Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leto.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3*7* NO. 214. — ŠTEV. 214. Catered ss Secoed Ciaa Matter. September 21, 1991, at the Pert Office at Ne« York, N. Y dor Act el ef March *, 1S79 NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 12, 1930. — PETEK, 12. SEPTEMBRA 1930 TELEFON: CHELSEA 387« VOLUMH CEHOSLOVAKI SO SE ZAVZELI ZA JUGOSLOVANE ČEH0SL0VAŠK0 ČASOPISJE ODLOČNO OBSOJA MUSS0LINIJA IN NJEGOVE NESRAMNE METODE "Pravo Udu" pravi, da mora vsak pošten človek obsojati strašen režim, ki ga je uveljavila Italija po naših krajih. — Mussolini naj se ne dotika Ce-hoslovaške. — Vlada mora dovoliti protestne demonstracije. — Češka fašistična stranka bo izpre-menila svoje ime. PRAGA, Cehoslovaška, I 1. septembra. — Ceho-j slovaki se vedno bolj udejstvujejo kot branilci in zagovorniki Jugoslovanov. Jugoslovani imajo skrajno prepotentnega in drznega soseda, vsled česar rajši molče, boječ se, da bi s kako napremišljeno besedo ali kretjno ne zapletli svoje domovine v vojno. 1 ukajšnji najuglednejši dnevnik 'Pravu Lidu' se je pa da nes zavzel za vse evropske Slovane, češ, da jim preti največja nevarnost od fašistične Italije. Ko je po eksekuciji štirih Slovencev v Bazovici pri I rstu, čehosl. časopisje najstrožje dbsodilo ta najnovejši zločin italijanske vlade, je zahteval tukajšnji italijanski poslanik, da morajo listi pre-! licati svoje obdolžitve. T aka zahteva je največji škandal, — pravi Pravo Lidu, — 'kajti to pomenja vmešavanje v suverenost naše države. Mislimo, da je napočil čas, ko je treba napraviti konec takim nesramnostim. Cas je, da zakličemo gospodu Mussoliniju: —Roke proč od Čehoslovaške! Takega njegovega obnašanja bi ne trpeli v Londonu, Parizu ali v Berlinu. Zakaj bi go trpeli mi? Mera italijanskih nesramnosti je zvr-homa polna. Vsak pošten človek mora obsojati strašen režim, ki ga je uveljavila Italija v zasedenem o-zemlju. Naša republika je suverena država, in našemu časopisju niti na um ne pride, da bi se podvrglo kakršnikoli Mussolinijevi kontroli!" Zgražanje nad eksekucijo štirih mladih Slovencev ni ponehalo, pač pa narašča. Cehoslovaška poslanska ^zbornica je oficijelno protestirala proti temu nasilju. Podoben protest je poslala Unija Cehoslovaških Žensk. » | Stranka narodnih socijalistov, kateri načeljuje' zunanji minister dr. Beneš, je sklicala za jutri zbo-' rovanje pod geslom: "Proti fašizmu, proti napadom na slovanstvo, proti laškemu barbarizmuf * Sklicanih je bilo tudi več podobnih zborovanj, katera je pa policija prepovedala, češ, da se vlada boji novih diplomatskih zapletljajev z Italijo. Proti prepovedi je časopisje odločno protestiralo. Cehoslovaška fašistična stranka je sklicala sejo, v namenu, da izpremeni svoje ime. PILSUDSKI JE POSTAL . DIKTATOR Maršal Pilsudski dal a-retirati vse sovražne poslance. — Listi, ki so sporočili o dogodku so bili zaplenjeni. VARŠAVA, Poljska, 11. septembra. — Maršal Pilsudski je pričel danes z obširnimi odredbami proti svojim parlamentarnim nasprotnikom, ko je dal 22 poslancev opozicijskih strank enostavno aretirati ter vreči v ječo. Skoro vse sovražnike maršala so orožniki aretirali danes zjutraj. Dva, ki sta cula po ovinkih o nameravanem koraku maršala, sta ho- 1 tela pobegniti navse zgodaj zjutraj. Bila pa sta aretirana na postaji. Med aretiranimi se je nahajal tudi Vincenc Vitoš. prejšnji predsednik ter sedanji voditelj kmečke stranke. Aretirali so ga na postaji v Krakovu. Vse jetnike so pre- ( vedli v Brest-Litovsk. Zaporna po- J velja so bila izstavljena radi "zločinov " proti predsedniku in obstoju poljske države. ; GRAF ZEPPELIN' NAVDUŠENO POZDRAVLJEN « NOVA OFENZIVA NA KITAJSKEM 400,000 mož bo vprizo-rilo veliko ofenzivo v Honanu. — Banditi plenijo ter požiga jo po vaseh. STANOHAJ, Kitajska, i. septembra — Vladne dote. ki so močne 400,000 rnoi, so pričele danes z ve~ Ukansko ofenzivo, ko je namen je pregnati zdruiene severne vstaše iz province Horn an. Vojaška, poročila nacionalistične vlade trdijo, da Je 40 drvirlj na poti proti Čengiavu Poročila iz neodvisnega vira pravijo, da je bUo več tisoč vojakov odtegn jenih z bojne fronte v Santiingu in da prodirajo zapadno preko kelezniike proge Hajčav-ČungtAng Preplave. ki ovirajo ieietniikl promet, otedkočajo Udi prodiranje proti zapadu od K vel Ufa v predirajo severno ob Peking-Haj-kov železnici ter se nahajajo sedaj sto milj južno od Kenčaiva. Iz iztočnega dela province Honan poročajo, da so vprizorili nacionalistični vojaki velike izgrede. Zasedli so več vasi ter prisilili kmete izprazniti njih domove ter prenočevati na prostem. Dosti kmetov Je bilo prisiljenih obleči vojaške suknje dočim morajo njih žene zalagati vojake s potrebno hrano. Povsod vladajo zopet banditi ter more, kjerkoli nalete na najmanjši odpor. Vojaki, ki ne noenajo nikalfle discipline, so zasedli lastnino inozemskih misijonov. Zaplenjena je bila tudi lastnina južne baptistovske misije v Kvejteh. PROTI VEZBANJU MLADINE Coioradska državna Delavska Federacija se je odločno izrazila proti vojaAkemu vežbanju mladine. Delavski voditelji pravijo, da se s tem vzgaja mladino v militarl-sUčoem duhu. al m Varšavska odvetniška zbornica je sprejela takoj, ko je postal splošno znan korak Pilsudskega, rezoluci-je, v katerih je protestirala proti samovoljnemu nastopu maršala. Aretacije poslancev so značili kot preti-ustavne in proti-postavne ter zahtevali takojšnje oproščenje. Nadalje so tudi poslali protest justičnemu ministru. Ta pa se je izognil zadevi ter izjavil, da je bila aretacija zgolj administrativna, da je bila vprizorjena brez njegove vednosti in da je vsa stvar izven njegovega delokroga. Večerni listi, ki so prinesli poročila o tem dogodku, so bili vsi zaplenjeni. Vsi poslanci, ki sq bili aretirani, pripadajo opozicijskim strankam ter so se vsi udeležili zadnjega zborovanja proti Pilsudske-mu. Na tem sestanku so razpravljali o korakih, katere namerava storiti poljska vlada. Graf Zeppelina so pozdravili s petjem "In-ternacijonale". — Dr. Eckenerja je sprejela sovjetska vlada. MOSKVA, Rusija, 11. septembra. Pii prvem obisku kar jih je kdaj vprizorila nemška zraJna ladja, je bila pozdravljena od velike ljudske množice na prav prisrčen način. Rdeče zastave so zaplopale in ljudje so pričeli peti internacijo-nalo in nemške revolucijanarne pesmi. Po kratkem obisku se je zračna križarka zopet obrnila ter letela nizaj v Nemčijo. Ker je bil veter ugoden, je dospel ' Zeppelin" prej v Moskvo kot se je splošno pričakovalo. Po nizkem poletu preko mesta ter zopetni "po-klonitvi" nad Kremljem, sedežem sovjetske vlade, je "Graf Zeppelin" pristal na Oktobrskem letalnem polju. Oddelek 250 vojakov Rdeče armade mu je pomagal pristati. Dr. Eckener je izstopil, in takoj so ga pozdravili načelniki sovjetske vlade. Nato so vzeli s krova pošto. Kmalu nato je dr. Eckener zopet vsto-p 1 in zračna ladja s? je takoj dvignila ter odletela proti domu. ZBOROVANJE LIGE NARODOV Novi podpredsedniki in predsednik so bili izvoljeni na prvi seji Lige narodov. NEMŠKI LETALCI SO SE VRNILI Sinoči so se odpeljali proti Nemčiji štirje nem-iki letalci s kapitanom Gronauom na čelu. ki so dospeli v New York v Dornierovem hidroplanu ' D—1422". Na pomolu se je zbrala ogromno množica ljudi, ki so se prisrčno poslovil od drznih letalcev. ŽENEVA, Švica, 11. septembra.