanje v na-šajmo: Kdo so ti ljudje? , ši državi. Če je v nas še količkaj pošte- Pred nami leži 12. številka časopisa. nja, dajmo pošten odgovor tem izkori-* »Mitteijungen .des iVereines Sudmark« m' ščevalcem političnih svoboščin, ki hočejo UM, VD11BDU 1X1. V UCHUI 1JUU9A« ------- Razlagovi ulici št. 16. (prej EUzabe n Za III. okraj (Koroško predmestje) Ha volišču V. v deški ljudski šoli Samostanski ulici št. 10 (blizu samostan čč. šolskih sester). . Za V. okraj (Magdalensko Pre^‘* ' je): za volilce od črke A do vštevši 1 _ volišču VI v otroškem vrtcu III v v sazorjevi ulici št, 40, JMaflbor, I8.TmarcrigS* VITA H O K« Sfrafn' &' Obrtniki, trgovci, kmeti® in drugi pridobitni sloji I 18. marca vsi na volišče! Kdor ostane doma, je izdajalec svojega stanuI Ako natančno pregledate, bodete uvideli, da je Vaša PRVA, v katero morate spustit! kroglico. PRWH Je škrinjica našega prvoboriiteafa IVANA RE@ESCAf obrtnika V C©I|3J» 1 i® Klerikalna Novačanova Samostojna Golouh ova Nemška Radičeva Korenova Narodno- soclialna Radikalna Skrinjica smotre-q. ^ga dela l “krinjlca z zdra-programom! kfinjica obrtui-"°v in drugih ori-gpbitnih slojev l Skrinjica složno-o. 7* in reda ! ^rinjica zmage! Skrinjica demagogov, ljudskih sleparjev, obrekovalcev in proti-državnih elementov! Škrinjica političnih pustolovcev! Škrinjica svinjskih izvozničar-jev! Škrinjica razcepljenih sovražnikov obrti, industrije in trgovstva! Škrinjica nemčur-jev in n|im prodanih duš! Skrinjica privan-drancev, vsiljivcev in razdiralcev države! Škrinjica razcepljenih sovražnikov dela in razvoja narodnega gospodarstva! Škrinjica političnih otročajev! Skrinjica koristolovcev, koritarjev, teroristov in kupljenih duš! 2 Pomnite, daje prva škrinjica naša! Akcijski odbor pridobitnih slojev. Za volllce V. okraja Od črke N do Ž volišč VII v deški ljudski šoli III. ba ^ški cesti. jti & naši agitacijski lokali V MARIBORU. !• in IV. okraj: p' * '®o*tilni Zemljic pri »Črnem Oriu«, ■ Nadstropje, , in III. okraj: v tajništvu JDS (Cankarjeva 1.), tai v. 'k ftkraj: Gostilni Jurič (pri jokomotivi) Franji kopanova ulica). Sat^ likalih so naj zbirajo naš: agi-0 Ji. kolesarji itd. Kje volijo v mariborski okolici? Vo-gjv_' °bčine Krčevina v ljudski šoli (Tom- Jilcir vojnim invalidom. Ker je razburjenje med invalidi veliko napram invalidom-kandidatom, ker nismo izpolnili to kar smo obljubljali izjavljam, da ravno radi tega odstopim od kandidature Narodne1 radikalne stranke ker ni izpolnila svojih obljub, in jaz kot kandidat-lnvalid msem za pravo varnost tega najvažnejšega faktorja državno uprave, bo po svojih izvoljenih poslancih vse storila, da se osobje čev j- južne železnico — nameščenci in delavci ■tadu (.^V?r5 Laatersberffa. v obe. u- _ g podržavljenjem ne oškoduje na prahami r S‘DTdeacev J , vicah in prejemkih, ki so si jih priborili ? Ja ?,/irk%C V Š0U na| m jih uživajo sedaj pri južni železnici. ^Jn. iz Tezna v šoli na Tezna. Zlasti bodo paziU izvoljeni poslanci „ —□— : Demokratske stranke, da se novo služ' *p?ELAVCKM V DELAVNICI JLŽNe' b(ino razmerje južnih železničarjev na-J^LEZNICIS IN SPLOH VSFM KI ^Pr^i novemu delodajalcu — državi ne vah vam more biti le velika demokrat-j ducenta in njegovo družino. Hočemo, daj RADIKALCI INVALIDE PREV ARI Ll! ska stranka. Da umeva ona položaj juž-J se pri razdelitvi zemlje pred vsemi upo-: Kandidatura invalida na radikalski listi nih železničarjev, jasno kaže resolucija, števajo gmotno šibkejši produktivni slo- j ■ ^ f ki jo je sklenil zbor zaupnikov te stranke j ji. Hočemo, da se delavsko zavarovanje | pre ieana‘ dne 18. februarja 1923. v Ljubljani brez , priredi tako, kakor zahteva obrtništvo | Podpisani izjavljam, da odstopim od vsake intervencije katerekoli strokovno , sporazumno z vsem poštenim delavstvom, i kandidature Narodne Radikalno stranke, organizacije in ki se glasi: p in nočemo biti molzna krava za posa-‘t ker ni izpolnila svojih obljub napram »Osobja južne železnice se je v zadnjih j možne strankarske agitatorje, ki delav-dneh polotila nervoznost in strah prod * stvn še nikdar niso bili v korist, pod rža vi j ©n j em, ker so mu znano prakti-1 2a vsa ta vprašanja bijemo boj že ko radikalske stranke in njeiio postopa- j mnogo let. Zdaj, ko prihaja za to odlo-nje z državnimi nameščenci. Demokrat-j g51ni trenutek, se obrtniki morajo zave-ska stranka, ki je kabala ves čas svoje- ^ tudi nikoli ne boste! Jože Nachti- , Pobas!,l radikalne dobrote sam,: srdo opeharil in osleparil. Zato te Se ®tad°m od tega moža ter vrzi-kraljice v prvo Skrinjico!!! ^OGOCl, „Vas- ki sacbračaja, temveč v sporazumu s prizadetim osebjem.« Kandidati demokratske stranke no vezani na to resolucijo in nikdo ne bo zaradi podržavljenja oškodovan, ako le oni zmagajo pri volitvah. Njihova zmaga naša zmaga! V NEDELJO ZVEČER se bo videlo časten značaj, česar ne storim za nobe- jj koliko neznačajnih in propalih duš Je T no ceno, tudi ne za ceno poslaniškega i Sloveniji — njihovo število bo pokazalo mandata Kandidiram na listi močne in j e fl krog,jic vrženih. v radBfallI0 za dobrobit naroda najbolj delavne fta-1 # - # v t * predne Jugoslovanske demokratske j Skrinjico. V nedeljo zvečer pa se bo ttidi stranke; ffruge stranke so obrtniške za- v viS&lbi' kiKko poStenlhf naprednih' in zahteve odklonile, sami pa nismo dovolj j veduih Jugoslovenov je v naši deželi — > močni, da bi si priborili obrtniškega s njih0vo število bodo pokazale krogllice, ^ poslanca. Kot zastopnik Napredne krneč-«yržene y demokratsko< v prv0 škrteii-o! I r rt A rt AMA M IflA M A C T * rt VI l^rt I Demokratski železničarji, ko-obrtne zveze nisem na stranko prav j P1_ i nič vezan in se pridružim parlamentarni skupini, kateri hočem. Nasprotnik sem strastnih strankarskih bojev, ki so nažo javnost tako zbegali, da se velik del nehote in' nevede lovi za nedosegljivimi Tovariši in obrtniki! Dno. 7. februarja zbrali so se zastop niki pridobitnih slojev t. j. obrtnikov in O □ 0001X0X0-03 Obrtniki Iri drugi pridobitni sloji! Ali bodete volili lažnike In' podle obrekoval* ee? Tega ne smete in ne morete storiti. toDnocD □ o DonDDDamDaa pnaoDirain siojev t. 3. oonninov m - ™ ■■■ “Z, ker ste bili vedno poštenjaki in hočete malih kmetov v Celju in Mariboru na «l.p, za fantomi, fn se bori za nadvlado,^, 08tat,_ y jTaboi.,K sem podpisani posvetovanje, koga naj se voli dne 18. Predinih rawodov in’ za žepe velekapi-1 ^ ^ SfUDJ SEDANJI, marca v narodno skupščino, da zastopa ta^stov- Vedno sem se zavedal, da je za rpkovTlka^n^^lažuica^in io nolva? nai S?8ALNI VOLILNI BOJ VSEH MO- njih interese. Brez vsacega protiugovora močno državo predpogoj složno sodelo- ^n,c“ Z ° l Z?* ^OPALIH STRANK in ki se > i« predlagalo, da naj jaz vzamem to vanje vseh razredov prebivalstva, da^je j » ^ ^ “etS^ Tadi t««-« ...... težko nnloirn nn sehp Nitipm rn^t nHlo- poleg kmetijstva m obrtništva potrebno i ' . , . . . -rr t Sk.”tsc.«*■.«.«.