107. številka.
3 nć. ""ISfelJj
Izdanje za, nedeljo 6 septembra 1896
(v Trata, v soboto zvečer dne 5. septembra 1896.)
Tečaj XXI..
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden t Šestih izdan jih ob tovklh, 6etrtklh
in sobotah« Zjutranje izdanje izhaja ob fi. nT) zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje »tane ;
Ka jeđenmesec . t. 1.—, izvali AvBtrij« f. 1.5T z« tri mesec . . „ 3,— . , . 4.50 za pol let« . . „ 6.—	, „
m vsa ifit.o , , „ 12.— , „
Naročnino j« plačevati naprej na naročbe brez priložene naročnine se uprava ne
ozira.
Posamične Storilke se dobivajo v pio-dajalnicah tobaka V Irntu po S nvč. i?,ran Trsta po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi ie račune po tarifa t petita; zs naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništva alica Caserma At. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, kor nefrankovana se ne sprepmajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema upravniStvo ulioa Molino pit-oolo hSt. S, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst, Odprte reklaraa cije so pruste poAtnine.
Glasilo slovenskega politifinsga društva za Primorsko.
„ f edinotU Jt mm"
Nekoliko misli.
(Dopis; zvršetek.)
Cerkev in pošteni socijalist zahtevata: pravico, enakopravnost vtem ljudem v različnih stanovih! Pameten Človek ne obsoja bogastva in ne zavida nikogar. Obsoja pa le trdosrčnost, neusmiljenost, nečlovekoljubnost in skopostl Ali je morda Kristns učil: Blagor ubogim ? Ne! Ampak: Blagor ubogim v duhu itd.! Ali nimamo v katoliški cerkvi svetnikov izišlih iz ubogih in bogatih razredov ? Ali bode pameten socijalist zametal in obsojal človekoljubnega« radodarnega, usmiljenega bogatina ? Ali zahteva cerkev, ali zahteva pravičen socijalist, da naj bi bili vsi učeni, ali vsi nevedni ? Ali ni Kristus učil, da vsaki mora dati svoje talente na obresti P Čim več je prejel kdo, tem več se bode tirjalo od njega. Ali ne zahteva to isto tudi pošteni socijalist: izobražbe, omike vsakomur, komur so podeljeni talenti ? Je-li se je bati torej, da bi enakopravnost kar odpravila stanove ? Ne! Bode mar ženska vsled enakopravnosti delala moška, in mož ženska opravila, kakor tako slikajo humoristični listi ? Ne! Enakopravna žena, ne bo možu dekla, pa tudi mož bo jenjal biti suženj njenih strastij, kakor je sedaj marsikje, hočeš, ali nočeš, Enakopravna žena ne bo možu slepo pokorna, a zavedala se bode svojih dolžnosti, stregla mu bode z vso lju- j beznijo. Možu ne bode trebalo še le ukazovati | vsako stvar enakopravni ženi, kajti oba bosta 1 jedne misli in jednega duha. Dokler se moštvo ; boji ženske enakopravnosti, dotlej se boji ženske j popolnosti 1 Boji se torej srečnih zakonov, boji se značajnega ženscva ; boji se zavednih mater, edi- i nih stvariteljic in gojiteljic značajev!
Ali sin kedto postane renegat in nezvest ! državljan, ako mu je mati iz lastnega prepričanja | ucepila v kri in meso ljubezen do naroda, do do- > movine in do Onega, koji varuje in vlada narod j
PODLISTEK. s j Zakaj ga ni bilo?
Spisal D o brivec.
Poslej je mladenič delal še z večjo marljivostjo, delal za se in za bodočnost svoje ljubljene učenke. Čakal je samo ugodnega trenotka, ko ji razodene svoje bleščeče načrte : kako se uspne na lastne noge ter na podlagi začete sreče in slave poprosi za njo pri roditeljih ter jo popelje — — kraljico svojega srca — na novi dom. In vse to bi se moralo zgoditi kmalu, prav kmalu.
Na potu v Tannenwaldovo palačo ga je sre- ! čal neki sinoćnji tovariš in prašal, če ga kaj skrbi stava.
.Toliko kakor lunina senca. Doluič naj se le pripravi; nocoj bo zopet gostija".
V atelierju sta ga ljubeznjivo sprejeli baro-nesi iu kramljali z njim o umetnosti. Potem je sedel na okrogel baržunast stolček pred slikarsko stojalo in praktično — s kistom in paleto — kazal svoje nauke.
Ura je bila pet, in Poglajen se je spomnil, da bo za dobre štiri ure treba biti v klubu in dognati stavo, ki ga je res prav malo skrbela. V naglici je premotril nekoliko dam, katere pozdravi zvečer v klubu ter jih označi Dolniču. Vdovica dr. P
—a, debelušasia gospa živahnih oči in temnih obrvi, nastavlja mreže nadporočniku pl. B.;
in domovino ?! Ali bi zavedna hotela ucepljati, o čemer ni prepričana sama? Zavedna mati bode vsikdar vzgajala značajne može. Nasprotno pa naj je mati še tako blaga, ali vernih in značajnih mož nam ne vzgoji nikdar, ako sama nima narodnega uverjenja. Nezavedna mati torej ne more ustvarjati značajev! Ženstvo pa ne more nikakor postati obče zavedno, dokler svet v ženski vidi le nižje Človeško bitje, ustvarjeno le moškemu v prid. Iščite krepostnih popolnih žen in take vam bodo vzgajale narod in nikar se ne bojte, da ne bi bile tudi dobre — kuharice. Pregovor pravi: „Delo samo uči«. Zato ne bojte se za krepostno in izobraženo ženo, da ne bi umela vršiti hišnih opravil, kjerkoli jo zadene ta ženska — dolžnost. Samo da je žena krepostna in značajna, pa se ni bati, da bi zanemarjala svoje dolžnosti. Iščite torej kreposti, čednosti, popolnosti in vse drugo vam bo udano. Kdor se torej boji napredka ženstva, ni prešinjen naukom našega Izveličarja, tak sodi le po črki, ne po duhu.
Mali slovenski narod je še mlad, v dobi napredka. Mali slovenski narod ima še značajev! Mali slovenski narod je udan Bogu, cesarju in domovini l Ženstvo malega slovenskega naroda ni še propalo, je bistro in umno, pa tudi čednostno! Moštvo malega slovenskega naroda je še blago, krepostno, in v obče še ni zabrelo v podlost!