— Pri včerajšnji seji enjastega zborovanja Lige narodov, je imel predsednik Cesar Zameta iz Venezuele nagovor, v katerem je povdaril, da je Liga narodov v preteklem letu zelo malo storila. Opozoril je prav ■ posebno nato, da niso prišli proble-! mi mednarodnega razoroženja ni-1 kamor naprej. Tudi boj proti trgovini z omam-: nimi sredstrvi je v zadnjem letu ze-j !c malo napredoval, i Zaključil je s pozivom na solidar-j nost vseh članov. Pod predsedništvom Nikole Titu-i lescu so bili izvoljeni naslednji | p^dpredsedn ki: j Ar.hur Henderson iz Anglije. ; Aristide Briand iz Francije, j Matsudeira iz'Japonske. I Razventega pa so bili zopet izvo-| ljeni Julius Curtlus iz Nemčije, i Quinones de Leon iz Španske ter j Adclfo Costadurels iz Bolivije. Nato so bili izvoljeni predsedniki različnih komitejev. Med njimi je bil tudi Sir Robert Borden iz Canade za politični komitej. Njego-I vo izvolitev smatrajo vsi za zelo u-j godno za predlog Brianda. naj se ! ustanovi Združene države Evrope, j Nenadno od potov an je zastopnika Italije. Dino Grandi-ja je vzbudilo splošno pozornost. S* j a je bila zaključena popoldne. VULKANSKI IZBRUH NA SICILIJI KOMUNIST HOELTZ RANJEN BAD ELSTER, Saška, 10. septembra. — Eden najvplivejših nemških komunistov. Max Hoeltz, ki se je predkratkim vrnil iz Moskve, je bil težko ranjen v boju z narodnimi socijalisti. Odvesti so ga morali v bolnišnico. Lava je napravila dosti škode na Liparskem o-točju. — Število žrtev zaenkrat še ni znano. MESSINA, Sicilija, 11. septembra. Na Stromboli se je pojavila močna vulkanska erupcija, na Liparskem otočju, severno od tukaj, pa močan potres. Žrtev je precej, teda natančno število še ni znano. Proti obema otokoma so bile takoj poslane laške bojne ladje z zdravniki, hrano in drugimi potrebščinami. Vulkanski otok Stromboli je ves zavit v oblak pepela. Najbolj so poškodovane vasi Stromboli, Gir.estra in San Bartolomeo. Liparsko otočje je nekaka kazenska kolonija za italijanske politične jetnike. 'Tam je zaprtih tudi dosti primorskih Slovencev. Op. ur>. Otočje ima par tisoč prebivalcev. VELIK VIHARV LONDONU LONDON, Anglija. 11. septembra. Takega viharja, kot je izbruhnil danes zvečer, ne pomni London že več let. V postaje podcestne železnice je vdrla voda in za več ur onemogočila vsak promet. Po nekaterih cestah so bili avtomobili do osi v vodi. 66 DELEGATOV BO ZASTOPALO INDIJSKI NAROD Gandhijev nacionalističen kongres ne bo zastopan na konferenci. Seznam zastopnikov vseh razredov je bil objavljen. LONDON, Anglija, 11. septembra. Indij-ski urad je objavil včeraj zvečer seznam 66 delegatov, ki bodo zastopali indijske politične stranke na konferenci ki se bo vršila jeseni v St. James palači. Mahatma Gandhi in vseindijski nacijcnalistični kongres sta se branila poslati delegate. Gandhi jeva stranka pa je najbolj mogočna v Indiji in radi tega se domneva, da ne bo konferenca dosti opravila. Deset mahradž načeluje seznamu. Delegati se bodo morali pečati s pol tično bodočnostjo Indije. Nadalje so med njimi tudi zastopniki vseh slojev in celo "nedotakljivi" ter indijske ženske. NAJVEČJE ORGLE V ITALIJI ŽITA NASPROTUJE POROKI1 messina, mim. n. sepiem-l bra. — Nobeno italijansko mesto se DUNAJ, Avstrija, 11. septembra. Komornik bivše cesarice Zite je objavil danes daljšo izjavo, v kateri se glasi, da je Žita odločno nasprotovala poroki nadvojvode Albrehta z Ireno Ruday, ki je ločena od svojega moža. Žita pravi, da zastopa svojega sina Otona, ki ima zasesti madžarski prestol ter da se je Al- . breht poročil brez njenega dovo- j ljenja Albreht je odvrnil, da ni vprašal nikogar za svet in dovoljenje, ampak da se je ravnal po madžarskih deželnih postavah. Poroka je bila dne 26. avgusta v Brighton, Anglija. ne more postavljati s takimi orgijami kot jih je dobila tukajšnja katedrala. Izdelala jih je tvrdka Giovanni Tamburini v Cremi. Orgije imajo deset tisoč piščali. KOMUNISTI NA POTI PROTI PREDSED. PALAČI BERLIN, Nemčija 11. septembra. Včeraj so se vršile po vsem tukajšnjem mestu velke komunistične demonstracije. Odelek komunistov je hotel iti pred predsednikovo palačo, kar je pa policija preprečila ter demonstrante razgnaia. Policisti so odadli več strelov, in nekaj komunistov je bilo ranjenih. in ADVERTISE 'GLAS NARODA' RANJENI VOJAKI V BELI HlSl Pred kratkim je predsednik Hoover porabil na nt Bele hiše več sto ranjenih vojakov, ki se nahajajo po rasnih wash metanskih bolnicah, ter jih dobro pogostil. Na sliki ga vidite, kako se pogovarja i nbo-gim pohabljencem. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskin, kakor so Izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Jfaslovljenci prejmejo toraj denar doma, bres sam od« časa, bres nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene t podpisom naslovljencev in žigom zadnjih post, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat t raznih »lučajih tudi na sodni j i v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. Din V Jugoslavij O 500 _____________ $ 9.35 Lir 100 1000 ___________ $ 18.50 n 200 2500 .............. $ 46.00 n 300 5000 ................. $ 91.00 n 500 16,000 __________ $181.00 m 1000 V Italijo $ 5.75 »11.30 $16.80 $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno zilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih« lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Najna nakazil* izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 73 eeatov. SAKSER STATE BANK tt COBTLANDT STREET NEW XOU, H. X. Telephone Barclay 0380 — 0381 # "Glas Naroda" I % lLOYinc roiu PirtilWirt by bmowh ooacPAJrr e* fe * k tMijka* t. PmildvB t mn of bw MS W. lMk pin— of tb« eocporatkn and >r1rlr—— of above officers: H. * - O L A S IfAlODA" »itpll mik d Kvari Day Itkcapt Suadfc/s and Holiday*. te c«io teto vetja list i« Ameriko i« Vantrin £a New York A celo leto te pet Mta ______a . ... _91.01 ..Jit AO te pol leta Ca četrt Za laoMButro «a celo leto te pol leta________ Subscription Yearly $«.00. AdmflMOMBt on Acreemenl. NOVA POLJSKA VLADA Popolnoma nepričakovano je polkovnik Slawek podal demwijo svojega kabineta, nakar je sam maršal Pilsudski sestavil novo vlado