««»*. tvrtu.. Pozivamo, da stopi 1 V Iraf *w uuutcn vm* wii /jnnvir, M muLa Ulil pri* f9<3ikalr, Cff,a ®e ne sme uibže vtikalU krojen' sodobnim obrtniškim zahtevam. saobrae.ainn ministrstvo ni rio i-______ saobračajno ministrstvo ni Hočemo, da država pospešuje in uva- vsakemu napredku in razvoju domače o-brti, da ga hočejo uničiti, ker so se spra- darska vprašanja in ublažiti škodljiva ym’t ]a?ml ,n ob r e k’0 van jem nad ^'0 ijilf i. —- * nuwniu, uti ur^ava pospotsuje in uva- i^elo So9rt'a za železničarje, ker ni žuje obrtniške organizacije, da podpira ^fterijaiCld? za ziv^ železniški malo obrt potom zadružnih organizacij "'h lo cutl prav vse osobje držav- pononim lrrarllfnni rlo csi vamn«seino so pre.d Potrebnih strojev in slediti zahtevam ča- ^do! ai °ni ^renutku si režete svojo sa. Hočemo, da se vsa državna dela, za 0 81 Pridobite močnega in vpliv-^ff0vornika v skupščini ali vladi N* 0.,1e vaša stvar v dobrih rokah ln )1]pa lahko gledate po 18. marcu v $>t. ^■ioiogočjiejši zagovornik prav vse osobje držav- cenenim kreditom, da si zamore oskrbeti katera smo zmožni sami, odda je jo domačim podjetnikom, da so podpira naše produktivno zadružništvo in primerpo zaščitijo domači izdelki in onemogoči tuja konkurenca. Hočemo zavarovanje PO soliti, za starost ia onemoglost za malega pro- strankarska nasprotstva. Največ dela hočem posvetiti dosedaj popolnoma zanemarjenim pridobitnim slojem. TovariSi! S tem sem se Vam izpovedal. Sedaj je na Vas ležeče, ali hočete, da Vas zastopam tam, kjer se delajo zakoni. ki so se dosedaj delali po veliki večini v škodo malega obrtnika in malega kmeta. Ne xre tu za mojo osebo, marveč za koristi našega stanu. Bodimo zavedni in solidni in' vrzimo 18. marca kroec-Ijico v prvo skrinjico, ki je naša! Ivan Rebek. ključavničarski mojster v Celju. aacmooooooa □ □ □aacoaoaaDDu naše Slov. obrtno društvo, ki zasleduje edino gospodarske cilje. To vam mora zadostovati. Obrtniki! Vi ste bili vedn^ poštenjaki in značajneži ter hočete tudi > naprej o-stati. Zato pa vsi danes na volišče za našega starega, izkušenega in od nas izbranega soobvtnika tovariša IVANA REBEKA - ker le ta mož značajnosti, poštenosti in’ trdne volj?, more vaše interek<> zastopati. Nikdar pa neobrtnikl in lažntki. P>-kažite jutri tem figovcem- ki h one ji s pomočjo laži in obrekovanj vaše glasove imeti, da hočemo sami v spojin zadrvah odločevali. Ne bodo odločali o nas razni breznačajneži neolikan it in cestni plju-vači, ki naša tako maloštevilno kuiturne KDOR HOČE, DA SE BO SVOBOD NO RAZVIJALA NACIJONALNA M! SEL, NAJ GLASUJE ZA DEMOKRAT- delavce javno opljuvajo Taki ljudje ne SKO STRANKO! ; sPatl°-i° v parlament in nas vse bi mo- i ralo biti pred celim kulturnim svetom nnnnnnnnnnnri □ □ rnnnmnnnni-iri ‘ sram, ako bi nas taki Ijtidja v parlamcn- msmrr?iznmc* t9t$ ia zastopali. Ti ljudje, ti zapeljujejo ljudstvo, SeS vera je v nevarnosti, grešijo fcaroi najbolj in teptajo riožje zapovedi z nogami, ker sami prav nceramno lažejo, kadar je to njim koristno. Ogibajte ge teb rkatoliških« brezvercev. Obrtniki! Dobro presodite, toga volite! Ali vas more mogoče kak Zebot v vaših zadevah zastopati, o katerih ima rav-ino toliko pojma, kakor o svoji >111. četi «1 Njegova cela zmožnost obstoji edino v pljuvanju in' farbanju. Ako vse to pomislite vam odločitev ne ho težka, ki more edino le Wa našega strokovnjaka iri obrtnika IVAN REBEKA pasti, ki je v vseh obrtniških vprašanjih popolnoma poučen? in pravičen". Njegova skrinjica je prva Obrtniki! Pokažite, da Ste poštenjak!, da hočete sami svoji gospodarji biti inf da nočete s podlim! klerikalnimi la£'nTki In obrekovalci ničesar skupnega imeti. Starfovpka dolžnost je vsakega poštenega obrtnika, da spusti svojo kroglico edino le v skrinjo obrtnikov, to je p r v o. Franjo Kenda. 111 i-i-nr mnm o o ddodocd: n TRGOVCI IN OBRTNIKI ZAHVALITE SE RADIKALOM! Radikalski mi-bister je te dni čez noč dvignil ažijo pri Carini m 2M%. Trgovci hi obrtniki, zahvalite |w Stojadtnovlču za to plemenito »darilo*! »■umii-mnrr n umuminan l'r Jugoslovani! Radikalna stranka’ tt- fnatja največjo sleparijo ,v: Sloveniji s 4em da pravi/ da ni za velesrbstvo, ampak za jngostovenstvo. Da jc to res, pri-ča proglas ravno iste stranke, katerega je izdaja za Banijo, Kordun in Liko. Proglas je naslovljen: »Srbom Banlje, Kor« šena in Like!c in pravi med drugim: Demokrati se povsod in vedno nazivajo .Jugoslovanska stranka ki da ni bB Nikola tako odtočen, kakor je bB, bi bili svamodB tndt v ustavi našo državo z nazivom »Jugoslavija«.« Jugoslovani, to l^fe Tefentea, to je pravo mišljenje vellko--sibske radScabie stranke, zato pa obrnite se Jotri s studom od njene Skrinjice ''ter vrzite svojo krogljlco v edino jugo* slovensko Skrinjico, to je ▼ prvo. Le -«ne krogSke, k! bodo padle ,m prvo skri-[nfoo, bodo nstvlarile iz naše države volka močno b trdno jugosJo-vs^sloo držalo, držalo civilizacije m demokracije, “SJržavo soooaine pravičnosti'! I Primorci! Ko greste na volišče, spo-anffirte ee, kaj So nedavno pisali beograj ski mSkaim listi o osvobojenja našega težriega Primorja! Pisali so, »da je bo- fle, da se Primorje ne osvobodi, ker bi se s tem, da bi se Primorci pridružili na-l| državi, samo povečalo število elementov, tl bi MB proti samovlad! velikosrb- stva.« Spomnite se na radikalne diplomate, ki so prodati našo drago primorsko domovino Italijanom! Spomnite se na nesrečno Reko, na Delto in na Baroš, katero so ravno te dni isti radikalni diplomati prodali fašistom! Spomnite se na PaSičevo sporočilo Mussoliniju, »da Ul .pred smrtjo želi naijbofj to, da bj ga jridri na lastne očil ter mu stisnil roko!« 'Ati boste potem še glasovali za radikale? Če boste, potem boste izdali Svoje trpeče brate ta sestre, matere in očete tam preko južne nasilne meje ter si nakopali na glavo njihovo večno prekletstvo! Spomnite se dalje rte klerikalno zvezo s fašisti, spomnite se na »Stražo«, ki nas zmerja s »titjok, da se ne spozabite taiko daleč, da bi glasoval« za klerikalno stranko. Za Novačanom, Radičem, Nemci im brezdomovinskimi socija* listi in komunisti vemo, da De boste šli toda izgubljene bf bile vaše krogljice tudi, če bi jih oddali narodnim sooijalistom ali samostojnim, ker ti dve stranki, čeprav morda res narodni, v parlamentu 8 srvotfimi par poslanci ne bosta ničesar pomenili. Edina vaša stranka, Primorci, je 'demokratska, ker le ona bo lahko pri pravila osrvobojenje naše zasužnjene primorske domovine. Zato bodi na volišču parola Vseh Primorcev: krogljice v prvo skrinjico. Korošci! Tudi vas love vse mogoče stranke v svoje mreže, vi pa bodite trdni, ne dajte ee preslepiti, ampak pretoh tajte vsako stranko, predno vržete svojo krogliioo. Spomnite se najprej, da so bili klerikalci tisti, ka so zapravtii našo lepo koroško domovino. Spomnite se, da so radikalci ravno te dni prodali in izdaK vaše brate onkraj meje za nemške in nemčurske glasove. Neomadeževana stoji samo zastava jngoslovenske demokratske stranke, pod to zastavo se združite bratje Korošci in v njeno prvo skrinjico vrzite svoje krogljice! Vsi, ki so vas radikali podkupili, da bi glasovali za njihovo stranko, ste storili prav, da ste vzeli denar in druge darove, saj je bil ta denar vaš, davek, katerega ste sami plačali državi m katerega so radikali zlorabili v svoje namene, mesto da bi ga porabili za dobrobit celokupnega naroda in države ter za zboljšanje bednega, gmotnega stanja poedinih stanov. Ravno radi tega pa vas ta denar ne veže, vas ne sili, da res glasujete za radikalno stranko, o katere koruptnosti ste se sami prepričali. Glasujte radi tega vsi za demokratsko stranko, ki ne kupuje glasov in bo združila v svojih volilnih Skrinjicah samo poštene krogljice. Živela demokratska stranka! Živela prva Skrinjica! Kmečki sten v nevarnosti. Naša vest, da ba s 30. majem 1923 izpeljan nesrečni zakon gg. Drofenika (SKS) im Hohnjeca (SLS), po kojem bodo skupno z industrijskimi delavci zavarovani na bolezen in nezgode v znanih rdečih bolniških blagajnah tudi kmetski posli (hlapci, dekle, žanjice, kosci, drvarji), je vzbudila po vsej deželi ogromno iznonadenje. Ogorčenje se obrača pred vsem1 proti SLS, ki Se kmete hlini, da mn hoče davčna bremena kar odpraviti, a ga s tem: zakonom zavaja v davek, ki je gotovo 20 krat večji od zemljiškega davka. Svoj zaslužen del obsodbe pa dobe tudi poslanci SKS, zlasti gg. Pucelj in’ Drofenik, kateri so čisto na tihem brez pooblastila rolilcev In njihove vednosti skovali to zavoženo poštar vo. Nešteto resolucij je poslanih v Beo grad in se zahteva, da se zakon’ prekliče. Na zborih JDS so »prejete resolucije, ki Sicer žele, da se tudi kmečkemu poslu zagotovi življenje za »lučaj onemoglosti, (bolezni in nesreče, a nikakor ne v skupili organizaciji s f»briškim delavstvom, amipak v posebnih organizacijah, ki Se bodo naslanjale na občino. Kdo bo to izvedeli Ali stranka g. Hohnjeca, t. j. klerikalci? Ali stranka g. Drofenika (SKS)t Ne, ti dve stranki ne bosta pljuvali sebi v obraz, ko sta vendar sami izvojevali ta zakon’. Jasnto je, da pridejo v poštev, le demokrati, ki so se ostro postavili po robu g. Drofeniku, Puclju in Hohnjecn in je edipo zasluga dr. Žerjava in’ dr. Kukovca, da Drofenikov zakon