Slovenskemu narodu ne manjka druzega, nego vede, izobražbe. In kratkovidnež je onit ki se boji, da bi znanost izpridila naš narod! Saj težimo po tem, da bodi naie ljudstvo omikano na verski podlagi! Naši značajni razumniki bodo o pravem času upljivali na moško mladino, da bode vedela ceniti krepostno in značajno Ženstvo. Pameten oče dovede sina do tega, da bo v ženski videl krepostno bitje, da bode cenil žensko kakor bitje njemu enako, a ne kakor stvar, ki je možu le — potrebna. Moška mladina v velikih mestih
baronesa Elza — no, ta že vemo komu; vitka in bledolična Tiely se ozira po Dolniču, — to mu je pravila oni dan Elza, in tudi Dolniču ni tajno. Morda bo to dovolj; če ne, se bo razvijala vrsta še naprej — —. Baronesa Štefanija dopisuje s kiparjem Rauchom, dasi je komaj odrasla kratkemu krilu; gospa Ella S. sprejemlje v svojem budoarju akademika Jeniča, katerega podpira izdatno njen
soprog--he, lie! Še naprej, še in šel
Tako se je pripravljal Andrej za večerno zmago.
Oko mu je često uhajalo na lepo mladenko, in to ga je navdajalo z novim pogumom. Kakor da neka tajna moč pospešuje njegovo delo; tako lahno in elegantno mu je polzel čopič po platnu. To spretnost je znal Poglajen dobro obračati v svoj prid; zakaj nalašč se je kretal tako, da je Elza opazovala njegovo eleganco, fino roko, inteligentni profil in njegove kodre ,. .
Neizrekljivo zadovoljnost je čutil v srcu, ko je nabral lice v resno umetniške poteze; deklica pa je uprla vanj svoje veliko modro oko. Slutil je,
da ga obožuje---
Pouk se je obrnil na praktično delo obeh gojenk po danih navodilih.
»Sedaj pa, prosim, gospici baronesi, izvoliti izvršiti po sedanjih izkustvih še one-le konture v ozadju gozda".
RekŠi se je dvignil z okroglega stolca, ki se mu ui zdel nifi kaj posebno zanesljiv, ter sel v
bi se morala nadzorovati isto tako kakor ženska. Opolzka tla velikomestna in presvobodno gibanje kvarita nazore moške o bistvu in vrednosti žene. Naj bi bila naša moška mladina obvarovana te kuge s tem, da bi jo pametni očetje pametno, zrelostno, moško, z izgledom in svarilom odvračali od te nalezljive kuge. Naj bi pametni možje vedno le spoštljivo govorili o Ženstvu pred moško mladino ; mehkužnost in podlost pa naj bi grajali in zaničevali. S tem bi mladeniče doveli do tega, da bi v ženski iskali kreposti in čednosti, ne pa časne ničnosti. Zreli moški svet naj ne govori pred moško mladino o ženski, kakor o hudiču, pa tudi ne kakor o angelju, temveč kakor o človeku, njemu enakem.
Nikar ne hvaliti po časopisih, v povestih, v romanih lepote, čara te ali one deve; nikar ne preveč oboževati mladih krasotic. S tem se bude v ženstvu nečimernost, gizdavost in nevoščlji-vost, hinavstvo in laž. V Slovencih pa potrebujemo, kakor že opetovano povdarjeno, značajnega ženstva, ne pa podlih igračici Ako bode videla ženska mladina, da niti ne vidimo toalet, nje lepo-tičja in lepote, ter da čislamo in hvalimo le krepost in Čednost, hrepenela bo po čednosti in po kreposti. In le tako se bode bližala popolnosti, onemu idejalu, kojega smo omenjali začetkoma. Tako bi izginila v Slovencih takorekoč pred porodom ona nepotrebna gizdavost, ki materijalno ugonoblja družine. Zaprta bi bila pot hinavstvu, mehkužnosti in podlosti med slovenskim žeustvom. Naše ženstvo je večinoma še blago, še nepokvarjeno. Le veda naj mu pribiti naproti, da se bo zavedalo vzvišene svoje naloge!
Pustimo oboževanje ženstva drugim mehkužnim narodom! Smatrajmo žensko za to, kar je: za človeka! Človeka se vsemi človeškimi pravicami ! In še le tedaj se bo naše ženstvo zavedalo, da je tudi ono činitelj in važen činitelj v narodu.
bližnji fotelj, od koder mu bo toliko ložje opazovati delo svojih učenk.
Elza se mu je zdela nenavadno lepa. Kar stopil bi k nji, pritisnil jo na prsa in rekel: Ti si srce moje! Moja nada! — Povedal bi ji, kty jo še
Čaka v bodočnosti ob njegovi strani--
Misli so Poglajenu hitele tja preko naslikanega gozda, preko kontur v ozadju daleč tja v
zlato prihodnost--Minolost je pozabil ....
Ko je še deset-, jednajstleten dečko risal podobe v prah, čečkal madone in svetnike v šolske se-šitke; ko ga je potem na paši srečal veljaven gospod iz mesta, pogledal risarije in prašal, če bi se maral učiti; ko je potem ostavil rojstni kraj, svoje revne roditelje ter šel v mesto, kjer se je izobraževal ter dospel slednjič z raznimi podporami na akademijo obrazujočih umetnosti — vse to je Poglajen pozabil. Pred očmi mu je blestela bodočnost ....
Iz bližnjega kota je hudomušno pogledaval nanj krilati dečko, iz druzega kota pa božanstvo temnih oči; temnih las in peroti, a sladko opojnega pogleda. To božanstvo je hotelo premagati moč krilatega dečka in samo gospodovati nad mladim slikarjem. Toda Amor se ni umaknil. Sukal je lok, nastavljal pušico in rožljal s tulom. Poglajen je bil zadet... Amor se je zmagovito smehljal in stiskal lok ob rejeno bedro. S tem ni bil še boj končau.
(Zvršetek pride.)
Činitelj, koji ustvarja, vzgaja in dovrSuje — značaje! Dobro nam je znano kaj iu koliko zmore en sam značaje ti človek v narodu ; kaj se le, ako bi bila večina značajnežev ? Kdo se bo upal protiviti spoznani resnici in volji značajnih mož? Kdo se bo upal protiviti malemu, a krepkemu narodu, koji 9f bo potegoval za svoje pravice, a zajedno postopal pravično z družini! Kdo se bo upal protiviti poštenim, pravičnim in človekoljubnim razumnikom ! Hitimo torej za idejalom popolnosti in ne bo se nam bati pogina !
DOPISI.