in ji tudi osebno stopil na čelo. Do sedaj «e ni znano nlkaka ofi-cijelna ali oficiozna enuncijacija z vladne strani, ki bi pomenila avtentičen komentar k vladni spre-[ me m bi. Navezani smo tedaj na sklepanje, kakor izhajajo nujno iz dosedanjega političnega razvoja na Poljskem, j Ker se je izvršila Slawekova de-misija v času, ko je Nemčija pod Trevinanosovirn vodstvom sprožila novo kampanjo za revizizijo nem-l ško-poljske meje. kampanjo, ki po- podpua to oeebnoatl m ne prtobtajejo. Denar naj m ble-' fn*ai morda uvod v oficijelno ak-•ovoll poAUjati po Money Order Prt »premembl kraja naročnikov, c*j° v teJ smeri projektirano naj-da M nam t Odi prepo]« btvalUče omeni. da hltrel* najdemo brž v »krilu Lige narodov, je um-BaaVmrika. | ijivo, da se je spremembe v polj- ski vladi pojmovalo kot izraz na-cijcnalne cbrambe zdiit nemško Olee Naroda" Izhaja vsaki dan Hrumit nedelj in peamlkov. Denar naj m ble- iHk N. KDAJ STE PRIŠLI V ZDR. DRŽAVE? MAKODJT, »i w. ttth Street, i Cbelsee ST7t BREZPOSELNOST IN VPRAŠANJE PLACE Pozimi so kapitalisti drzno zatrjevali, da je pojav ne-zujx>oseliiili je bilo vedno ve<\ — Poleti Ik) bolje, — dejali. Toda rudi s prihodom poletja se ni Število brezposelnih zmanjšalo. Zdaj ne govore več o tem, kdaj bo brezposelnosti konec. In tudi ne o tem, kako bi jo bilo mogoče odpraviti. Zdaj razpravljajo, kdo jo je zakrivil ter zvraeajo krivdo drug na drugega. Pred kratkim s*' je raz repe nI Henry Ford ter rekel, da je zakrivila brezposelnost lanska panika na borzi ter da je soda rt ja depresija pravzaprav posledica brezmejne špekulacije borznih igralcev. To j«- seveda le izgovor in prazna fraza. IJelavci namree prav dobro vedo, da je zakrivila brezposelnost 'blazna iiadprodukcija ter da bi bilo kmalu že vsaj nekoliko boljše, če bi bil v vseli industrijah u-veden petdnevni delovni teden. Fordova izjava je pa navzlic temu značilna že vsaj v enem oziru, namreč, da ni zvrgel krivde na delavce, kot jo skoro dosledno zvračajo njegovi tovariši vefekapita-listi. Vsako delavsko krizo izrabijo kapitalisti v svoje lastne namene ter se začno ob prvi priliki boriti proti 4 * preti ranim" delavskim zahtevam. Slehernemu je v spominu gibanje za "open shop", ko so kapitalisti vsepovsod agitiraK za svoj takozvani ' American Plan" v namenu, da še bolj izrabijo delavce potom znižanje plač in podaljšanja -delovnega časa. Odpor Ameriške Delavske Federacije ni bil dovolj močan, da bi preprečil oziroma zaustavil to gibanje in zato mora trpeti devetdeset odstotkov ameriškega delavstva Vsled omejenih in nesramnih delavskih pogojev. Tudi sedanjo depresijo uporabljajo kapitalisti v to, da bi {»odaljšali delovni čas in znižali plače. Ena največjih jeklarn na vzhodu, Crucible Steel Oo. v Harrison, N. J., je zopet uvedla dvatiajsturni delovnik. Plače ))o novoangleških pletilnicah in po južnih državah so komaj za spoznanje večje kot so v Evropi. V velikih skladiščih so bila uveljavljena velika znižanja plač, plače v hotelskih industriji so pa take kot so bile Ma 1911. Natakarji imajo povprečno dvanajst centov na uro. Delo (itrok je zopet uveljavljeno, in postavo, ki prepoveduje ženskam delati ponoči, vsepovsod omalovažujejo. Po jeklarnah v Alabami mora delati po 42 odstotkov delavcev po deset ur na dan, 27 odstotkov delavcev pa, po dvanajst ur. 22 odstotkov tamošnjih delavcev mora delat: po sedem dni na teden, in srečni so lahko oni, ki imajo vsake tri tedne en dan počitka. To je le približna in medla slikp sedanjih razmer. revanžno politiko. Ni nemogoče, da jc nemška protipoljska kampanja povzročila aktivnejši nastop Pilsudskega. vendar je jasno že sedaj, da si maršal, ki je danes in že dolgo gospodar politične situacije na Poljskem, naeijonalne obrambe ne za misij a v smislu m obliki koncentracije vseh političnih si! in strank, kakor se običajno zgodi v sličnih primerih, marveč popolnoma druga če, to je v ojačenju in radikalnejšem izvajanju one politične smeri metede, kakor jo predstavlja ves njegov nastop od maja 1*26. Tako vsaj si moramo tolmačiti dejstvo, da je Pilsudski v svoj nov; kabinet prevzel celokupno dosedanjo vlado s samo enim novim ministrom, maršalovim najbližjim prijateljem, in brez Slaweka, ki je šef vladnega bkka in ki naj porabi svojo razbremenitev v ojačenje delovanja in organizacije te stranke, če se sme uporabljati ta nekoliko netočna o-i.načba. Slaweckova vlada je pomenila režim močne roke, saj so sede- vlade je bila v zadnji dobi res zelo živahna, dasi se morajo realni tt-i spehi šele pokazati. Dalje je bile organiziranih v zadnji dobi nekaj grandijoznih prireditev, ki so pozicijo Pilsudskegr prav getovo še o-jačile. Semkaj spada veliki kongres poljskih iegijonarjev. ki so trdna garda maršalova. In pa velika proslava desetletnice zmage nad bolj-teviško zmago pred Varšavo, zmage, ki je bila zafes grandiozen oseben usp3h Pilsbdskega. saj se je njegev takratni drzni načrt bitke Izvedel proti volji vseh ostalih me-rodajnih faktorjev. Udeležba predstavnikov zveze bivših bojevnikov iz velikih zapadnih držav, ki so podali izjave v korist poljski tezi zoper nemške restavracijske poskuse z nenavadno močnim poudarkom, je vnanji vtis prireditve še prav mcino povečevala. Zdi se, da so bile te prireditve uvertura v odloči- ! te/ Pilsudskega, da sam prevzame, vodstvo vlade in končno izvede pro- | gram. ki si ga Je zasnoval s svoji- j mi prijatelji in pristaši. Za moža, kakor je Pilsudski. je mogel tudi Troviranusov nastop pomeniti pobude za tako odločitev, ki naj bi manifestirala, da je Poljski pričakovati uspešne, zmagovite obrambe pred nemško revanžno ofenzivo samo v smeri in smislu maršalove akcije, ne pa morda na osnovi kompromisov s "kompromitirano" sejmsko opozicijo. Ako vsi ti znaki ne varajo, je z vlado maršala Pilsudskega na Poljskem res nastopila era politike močne roke. Na to vprašanje mora inozemec in dostikrat tudi državljan imeti pripravljen odgovor ob vsaki priliki. Kajti odgovor na to vprašanje služi za dokaz o zakonitem priho- v večini slučajev najti potrebne podatke. Immigrants Information Bureau, ki je našel datume prihode mnogih rojakov, bi znal iz svoje izkušnje du v Združene države in, kdorkoli j navesti mnogo slučajev, ko človek ne more dokazati, da je prišel eako- j ni znal ni za leto ni mesec, še manj nito, je v sumnji, da je prišel ne- j za ime parnika. pa vendarle po na-zakenito. Kdor hoče dandanes do- tančnem izpraševanju o vseh okol-biti prvi državljanski papir, mora jšč^nah pitLhoda je dobil zadosti ln- > uh: na z*d'' dokazati, da je bil zakonito pripuš- j fer/nacij. ki so končno dovedh? do čen v Združene države, in da se to ; najdenja potrebnih podatkov, more dokazati, mora v svoji prošnji. navesti ime parnika in dan. ko je f Emigrants Information