ni že izveden in da kmeta še Me rubijo in ne zapirajo za najinovejši in’ najhujši davek. Stanje demokratov v mariborskem o-krožju. Po Sodbi »Slov. Naroda« dobi naš kandidat Kilhar v Prekmurju 2000 do 4000 glašov. Naš kandidat pridobitnih Slojev* oz. kandidat nameščencev in invalidov Ivan Rebek in Fran Mravljak v okrajih celjskem in mariborskem Se cenita od 2500 do 3000 glasov. Kandidat ptujskega iri ormoškega okraja Lovro Pe tovar dobi od 1500 do 2500 glasov. Kandidata dr. Frari Roš (Laško-Brežiee) in Ivan Gurnzej (Slov. Bistrica-Slov. gradeč) vsak po 1500 do 2300 gla3ov. Ostali kandidati Anton Puklavec (Šmarje), Ivan Petelinšek (Konjice), Franc Cvetko (Ljutomer), Franc Kocbek (Gornji grad) vsak najmanj 503 do 1000 glasov, Celotno okrožje mariborsko mora torej dati najmanj 8500 do 17.000 glasov ali 2 do 4 mandate. Združeni listi dr. Kukovca iri Štefana Kuhara sta imeli pri zadnjih volitvah blizu 7000 glaftov. mmiC □ □ m i ii i»i nrm URADNIKI! Ali veste/ kdo je kriv, da n| še sprejet uradniški zakon? Veste, kdo je kriv, da stradate? — Radikali! Spomnite se nadalje, kdo vam vedno o čita, da samo »žrete«. To so klerikalci! EDINA STRANKA, KI JE VEDNO SKR BELA ZA VAS, KI SKRBI IN BO SKRBELA, JE DEMOKRATSKA. Zato vrzite vsi svoje volilne krogljice v p r v o Skrinjico! imoocrariD □ o Kje je radikalski količnik? »Cillier Zeitung« piše, da je jasno, da Apačani (svojih 1000 glasov rie daio Srbom, ampak Nemcem. »Slov. Narod« pripisuje radi-kalekemu kandidate v Pvekrrinrju okoli 1000 glasov. V Trbovljah računijo radikalci na 2000 delavcev, kar jc pretirano. O orinioarjih pišejo »Jutraaje uovpgtL, da se bijejo za nje z všo Silo Nemci. Invalidi ko se v Celju udeležili demokratske manifestacijo. Uradnikov je pristopilo nezriatno število v radikalno Stranko. V vsi Sloveniji ni vpisanih niti 1000 članov. Kje je torej količniki Pri mariborskih Primorcih? Tudi ti odklanjajo to radikalsko špekulacijo. Mi pa prete-stiramo proti temu, da se kljub temu slabi enotna narodna fronta. Tižko odgovornost zadene one, ki se cepijo Irt delajo s tem na to, da bode imela v. Mariboru nemška iri ne narodna stranka relativno večino! Kje je količnik uarodnili socialistov* Imeli So pri zadnjih’ volitvah komaj nad 2000 glasov. Če bi bili podvojili glase, ne dosežejo količnika 5000 glasov. Kdo ima od te liste koristil Nemci, ki bodo relativno najmočnejša stranka v Mariboru, iri klerikalci. Narod, pripiši si sam posledice! < Lovro Petovar ▼ Mariboru. Naš kmečki kandidat ptujskega in1 ormoškega okraja Lovro Petovar Se udeleži nocoj manifestacijskega shoda v Narode tri domu. Imel je v svojem okraju 27 »hodov. Sloverici, ki Sejete neslogo, stojte! Stojte in,premislite, kaj delate, če volite radikalca ali republikanca ali narodnega socijalca! Domnevno nobedc« izmed teh rie dobi količnika. Če bi dobili klerikalci 28.000, napredna kmečko-obrtna zveza 12 tisoč, samostojna kmetijska 8000. Golouh 9000, Koren 6000, riarodrii Srcijalci 3 tisoč, Radič 3 tisoč, radikali 4 tisoč, Novačan S tisoč, Nemec i tlScvč glasov ali vsi skupaj 80 tisoč gl »Sov, znesel Bi količnik 5 tisoč glasov. Brez mandata bi v lem slučaju ostali narodni isocljalci, Radič, radikalci, Novačani, Nemec. Delili bi si 15 mandatov klerikalci e Blankami, ki hi dobile količnik iri Bi dobila napredna kmečko-obrtria zveza 3, samostojna kme tijska 2, Golouh 2, Koren 1 mandat, a klerikalci 7, torej polovico, akoravno bi dobili komaj dobro tretjino glasov. Ali je torej cepljenje naprednih glasov pametno, ali je patriot’čriril Povedali imo Vam! Posledice boste ri<«ili Hami! Ra čunajte sami! Kam plovemo? Od Radgone do Scnt lija iri najbrže še dalje So naši obmejni kraji preplavljeni z volilnimi letaki nemške stranke. Rekli ne bi nič, ako bi bili isti pisani samo v nemškem1 jeziku. Ali nemška predrznost je iste napisala tudi v Slovenskem jeziku iri vabi, naj Slovenci volijo “nemške kandidate, 'Ali ni to navadna kupčija! Izgloda ravno-tako, kakor za čaria plebiscita nn Koroškem. Skrajni čari je, da naša oblast u-vidl, da tako rie niore iti dalje. Zahteva trio, naj se ravtia s tukajšnjimi Nemci tako kakor orfi ravnajo z našimi rojaki Pa Koroškem. Zob za zob! Ako se rie bode to zgodilo, bode morala Orjnria priti na toejo, ta bo še najbolj zanesljiva. Obmej ni učitelj. Judeži se zbirajo. Nekdanji Štajercl-janci, bivši pristaši ptujskega »Štajerca«, r ene? ati iri nemčurji so mobilizirani po nemškem volilnem odboru iri strastno agitirajo za nemško Ikririjico. Skrbno nastavljajo zarijke Slovenskim dušam’ ter seveda spretno izrabljajo teh bodisi gospodarsko bodisi drugo odvisnost. Ti slovenftki janičarji So po večini obrnili hrbet SKS, kakor hitro je zopet malo »zadišalo« po starem nemčurskeiri smradu. Pa rie boš Jaka! Vsa čast pravim Nemcem, spoštujemo jih, ako so državno lojalni. Ali nesramne Slovenske janičarje - Judeže si hočemo dobro zapomniti iril naše zaničevanje jih bo preganjalo kakor pekoča vest. Bodite pri stranki, katera vara bolje ugaja, a ne bodite izdajalci, Judeži svojega slovenskega naroda. Za renegate, za narodne bastarde Me sme biti več prostora med nami, take blatne značaje je negovalo le nemštvo stare Avstrije, danes se mora naš narod tega smradu očistiti. Toliko za danes, vi riemčurski generali iz Voska, iz Sv. Marjete ob Pesnici iri drugod. Za sedaj če vaša imena zamolčimo, pa prihodnjič bomo te tičke po perju imenovali, da bodo zaznamovani z judeževim pečatorif. Volilni shod našega kandidata Fr. Cvetka v Logatcu dne 12. marca ob 6. uri zvečer je bil dobro obiekari. toda zaradi prisotnosti nekaterih nahujskanih klerikalcev in vinjenega župana je potekel nekoliko burno. Razni najeti in opiti razgrajači «o si prizadevali shod razbiti, vendar se je kandidatu z mirnim, a odločnim nastopom posrečilo obvladati situacijo ter doseči moralni uspeh. Prostori pri gostilničarju Fr, Kovačiču 8Q bili nabito polni, prisotnih je bilo tudi precej žensk. To bi bilo kaj za ata dr, Korošca! Značihfo je, da so celo zmerril klerikalci obsojali neotesanost, najetih kričačev, obenem pa s somišljeniki vred obžalovali, da se nosilcu naše kandidat« ske liste vsled riečimcrnosti kandidatov SKS ni posrečila koncentracija naprai« riih siL Vobče ljudstvo obsoja vse tako« zvane strančice odnosno »borce za kori« to«, ker samo razcepljajo, dsorijentirajo maso ter ovirajo parlamentarno delo. Zadnje svarilo Nemcem In nemčurjeffl* Na zunaj naznanjajo Nemci, da njihov* stranka ne zasleduje nacijonalnih čili«7’ ampak samo gospodarske, na znotraj, podrobni agitaciji pa zastopajo odkrit® pod parolo iredentizma. To nam potrjuj jo osobito dopisi, katere so razposlal raznim tudi zavednim slovenskim volih cem in ki se glase: »Euer Wohlgeboretij Sie sind Wahler des IV. Bezirkes utiri wahleri am Sonntag d. 18. Marž in det Knaberi - Volksschule 4 Klostergasse I® (Samostanska ulica). Es geht nicht n*® eine blosse Wahl. es geht um Frage, ob rioch soviel Deutsche iri Slovenite sin®* dass man mit ihrien verhandeln muss odet nicht. Der 18. Marz lat fiir da S Dcniifb' tum die letzte Schicksalsstunde. Werfcii Sie ihre Kugel in die Scchsto Ki«*®1 Nehmetf Sie sich zur Vorsicht irgond ei* Dokument (amtlich) mit.