Iz Ljubljane 4. septembra. (Izv. dopis.) Na koncu mrtve sezone smo! Kmalu ožive zopet ljubljanske ulice, ker z brzimi koraki se bliža pri-četek šolskega leta, ko se bode moralo dijaštvo zopet vrniti na delo v belo Ljubljano; ob jednem žn.jiini vrnejo se pa tudi različne rodovine z letovišč, katerim je bilo dano preživeti letošnje poletne mesece na deželi v zeleni naravi izven ljubljanskega prahu — bolje bi rekli: blata; ker deževalo je tukaj do sedaj skoraj neprenehoma in nebo se je nekoliko uvedrilo še le v začetku tega meseca. V par tednih dobi Lljubljana zopet svojo navadno fizijognomijo, katero motijo le zvonci omnibusovih konj; no, tudi temu se privadimo skoro; ljudje namreč sedaj ogledujejo omnibuse kakor nekaj popolnoma novega.
Akopram se pa letna sezona bliža svojemu koncu, vendar se še jako malo čuje o pripravah za zimsko — mislimo najprvo tukaj slovensko gledališče. Le malo je še prišlo v javnost o bodoči gledališki sezoni. Ne vem, da-li je to dobro znamenje ali ne P
Po našem menenju je treba občinstvo nekako preparirati za gledališko sezono s pripravnimi časnikarskimi noticami, ki so ob jednem tudi najboljša reklama za podjetje. Nekoliko reklame je pa tudi potreba v interesu prodaje lož in abon-nementa. Zlasti sedaj je treba se toliko več, ko ljubljanska uradna tetka s tako vnemo piše o predstojećih „Hocbgeniisse" nemške gledališke sezone, dočim za slovensko ne kaže niti desetine tega navdušenja. V ostalem smo pa s slovenskim gledališčem v bodoči sezoni še popolnoma v nejasnem, tako o repertoariju kakor o igralnih močeh, navzlic notici v ,Slov. Narodu* ki se nekoliko bavi z bodočo sezono. Po drugih mestih, kjer imajo gledališča, je že nekaj mesecev pred pričetkom sezone predmet pogovorom le gledališče, k čemur največ pripomorejo časniki, ki prinašajo tekom vse mrtve sezone različne vesti o gledališču; zato mislimo, da bi tudi pri nas ne škodovalo kaj stičnega, zlasti ker se da potem reči kaka beseda tako gledć repertoirja kakor glerić osebja iu se lahko s tem odstrani marsil<aka hiba, kar je tudi le v interesu podjetja samega; saj ljubljansko gledališče je jedini slovenski kulturni zavod te vrste. —
V izložbenem oknu neke prodajalnice ljubljanske so že par dnij na ogled fotografije nemškega igralnega osobja in ob jednem naznanilo dneva otvoritvene predstave. Skoraj nismo verjeli, ko smo videli dan 27. septembra določen za otvoritev nemškega gledališča, ko se je vendar doslej otvai jala sezona 1. oktobra s slovensko igro iu dan zatčm šele z nemško. Ne vemo, ako bode letos otvoritvena predstava v slovenskem gledališču pred 27. septembrom, kar bi moralo biti na vsak način, ako bode nemška 27. in ako hočemo, da bode imela slovenska prednost; kajti dogovorjeno je bilo s Kranjsko hranilnico, ko se je zidalo gledališče, da sezono otvori vselej slovensko gledališče. In tako mora ostati, dokler ne odroinajo Nemci iz našega Muziuega hrama, kar naj bi se zgodilo čim prej.
Slovenski deželnozborski poslanci pa naj delajo na to, da dobi naše slovensko gledališče več dnij v tednu nego pa nemško; dobro bi tudi bilo, da vloži dramatično društvo jednako prošnjo na deželni zbor, če ne letos, pa vsaj drugo leto.
Naravnost sramota bi bila za slovensko prebivalstvo v Ljubljani, da bi Nemci nam otvarjali sezono; in ako je deželni odbor že dovolil Nemcem prvo predstavo, naj dramatično društvo uvede potrebne korake, da se za vselej prepreči tako zapostavljanje, kar društvu ne bode težko, vsaj je njegov predsednik sam deželni odbornik!
Citali smo te dni v ,Obzoruu, da je poskrbel intendant hrvaškega narodnega gledal šča, da bo v tej sezoni gostovalo na hrvaškem odru več boljših močij iz drugih gledališč, med tetni Slovenca Naval in Trtnik. Ne vemo, se je-li tudi in-tendanca slovenskega gledališča kaj pobrigala za gostovanja, kar jako — bodi mimogrede rečeno
—	vabi ljudi v gledališče. Če se je, tedaj ji gre vsa hvala! Ako se pa ni, jo pa vprašamo, ali bi res ne bilo mogoče pridobiti si kacega domačina-pevca za gostovanje, katerih več deluje v tujini, recimo: Navala ali Bučarja ali koga druzega.
Mi mislimo da imajo naši umetniki, delujoči v tujini, toliko narodne samozavesti, da se zavedajo, čegave krvi sinovi da so; da ne bodo zahtevali za nekaj nastopov prevelikih nagrad, katerih mi ne premoremo. Ker atentatov na blagajnico dramatičuo društvo tudi ne more delati. Vendar mislimo: poskusiti bi bilo treba! Tudi naj bi si prizadevala intendanca, da se vrnejo v domovino
—	to je naša že opetovano izrečena želja — neke dramatične moči, da se bode mogla slovenska dra-matičua umetnost povspeti do res umetniške višine in da bodemo mogli kazati na svoj Talijini hram v resnici s ponosom t
Naj bode za danes dovolj! Pridržujemo si pa, da ob razglasilu otvoritve sezone rečemo še nekoliko besedi, ako se bi nam zdelo umestno 1
—a.
Polltlftke vesti.
V TRSTU, dne 5. septembra 1896.
Grof Badeni na Primorskem. Iz Gorice smo prejeli danes nastopno brzojavko: Qroff Badeni pride s Trbiža po eoškl dolini devetega zvečer. Uetavi ae le v Bolou. Županstva pripravljajo voprejem. Desetega septembra poklon vipavskih županatev v Gorici.
Tako se glasi brzojavka. Primorska se torej pripravlja na vsprejem odličnega gosta: prvega svetovalca krone, načelnika vse državne uprave ! Namen temu potovanju je gotovo blag in lep in tudi — znan. Saj se govori že dlje časa, da se grof Badeni hoče osebno prepričati o resničnih odnošajih na Primorskem; da hoče torej izvršiti ob svojem nastopu dano obljubo: da bode obra> 6al pozornost svojo zanemarjenim južnim pokrajinam.
Nadejamo se, da to potovanje doseže svoj namen v polni meri. Prilike bode dovolj v to njegovi ekscelenci: obrne naj le svoje oči na vse strani. Sosebno po Istri — ako pojde tja doli — mora biti pazen iu prevideu, da ga ne prevarijo Potemkinove vasi, koje mu bodo gotovo hoteli slikati poznana laška gospoda!