Bureau, prišel. Drugače mu je pot do pr- | Avenue. New York City, ki vega papirja in do državljanstva | sa vcdi aaš r°jak R F- Hlacha. rad zaprta — in dostikrat tudi do za- i P°m3^a rojakom v tem pogledu, služka. kajti mnogo podjetij in kakcr sPlzh v vseh zadevah, tičo- J mnogo unij zahteva prvi papir od I Clh 56 -P^ljevanja. naturalizacije, i delavcev. ' koi»peraacij itd. Ponoči stoji na cesti ob zidu po-sojilnične palače možakar in pritiska uho na steno. Mimo pride znanec in začuden vpraša: — Ali si znorel? Kaj pa tiščiš — Pcilusam. kako tečejo obresti. — Zele smo presenečeni, da še nismo dobili denarja, katerega smo že opetovano terjali, — je pisala tvrdka. — Nikar se ne čudite, saj ga še ni- Kar velja za prvi papir, velja seveda tudi za drugi papir. Kdor je | odPrt navadnih uradnih ur ' dobil i.rv: papir pred dnem 1. ju- jtudi ob sredah zvečer do 7. ure in v ! lija 1929. mora sedaj dokazati. da ! scbctah Popoldne. ; sme poslali. — ^ je plasl! odgo-Za stranke v New Yorku je urad! vor KNEZ STARHEMBERG SE JE PONESREČIL INOMOST, Tiroska, 11. septembra. — Knez Ferdinand Star hem-berg, brat nevega poveljnika av-11 v njej vsi poglavitni zastopniki strijskega Heimwehra, se je težko one smeri v taboru Pilsudskega, ki poncsreiil ko je padel s SVQjim Jl^™^™^™51*13 .wakoptoTom na tla. Hotel je vreči vcnec na grob nekega svojega tova-riia-letalca. ki se je pred par dnevi ubil v neki zrakoplovni' nesreči. zeper sejmsko opc«icijo, zahtevajo razpust Sejma ter nove volitve in eventualne cktroiranje nove ustave. Vsi ti možje so tedaj ost aH v vladi, ki se mora spričo tega tudi nadalje označiti kot via da močne roke. tem bolj, ker je sedaj predsedstvo prevzel sam Pilsudski. Saj je Pilsudski ponovno izjavil, da ne mara opravljati funkcije predsedstva, ker ne mara imeti "bedastega opravka" z opozicijonalnimi parlamentarci. Da je sedaj prevzel predsedstvo, si pač smemo tolmačiti kot znamenje, da ne misli imeti opravka s parlamentarci, ki sc mu tako skrajno nesimpatični, kar vsekakor pomeni, da sedanjemu Sejmu ni namenjena nikaka važna vloga več. Vse to kaže, da se je Pilsudski skoro gotovo odločil k onim radikalnim korakom Zoper sejmsko o-pczieijo, ki so se napovedovali že dalje časa. Marsikdo se je že čudil, zakaj radikalno krilo maršalovega bloka tako dolgo odlaša z energlč-nejSo akcijo, in pojavljalo se je že nezadovoljstvo med samimi pristaši Pilsudskega; mnogi poslanci so celo že pretili z izstopom iz njegovega bloka. Vnanji komentarji so trdili, da Pilsudski odlaša z odločitvijo, ker čaka, da se gospodarska situacija v državi nekoliko izboljša in se s tem povečajo ter r&zlšrijo med narodom simpatije za maršalovo akcije. Gospodarska delavnost poFjske Iz Worcestra in Coopers-towna. V Worcestru se i vse t»- sitnosti pocabljene, ker TRINERJEVO GRENKO VINO mi |toniaK;i proti tem holeznim. Fr. Mnxik." Tfiskusite Trinerjevo grenko vino. Ono vredi ereva k r.Jnemu delovanju, oj.j-Oa gastrične Bok.- in pomaga prebavi. Vzemite ga v malih količinah trikrat dnevno. V vseh lekarnah. —(Adv.) je priSel zakonito. Skratka podlaga i za naturalizacijo je zakoniti prihod i v Združene države, in da se to dokaže. treba znati, s kakim parni-kom je kdo priSel. Isti dokaz treba dopirinašati, ako kdo zaprosi za "permit", t. j. za dovoljenje po začasnem obisku v stari kraj. Kdor odide iz Združenih držav brez "permita", ima vendarle pravico dobiti od ameriškega konzula izvenkvotne priseljeniško vi-20, ali konzul mu izda to vizo le tedaj, ako dokaže, da je bil poprej zakonito pripuščen v Združene države. Imamo prežalostne slučaje nekaterih rojakov, kateri so odšli v stari kraj. pa se ne morejo povrniti v Združene države, ker se ne spominjajo, s kakim parnikom so prvič prišli v Ameriko in zato ne morejo konzulu dokazati, da so bili zakonito pripuščeni. Ravnotako treba dokazati zakoniti prihod, ako inozemec hoče, da se ženi in otrokom pripozna pravica d<5 prednosti v kvoti, kar je dandanes sploh edina mogočnost, da bi prišli v Združene države. Iz vsega tega je razvidno, kako je važno imeti točne podatke o svojem prihodu. Velikansko pa je število ljudi, ki je pozabilo ime parnika ali datum ali še večkrat oboje. Mnogo ljudi ne zna niti za približni datum prihoda, nekateri niso sigurni niti za leto. To je navsezadnje naravno. Tedaj se ni polagalo mnogo važnosti na te podatke in s časom je človek na nje pozabil. Kaj naj ti ljudje storijo? Ako je kdo prišel pred dnem 3. junija 1921 in ne more dokazati, da je bil zakonito pripuščen (bodisi ker je prišel nezakonito ali pa ker se ne spominja, kdaj je prišel), sme zaprositi za registracijo prihoda pri najbližji priseljeniški postaji. Treba vložiti pcsebno prešnjo. priložiti pristojbino $20 in kasneje podati se na priseljeniško postajo skupaj z dvema pričama. Postopanje traja približno šest mesecev ali še več, pred-no se zadeva poravna, in je precej prtratne. zlasti za ene, ki stanujejo daleč od kake priseljeniške po-I staj«. Ali v mnogih slučajih to je t pač edina pot iz težave. I V večini slučajev pa je najboljše, j,VOŽnj° in 5PremstV0 v O. i da si človek poišče potrebne podat-' kot tudi Ivanu Dugar ter soprt>8i' - Kaj vam pa tako ugaja na tej 4 igralki, da tako navdušeno pios-1 kate? — Nisem dobro videla, kako ima narejene rokave, pa b! rada. da pride še enkrat na oder. — Prijatelj, ali te ne bi veselilo obedovati z menoj? — I seveda, to se razume. — No. potem pojdi čimprej do- Ni moj namen opisovati delav-ske razmere, ki so itak vsakemu , mov, in narofi svoJ1 žpni naj znane, vendar pa ker vem. da čita- pravi obed ^ za enoga, jo Vas cenjeni list tudi naši roja- \ ki. bivši Clevelandčani v daljni i ^ Argentini in Uruguay ter Canadi, i sem gotov da jih bo zanimalo ve- _ Včeraj ^ govoril 0 deti o naših sedanjih razmerah, ki jateljico. Do ušes je zaJjubLjena va_ so splo.no vse prej kot dobre. j te. Dejaia je. da znaš tako lepo pri-Z delom gre tu čedalje slabše.' povedavati. da bi te neprestano posrečen je kdor dela. čeprav samo' sMala' par dni na teden, kajti premnogo jih je. ki so več mesecev, da celo leto brez zaslužka. In ket vse izgleda ni dosti upanja, da bi se kaj kmalu izboljšalo. Tako slabih časov, komaj pomnijo najstarejši naseljenci. Obljublja se sicer boljše čase, vendar bati se ie. da kot vselej, ostane le pri obljubah. Žal da tudi iz stare domovine ni dobrih poročil. Ljudje, katerim je vojna uničila vse, so pod pritiskom neznosnih razmer, revščine, prisiljeni iti v tujino za kruhom, pa radi splošne delavske depresije le malokomu se posreči delo dobiti. Vendar, čeprav dolgo časa in daleč oddaljeni, ohranili smo vendar ljubezen do rojstnega kraja in. svojih ter to tudi dokazali pri nabiranju darov za orgije. Čeravno različnih nazorov, smo bili edini vsi v tej plemeniti ideji, da pomagamo ubogim ljudem, katerim je cerkev edini kraj, kjer lahko potožijo Edinemu svojo revščino in gorje. Čeprav v slabih časih so se vsi do-brovoljno odzvali, zato Vam izrekam najsrčnejšo hvalo v imenu vseh župljanov ter si dovoljujem citirati iz g^ župnika pisma: "Ljubi Bog naj Vam za trud in pomoč stotero povrne". Dolžnost me veže, da se posebej zahvalim Jožefi Stanič, ki se je toliko trudila, Katarini Stefančič in } soprogu ter Elizi Pozareli, ki so z i avtom obiskali rojake na iztočni strani mesta, ter Franku Dugar za ADVERTISl. n "GLAS NARODA' £ VABILO VESELICO katero priredi Slovensko Pevsko in Dramatično Društvo "DOMOVINA" Pod vodstvom pevovodja Mr. John Končan v SOBOTO, DNE 20. SEPTEMBRA 1930 t SLOVENIAN AUDlTOEItJM 253 Irwing Avenue Brooklyn, H. Y. Finančna uprava države New York je priznala našo banko onim, pri katerih lahko država Hew Tork nalaga svoja denarna sredstva. 