« Za to gre t®* rej! Za to, da se z volitvijo pokaže, kolh ko Nemcev jo pri nas! Toda ta egabri® sleparija, rie bo veljala. Za dokaz, kolib® Nemcev je pri nas jo bilo merodajno nje ljudsko štetje. Volitve, pri kater™ bodo za nemški denar iu na pritisk d e®' ških podjetnikov iri posestnikov glflS<£ vali za nemško stranko po dveh tretjin8" Sloverieci in slovenski rieznačajneži, bodo nikako merilo nemške moči. Naj de®* nemška stranka sol.kor hoče glas®*' lažnjivemu nemštvu pri nas rie bo PoD5j®] gario s temi glasovi prav nič, pač pa to odprlo oči vsem našim strankam br8* razlike, da bodo Nemce iri hemčurje Slej dalje drugače traktirale kakor d®* slej. Le dvignite svoje strupene glave. siknite proti nam, toda zapomnite # V*1 tem, da je slovenska pest trda iri d® ^ gorje, kadar bo ta pest udarila po dvignjenih glavah. Dan plačila za zaval®' nje naših ljudi bo prišel še predno si10 elite, iri to plačilo bo temeljito, ta obt& čun bo popoln. Svarimo vas zadnjič ** nehajte! Vsaka kroglica, ki bo padi#* 6. skrinjico bo padla prej ali slej v P0*** sočerjeni teži na glavo onega, ki J° ^ spustil! Vasak poizkus obnavljanja ne®T škutarije pri nas bomo zatrli z najr##* kalnejšimi sredstvi! Necmškiitarija jej®* mogoča v stari Avstriji, v Jugoslaviji P® žarijo ni mesta, pa naj sedi na vl#di • Beogradu magari tudi radikalija. KDOR MISLI VREČI SVOJO KRO^ LJICO v Skrinjico narodne socijalistRP® stranke, naj se pred tem dejanjem ***** da bo žal storit to zaman, ker ta str at** ne bo dosegla količnika; zato naj vf** krogljico v škrinjico one stranke, k* ** najbližja, v skrinjico jugoslovenske d*®® kratske stranke, V PRVO SKRINJ^ ODCH"! rn mn □ □ nnnnrTTnOCCfJ3 Javno pismo. Po okoliei se je r#*®1*!!,* vest, da je neki govornik SLS na z*)0 ^ vanju pri Rojku povpraševal po ta^i Koliko je ria tej govorici resnice, te#®,,, vem. Jaz Se za ta shod sploh nis®® gal. Ko bi me pa kakšen klerikalec^ »dobil«, sem mu vedno na razpolago-tednom pridem večkrat v Maribor-,.^;, ko nedeljo popoldne pa sedim v g?® to, g. Sela v Zrkovcih. Povem pa da z menoj ni dobro češenj zob®4' Jat oIn se namreč ravnam po reku: »Zob oko za oko« iri še pripomnim, da mi ” smrt več ne imponira, Zemljič. S Pobrežja. Shod JDS je P»tekel jj no. Govorniki So govorili stvarno- ^ trti rto ga hoteli nekateri pristaši ^ot dr. Kukovec pa Mi zletel na cesto, ^ je to prerokoval Meki Pobrežari y , peževi gostilni. Tudi Zemljič^ je _0< celo kožo domu. Torej manj beseo, Utični nasprotniki, a več korajže. ^ Z Brezja. Nemški shod v Brezju pravi »Tanz auf der Alm«. Rosnega ^ vora je bilo malo, zabavo P® v0 1 L ^ koncu »teatra« pa nas je g- govor ^ takširi mrzlici zapustil, da je P0*® lo, d asi je bila mrzla noč, na sv°J - «f skn suknjo kt klobuk. Ja, ® _ 18. m*rca TJEL vr ft*: Sfran & i* lažje d slo, kakor mer! našimi slovenskimi Poljanci. Pripomnimo še, da je ru£> dan prevzel govornikovo fetuknjo *• odvetnik dr. Orosel irt tudi plačal gostilničarju po govornik« povaročene stroške. I* St. lija v Sl. Gor. se je javil pri na« S- Sfiligoj, pos. in poštar, glede porabila ^ razbitem Šnuderlovem shodu. Ker fee m "menja mesar Šviligoj, ki je baje Poslal razbijat svojega mesarskega po Brnika, mislijo nekateri, da W bil Mišljen g. poštar Sfiligoj. On ugotavlja, ”a ni imel z razbitjem shoda nobenih *yez, ker se ne briga niti za Šnuderlovo niti za klerikalno stranko. Iz Šoštanja smo prejeli razveseljivo Uročilo: V»led hujskanja nekaternikov Se je nekaj tamošnjih uradnikov in pod-■oradnikov pred 2 leti odstranilo od demokracije in šlo v NSS. Sedaj so pa uvideli, da je to stranka demagoštva in’ fraz, *’ ni pritegnila hiti enega delavca. Uvi-pa so tudi, da je stranka tako raz-Padla, da ne more računati na izvolitev 13'ti enega svojih kandidatov. Zato so ji 0"rnili hrbet in se priključili zopet edini Pravi zastopnici malega človeka — demokratski stranki! Marenberg. Tudi pri nas je voMfia . °r*)a v polnem teku. Nalepljajo se vsa ,0vr«tni lepaki, med drugimi riobroj k, ®6®Skih. Lepaki se pa nalepljajo le v Ponočnem času, ker radi trikov in pod-ki se jih stranke poslužujejo še zato aJete podnevi v oči bode. Vrše se pa "di shodi na vseh koncih in krajih, kjer .e Poučuje in nasvetuje ter blati drug n,£ega. to vse na račurs davkoplače-^ca- Gospodje vprašamo Vas, kje pa te takrat, ko izidejo zakoni in naredbe ?* P- o davčnem vijaku, zavarovanja dedcev, stanovanjski naredbi itd., ila nam Priskočite na pomoč. Edini govornik okratske stranke nam je raztolmačil * jedrnatih besedah naš položaj, ter pri-^avil za dan 18. marca — in bodemo tu 1 vrgli krogljico v prvo skrinjico. I* Zavrča. V tiedeljo 11. tm’. je imel l1^aj shod kandidat Lovro Petovar, ki je ^ daljšem govoru orisal cilje Napredne ®^ečko-obrtne zveze. Vse, kar je pred-Bašal, bilo je tako prepričevalno, da so celo ' ~ Dnevna kronika. — Smrtna kosa. V Jastrebrih pri Sv. Bolfenku je umrla posestnica g- Marija Cajnko/ roj. Zabavnik, iz znane narodne rodbine. Težko prizadeti rodbini naše sožalje! Kraljica Milena f. V Arrtibesu je umrla v. noči od 15. na 16. marca bivša črnogorska kraljica Milena, vdova po Nikoli Petroviču Njegošu. Pokojnica je bila mati Zorke, poročene Karadjordje-vi6, soproge VeRkega kralja Osvoboditelja Petra I., torej balbica našega kralja-Druga njena hčerka Jelena se je leta 1896 poročila z italijanskim kraljem Viktorjem Emanuelom. Tudi ostale hčerke so prišle v odlične kneževske hiše; ,v tem oziru je bivši črnogorski kraljevi par imel srečno roko. Razkraljica Milena je živela po smrti svoje Ra moža v. Anti-besu; zadnje mesece je bolehala in hirala, dokler je ni pobrala smrt, zadnji sodnik kraljevi in beračev- Govorili so že, da se bo preselila na beograjski dvor, kar bo pomenilo, da bi bito črnogorsko vprašanje likvidirano; vsded bolezni se ta želja ni uresničila. Bivša kraljica je umrla ob navzočnosti svoje hčeri Jelene, itafijanske kraljice. Pokopljejo jo v San Remu ob strani Nikole I., kralja in despota Črne gore. — Prostovoljni prispevki za prevoz v Judenburgu ustreljenih vojakov 17. pp. Odbor za prenos leta 1918 vsled upora v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. pp. je odposlal na zanesljive osebe posebne nabiralne pole za nabiranje prostovoljnih prispevkov v kritje stroškov prevoza, izplačila podpor vdovam in sirotam ustreljenih vojakov, ter v kritje stroškov postavitve spomeni ka v svetovni vojni padlim in umrlim vo jakom Slovenije itd. V prepričanju, da se bode slovenski narod v bogati meri odzval prošnji za prostovoljne prispevke v namen, ki naj svedoči, da se narod hvaležno klanja spominu svojih padlih sinov, ki so darovali svoje mlado živ ljenje za našo svobodo, se podpisani od bor v naprej zahvaljuje za rnnogobrojni in častni odziv. Po možnosti bodo nabrani zneski objavljeni v časopisih. mestna občina celjska v letu 1933 davščino na vozila. Tatvina. V nedeljo dne 11. tm. po noči so udrli neznani tatovi skozi okna nad vratmi v klet g. Ant. Kuharja v Zavodtfi, od koder so odnesli precej vina, jabolk. 15 zavitkov šnofovca in .nekaj kuhinjske posode in perila. O—O—O— Nocojšnji manifestačni shod v Narodnem domu bo kratek in bo trajal največ. erfo uro! Shod mora biti lepa manifestacija zmage jugoslovanske misli v Mariboru! Začetek točno olj 8. uri! ig!—fis?—n—©—03—Ql§—-te* navzoči klerikalci z mežnarjem! Bo-^inšekom vred morali pritrditi. Tudi cerkvenemu svečarju Tomlu, ki se je privozil radi davka na koleseljue in’ radi davfca, ki ga plačuje od svojega velikega ?°®estva, je dokazal, da nima pravice tar-ker niti koleseljna nima in’ plačuje nekaj kroti davka. Tudi od pošte ■ ^stavljenemu Borovinšeku je raztolma-v ’ kaj je »avtonomija«, da je kakor ku-zelen jo pobegnil domov. Prav je bilo g. Petovar. Želimo, da bi še večkrat ??*U v naš Zavrč, ter naše backe podu-?!*■ Ker potem iie bo nihče vrgel krog-^ v klerikalno skrinjico. , *z konjiškega okraja. Konjiški okraj t!*ko srečen’, da ima v svoji 'sredini ®e*n»kega kadidata Poseka! Vsa tieinsku-je na nogah' in po agitacijskih po-°aih. V ■nedeljo ni bilo gostilne v Ko-kakor tudi v okolici, kjer ne bi lu^knfarški agitatorji lovili trase vo-hlr?*’ ^*®evali za vino iz nem. volilnega za katerega je tudi prav pridno *. 'Tal upokojeni stotnik Ladislav Va-®iit iz LoČ — menda v zahvalo, k«r mu rtaSa država pokojnino... Najvecjo ^ kakor vedno tudi zela j razvi-J PemSlcutarskl trgovci in gostilničarji, ®^Prav hi bili morali že davno lakote po-ako jih Me hi redili naši slovenski li v P0™!«®!! Sodo, kdaj so prilep-na Gtaoje trgovine in’ hiše nemške le-nfcK “ ~~ P<*ek jim He bo nikdar Vračal . truda, k©r ne Ho nikdar poslanec — "J* Pa jim bodo vračali ffnSi slovenski milo za "drago... Pride d a rt, ko fev 2?° zorpet' Pin«Ii in' prosjačili pri »a-J* Jjndeh, kakor 6flfo to doživeli že ob j^e^ratn. Ko bodo izginili zdaj vzra*li ”ehOBi ifl pero« — takrat Ko plačilni dan ? ^ *akaj trkali bodo irt vrata Se 'jiiff "°do odprla. Nihče ife l>o izvzet; ve-^fajtfreS za vsakega posebej, čeprav račajo lielcaiteri izmed n j ih prav Bpret-, Plašč po Vetru. Nikdar več na« Ho Ko-% varali!! II Ant. Rud. Legat, Maribor Slovenska ulica 7. 