V nadi torej, da doseže potovanje gospoda ministerskega predsednika v polni meri svoj informativen namen, kličemo mu : dobro došel na naši zemlji!
Odstop gubernerja grofa Battkyanyja.
Zadnjič smo objavili, da je župau na Reki naprosil gubernerja £atthyauyja brzojavnim potom, da naj opusti svojo namero in da naj opozove svoj odstop. Grof Batthyany je odgovoril županu tako-le: »Zupan Oiotta, Reka. Zahvaljujem se vam iz vsega srca in iskreno na izjavah simpatij, koje ini je priobčilo Vaše Blagorodje v svojem in imenu vsega prebivalstva. Prosim, da izvolite priobčiti vrleuiu prebivalstvu nepozabne mi Reke, moja čutila hvaležnosti in priznanja. Batthyany."
Torej gubemer misli vendar odstopiti.
Mestni zastop praški za češke manjšine. Mestni zastop praški je v svoji zadnji seji vspre-jel resolucijo, v koji povdarja potrebo, da sti v vsem kraljestvu češkem obe narodnosti popolnoma jednakopravni ter da živita v miru in v slogi. Ta sloga se pa kali, ako se v jeduonier prepovedujejo društveni izleti, ker to vzbuja ogorčenje. Ker pa nemški rojaki ovirajo Čehe v izvrševanju njih javnih pravic, in jih pritiskajo tako, da vzbujajo videz, kakor da bi hoteli češko narodnost popolnoma izriniti iz posamičnih delov kraljestva in z ozirom na pozitivno in zgodovinsko pravo kraljestva češkega: zavaljuje se kolegij proti vsakem vzkračanju pravic čeških prebivalcev kraljestva češkega ter dovoljuje za leto 1896 iz občinskih sredstev svoto 5000 gld. v podporo onim prebivalcem češke narodnosti, ki trpe gmotno škodo vsled nemškega pritiska. Ta svota se odda dotič-nemu narodnemu zalogu.
Poljaki v Rusiji. Toliko krivih pojmov in nazorov menda ni razširjeno o položenju nijed-nega naroda v Evropi, nego o odnošajih Poljako? v Rusiji. Polovica in morda tudi dve tretjini Evrope verujejo še danes kakor v evangelij, da so ruski Poljaki, od prvega do zadnjega, sami mu-čeniki. Železua pest ruskega obsolutizma tišči ob tla poljski narod ter duši vse njega narodno in duševno življenje. Sleherni pojav narodnega življenja dovaja v zapore, sosebno pa se vsaki poskus svobodnega gibanja kaznuje in duši najostrejimi kaznimi. Poljak v Rusiji je brez politiškega, brei narodnega in tudi človeškega prava; helot je siromak, suženj, kojemu je do skrajnega skrčena tudi svoboda osebnega gibanja. Taka nekako je slika, ki jo ima pred očmi večina ne.slovanske in, žal, tudi lep del slovanske Evrope.
Ta slika niti karikatura ni, ampak očiten falziflkat, ki se mora le gnusiti človeku. Nikdar nismo se toli divili bistremu duhu Leva XIII. In njega objektivnost? in resnicoljubju, nego tedaj, ko je apostroflral Poljake, da so si največ sami krivi na svoji takozvani »nesreči*, ki pa ne sestoji ▼ drugem, nego v tem, da ruska vlada, prisiljena ▼ to po tolikih ustajah, čuva kožo svoje države pred spletkarijami poljskega sanjarstva.
To je vse in to je odkrito povedal tudi Lev XIII., ko je svaril Poljake, naj vendar enkrat ločijo vero od politike!
Lepemu vzgledu pravičnosti in razsodnosti Leva XIII. jeli so slediti cel6 očitni nasprotniki slovanstva. To pa ne morda zato, ker so postali prijaznejši slovenstvu, ampak zato, ker jim je jel imponovati uprav fenomenalni razvoj in napredek ruske države v noveji ddbi. Dokler so menili, da je Rusija le neokreten velikan, ki se ne more niti ganiti vsled svoje obsežnosti, dotlej so psovali in dražili; uvedivsi pa, da je ta velikan jake gibčen in da ume izborno izkoriščati v svojo varnost vse izume človeškega duha — sedaj so se jeli umikati. Jako dober znak te kapitulacije so članki, ki jih je te dni priobčevala židovska ,Neue Freie Presse" o ruskih odnošajih in s kojimi se trudi, da bi v Nemcih nekoliko ublažila krivo sodbo o Rusiji iu nje življenju.
Kar se pa dostaje Poljakov v Rusiji je no-toriška iBtina, da jim je gospodarsko življenje uprav cvetoče. Najbolji znak tega blagostanja je nerazmerno množenje poljskega življa v ruski Poljski. Dokaz pa, kako nasprotna je državua uprava ruska kulturnim stremljenjem Poljakov, je pač dejstvo, da jim je zgradila v Varšavi poljsko gledališče, ki je stalo na<J jeden milijon, ter da troši stotisoče za poljsko opero.
Kaj plastično nam slikajo odnošaje med ruskimi Poljaki pisma, ki jih priobčuje sed^j zagrebški .Obzor" iz Rusije. Iz teh pisem bodi povdar-jeno : Na državnih poslopjih v Varšavi so res samo ruski napisi. Na prodajalnicah tobaka in na zasebnih je poljski napis na prvem mestu in na drugem ruski, dočim so zubranjeni samo poljski napisi. Sicer pa, izvzemši vojsko in visoke državne uradnike, ne slišiš v Varšavi niti jedne ruske besede, dasi znajo vsi tudi ruski. To ni čudno. Varšava je povsem poljsko mesto, v kojem je komaj 9 hišnih posestnikov Rusov; vsi so sami Poljaki. Varšava je lepo moderno mesto. Tu cveteti industrija in trgovina. Že pred desetimi leti jo imela nad 250 fabrik. Mesto ima električno razsvitljavo ter bogata občila po kopnem in po reki Visli. Življenje v Varšavi je ceno, ugodno in udobno. Poljaki so prijazni ljudje, Poljakinje pa lepe in dostojanstvene. Dopisniku „Obzora* se je toli omilila Varšava, da mu je bilo uprav težko, ko je zapuščal to me^to.
Iz teh podatkov morejo posneti naši čitatelji, kakovo je tisto toli opisavano iu opevano „muče-ništvo" Poljakov. Mučeništvo v — blagostanju.