6 tem odlokom je postala Sakser State Bank "OFFICIAL DEPOSITORY of the STATE of NfcW YORK Da je naložila država Mew York denar pri nas, je iidv dokaz za varno in solidno poslovanje našega zavoda. Sakser Slate Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ke o svojem prihodu. To je še najcenejše in prihrani zamudo in mno -go sitnosti. Ali kako naj človek to najde? So pač načini, d? se to najde. Vsakdo se vendarle spominja na neke okolščine v zvezi s svojim prihodom in na podlagi tega, kar se človek spominja, more strokovnjak SAKSER STATE BANK 82 COttLANOT' 8TKEET mew fofti, n. V. posluje vsak delavnik od 8.30 rfdp. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih "fciijentdv, vsak Jo t ure Franku Durjava, Nežiki Jančar ter Mary V; ran t za prijazen sprejem. Imena darovalcev: Po $5.00: Frank Dugar. Po $3.00: Katarina Stefančič, Justina Belič. Po $2.00: Anna Pihler, Ana Per-še. Eliza Pozareli, Katy in Rok Kogoj, Ivan Strga r, Štefan in Mary Bevčar, Any Šabec, Jožefa Kocin, Sofie Drescig. Angel Srenšček. Po $1.50: Franca Križnič. Po $1.00: Frank Pozareli, Anton Pozareli, Julija Ipavec, Uršika Sprajc, Mary Oblak, Mary Virant, Nežtka Jančar, Ivan Dugar, Frank Durjava, Josip Durjava, Alojz Dugar, Paula Čepirlo, Jožefa Stanič, Franca Skebe, M-hael Bevčar, Olga Vogrič, Ivan Perše, Luize Piks, Anton Dreščig, Štefan in Rozi Vu-ga, Mary Zrimc. P* 50c: Frank Oblak. Po 25c: Ivan Cerovic. Skupaj $54.25. (Ur 1000). Znesek sem odposlal na Sakser State flank, New York, po Money order z naročilom, odposlati ga na določeni naslov. Še enkrat najlepša hvala vsem. An gel j Vis tov. Opomin: — Denar Je bil poslan na: -Rev. Karoi Reja, Rcmztna di C anale. ... — Vem. toda če bi se poročila, bi moral poslušati jaz. * Zdravnik pregleda pacijenta in pravi: — Vam sploh nič rii. Svetoval bi vam edino manj kaditi. Tri cigarete dnevno *imate več kot dovolj. Pacijent se naglo obleče in odide. Zdravnik plane za njim in za-kliče: — Počakajte vendar, saj moram dobiti za svet 2 dolarja. — Kako to? Saj vašega nasveta ne bom posiušal. * Te dni je poročalo časopisje, da je velik medved odvedel neko žensko. — Ubogi medved — je pristavil dragi rojak. Ameriški turisti so pustili lani v Mehiki petintrideset milijonov, v Kanadi pa petsto milijonov dolarjev. Kanadi in Mehiki je dosti na tem, da obdrži Amerika svojo prohibi-cijo. * Učenjaki pravijo, da je zemlja stara že tri milijarde let. Navzlic svoji starosti je pa še ja-ko di>bro ohranjena. Neko žensko so vprašali: — Kdo pa Je tisti moški, s katerim smo vas videli včeraj? Morda je vaš ljubimec. Ona se je zvonko zasmejala: — Kaj vam ne pade v glavo. Da bi imela tako pokveko za ljubimca? O ne, motite se. Tisto je moj mož. Povelje za strožje izvedenje pro-hibicijskih postav je povzročilo v zveznem glavnem mestu veliko razburjenje. Je vrag, če mora zdravnik požirati svoje lansko zdravilo, ln če je zdravilo salamensko grenko. V Lakewood je neki moški dosegel častitljivo starost 101 leta. Ko so ga vprašati, kako je mogel doseči tako visoko starost, ni mogel odgovoriti. Morda je k temu precej pripomoglo dejstvo, da Je možak Se vedno pečlar? * Prebivalstvo države Mississippi si je zopet privoščilo Izredno zabavo s tem, da >je Mnčalo 'dva zamorca. Kaj so hoče. «vtmo pač v dobi ci-vilizacije. - 11««AVO» NEW TOKU, FRIDAY, SEPTEMBER 12. 1930 n« LARGEST SLOVENS DML) KONEC UZKALIC ANDRE BIRABEAU: Jaz in Tadegues se vidiva včasih in malo pokramljava. Ondan s va govorila o božičnih in novoletnih praznikih In o dobrih obedih. bi bi!o naravnost »ramotno, če bi si Jih ne privoščil ob takšnin prilikah Dejal Je: Ob taksnem času me obide vedno isti spomin. In vsakokrat me žgečka na isti način. EJ, ne minaj ar ušesi: Je samo majhna Pomisli, bil Je čas. ko sem hotel biti pe*nik. Ni bilo včern«, •ceveda. Ce hočem vedeti za datum, pomisli, da ml Je bik> takrat komaj dvajset let, poglej moje sive las* in izračunaj. Moj ubogi oče je imel • je m;s!i <> moji karieri: "Sin moj." mi V dejal, "če ho^es biti varen glede svetega zaslužka, izberi si p- ki tzkcrtfcča najstalne;!- i še človeške strasti. Dve stvari ste, Iti f ju Človek ne bo nikoli naveličal jesti in prepirati se. Jaz sem I trgovec, ti postaneš odvetnik " In tako me je poslal v Pariz Ne rečem. da bt moj ubogi oče ne ime! prav. Žal pa Je izkoriščalj v majhni vasi veliko človeško strast do iedl in to ga ni obogatilo. In podpora, ki mi jc je pošiljal dočim sem se mučil na pravni fakulteti • in mislil na p°sništvo», m< res ni dovoljevala, da bi obedoval v naj-boi]N.h restavracijah. Jedel sem v j bližini Clunjrja "po stalnih cenah" . — n so bili vendarle lepi časi. o. da! In ne bom opravljal stalnih cen: ( trebuh mi sicer ni počil od njih in j vino je bilo morda malce kislo, a končna bilo je vse zelo pošteno. Samo. lahko bi bilo še boljše, seveda. In včasih smo sanjali o tem bolnem. Pravim "smo", ker nas je bilo mnogo v istih okoliščinah, ki smo Jedli iz istega lonca. Moj najbolj-.*i prijatelj se Je Imenoval Francois. < Povem ti samo ime, ker ga poznaš tudi po priimku > Bil je mladenič po'n domišljije in zgovornosti: rii ie vedel dobro, kam bo prispel, a J2 bil gotov, da bo prispel. Ta čas je obiskoval kakor jaz pravo. "Študiram zakonike kakor sabljanje," je pravil, "moraš se znati branKi kakor napadati." Nekega božičnega večera sem ga našel v naši gostilni. Tudi ti &i tu!" mi je dejal. Jaz sem se udaril po žepu in ta kretnja Je bila zelo jasna. On pa je gledal porcllo te-ietine z ohrovtom. ki so nam Jo Za blede, suhe, slabe ljudi nVill, Muhi, staM ljudj*- ticido rnril, ko iv»«ln^—ariravflu. ki nnrndl *-tit. aJjiravi iit-pn-lKivitoMt. jili-»i»- In v*iiiirunj»- ž*-liMira in i"r«-v, (nlž^n*1 ubistit*' iti m»-hurn»-, t.-r dniuc «-nak«- b»-!