425 Telefon it. 100. Celjske vesti. tj Kdo je prodajal za par glasov njtui4: gledališče, Mariborsko kočo itd. i RADIKALCI. !; Kdor bi radikalce volil, ta je narodni izdajalec. Vsi za Narodno kmečko«' obrtno zvezo, ki ima PRVO SKRI« , NJ1CO. k ^AIHKALCI IN KOROŠKI SLO-U j 91! ^adifcalski minister Nlnčič Je * ^ Rjavil, da je pr>teS( Sloveiieev japiji glede Šolstva Seo^novan! Narod- *ki, Vi veste, da koroški Slovenci M-. 43o hobi‘tie slovenske Sole! JSinčli pa * flfik URH SsgfifiJ Ob obletnici smrti Antona Kolenca. 10. tm. je minulo leto, kar je zatisnil oči velik mecen slovanskega naroda Anton Kolenc. Mnogo je določil v svoji oporoki zlasti za dijaštvo in siromašno deco. Ku-ratori ju za postavitev nagrobnega spomenika je razpisal za najboljše načrte za ta spomenik tri nagrade po 10.000, 5 tisoč in 2 tisoč kro«. Sedaj je kuratorlj (dr. Ern. Kalan, vi. sv. dr. Žurek, ravnatelj M. Gruden in Rob. Diehl), sporazumno z glavno dedinjo gdč. Marijo Kopušar v svoji seji določil, da se podele nagrade sledečim načrtom: Prva nagrada 10 tisoč kron I. Napotnik, druga 5 tisoč kron Lojze Dolinar, tretja 2000 K, ki je bila razpisana samo enkrat, se podeli dvakrat in sicer: stud. ing. Karl. Bratuša, Ljubljana in stud. arh. I. Omahen, Ljubljana. Izdelal se bo najbrž načrt Karla Bratuše (nižji spomenik z bronastim reliefom v ozadju in napisom z bronastimi črkami na pokrovu grobnice). Relief bo fedelatf od umetnika, kamnoseško delo pa od Jugoslovanske kamnoseške družbe v Celju, katere solastnik je bil pokojni Anton Kolenc. Nagrajeni načrti bodo prihodnje dni razstavljeni. Občni zbor društva »Sokolski dom« Se vrši v Sredo 21. marca ob 8. nri zvečer v zborovalnici Sokolskega društva v Celju S poročilom odbornikov in volitvami Iz srednješolske službe. Stalno vpo kojcn’ je g. prof. Josip Kožuh v Celju Služboval je tu dolgo dobo let, bil mladini dober učitelj in skrben oče, kot predsednik Dij. kuhinje pa si je stekel ne venljive zasluge. Mestni magistrat celjski razglaša, da je pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve dovolila sporazumno z delegacijo ministrstva financ, da pobira Ob dvanajsti uri. Maribor, 16. marca 1923. Nocoj ob pol 20. uri fee je vršil v Gotzovi dvorani protestni ishod združenih železničarjev in državnih nameščencev ter vipokojencev. Nobena veselica, noben politični shod ni bil tako dobro obiskan, kakor shod najbednejših med bednimi, »hod onih, ki že dve leti zaman prosijo za zboljšanje svojega položaja. Prostorna Gotzova dvorana z galerijo je bila natla čeno polna in mnogo ljudi je moralo od hajati, ker ni bilo več prostora. Shod je otvoril železniški skladiščnik g. Ozmec, ki je predlagal za predsednika železniškega uradnika g. Lukačiča. Predsednik je pozdravil vse navaoč?, zlasti zastopnika državnih nameščencev prof. Pečovnika in zastopnika zasebnih nameščencev Pirca, povdarjajoč veik pomen solidarnosti, ki jo dokumentira številni obisk, tako s strani železniških kakor državnih nameščencev. Opozarjal je na to, da je današnji shod izključno le stanovska manifestacija, na kateri se He sme razpravljati o politi.ii. Kot govorniki so nastopili gg. Kiifer, Lapuh, Bahun in Makuc kot zasiopniki železničarjev, ki so slikali bed;n položaj, v katerega so zabredli železničarji vBled vedno naraščajoče draginje ter opisovali težak boj, ki ga bijejo za zboljšanje Svojega materijelnega stanja že esii dve leti zaman. Družine stradajo, delovne moči pešajo in' katastrofa Se bl'ž* s vedfio ,ye čjimi koraki. Železničarji so dobili sicer že cele koše obljub, ki pa Vso ostale tudi le obljube. Uvedle so se nest e le kategorije, od česar pa nimajo železničarji prav nobene koristi. Na podlagi številk so govorniki dokazali, da so plače železniškega osobja ter državnih nameščencev v raz mer ju z draginjo skoraj za celih' 200% prenizke. Železničarji ne nforejo več živeti in če tndi sedaj rie pride pomoč, je katastrofa neizogibna. Pripravljeni So boriti se do konca in če bodo prisiljeni, poseči tudi po najradikalnejših sredstvih — 0 stavko. Zastopnik državnih nameščencev pref. dr. Pečovnik je izjavil, da bodo državni nameščenci v borbi za kruh vedno solidarni z železničarji ter šli X njimi rokov roki. Zastopnik zasebnih nameščencev novinar Piro je opozarjal na stanovanjsko bedo, pod katero trpi nebToj železničar skih družin’ ter stavil tozadevno resolucijo, v kateri se zahteva reorganizacija stanovanjske oblasti ozir. stanovanjskega zakona, nadalje oživljenje mestno a-provizacije, reorganizacija tržnega nadzorstva, da bo občina lahko vplivala na tržne cene, ter kontrola živinskih sej mov. Predsednik je nato prečital simpa tijsko brzojavko, ki je bila odposlana zborovalcem na protestnem shodu v Ljubljani, ki se je vršil istočasno. Na to je v smislu izvajanj govornikov prečital resolucijo, v katerih zahtevajo 150% zvišanje dosedanjih prejemkov, odpravo nepotrebnih kategorij, uvedbo dinarskih plač in pokojnin brez razlike na pokrajine, oživljenje delavske borze, 111 odpravo stanovanjske bede. Resolucije so bile soglasno sprejete. H koncu je predsednik navzoče še enkrat pozval k solidarnosti, riaglašajoč, da bodi ta manifestacija zadnji memento vladi in vsej javnosti, kajti odbila je dvanajsta ura in dalje — ne gre! Ob’ 22. uri je bilo zborovanje zaključeno, nakar so se zborovalci mirno razšli. (O zadevi spregovorimo o priliki ob-i širneje. Op. ur.) Mariborske vesti, i Maribor, 17. marca 1933. j m Kako skrbijo radikali za proevtt ■ trgovstva. Najnovejša stranka v Slove?! niji, ki je prišla, da naše vsaj koHkoH toliko urejene razmere korumpira, in d»i napravi še večji nered, kakor smo gaC-j vajeni po prevratu, ima na vesti medi drugim tudi odredbe, katere so prišle po-*-j novnokrat čez noč, za katere živa duša ; ni poprej vedela, kakor samo njihova) poradica v, Beogradu. Tako smo dobili I v zadnjem času, to je v januarju kat^j čez noč povišano carinsko agijo in to ne malo svoto 200 odstotkov. Trgoveot katere je kaJkuliral naročeno blago p»t carinski tarifi s pribitkom 600 odstotkov!* ažije, je bil čez noč postavljen pred goW dejstvo slavnega radikalnega sklepa, da mora plačati od tistega dne 800 odstoH kov a^ije. Kaiko je mogoča vsaka kaHttf* ladja, ako ti ljudje brez primernega predhodnega naznanila enostavno sklenejo in publicirajo tak uka«, o tem bi bite j škoda zgubljati besede! Trgovec pa Vi,j tem lahko jasno razvidi, kako odlične strokovnjake mora itneti ta »partija«, katere nimajo niti srca niti vesti, da bi varovali trgovca in obrtnika pred ško-’ do. Njiin je pred vsem važen njih inte-j res in potem gre lahko vse drugo v. nič-j Prepričani pa smo, da zna njihova PO-rodica natanko vse naprej, tako da ge lahko varuje jn lepo služi! Od kod p« naj pridejo milijoni radikalne partije, kt jih danes tako radodarno troStJo za vo4-. kupovanje? Trgovci In obrtniku Ne pozabite teda], ko bodete ŠH volit, kdo je delal za Vaše koristi in kdo v VaSo zgubo. Prepozno bode* ako se tega da* nes ne zaveste!!! m »Straža« zagovarja nemčarje. V, zadnji številki se_ je toplo zavzela aa znanega nemčnria in prottdržavnega rovarja Pongraca Faschmg?, upokojenega: železničarja, ki je pred par dnevi kričaJ] v neki gostilni: »Niedcr mit Serbienl] Fttj Serbien!« in sfočno. In sam se hvaH?; Vi »Straži«, da bo agitiral za kleriStafce*^ No, mi jim ga privoščimo, saj drugatti itak ne spada, če pa hna veselje, naj pa le toži, predvsem pa mora prijeti po-ličijo, ki je bila celo tako »predrzna«, da j ga je ovadila državnemu pravtdnišfcvtij Vsak Jugosiioven pa ve, da ne mol« glasovatfi za klerikalce, h katerimi $e zatekajo sami elementi a la Fasching. m Društvo učKe»3c osnovnih in me-! ščansklh šol, učiteljic ročnih del ln e* I trošklh vrtnaric skJScurie 21. tm. ob 16. uri v Mariboru na Cankarjevi šoli protestno zborovanje. 1. Naš gmotni položaj. 