Krečansko vprašanje. Iz Kaneje javljajo, da je smatrati krečansko vprašanje rešenim na temelju koncesij, koje je bila dovolila turška vlada in koje so vsprejeli Krečani. Kako pa je „reSeno" to vprašanje in kak lep „mir, je že zavladal na Kreti, o tem govori poročilo, ki je došlo včeraj iz Kandije v Atene. To poročilo pravi, da je množica Turkov vprizorila včeraj pred konakom gubernerja burno demonstracijo v protest proti koncesijam, dovoljenim kristjanom. Ta demonstracija je napravila na kristijane silen utiB, kajti bojč se, da utegnejo obnoviti izgredi. In to je prav verojetno, ako
se vpošteva, da je padla avtoriteta turške vlade prav pod ničlo.
V Atenah sklicali so za danes ljudski shod, ki naj sklepa o tein, da-li naj narod grški izreče svojo hvaležnost evropskim državam na podpori. Vladna glasila pišejo proti temu shodu in izjavljajo, da bi tako sklepanje onečastilo narod grški tembolj, ker so države jako malo storile za Grško.
Različne vesti*
Premilostni škof Šterk obiskal je danes ravnatelja pošte in brzojava.
Intronizacija škofa msgr. Šterka. Kakor smo omenili že zadnjič, bode prihodnjega torka, to je na praznik Matere Božje, slovesna intronizacija novega škofa tržaško - koperskega. Ob 8. uri 30 min. bode tiha sv. maša v župni cerkvi pri Mariji Pomagaj (sv. Antonu starem). Po dovršeni službi božji bode se pomikala procesija iz te cerkve po ulicah Cavana, Fontanone in Sanitš, preko Velikega trga na mali trg, od tam po ulicah Muda vecchia, 8. Maria Maggiore in Cattedrale v stolno cerkev. Zatem bode daroval premil. škof pontifikaluo mašo. Procesije se bodo udeležile, kakor že rečeno, vse tukajšnje cerkvene bratovščine sč svojimi zastavami.
Procesija dna 20. septembra. Danes pritiska ,11 Piccolo« na škofa samega, da bi odložil procesijo v čast Matere Bo^je, namenjeno za dan 20. septembra, češ, „lepše ne bi mogel zapri-četi svojega evangeljskega delovanja kakor dušni pastir".
Židovska nesramnost sega sicer precej daleč, ali — dalje ne more, nego je posegla v teh besedah. Najlepša inauguracija bi bila torej ta, ako bi se škof udal pritisku Židov in bi odložil cerkveno slavnost, na kojo se s posebno vnemo pri pravljajo verniki, le v ta namen, da bi se izvestnim krogom ne kalil spomin na čin krivice, storjene katoliški cerkvi, kakoršnih le malo pozna zgodovina. Take insinuacije — ne, dalje nemoresezati židovska nesramnost.
0 tržaških razmerah piše dunajski list aDeutsches Volksblatt«: ,Ker se mandat občinskega sveta tržaškega bliža svojemu zvršetku, pričela je že živahna agitacija za nove volitve. Irredentovci tržaški se dele v .stare* in „mlade". Kakor kaže, pridejo na površje ti poslednji in se umaknejo stari. Za sedaj so stari in mladi zložni v opoziciji proti veliki procesiji (in še proti nečemu drugemu! Op. ured.), ki se ima prirediti tretjo nedeljo septembra na čast Materi Božji. Ker namreč tretja nedelja pade na 20 dan septembra, na obletnico otetja Rima, vidijo irredentovci v istej protest proti Italiji in demonstracijo v prilog posvetne oblasti papeževe. Zato so izdali geslo: Proč s procesijo I ter žugajo z izgredi za slučaj, ako bi se procesija vendar vršila?"
Kje so sovražniki verskih obredov ? ! Povejte nam to, oj vi slavni gospodje in katoliki okolo „Amica"! Ali so res med nami Slovenci, kakor ste trdili vi nedavno temu ? Sovražniki verskih obredov so med onimi, kojim smo mi nasprotniki, a Vi — prijatelji! Primite se za nos!
Dalmatinci si želd obiska škofa Strossmayerja. .Civena Hrvatska" objavila je dopis jz Dubrovnika, v kojem je izrečena iskrena želja, da bi vladika Strossmayer povodom obiska Bosne obiskal tudi Dalmacijo. Dalmatinski Hrvatje, Dubrovčani in Bokezi bi tekmovali med seboj, da bi bilo vladiki bivanje v Dalmaciji kolikor možno prijetno. Lani je bil vladika obljubil nekaterim Dalmatincem, ki so se mu poklonili v Djakovem, da obišče Dalmacijo, ako mu bode to možno. Morda izpolni vladika sedaj to iskreno željo dalmatinskih Hrvatov.
Doneski za moško podružnico družbe sv. Cirila in Ketoda v Trstu: V spomin odslova g. dr. Edvarda Slavika nabralo se je pri veselici pevskega društva „Hajutili" na Prošeku dne 30 avgusta t. 1. 15 kron 14 stot. vel. g. Ivan Tiringar kaplan v Truškah je daroval 2 kroni. Proseški prvaki in neprvaki, slaveči rojstni dan Njeg. Veličanstva, zbrani v Segonovem dolu, o zabavi streljanja v tarčo in pes-dirke, so nabrali 3 gld. 83 uvč.
.Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico" priredi jutri dne 6. t, m. shod v Sv. Križu.
Tržaška posojilnica In hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, imela je do konca meseca avgusta gld. 377.768 54 prometa. Lansko leto ob istem časn pa gld. 228.276 58; razlika ali naraščaj znaša torej gld. 149.491-96.
Ker je vse lansko leto (1895) bilo prometa gld. 377.801-98 se torej lahko reče, da se je letos v a,3 leta napravilo toliko, kakor lani vse leto, kar je gotovo lep napredek.
Hranilnih vlog bilo je vloženih letos gld. 77.724-65, lani 52.904.61, naraščaj gld. 24.820*04.
Upamo, da pojde stvar vedno tako lepo naprej in da dosežemo letos lep rezultat.
Izlet .Tržaškega Sokola" v Devin. Odbor „Sokola" je prejel nastopni res bratski dopia od pevskega društva „Hajdrih" na Prošeku : Slavni odbor
, Tržaškega Sokolau v Trstu.
Odgovarjajo Vašemu cenjenemu vabilu od 4. dan t. m. naznanjamo Vam najuljudneje, da se naše društvo kaj rado ter korporativno udeleži Vašega izleta v 8. dan t. m. v zgodovinski Devin.
Ako naše društvo po svojih skromnih močeh kaj pripomore v poveličanje in utrjenje narodne zavesti ob tej narodni slavnosti, bode to temu društvu samemu v veliko vspodbudo v njega nadaljnjem delovanju.
Torej srčni: Na zdar ! Do videnja v Devinu ! Predsedništvo pevskega druitva .Hajdrih" na Prošeku, dne 4. septembra 1896.
Predsednikj	Tajnik:
Valentin Cibic.	Josip Štrukelj.