*•'In«* p««v*rj ste vi i vali Nujta-Tone nekaj -Ini. h,- jiri«"-n»-t<- pnt'UtiU ImiIJA«-. va-A»- Pitanje J«- počftim In osvetljlvo in v*tan*»le v Jutru niilt- Nuga-TOM kjerkoli w l>r dvignil in cdplul proti severu. K^ celih 14 dni ni bilo o ekspe-diciji nobene vesti, sc tudi največji eptimioti obupali. Nihče več ni mis:lil. da bo Andreejeva ekspedicija dosegla severni tečaj. Ljudje so se zanimali samo še. kam je balon zaneslo. Mnogi so vedeli pripovedovati. da so videli balon, eni nad iapadno obalo Greenlandije. drugi nad severno Sibirijo, tretji nad Sa-haldnom. severnoameriški Indijanci nad angleško Kolumbijo in v najsevernejšem delu Kanade. Jeseni so poslali Švedi za Andreejem pomožno ekspcdicijo, ki je preiskala del ledene sibirske obale, pa ni ničesar na?Ia. Minil: so meseci, minila so leta. Izmed plutovinastih škatljic, kate-lih je bilo kot rečeno 13. so jih našli čez 2 leti samo 5. Tri so bile uničene, eno ?o potegnili iz morja na severni norveški obali, drugo pa na Isiandu. Obe je vrglo morje iz dna. — Vreme krasno, razpoloženje imenitno. — je pisal Andree. — Vse v redu. Izmed vseh golobov je priletel samo eden. — Pri nas vse v redu. — To je že tretji golob. Andree. In od takrat ni bilo o Andreejevi ekspediciji celih 33 let ne duha ne sluha. NA POTI K BIKOBORBI Pri mestu Jaon v Andaluziji se je zrušil most preko reke Gvadal-kvivir v trenutku, ko sta preko mo-! stu vozila dva težka tovorna avto-! mobila s šestimi biki, določenimi za i bikoborbo v Almeriji. Most se je | oočil kakih 15 metrov nad skalo-vito reko in sta se avtomobila po-balona nadalje proti severu. Za | polnoma razbila. Vse šest bikov, zveze s civiliziranim svetom je vzel ki bili itak za ?mnJe Rinttto m mi "Glu s seboj 50 najboljših poštnih golobov. O pripravah in opremi te ekspe-dicije Je bila napisana cele knjiga. V takratnih časih je bilo to pravo čudo. Andree se je hotel s svojima prijateljema dvigniti na Danskem otoku blizu severne obale Svalbarda v začetku julija, ko je nad Ledenim morjem večni dan. Govoril je neprestano o svojem poletu iz Goteborga v Gortland, ko je preletel v 3 urah 40 mil. S tako hitrostjo bi dosegel severni tečaj v 9 urah, če bi pihal nasprotni veter, pa v dveh dneh. Če bi šlo vse posreči, bi bil čez teden dni nekje pri Nome na Alaska ali pa v deželi Čukčev v najvzhodnejši Aziji. Eni so trdili, da je Andree domišljavec. drugi so ga imeli za norca. Vendar so se pa našli ljudje, ki so njegovo ekspedi-cijo financirali. Treba je bilo 130 tisoč švedskih kron. Polovico je dal znani Alfred Nobel, četrtino kralj Oskar., četrtino pa javne zbirke. ' Kdaj jevin*kako je Andre s svojo pri tem poginilo, pa tudi trije spremljevalci so našli smrt na skalovju in v valovih reke. SEZNAM AKANZIRAN1H CERTOV. KON- 21. septembra: S. N. D., Cleveland, Ohio. 12. oktobra: Newburg-Cle*eland, Ohio. 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, in. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, IU. Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki §e-le imeti koneerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov: Svetozar1 B' a n o v e e. skspedicijo odletel proti severu, je 6233 St. Clair Ave.. Cleveland, O. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMB ER 12, 193» LAKOm ILOTDI DAILY ij. b. a. D R ROMAN IZ ŽIVLJENJA. £ Zm, Glas Naroda priredil G. P. 14 (Nadaljevanje.) — Da, to smo v rcsnici, — je pritrdila Gerta. — Vse se nam pone- sreči* Ce mislim, kako Je zadela Lora pri onih milijonarjih! Jaz pa... bedeti moram tukaj ter poslušati vedno stokanje Maričke! Dolgo tega ne vzdržim več* Ah. ti! Navdušenje matere za Gerto se je precej poleglo po polomu v Brnu. — Vsega kriva si le ti' Ce bi že preje vedela, za kaj si pravzaprav talentirana, bi.... — Mama to si prepovedujem.... — Jaz govorim rejnino! O tem so bili vsi kritiki edini. Sedaj moramo rešiti. kar je sploh mogoče. Gerta. ti se moras konečno odločiti, ca daje.š pouk v igranju na klavir. Tako ne moremo živeti naprej. Gospa Markbreiter me je včeraj naprosila, naj ti povem ... — Dcsti! Jaz ne poučujem otrok tega mesarja. Jaz sploh ne maram poučevati. To. prosim enkrat za vselej! — Oerta. kaj pa nameravaš storiti? Tisočkrat raj&e imam: iskati primeren engagement! — To ne bo prišlo nikdar! Bo že prišlo Vsak talent potrebuje danes časa. da se prerine! — Kaj, če bomo pri tem vsi umrli"* — Ne bomo umrli. V najslab.sem slučaju se poročim! — Poročiti se Koga pa? — Merkerja. napnmer — Ta se vendar ne briga zate! — Smešno! Ce bi le hotela, bi se že brigal! Marička se je nasmehiia. kljub svojim bolečinam. Ne moti On te je pustil le radi Lore in lekarnar tudi. Jaz vem iz dcbrrga \:ra, da ji je v zadn i uri napravil ponudbo za zakon! — Neurr.no t! Zgrabila bi z obema rokama Take so vse: obraz . Gerta pa je še vedno čakala na engagement ter metala medtem pre- j \idno svoje mreže na doktor Merkla. — Mi smo ljudje brez sreče in zvezde! — je rekla turobno gospa Amalija. Pletla je nogavice, dočim so se vršile vse te neprijetne stvari krog nje. Marička, ki je tekom zadnjih par dni zopet doma, leži, bleda in onemogla na otomani. (Dalje prihodnjič.) VSE ZA LEPOTO Sahara ima v sebi nekaj posebno privlačnega za bogate Američanke in Angležinje. Francoske oblasti so nedavno ugotovile, da je vedno vec bogatih in kultiviranih žensk, ki se odločijo za primitivno življenje domačinov pod palmami v oazah. Ko so se Francozi zanimali, kje tiči 'Vzrok. so prišli do prepričanja. da bogatih dam ne privabi v puščavo fata morgana, temveč suh zrak nad segretim saharskim peskom, od katerega si obetajo -dame pomlajen je. Francoski zdravniki so že davno domneva i. da ima saharski pesek to čarobno moč. že dolgo pošiljajo pariški [ zdravniki svoje bogate pacijentke v Biskro. Tuburk in druge kraje v pustinji, da si odpočijejo od burnega družabnega življenja. Med, glinastimi kolibami, sredi krepk„>. zdravih in temperamentnih do- j $ mačinov pozabijo vsega site dame' na vse viharje življenja in v njih I se zdrami nova sila in veselje do' čeden življenja. ! Sahara in saharsko lečenje mo- COL H. MURRAY JACOBY, IZREDNI POSLANIK ; POZOR, ROJAKI Is naslova na liste, katerega j prejemate, ie razvidno, kdaj Vam je naročnine pošla. Ne čakajte tore}, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnine ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. j CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob Lauahln (Cretan je Parnikov v— Shipping New« — 13. septembra: (Jcurge Washington. Cherbourg, Hamburg Milwaukee. Cherbourg, Hamburg Cunte Uraxiiie, Naj>oll, Genova Znani republikanski voditelj, ki je znan tndi mnogim Slovencem, col. H. Murray Jacoby, je bil imenovan posebnih poslanikom Združenih držav ter bo zastopal Ameriko pri kronanju abesinskega kra- : lja. ki se bo vršilo dne 2. novembra. V Abesinijo ga bo spremlja! ge- j neral William W. Harts vojaiki j ataše ameriškega poslaništva v, Parizu. t:, iti Ni mo^ia pa govoriti naprej l. Zunaj je pozvonilo. — Hvala Bcjgu. zdravnik! kujU mrzlica 10 je pričela zopet lo- dernih žen, katere je izčrpalo bur- • no pariško življenje, je postalo zad_ ; nja leta prava strast. Popotnik, ki potuje z avtobusom po Sahari, sre- — Gotovo si se zopet prt hladila, hitela ven. da odpre vrata. je rekla gospa Amalija ter od- Knajsto poglavje. B.l je v resnici dolgoletni zdravnik Bergmeisterovih, dr Rank, ki je stopil noter v spremstvu Bergmeisterja. —- Ti^ je rekla go>pa Amalija, ko je zagledala svojega moža, — ali Je že tako po.