2. Povišek z uradniki poročenih učtfe-ljac je 1 Din- dnevno. Udeležba obvezna*! Soprogi tovaršie so s to poniževalno po^ višico istotako prizadeti in kasnovanifl zato se nnjuljudneje vabijo na 3*nro-' vanje. — Odbor. m Ljudska knjižnica Je prejela zopet! večjo kolekcijo znamenitih svetovjih' romanov v nemških prevodih patom vi-' sokošoloev iiz vseučvliščnih mest. Knjige* ninJijo izredno umetniški užitek in opozarjamo na nje zlasti akademično inteligenco. Naročene so tudi vse številne,, pravkar pri ljubljanskih založnjstvib iz-1 igle slovenske knjige z lepimi romanj. V' Zagrebu na .ie knjižnica naročila mnogO’ najnovejših hrvatskah knjig in tudi srb* ski oddelek se bo v kratkem izpopolnit z najlepšimi doli, tako da bo nudila! knjižnica tudi za pomlad obilo izbranega novega čtiva. Češkoslovaški konzul Ljubljani pa je bil naprošen za spono!-* nitev češkega oddelka. Takoj po oveN ličnem dnevu bo knjižnica kupita tudi vse nove mladinske knjige, katerih lepol število je izšlo zadnji čas v Ljubljani-m Kreditna stavbena zadruga »Moj« mir«. V pondel jek večer se je v Mar« | Stanu položil temeljni ka,men za ustano* ' vitev prepotrebne kreditne stavbene za« 1 droge »Mojmir«. Novinar Pirc kot skli« ; catelj je vabljenim navzočim pojasnil j velik pomen za Maribor ustanovitve ta/ £e zadruge, ki Je mogoča in nujno potrebna ravno radi občutnega pomanjkanja denarja na eni strani, na drugi strani pa radi še občutnejše stanovanjske 'bede. Zadruga je namenjena za trgovce, obrtnike, privatne uradnike, železničarje, proste stanove, (zdravnike, odvetnike itd.) in za privatnike. Pristopnina znaša 25 Din., delež 250 Din. z 1—hkratnim jamstvom, delež vplačljiv (za manj iinovite) tudi v mesečnih obi-okih. Vloge od re-flektantov na zgradbe hiš ali samo na Stanovanje v novih hišah, ali za zgradbo lokalov kakor tudi vloge takih interesentov, ki raje zaupa jo svoj denar solidni in občekoristni zadrugi, se sprejemajo takoj in se do oblastvenega odobrenja pravil nalagajo v korist vlagateljem na najbolj varne denarne zavode. Zadruga re-flektuje tudi na sodelujoči pristop vseh (stavbenikov in zidarskih mojstrov, lastnikov stavbišč in stavbenega materijala ter obrtnikov in industrije, ki prihaja v poštev pri novozgradbah. Člani zadru-garji se sprejemajo vsak dan v Mar-Sta-Du. Pripravljalni odbor: načelnik Horvat, slikarski mojster, tajnik Pirc, ostali odbor: odvetnik dr. Tomšič, arhitekt Mii-ller, Heinrichar (stavbeno podjetje inž. tir. Kasal), starinar Arbeiter, gi^adbenik Schlick, železničarji Hauptman in' Planinšek. Ta ustanovni odbor se še izpopolni pri prihodnji seji v sredo dne 21. inarca. Želeti je, da bi bili v ustanovnem odboru zastopani vsi sloji, ki se zanimajo za to prepotrebno zadrugo. Podjetjem, ki bi rada svojim nameščencem preskrbela lastna stanovanja, pa vsled Občutne denarne krize tega bremena ne zmorejo, je dana prilika, da vsaj na ta ■način pokažejo svojo dobro voljo vsaj' nekaj prispevati k odpomoči stanovanjske bede. m Pljuvata ne lioui volil. »Straža« je se ponovno napadla krojača Rajko Zotterja, idealnega mladeniča in narodnega delavca, ki je še le letos o tvoril svojo krojaško delavnico. To napadan je pa klerikalcev ni motilo, da ne bi poslali k Zotterju svojega agitatorja s prijaznim vabilcem, naj vrže svojo kroglico v drugo skrinjico. G. Zotter pa je kot zaveden napredni obrtnik, ki stoji trdno za obrtniškim kandidatom Rebelcom, pokazal a-fritatorju vrata; češ, kako si morete sploh , toisliti, da ,bi jaz volil kandidata, ki na . joe»ti ljudem v obraz pljuva! Agitat zastokal češ, syj jaz nisem kriv, ve ■pošiljajo. saj se tudi meni Zebot gabi in Jnožakar je kot polit kužek odšel po fetopnicah. Nam daje ta dogodek zopet iprijetno dolžnost, da narodnjake ponovno opozarjamo na krojaško delavnico g. Jčiotterja pri Dravski vojašnici. Pristan 6 ■ I4 ker je Zotter izredno marljiv krojač, ki. dela sam in ravno vsled tega tudi (skrajno solidno računa. Tako bomo od-|dej nastopali vsikdar javno za vsakega T>oštenega obrtnika, ki ga bodo napadali ©asprotniki, trt Antotnrbinska brizgal ni ca mariborskega gasilnega društva dospe v Mari-f>or še pred velikonočnimi prazniki. — Brlzgalniea je že gotova in je razstavlje-Wa dunajskem mednarodnem velesejmu. Predaja brizgalniče v uporabo se bo izvršila na Svečan rfačiri po vzporedu, ki 18» je izdelal odbor gasilnega društva: V ■ SJedeljo dne 8.' aprila ob’ 10. uri na Trgu Svobode javna vaja z uporabo turbinske lirizgalnice. Po vaji so bo razkazala briz-IfUtnlon povabljenim zaštoptilkom oblasti in sjostoni. Po pregledu defilacija pred Ka&topniki oblasti in vabljenimi gosti, Wa kar ho sledil odhod v orožarno. Zve- ' Stfr Se bo vršil v Gotzovi dvorani plesni Venček, kojeara dobiček je namenjen' za • 'fond turbinske brizgalniče. Ker še niso kriti vsi stroški za to prepotrebno briz-gftlnieo, se bodo med izvajanjem na Trgu svobode prodajali bloki po 5 in 10 dinarjev v korist tega fonda. Med izvajanjem’ 'svira celokupna godba glasbenega društva »Drava« pod osebnim' vodstvom kapelnika g. Skačeja. Gasilno društvo prosi javnost, naj z obilnimi prispevki •podpre to akcijo, ki bo v korist celokup-' ni javnosti. Prispevke fcprejema tudi blagajnik g. .Teglitseb, Gosposka ulica, m Podružnica Jugoslov. Matice v Ma-. rib or u ima svoj občni zbor na Jožefovo 'dne 19. marca tl. ob 10. uri predpoldne ' mali dvorani Narodnega doma. Podružnica združi občni zbor s proslavo v spomin vrnitve Sušaka in tretje cone. Ob enem pa odločno zahtevajmo, da sc narn brezpogojno vrneta tudi naš BaroS 5n Dejta.. Prosimo ponovno člane, da sc prejšnjih letih so bili občni zbori dobro obiskani, zadnjič pa ga je posetilo samo šest članov, akoravno jih šteje-podružnica mnogo tisoč. Radi tega smo ga preložili. Opozorite na občili zbor tudi druge in jih privedite seboj. Kdor še ni član se lahko pri tej priliki vpiše, članarina mesečno eden dinar. — Odbor. m Nadaljevanje predavanja MGA. Vsled volitev se za nedeljo in pondeljek določeno predavanje Mariborske Gradbene Akcije odloži na prihodnje dni. — Predava se o važnih predmetih: 1. Naša industrija in stanovanjsko vprašanje; 2. ustanovitev kreditne stavbene zadruge *Mojmir«; 3. organizacija .vseh humanih društev. ' m V četrtek ruski koncert. V četrtek dne 22. tm. priredi ruski pevski zbor (Vojskovoj Hudožestvenij kor kozakov Kifbany«) v, Gotzovi dvorani ruski koncert pod vodstvom slovitega kapelnika Sokolova. Nastopi 35 pevcev. Na sporedu so razne pevske točke in ruski narodni plesi. Zbor je doslej z uspehom potoval v mnogih mestih, sedaj potuje v Italijo iti Španijo. Predprodaja .vstopnic pri Brišniku in Hoferju. m Klub jugoslov* rez. častnikov v Mariboru ima odborovo sejo v torek dne 20. tm. ob 8. uri v Narodnem domu. m V Klub-baru se pleše v nedeljo in pondeljek pri Five o’ cloek Thea tango. Plešeta gospod in gospodična Pečnik. m Najlepše romane in druge raznovrstne knjige iz svetovnega slovstva v vseh jezikih izposojuje proti neznatni izposojnini »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu. Knjižnica kupi takoj po izidu vsako novo slovensko knjigo. rri Prošnja usmiljenim srcem! 