Slovencem okraja koperskega ! Neprestane so bile tožbe onega prebivalstva okraja koperskega, ki se vozi sleherni dan v Trst s parniki, da osebje na parniku jako grdo postopa z našim priprostim ljudstvom, sosebno pa v časih živahne jih narodnostnih borb. Ob takih prilikah so žaljenja prekoračala že vse meje. Ljudje iz omenjenega o-kraja so dan na dan prihajali v Trst s prošnjo, naj bi se na ta ali oni način storilo konec takemu neznosnemu stanju in nezmislu, da nas še žalijo podjetniki, koje mi se svojimi novci tako rekoč držimo po konci.
To je prisililo nekatere tržaške rodoljube, da so jeli premišljati o tej stvari iu slednjič so pogodili, kakor so le mogli ob sedanjih okolnostih. Nekateri gospodje iz Kopra in iz Trsta najeli so bili namreč, doznavši o grdem postopanju stare družbe, mali italijanski parnik imenom „Bagnara". Parnik je bol. Le-tega je večina ljudstva z dežele vsprejela veseljem ter se ga poprijela tako, da kljubu temu, da je stara družba znižala ceno za potnike na 5 nvč. in je jela zastonj prevažati njih blago, se je vendar i nadalje vozil velik del ljudstva z belim parnikom, za pravično ceno za 10 novčičev za osebo in 4 uvč. od košare (za vsako posodo ali koš).
Tako je nadaljevala stvar skoro dva meseca. Tolika je bila mržnja vsled prejšnjega zlega postopanja na starih parnikih, da mnogi ljudje ne bi šli na iste, niti ako bi jih vozili brezplačno. Stara družba je bila blizo, da obupa in obnemore. V tej obupnosti jela je razmišljati, kako bi našla kako razstreljivo, ki naj bi razpršilo obsovraženi beli parnik, in našli so tako sredstvo. Najeli so drug parnik „Piranese" in kupivši oba koperska, stavili jih v vožnjo in s tem so dosegli, da se je opustil parnik „Bagnara" (beli); da so pa še bolj privabili neodločne, razglasili so, da je le-tega kupila stara, sovražena družba.
To seveda ni bilo res, ali vendar je zbegalo ljudstvo, da ni vedelo, kje so prijatelji in kje nasprotniki. Tako se je stvar nasprotnikom posrečila jako dobro in nikdar premetenost ni bolje slavila zmage; kajti vsi oni seljaki, ki so se prej posluževali belega patnika, prešli so na parnik „Piranese".
Gori omeujeni rodoljubi niso mogli ostati križem rok v očigled takemu stanju stvari, in doznavši, da je sedanji lastnik parnika „Bagnara" neki Tržačan in da zato plovi parnik pod domačo zastavo, prevzela je ta naša družba parnik v svoje roke in bode isti vozil na nje račun med Trstom in Koprom.
Na našem ljudstvu je sedaj, <la se svojo vsestransko podporo utrdi to podjetje in da onemogoči za vse čase ono nezmiselno stanje, ko so se smeli še žaliti oni, koji so donašali svoj denar.
Poživljamo torej prebivalstvo okraja koperskega, ki se vozi iz Kopra v Trst, da se poslužuje le gori omenjenega belega parnika.
Ruska carska dvojica odpeljala se je predvčerajšnjem iz Kijeva v Vratislavo.
Za vsprejem carske dvojice na Francoskem. Pariški listi javljajo, da vse občine in okraji, kojih
se dotakne carska dvojica ruska povodom svojega obiska Francije, delajo velike priprave za slovesen vsprejem carja. Pravijo, da je vlada nekoliko v zadregi gedč ceremonijela za vsprejem carice. Car se bode vozil s predsednikom republike, a s kom naj se vozi carica ? Francoska država niti nima dvornega ceremonijela, ker je demokratska republika. Odkar pa je Francija proglašena republiko, je carica prva vladarica, oziroma soproga vladarja, ki oficijelno obišče republiko francosko.
Vojaške parade, ki bode carju v čast, se udeleži 48 bataljanov pehote, 45 eskadronov ko-njištva in 30 baterij topništva, vsega 40.000 mdž.
Grof Šuvslov, o kojem smo sporočili, da ga je zadel mrtvosd na levi strani trupla, utegne ozdraviti. Nevarnosti ni nikakoršne, da-si mora biti grof Šuvalov v postelji.
Pogreb kneza Lobanova. Truplo pokojnega kancelarja Lobanova prepeljali so včeraj v svečanem sprevodu iz cerkve v Kijevu na kolodvor. Generali so vzdignili krsto na mrtvaški voz. Sprevodu sledila je velika množica ljudstva. Na kolodvoru opravila je duhovščina molitve in še jedeskrat blagoslovila pokojnika. Vlak se je odpeljal v Moskvo, kjer položč kneza v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Med mnogoštevilnimi venci, ki so se položili na rakev, bila sta krasna venca, koja sta poslala car in carica.
Nečak kneza Lobanova. Iz Saint Louisa, Združene države severoameriške, poročajo, da živi tam že nekoliko let pod imenom „Leanord" posestnik, ki je pravi nečak pokojnega kneza Lobanova. Čim je „Leanord*-Lobanov doznal o smrti svojega strijca, odločil se je vrniti se v Rusijo, da se potegne za dedščino po pokojnem knezu.
Rotšild odlikovan. Z Dunaja javljajo, da je Nj. Vel. cesar podelil veliki križec Fran Josipovega reda baronu Natanijelu Eotšildu, bratu načeluika dunajske svetovne banke Rotšild. To odlikovanje da je dobil baron Nat. Rotšild v priznanje njegovih mnogoštevilnih človekoljubnih del in ker je podaril svoj grad v Reichenavu, da se je napravilo iz istega zdravišče za invalidne častnike.
Samomor. Včeraj zjutraj našli so na pomolu pri sv. Andreju mrtvega možkega. Sodnijsko-zdravniška komisija je konstatovala, da ai je bil nesrečnik zavdal s karbolno kislino. Truplo pripeljali so v mrtvašnico pri sv. Justu. Popolndnč spoznala je neka ženska v samomorilcu 551etuega dninarja Valentina Batiča iz Ajdovščine, vdovca, stanujočega v ulici S. Cilino (Sv. Ivan) hšt. 22. Pokojnik je ostavil nedoraslo hčer. Bržkone gnala ga je velika beda v smrt,
Sleparsk trgovec. Proti tukajšnjemu komisi-jonarju Delpinu, o katerem smo te dni sporočili, da so ga zaprli, ker je osleparil razne tovarne in tvrdke na Češkem, prihajajo še vedno ovadbe. Včeraj je došla ovadba, da je Delpin oškodoval za 130 gld. tudi industrijalca Alojzija Stua v Kor-minu. Izvabil mu je blaga, koje je v Trstu razprodal pod nič, ne da bi bil poravnal račun.