*no° Ali je šole že konec" Ne. le meni je tako slabo! Čutim se tako izmučenim. Doktor Hank, & katerim sem se spodaj sestal, misli tudi ... Da se moraš za par ur temeljito odpočiti. Tako je. gospa Berg-mei ter jeva, ce pride človek v leta. Delati in vedno delati! Stranski pouk mora na v.>ak način opustiti. In dobro se mora prehranjati! Vsak •troj je treba večkrat namazati! Dajte m a čaio tokajca ali malage, to mu bo dobro storilo! Nato pa močno juho z jajcem .. Sedaj pa hočem pogledati Maričko! Izginil je v stanovanjski sobi. Beivmeisier je odšel, spremljan od svoje žene. v sobo ter legel. Njegova aena pa si je medtem trapila možgane, kje naj vzame tokajca ali malago, kajti na posodo ne da lekarnar ničesar. Dve minuti pozneje je tam poiskala zdravnika. Njegov obraz je bil lesen in bled. — Gospa Bergmcister, — Marička mora iti v bolnico! Mora.... Jezus. Marija, je zakričala mati na glas, — vendar ni ničesar nevarnega! Zelo nevarno! Zastrupljen je krvi! Le hitra amputacija more refill vašemu otroku življenje! Nikarte kričati, kajti vaš mož ne more prenesti te*a. Povejte mu vi sami. Z Maričko sem že govoril — ter je popolnoma mirna. Najboljše je tako. Perilo in druge stvari lahko prinesete za nju. Sedaj pa nikakega dolgega slovesa! Kar je treba storiti, mora biti storjeno, brez solza in jadikovanja! On je lahko govoril. Vedeti, da bo videla svojega otroka le kot pohabljenca. ki bo za vse življenje odvisen od pomoči drugih, je bilo več not je mogla prenesti gospa Amalija! Glasno jokaje planila v sobo ter potegnila Maričko. ki je sedela tam mirno in udano. na svoja prsa. Moj otrok! Moj ubogi otrok! Jaz te ne dam! To se ne sme zgo ditl... Mora se. mama, kajti drugače bom umrla! — je mrmrala Marička brez naglasa. — Ne delajte mi stvari še bolj težke! Zdravnik je storil vse. da napravi konec temu prizoru. Prijel je prvo odejo, jo zavil krog bornega telesa Maričke ter jo odvedel s silo iz sobe. Na obrazu je kazal veselo zaupanje, čeprav je izgledalo drugače v njegovi notranjosti. — Ah, le roka! — je govoril. — Seveda, če bi bila noga. Prav lahko postanete >tara še sto let. In kako vas bodo pitali v bolnici! Vedno kurje juho in piške, kar si boste mogli sploh želeti! Gospa Amalija Je zrla za obema, s pobito glavo. Ko je prišla zopet k sebi, se je ozrla za Gerto. Soba je bila prazna. Šele sedaj ji je padlo v glavo, da ni že preje zapazila Gerte v sobi. Gnana od zlih slutenj je odhitela proti sobi svojega moža. Tam je nasia Gerto v resnici, ko se je ravno sklanjala, vsa solzna, nad telo svojega očeta. BergmeUter Je le še hropel. — Papa. — kaj pa ti je? Jaz sem, Gerta! — Ti mu vendar nisi po ?dala? — je rekla godspa Amalija, ki se je zelo prestrašila, ko je zagledala svojega moža v tem nevarnem stanju. Zakaj pa ne bi? — On ima /vendar pravico, je rekla Gerta, vsa zmedena. — Zdravnik je prepovedal! Oče je prišel domov iz šole, bolan.... Pri-nesi vendar hitro malo mrzle vode, da napravim obkladke! On ima te večkrat take napade ... Ko je Oerta prinesla zahtevano ter je Amalija položila obkladke na prsi bolnika, je rekla: Hitro skoči v lekarno ter pokliči prvega zdravnika. Ln prinesi tudi maLago. najboljšo! Vse pa ni nič pomagalo, kajti že predno se je Gerta vrnila, je prenehalo utripati utrujeno srce. Zdravnik ki je prišel pet minut pozneje, je mogel ugotoviti le smrt. — Slabo srce! Dolgo bi ne mogel več opravljati svoje službe! Kaj naj storijo? Kako naj žive naprej? Oospa Amalija si je večkrat na dan stavljala isto vprašanje. K pogrebnim stroškom ter bolniškimi izdatki za Maričko so prišli še na daljni dolgovi. Minimalna penzija za oba sploh ni prišla vpoštev. Če bi Rudolf vsaj dobil mesto meščanskega učitelja! Z njegovo plato bi lahko vsi živeli. Zaenkrat pa ima šele v žepu svojo diplomo in mesto na ljudski šoli prinaša le toUko, da se more sam preživeti. ča mnogo evropskih dam. ki se počutijo v novih razmerah vsaj tako dobro, kakor doma. če ne še bolje. Po oazah prebivajo večinoma bogate Američanke in Angležinj?. Pozornost v?bujajo tem bolj. ker se Arabke podnevi zelo redko prikažejo iz hiš. Življenje v Sahari nikakor ni romantično. Belim ženam se ni treba, da bi jih črnooki Be-duini ugrabili. Alžirski del Sahare je že tako mirna kolonija, da se napadov ni treba bati. Zanimivo ie, da mnoge ameriške in evropske dame sicer zahrepene po velemestnem življenju, toda komaj prežive nekaj dni v Parizu. Londonu ali New Yorku, se vrnejo zopet v puščavo. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNlZANA Anglesko-slovensko Berilo *rank Petkoviek *o Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Močnlfc. Kansas City, Frank Žagar. Maryland Steyer, J. Černe. Kitzmiller, FT. Vodopftvse. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular, Ant. Janezi ch. MINNESOTA Chisholmn, Frank Oouie, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Sekala. Eveleth, Louis Oonle. Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John PovU Virginia. Fraok Hrvati chu Sheboygan. Johr Zorman. West Allls, Frank Skok. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masla. OHIO Barberton, Jonn Balant, Joe HltL | Cleveland, Anton Bobek, Chaa Karllnger, Anton Blmclch. Math ; Blapnik. i Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. j Lorain. Louis Balant ln J. KnmOs Niles. Frank Kogoviek. Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkelj. OREGON Oregon Clcy. J. Kofelar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakie. Bessemer. Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavee. Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Bresovec. V. Ro-vanfek. Crafton, Fr. Machek. Export, Q. Prevlč. Louis Japan-člč, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kam In. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-(renchack. Irwin, Mike Pauahek. Johnstown. John Polane, Martin Korosheta. Krayn, Ant. Tauielj. Luzerne, Frank BaHoeh. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Kopriviek. Midway John 2ust. Moon Pan, Fr. PodmllAek. Pittsburgh, Z. Jakshe. Vine. Arb in U. Jakoblch, J- Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pesdlre. Bteelton. A. Hren. Unity 8ta. In okolico. J. SkerlL Fr. 8chlfrer. West Newton. Joseph Jovas winock, j PetemeL UTAH Helper. Fr. Krebe. WEST VIRGINIA: Williams River, An toe WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik In Jos. Koren. Racine in okolic«, Frank Jelene, WYOMING Rock Springs, Lonls Tttchir. DiamondvlUe, F. Lambert, 15. septembra: Columbus. Cherbourg, Bremen 10. oktobra: Pari*. vre MaJ-atlc, Cherbourg State:.tlc. (.'ht-rUiiirg Kotertlaru, Boulogne aur Mer, Hotter-dourg l"ennlariourg l'refldent Harding. Cherbourg. Ham- ] burg , L><-utst hlatid. Cherbn'e Uiuniamano, Nupoll, Geneva 14. oktobra: Bremen. Cherbourg. Bremen 15 oktobra: Mauretania Chert>ourg C» 'irKo WdJitiiiiglon. Cherl^jorg. Ha.ro-; burg Alt-^rt Ballln. Ctierbuurg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. LK^uVgne eur Mer. Bremen I 17. oktobrar j Kruin-e. Havre H .meri- . «*h«rf bourg KnU-rilum, Bouiogi.it sur Mer, Itutt^r-1 dam I 18. nUtcbra: I I.e via than, Cherbf.urg Mi:»;tu;.-. Cherbourg. Hamburg ! Oui.te «.r;»rnle, N a poli. Genova 22, oktobra N- * t", Cberl'ourg. Hamburg 1 23. ofctobra: Cherbourg. Bremen 24 oktrbra: 11- tie Franc*. Havre S.-I111:. j a. Trst Kun Ci.ertrfiurg Bremen I v r i t da • .5. Cherbourg, Antmerpen 25. oktobra: Clevelaril Ch'-rlx urg. Hamburg V.ileinUin. Boulogne sur Mer. Ho Iter-dam 29. oktobra: l'tji- h!und. Cf erbturg. Hamburg •Arn-rua, Cherbourg, Hamburg li. i eriK-' ra, CherLouig 11. Oktobra: Maje-itic. Cherbourg Augustus. N" a poll. Gen.va. oktobra: !te]>ubli , Resolute, Cherlrfiurg, Hamburg Cherbourg, Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA 8. oktobra: Yulcania. Trst Berengaria, Ch^rt>ourg Ci tlumbus, Cherbourg. Bremen President Roosevelt, Cherl»ou!g, burg Hamburg. Cherbourg, llambuig Mam 9. oktobra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen Najkiaj*« in najbolj ugotni pot ootovanja nr «gr«mnih ttrnlklNi PARIS 19. sept.; 10. okt. 14 P. M.) (6 P. M.) ' FRANCE 2«. sept.; 17. okt. iT P M.) (7 P. M.) He tic France 3. okt.; 24. okt. M P. M i <7 P. M.I pot po it.Mnici tutati Je v p' sebnl tablni s vsemi SiiWlertit-ml tidobnowil — Pl)»>*» Jn aitvos frsnrosks kuhinja Iiredno Disks esne V t«r»SaJte kttfc.egskoll poobillftltfs MfllU FRENCH LINE 19 ITATE fTREET NIW YORK. N. V. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) I I'ater Kajetan ..................l.~ 1'ingviiiski otok .................60 I'ovest o sedmih obešenih ...... J>0 I I'ravica kladiva .............. .50 Pabirki Iz Roia (Albrerht).....25 Kraljevih berai ................ .251 l'*riški zlatar ...................35 Levstikovi zbrani sipsl ......... JM> 1'rihaja«. iH>vest ...............60 Požig&lee ...................... .25 1. zv. Pesmi — Ode In elegije — Povesti, pesujl v pruzt < Baudelaire» Sonetje — Romance, balade ln legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. *v. Otročje igre v peseneata — Itazličiie poezije — Zabavljlce ln pušice — Jeza na Parna«, — Ljudski Gals — KraljedTorskl ro- trdo vezauo .................. 1.— Plat zvona .....................40 Pri stricu .......................60 Prst boijl .................... JO Patria, {»ovest iz Irske JucaSke do-dobe ........................ .30 kopis — Tolmač (Levstik) .. .70 Po Borah ln do|lluai.............hO Trdo vezauo..........1— Pol litra vipavca ...............60 5. zv. Slika Levstika ln njegove kritike In polemike............ Ljubljanske slike, HlSnl lastnik. Trgovec, Ku^ijskl stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Du. hovnik. itd................. Lov na ženo (romani .......... Lucifer (romau) ................1.— Marjetica ...................... JO MoJe iivljenje ...................75 Mali Lord .................... JO Miljonar brez denarja...........75 Malo življenje .................65 Maron, krščanski deček lz Libanona ..............T....... JS5 Mladih canikernežov lastni živo-................................ Mlinarjev Janez ................ JO Musolino .......................40 Mrtvi Gosta« .................. J5 Mali Klatei ....................70 Mesija ......................... JO Malenkosti (Ivan Albreelit).....25 Mlada ljubezen..................35 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino .............25 Misterija, roman ................1.— Morski razbojnik .........................50 Na različnih potih Notarjv nos. humoreska Narod, ki izmira ...............4« Rdeča megla Naša vas. TI. det » povesti .... JMI Nova Erotika, trdo vez..........7t Naša leta. trd. ves. ............ JO broširano .................. .C6 Na Indijskih otokih ............ JO NaSI ljudje .....................40 Nekaj Iz ruske zgodovlre.......35 Nihilist .........................40 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln Btrahote s bojnih pohodov bivšega fllov^iukega polka ........1J* Novo iivljenje ................. X% Ob 50 letalci Dr. Janeza L. Kreka .25 , Onkraj pragozda ............... JO Odkritje Amerike, trdo vezano .. .69 mehko vezana...... JO Praprečanove zgodbe ................ 35 Pasti ln zanki ................ JU Poslednji Mehikanec .......... .30 M pravljice H. Majar ............ JO Predtrianl. Pre&ern ln dragi avet. niki v gramofona .............25 Prigod be čebelice Maje. trda ve»...l.— j Ptice selivke, trda vez .......... 75 M Pred nevihto ...................55 S0 Pravljice in pripovedke (Kušutulk) 1. zvezek .....................<0 2. svezek ...................40 Popotniki .......................0« Poznava Boga ...................30 Pirhi .......................... JO Povodenj .......................30 Praški Judek .................. J» Prisega Iluronskega glavarja . ...30 Prvi« med Indijanci ............ JO Preganjanje Indijanskih mlsjonar- jev *.......................... JO Potop. I. zv.....................3.— Potop, II. z v....................3.— (Oba zvezka skupaj > ..........5.50 Razkrinkani llabsburiani ...... JO Rinaldo Rinaldinl .............. J« Robinzon .......................KO Robinson (Crusoe) .............L— bdeča megla ...................75 Revolucija na Portugalskem .... JO 4a' Roman treh src .................1.— .. .351 Rdeča ln bela vrtniea, opvest .. JO ......................... .70 Rdeča kokarda ..................1.2.1 Slovenski šaljivee ...............40 Slovenski Robinzon, trd. ves. .....75 Sueški invalid ................. .35 Solnce in senre ................. .65 Skozi širno Indijo .............. JO Sanjska knjiga, mala .......... JO Sanjska knjgn, nova velika .... .00 Sanjska knjiga Arabska..........1/4 Snake, humoreske, trda ves .... JO Spomini Jugoslovanskega dobro- voljea 1914.18............... Sredozimci, trd. vem. .................JO brofl. .......................40 Strahote vojne ................ JO Stlri smrti, 4. sv ............... Jg