77-letna starka, ki dobiva od mestne občine mesečno le C0 kron podpore, in leži že 10 mesecev bolna v postelji, prosi usmiljena srca za podporo, bodisi v živilih ali denarju. Starka je popolnoma onemogla iri brez vseh sredstev. Naslov v našem uredništvu, kjer se isprejemajo tudi darovi. Radikalci se delajo norca 1? naših narodnih svetinj! Kdor narodno čuti, vsi nocoj na demokratski zbor v Narodnem domu! v. v >. Narodno sledaiišfe Repertoire: Sobota, 17. marca. Pri treh' mladenkah, C (kuponi). Nedelja, 38. marca ob 15. uri »Baron Trenk«, izv. Znižane cene. — Ob 19. in pol »Kovarstvo in ljubezen«. Izv. Pondeljek, 19. marca ob 14'A. Urh, grof celjski, izv. Znižane cene. — ob 19Vi. Pri treh mladenkah, izv. aoamnjmojt BI/tMiO UMU IUU MMO OD ZUtNB PA/Tl jAKTJZVAMTg JTAM0 m M4KM) 3mimMHisRn 514 8-1 Šport. : Rezerva IS3K Maribor : rezerv? SK Rapid igra na Jožefovo popoldne ob 2. uri v Ljudskem vrtu. : ISSK Maribor je sklenil 'dve igri in siicer se .vrši dne 2. aprila tl. tekma s HSK Čakovec in dne 22. aprila tl. s SK Ilirija iz Ljubljane. Cenjeno občinstvo in prijatelje športa opozarjamo na te tekme že sedaj. Druge športne klube v Mariboru pa prosimo, da se na te naše igre ozirado in v navedenih dneh ne priredijo za-sc nobenih' tujih tekem. —• Odbor. Skrinjica obrtnikov, trgovcev ifi drugih pridobitnih slojev je na vseh voliščih prva. OBRTNIKI! Jutri, vsi na volišče, kdor doma ostane jc izd a j ni e c svojega sta iiu. Skrinjica obrtnikov je — prva. To in ono. (Glas iz ohčinstvali V lanskem boju, ko je Slo ali ta zedinjeno Slovenijo ali za razdelitev ua oblasti, jc — če se ne motim — navajal gosp. Hribar kot argument proti razdelitvi na oblasti ravno Nemce, češ, da se je bati, da dobe v mariborski oblasti s>premoč«. A sedaj, ko smo pravno dosegli dve oblasti, protežira ravno isti Hribar one Nemce, s katerimi je še pred pičlim letom skušal strašiti vlado. Ali jim hoče sedaj sam pomagati do »premoči<•.? Ali mar za to, da kaznuje one, ki so proti njegovi volji zahtevali mariborsko oblast?? Ali pa hoče samo strašiti in nas spraviti v Canosso, da tse skesamo in... Oj Hribar! Fuimus Troes, a sedaj?! . . * Leta 19.14 je mogočna Avstroogrška zahtevala od malo Srbije, naj razpusti »Narodno Obrano«, a mala Srbija se ni uklonila tej zahtevi mogočne Avstrije. Sedaj pa zahteva mala, premagana Avstrija od velike in mogočne Jugoslavije, naj razpusti »Orjuno«, ki je Nemcem »nevarna«. More li kdo biti bolj nesramen, bolj objesten in bolj brezobrazen? A te zahteve podpira tudi gromovnik iz Ljubljane.... • Schulvereinovci so zastrupljali naše ljudstvo, od ka/terega so obogateli, ono ljudstvo med katerim sc udobno živeli, med katerim so pobirali prispevke za schulvereinski strup in 'svoje raznarodovalne šole, ki so jih zidali z našim denarjem, z denarjem sloveuskega ljudstva. Če smo si ob preobratu te šole vzeli in napravili iz njih narodne šole, smo vzeli le to, kar je naše. A sedaj pridejo radikalci z raznimi priveski in hočejo to, kar jo po vsej božji in človeški pravici naša last, vrniti Nemcem. Tako ostri, kakor so radikalci proti nam, tako popustljivi so napraan Nemcem in tako mehki so na-pram Italijanom. Izgubili smo Reko, sedaj jim hočejo prepustiti 5e Baroš in Delto! Lepo, lepo, čimdalje lepšo! * Ko so se vršila v Beogradu pogajanja z avstrijskim kancelarjem' dr. Sb ščin. Pri ravnateljstvu državnih želsznic v Subotici "e bo vršila dne :5. aprila tl. ofertalna licitacija glede dobaVe Skatelj. zabojev, torb za uslužbence, 'cljučev za kondukterje, signalnih piščalk iri motvoza za piščalke, Predmetni oglas ja v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. ; * * *......\-D~ ' *" * Brzojavna poročila VOLILNO GIBANJE. ‘ Povsod zelo živahno zanimanje. — Optimizem v demokratskih krogih. — B°' malim strankam. — Prevarane nade radikalcev. — Zagreb profi Radiču- Beograd, dne .17. marca. (Izv.) V prestolici naše države je zavladala velika volilna nervoznost. Vse zanimanje .le osredotočeno na jutrišnji dan: zdi se: kflr kor da gre za odločitev v izredno važnih vprašanjih. V Beogradu kakor tudi n® deželi je zanimanje za volitve mnogo živahnejš* nego je bilo ob1 volitvah v ustavodajn0 skupščino. Kljub' nezaslišani deipagogift ki je osobito močna v »prečanskih« V?’ gih in kljub radikalnemu terorju, ki i1 posebno nosilen v Južni Srbiji, Bosni i# Heroegovini, je to živahno zanimanje z* volitve znak, da je ves naš narod politično prebujen, treba je le. da se ideja® ustali irt razčisti. Naš poročevalec je govoril z nekaterj' mi demokratskimi in radikalskimi polil’" ki. Zanimivo je, da se volitve presojajo* stališča: ali dobimo boljši parlament, sU pa gremo v doglednem času k novim v0" litvam. Na splošnem se opaža v demokratskih krogih optimizem- V nekaterih pokrajinah so stranki!1® šanee močnejše nego 1. 1920. Kolikor da soditi, bo stranka izšJa iz sedanjih volitev znatno ojačena. V Srbijan?^ krajih ji je mnogo koristilo, da je bil* zadnji čas v opoziciji. To je zbralo okoli nje zdrave elemente iz kmečkih, prid°* bitnih in' inteligenčnih slojev. Njen? Pa' rola: Za močno državo, za zdrav pari*1' mentarizem! zažiga tako v Srbiji kako*1 v prečanskih krajih'. V demokratskih krogih' so mnenja-bodo že sedanje volitve sanie zadale h»“ udarec malim 'strankam, ki so nastale iz častihlepja in ki so sarnO coklja na vsakem parlamentu. Po vol**' vah bomo morali še bolj obračunati s mi izrastki našega političnega življe^** Nedvomno je, da se brez demokratov ria bo moglo vladat*’ Radikalci niso nič preveč vesele volJe* poročila, ki jih dobivajo z vseh stran1 mnogo neugodnejša kot so pričakovali* Na Hrvatskem in v Sloveniji bod° pogoreli. Nekoliko boljše bo v Bosni in' v Bariatt1* Dalmacija je demokratska. Radikalce?* je brezobzirni teror več Škodoval koristil. Škodovala jim je tudi razcep* Ijonost. Protič nima velikih izgled°T’ vendar pa bo v nekaterih krajih pristrl' gel Pašiča. Zagreb, 17. marca. Izv. PredvoHl110 razpoloženje jc sicer precej živali”0’ vendar pa se opaža zlasti v meščansk’1] krogih nekaka pobitost. Impotenca jedmi Carskih Voditeljev jc poštene staše razočarala. Mnogi se ne bodo dcležili volitev.' ker jim ne ugaja dii^ tura knjigarnarja Radiča, drugi pa volili jugoslov. orientirane stranke. omiadino vlada velik optimizem.' Ctl' LOJ® mokratski ir,gl odi so dobri zlasti z rom na • simpatično osebnost dr.’ - ^ Vojnoviča, ki uživa tudi v separati^lt^<)i vrstah ugled odličnega intelektu0 '!g Vesti z dcžeie' poročajo, da jc zariin^ živahno. Radič po dosedanjih && . 'y ne bo tako močan, kot vpijejo njeg°v1. gitatorji. ' Demokratie na Stišaku. ■> Sušak, 17. marca. Včeraj zv«c je tukaj vršil volilni shod dern^ra'j|ec stranke, na katerem je govoril. ^ jC liste dr. Srgjan Budisavljevič. bil izredno dobro obir-kan in je P° ‘ |0. da je Sušak močna demokratska P janka. Napad na islamsko tiskarno v Saraie^f Sarajevo, 17- marca. Včeraj z?T'tj. so neznani storilci napadli islarns ^ skarno, v kateri se ic tiskalo fr^11*0 v0. glasilo »Naša pravda« in RadJČev-J iilni letaki. Uničena jc bila'vsa na-»Našo pravde« in -vsi letrtld. —- Jugoslov. Matica SteHbsi* Občni zbor v pondeliek dtte 19. t. m. ob 10. url predpoldne v Narodnem domu« •it* ^lihel Zevaoo: Markiza Pompaflour. Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosandra. (Dalje.) (52) fee je v njem »m vedeiij« v Se njeno 'S-po štovanje do radodarnega tujca. — j bodo še tako lepi* — se lahko kupi. treba »Moja izpoved pač ni dolga. —■ Blazno j je le denaTja,« — je dejala žalostno mla ljubim ples, — zlato in lepotičje mi do- J denka. — »Ali plemenitaštva, tega se ne pada. — Rada bi hotela biti krasno ob-, more kupiti z nobenim denarjem, ne, — lečena, — že odkar »a zavedam, bi rada, j spoštovanja, ugleda, — naslov grofice, — da ae mi izpolnijo moje sanje, moje že-; tega, kar se zahteva za take veselice, — lje, — hotela bi Mii v, imenitni dvorani se ne more kupiti z bogastvom-« — pri gosposkem plesu... A vem, da se ne l Gospod Jakob je vstal. — »Vi najbrže ne veste, kaj nas, dekle-’’ zgodi nikoli. — A žel-im’ si tako...« — j »Sledite mi!« — je rekel, ta radosti k temu življenju, katero se! »Biti oblečena, kakor kaka kraljica,«; »Kam?« — j® začudeno vprašala Ju- vani zdi nemoralno. — Je sicer res, da — jo je prekinil gospod Jakob. — »Oble- lijeta. — nekatere — da večina— prisiljene k četifa in nakinčana kakor one lepe dame! »Za menoj. — Upam, da sc ne bodete temu od revščine in bede, —- a druge, in na dvoru, katere se vidi ob veseličnih I bali! — Pridite!« — večerih.« — j In stopil je iz .stanovanja na hodnik, »Da, da tako bi želela!« — je vzklik-; Julijeta za njim, ter zaprla vrata svojega »Res je gospod, — ali brilante, naj si zbočeno visoko peto. kot so jtH nosili' najelegantnejše dame tiste dobe. — j V svojem nagnjenju do razkošja je’ pozabila svojega spremljevalca, in ori ta bi bil pač moj slučaj, pa privede do t6ga življenja žeja po veselicah, strasti *a vse lepo in bleščeče se, zlato, drago Kamenje, to na« privlačuje...« »Ah, — ah,« — jo je prekinil gospod •Jakob popolnoma miren, — »dovolite mi terej, da vam ponudim to-le!