Napadalce na otomansko banko so prijeli. V Berolin je došlo iz Carjegagrada poročilo, da je turški poveljuik v Dardanelih ustavil francosko ladijo „Gironde", ki je bila namenjena v Malto, da odpelje v varnost one Armence, ki so si bili osvojili poslopje otomansko banke. Dotičui Armenci, koje so prijeli na ladiji, bili so oboroženi in dobro preskrbljeni denarjem. Našli so pri njih tudi pisem, iz kojih se da sklepati (?), da so revolucijo organizovali Armenci iz Kavkaza, torej ruski podaniki. Pravijo, da je tudi armenski patrijarh zeld kompromitovan.
Morski volk. Ribič Viucene Bacci je ujel všeraj v koperskein zalivu mladega morskega volka, dolzega 81 centimetrov. To mlado zver poslali so tukajšnji pomorski vladi, da se konstatuje vrst, koji pripada ta morski volk. Trgovinsko ministerstvo je bilo določilo nagrado 20 gld. za vsacega ujetega morskega volka in zatorej dobi bržkouo tudi ribič Bacci (75 leten mož) to nagi ado.
Akviziterje
za požarno in življensko zavarovanje proti stalni plači in upravnim sprejema pri nas dobro poznana in razširjena zavarovalnica. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo našega lista pod naslovom: „Akviziter".
Okradeno sodišče Iz Zadra javljajo: Včeraj popoludne oplenili so nepoznani lopovi sodišče v Obrovcu. Zanetili so zatem ogenj na sodne akte, toda posrečilo sc je udušiti požar, predno se je razširil na druga poslopja. Podrobnega poročila o tej drzni lopovščini še ni.
Zopet elementarna katastrofa „Office Reuter* poroča is Tokobame, da j« bil dnč 31. min. m. po severnih pokrajinah Japonske močan potres, ki je provzročil ogromne škode. Mesto Rukugo je potres razdejal skoro popolnoma. Ruševine so ubile mnogo ljudij. Ob istem času je grozen vihar opu-tošil južne pokrajine.
Sodnijeko. Včeraj bila je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 371etnemu težaku Antonu Pertotu iz Trsta, B8letnemu mornarju Avgustu Petroniju iz Trsta in 221etnemu oglarju Pavlu Dolencu iz Postojne, obtoženim hudodelstva tatvine. Ukradli so baje dne 22. julija 1.1. na parniku .Betty-avstro-amerikanske parobrodne družbe povoščeno plahto, vredno 20 gld., toda ni se jim posrečilo odnesti jo. Obtoženi so se izgovarjali, da niso nameravali ukrasti plahte, ampak le razpeti jo, da si napravijo senco. Sodišče se ni moglo osvedočiti o hudobnem namenu obtožencev, zato jih je rešilo obtožbe.
Baš tak6 ,srečniM bili so 211etni trgovski pomočnik Karol Konig, 321etni krojaški poslovodja Anton Grosser in 1 Dietni trgovski pomočnik Evgen Dallatorre Obtoženi bili so rabuke, ker so se dne 5. julija povodom demonstracije za nedeljski počitek, vprizorjene pred prodajalnico knjižarja Daseja v ulici Ponterosso, baje uprli stražarjem, ki so razganjali demonstrante. Sodišče je vse tri obtožene rešilo obtožbe.
St. 732.
Najnovejie vesti.
Vratielava 5. Carska dvojica ruska je dospela semkaj o 8. uri BO min. Vsprejeli so jo na kolodvoru cesarska dvojica nemška, princi in princese, državni kancelar, državni tajnik generaliteta in načelniki oblasti.
Carjigrad 5. Dan je prošel mirno. Večina pro-dajalnic je odprtih. Armence zatvarjajo nadalje v velikem številu.
Atene 4. Poročila, prihajajoča s Krete, bo pomirljiva. Prebivalstvo je hvaležno Evropi na rešenju krečanskega vprašanja. Le v Kandiji so težkoče, ker se muzelmani kažejo nezadovoljne. Isti žugajo da zapuste deželo in hočejo zahtevati od sultana odškodnino za posestva koja namerujejo zapustiti.
ri.vKovlnake braojitvk« la vesti.
JBadlmpaitft. Plenica jesen t}.78 -6.79 Pleni«« za spomlad 1896 7.10 do 7 laOvei za jeson 5.26—R 26 H* za jesen 5.98 —6.95 Koruza za sept.-okt. 3.63—8.65
Plenic*. nova od 7M kil. f. 6 85-7 05 od 79 kilo 7.05—7.10., od 80 kil. f. 7.10—7.15 od 81. kil. f. 7-20
725 , od NS kil. ior. --Jermen	__
proso 2 25—5 60.
Pšenica: Srednje ponudbe, povpraševanje slabo. Prodaja 10.000 met. stot. Cene zopet 5—-10 nč. ceneje. _
Vreme: lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 12.00, oktober* december 12.15 silno mlačno.
Pr*{$«. Centrilugai uovi, poatavljne v Trs« ■ carino vred odpošiljate? precej f, 35'60 35.76 Concassc 37.26—37.60 Četvorni 38 50 -. V glavah (sodili) 3976—.—
Uavv«. K »t» Hunto* good averH^h /,a septomber 62.25 i& januvar 59.25.
Hamburg. t> u m o ii ^o»il avtTiur« <•» september 51.75 za december 50.—. za marc 1897. f. 50-—.
Dnnajak« bona S aeptembm 18S6.
včeraj	danes
Državni dolg v pupirju . . . 101.70	101.80
„ , v "»rt? bru . , . 10180	10180
Avstrijska renta t zlatu . . . 123.35	123.30
„ v kronah . . . 101.25	101.20
Kreditne akcije ....... 874,—	37380
London 10 Lat. . . ... 119.60	119.60
Napoleoni.........9.52'/, 9.52'/,
20 mark ...... u.78 11,73
1O0 italj. lir .	... 44.30 44-30
Vsem prijateljem in znancem, od katerih se nisem mogel osebno posloviti ob svojem odhodu v Celje, kličem tem potem prisrčni Na zdar !
Edvard Slavik.
Bratje Sokoli!
Na zdar
ODBOR.
Razpis službe.
Pri podpisanem županstvu se odda služba občinskega obhodnika, kateri mora biti sposoben, da se uporabi lahko tudi za pisarska dela in za redarja.
Plače je sedaj 25 gld. plače na mesec v denarju in za samce soba za stanovanje; je pa tudi nekaj postranskega zaslužka.