« In vzel je iz žepa š-katljico, jo odprl Cr Pokazal začudenim Julijetinim očem1 f*r uhanov s krasnimi brilanti, da ji je far vid jemalo, — velikima, kakor dva lešnika. — Vzela je škatljo, tresoča se, pa šepetala: ne norčujte se iz revne nila Julijeta ter ploskala z rokami, kakor otrok, kateremu se pokaže lepa igrača. — »In hoteli bfi priti na veselico v plesno dvorano, ’— recimo, bil bi lahko tudi stanovanja. — Na hodniku je bilo dvoje .vrat, — na desno v Julijetino stanovanje, — na levo pa v prazno stanovanje, kjer že tri mesece ni nikdo bival. — V začudenje svoje tovarišice je odprl mamljena je gledala, predevala, si po«’ meriala.k obrazu vse te krasote, kateri; je dobrodelna vila pač zanjo tu naložila.. »Ah' gospod, tetadenke!« — »Ne, res ne! — Ti uhani so vaši!« — »Moji! — Moji! — Ali — ti brilanti ®tanejo gotovo osemdeset tisoč.« — j čelu diadem iz brilantov, na vratu dra- Julijeta jc obstala, — prepadena od gocene perle, — na prstih safirje in pričakovanega daru, — potem pa ji je / smaragde.« — .tarila rudečica v glavo, vstala je in j »Gospod, vi ste poet dti globok po- Lou/vre, — ali kaj podobnega. — Izsto- j gospod Jakob vrata praznega stanova-piti iz bogate kočije — v svileni obleki j nja s ključem, katerega je potegnil iz ob strani lepega kavalirja, pogledujoč ( žepa. — Vstopila sta in mož je zaprl yra-inalomarrSo občudovanje na okoli sto- ta za se boi- ječega ljudstva.« —• j Prišla sta v sobo, kjer je fe medel »Moj Bog, moj Bog! Ah, kaj bi dala. svit- baklje razsvetljeval prostor. — Ta za kaj takega, — kaj bi dala!« j soba je bila prazna, —~ niti stola ni bilo »Nadaljujmo, — vi bi radi imeli; v nji. krasne dragulje, kakor kaka kneginja! »Vstopite v ono sobo,« — ji je reali kakor grofica, — v ušesih te uhane, kel spremljevalec ter pokazal na zaveso, ki se bliščijo sedaj, — na vašem lepem' ki je zakrivala vrata, v sosednjo sobo, 8la k »e,- ogledalu, ter skušala si nadeti uha-a roke so ae ji preveč tresle. znavatejj ženske duše.« — »V 'plesni dvorani bi vas vse občudovalo, — najplemenitejši vitezi bi se vam klanjali, vas prosili, da jih počastite »Dovolite,« — je dejal gospod Jakob z tasdno mirnostjo. — ^ .....—^-----------------, -7------. In hitro z vajenostjo, ki bi bila vredna , z jednim plesom, — ali vi bi dovolili to le ktelegantnejšega mladeniča fine družbe,; naj višjim, — princem, — mogoče kralju.« 1 1® vtaknil uhane v ušesi. — d«, ogledalom’ se je Julijeta ogle-ata in občudovala. — t- »Qh, kako so lepi, kako so lepi!« — Julijeta Becu je strahoma vzkliknila: , »Gospod,« — je trepetajočim glasom prosila, — »končajte, prosim vas, — jaz se .vas bom še bala, — ker tako dobro »..»fridite, vsadite sc zopet, občudovali uganete, kaj bi si želela, — ta potem... w bodete lahko, ko bodete sami, ko od- neusTniljciiOf da mi kažete rajr da p »Dovolite vsaj, da se vani zahvalim!« ^'Rad. — Ali prvo, s katerim me lanko ^/"telite je to, da dokončate svoje pri-v®dovanje.« — i ^ulljeta še vsa zbegana vsled bega-^5 dan, se je zopet vsedla, a ojiazilo | potem tem globokejše padem iz višine nedosegljivih sanj!« »Draga hčerka,« — je priprosto odgovoril 'gospod Jakob. — »Tc sanje sc vam lahko uresničijo, če le hočete!« — »Sanje,« — je zašepetala Julijeta. — »Ali so morda brilanti v. ušesih sanje?« — Julijeta Becu je privzdignila zaveso in obstala je presenečena, kot pred uresničeno bajko »tisoč in jedne noči«. »To je bajno, — čudežno!« — je za-blebetala. — »Vstopite vendar,« jo je sila spremljevalec. — Soba je bila velika, — krasno opremljena in razsvetljena od dveh kandela-brov z šestero plameni, — in ni bilo čudno, če fce je vstavila Julijeta zamaknjena v nepričakovano krasoto. Kultura in umetnost x »Ženski svet« — št. 3. V veseli, kakor mandeljev cvet rožni obleki je priromala tretja številka »Ženskega »veta« k nam iz Trsta. Poleg bogate in pestra vsebine inva. čedno prilogo, katerega obsega lepo število modnih risb in razno' vzorce ročnih del. Za prvi začetek zelo razveseljiv pojav, in naročnice bodo m priloge gotovo prav vesele. Če pojde tako1 naprej, smemo upati, da nam bo priloga »Ženskega »veta« a svojimi risbami m-vzorci v doglednem čas« nadomešča)«' tuje modne liste. Evo vsebine 3. šteViHke* A. L Kuiprin: Olesja, prevaja P. Hočevarjeva (nadaljevanje). — Dr. Iv. LahS| Gabri jan i Šemtoilja. — Iv. Klemenčič«, va: Tragika ženske usode. — Dr. Mil Jovanovič Batist: Dečje igračke. — Vez«! Albrechtova: Ko na večer vse tiho prid« mrak. (Pečem). A. Lebarjeva: Kami Srečko Kosovel: Misel nato. (Pesem). Goape Franji Tavčarjevi. — Minka vekarjeva: Kako privežemo moža na dom'. — Irvestja: Društvena _ — Po žee*kem’ fisretu. — Materinstvo. Gospodinjstva — Higijena. — Ročzža IUm la. — Književnost. — Rangovori. — Modi n« priloga z risbami. Že seznam1 nam priča, da je list z vrto vnfciligetKM i praktično ra*mr£rft»tjo urejevani K( da, da se je list v. kratki dofei dobrih * mesecev tudi pri tras zeJo razširi! hS l ljubil, in da mu vsakdo želi PajboljSAl j reent). inka Go* ža trajen risa J poTDoasein SBtm -si . ... , . i trajnih vapehov. »Ženski »ret« Vstopila je potihoma, - poboiao, p,.^ dwj vsakega »Meča Mb kakor v cerkev. j m ^ Pmirkovi, Ljubljaata, Gruberja) Omamtjivo bogastvo in razkošje je, vo nabrežje 14. Ker je drog* atooaiai objelo njeno oko. j »Ženskega sveta« zopet pošla proti i Po divanu in naslonjačih so ležale! va nove Koroorficc, najj potepa pur najlepše oMeke, katere lahko obleče ple- j da dospe draga pošitjafev, pofanr 1 menita dama pri dvOnnHi veselicah in ob-; raarpošlje vse tri Številke tfciatu. redih. — Nobena malenkost ni bila po-1 otttni, ki so ec v sedanjih dHoh zabljena v valovanju svile, batista in Dljudno prosi todf nrprava, d« ge čipk. — Spodnjice z najlcpšhni vezeni-1 'poslužujejo Paročmtoe pHShfofiBg barve, — čeveljčki s tankimi podplati in! nie. Saj je Paročprrfa sekt UtaijlMH. amerskanski In angleSk! Singer šivalni stroji Anser Igle in CkHL Ustna MehanKna Singer olje. niti, svHa itd. Prodaja na obroke. *S« Hvalni stroP Bonna a C«., N«wyerk. btti ia bitviiiol.WJiiiiilitoS. 5®ta»tnka: MARIBOR, Šolska utico im. 2. Korkjvac, Varaždin, Osijek, Vlnkovci, Bjelo-Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubljana, ,J?l«vo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Pod-Beograd, Krušene, NB, Skoplje, Veles, _ Bitolj, Kragujevac, Zaječar bi Stip. 941 Zastopstva so v vseh vatlih mestih. «=*= Priporočam cen j. tlaroam svoj modni salon za izdelovanje novih in prenavljanje starih oblek pe solidni ceni. A. Jare. Caakaijeva ulioa 15, II, nad. 482 3—2 Na drobno! Na debelo! Galanterijo, Marijo. Spago is vnaiske izMt prlporote Drago Rosina. Maribor Vetrlnlska ulke 26. 561 m&mesBSfam&i&m Križevska opekarna I A. Lanir k drag, Ljubljana I nudi 322 j i vsakovrstno prima ] opeko [ po Vonkrurentaih cenah, j ; PUaraa: Ljubljana, Prale 19. Pristopajte k JogosloTenski Matici. Galico angleško la. odda v vsaki množini Franjo Resnik, Maribor-krčevina Podružnica Zg. Sv. Kungota. *t7 d. z «, z. Centrala Ljubljana Podružnica- Maribor. Tovorna komičnih in in lakov. EutejM 4eklr pravi flmei. Berv« asgzode. «m -1 sa eblefee, vse vrste berv, sebe tat e)jaate» mmrmt (Gips), smteeee (Tedervelss), strojne »lje, hsibs lbtčj, steklarski in nlssrskt klej, pleskarski, sH-knrski ia mizarski kaker tudi drugi v ts/j stroke spadajoči predmeti. JVteraW«-iak za pode. — Linolauov-lak za pode. m' Conlki ate začasno na razpošiljajo. haloga pohištva — tapetnik in dekorater Ernest Zelenka, Maribor v, šolska ulica S. >rOčam vsemu cenj. občinstva svoja veliko izbito mobilij, divanov, klubgarnitar itd. ^ najfinejših izdelkov po najnižjih cenah. N. taro«nci haafo vallka ugodnosti! vdirajte Jugoslovansko Matico! „Dunav etscis Ne zavržite torej Vašo izpraznjeno MAGGI-jevo steklenico, temveč pustite sl jo od Vašega trgovca po ^ zopet napolniti! oooooooooZatoso pripravne samo MAGGI-jeve steklenice štev. 0, 1 in • Iragtalk j® izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. —* Odgovorni uxg{lftjjk: Rudolf Ozim* Jieka: Mariborska tiskarna d. d.