Službo je nastopiti 1. oktobra.
Kolekovane prošnje do 20. t. m. županstvu občine Naklo, p. Divača.
začetnika, z lepo pisavo in ki zna slovenski in nemški, išče
Odv. Dr. Truden,
Pl—«» Ponteroaao it. 1,1. nadstr.
Iščem kampanjona
z glavnico od 1000 gld. za podvzetje, ki daje gotovi in neprimerno veliki dohodek. Kje? naznani upravništvo „Edinosti".
ki ima ll/sIdo 2 leti prakse, za prodajalnico jestvin v Herpeljah. Pobliže pri upravniStvo „Edinosti".
%
Zdravljenje krvi
CaJ „T Itoiar n I cvet" (Mllleflorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, čo peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
nUXMARER JU dne Miri" Trti, veliki trj.

Otvoritev plvarne
Corsia Stadion št. 19.
(ex Reimond) Podpirani Štejem si v čast javiti slavnemu p. n. slovenskemu občinstvu, da eam prevzel na svoj račun znano plvarno z vrtom v ulici Stadion, hšt, 19, kjer je „Tržaško podporno in bralno društvo".
Točim znano zdravo Judtmannovo pivo po 2tf nč. istrsko fino vino po 40 nč., teran po 5« nč., bolo š taj e rs k o po 48 nč. litor.
K osila dobivajo so v pivarni kakor Čez ulico po 20 nč., večerje od 18 nč. dalje.
Zajedno vsojam so javiti slavnemu občinstvu, da imam pripravno sobo za Klubove ve6eve na razpolago^ Odda se, ako se prijavi želja dan prej.
Postrežba je točna in brza "«(2 Priporoča se toplo slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk.
Makso Lavrenčič,
gostilničar ulica Stadion 19.

1»
•	Janez Dogan
S	mizarska obrt in zaloga pohištva v Ljubljani i
|	Dunajska cesta v Medjatovi hisl S
•	priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu S
•	svojo izvrstno urejeno	J
J	zalogo divanov, žimnic, omar, i
i	stolov, postelj itd. S
0	- Ceniki s podobami so franko na razpolago. — S
^	Najnižje cene, izborno blago. £
•VIVIV9VIVIVVIVIVIVIVIVI
IZLOŽBA POHIŠTVA
Trst in Ihinaj.
Amg©]© ®®ll|pl(w9
Via Torrente it. 32,
1. iistr., vštric gledaliSla Amtonia. Ima zalogo pohištva za delavce, uradnike, zares dobro blago, neverojetno nizke cene. Postelje od gld. 13 do 14, omarje gld. 14.50, ponoČne omarice, fine, po 6 in 8; chifoniers, na jedna vrata, fini, gld. 18. Umivalniki gld. 12; svele podobe in slike krajev, jako fino delo, po gld. 2.— ; ogledala, stoli, Blama, lesovje, indijsko trsje.
Bogat izbor pohištva in tapetarij za gosposka stanovanja: spalnice, sobe za obed, za vsprejemanje, kabineti, po najniži ceni.
Za Istro in Dalmacijo se ne računa ambalaža.
■ ^l^m™
primes k boliovi kavi
edino zdrava kavina pijača.
Dobi ae povsod, pol kU« ■ a 25 kr.
Srtrilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih iadelkor j« treba pačiti na izvirna aa~ voje t imenom
Kathreiner
Prijateljem
pristne vinske kapljice na znanje!
Odprl sem v ulici S. Giovanni št. 10 popolnoma na novo urejeno gostilno (prej pri „Zlati kroni") preskrbljeno z izborno vinsko kapljico, izvrstnim pivom in o-kusnimi jedili.
Udani J. Stoka, lastnik.
Zaloga pohištva
tvrdke A l e s s a n dr o JLevt Min* i Trst, Via Riborgo, 21 in Plazza Veochia it. 2
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega ix-delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja Be parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
Teodor Slabanja
erebar V GORICI (Gorz) ulica Morelli 17
so priporoča p r e č. duhovščini za napravo cerkvenih posod in orodij vi tistega srebra, nlpnka in medenino, kot : niOIl-štranc, ki'lihov, itd. itd. po najnižji ceni
v najnovejših in lepih oblikah. State reći popravim ter jih v u g n j u posrebrim in pozlatiti).
Da si zamorajo tudi nt en j premožne orkve omisliti razne crkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. u. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovaiii cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko I	2-24
Poživljate se, da se vsi, ki imate društveno opravo, udeležite izleta v i Devin v tej opravi.
D|«nfjfl Pjhpfir izdelovatelji oglja v sv. Petru, Dl <1LJC lil U a I priporočajo svoju zaloge v Trstu j Via Pondares št. 1, Plazza delta Valle 2, via Madonina 2, Piazzetta Cordaiuoli 2. z uhodom tudi p ulici lorrente po najnižih cenah. Oglje I. kakovosti, karbonina, kok, drva na metre itd. Naročbe se spreinljejo tudi z dopisnico.
Zastop dvokoies „Swift" iz orožarne v Steyru
imata podpisana
v Gorici, na cesti Fran Josipa (Corso) st. 4.
(nasproti sledi 66ne kavarne). Lastna izdelovalnima dvokoies „Ilirijak, žičnih blazin (Drathinatratzen), po-pravljalnica dvok les, šivalnih strojev pušk itd. Nunaka ulica 14: Prodajalnico šivalnih strojev, pušk, streljiva in drugoga orodja pa imata
Saunig & Dekleva,
v \unukl ulici it. IO.
Srebrno kolajno odlikovana
Pariška Luizina Crema
je svetovnoznano krasilo, koje so pripoznalc prve lakarske avtoritete za najlepšo; je uradno izkušeno; neškodljivost zajamčena. Ta crčma napravi kožo Bnežno belo, mra-rnorju jeduako gladko, mladostveuo svežo, nima vsebi škodljivih pnneskov živega srebra, ali druzih, koži, ali zdravju škodljivili snovij. Bodite, dame oprazne o kupovanju, creme in ne kupujte škodljivih, ničvrednih 1x>narejanj. /ahtevHjte povsoci paniko Luizino Crfimo in ue uničujte si priti ničvrednimi, drago plačanimi ničarijaim.
Generalni zastop in skladišče ima jedino:
Cena ,	Alojzij Sldma y Pragi,
n i i	Krfil. Vinohradff, Palackeho St, 7 n.
Poš n iat v« na* bu n a j 'p o pošt i n e . Zaradi P"ročnosti občinstvu osnoval sem razprodajo na drobno po vseh večih iu bi se označila vrtina. mestih po lekarnah, trgovinah narodih in profnmerijah.
Lastnik konsorcij lista „Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.