6t. 86. V Gorici, v sredo dar 28. oktoW 1903. Tečaj XXXIII. Izhaja trikrat aa tedea v iastik tedanjih, in štor: vsak torek, eotrtek in soboto, ijutranje Is-daate opoldne, vetera* tedanje pa ob 3. uri popoldne, m stane t uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: ' Vse leto .....*3 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta .','.¦•••• « . 60 , , , 3-30 fietrtleta.......3 , 40 . . , 170 Posamične Številke stanejo 10 *in. - •• -^ i. Od 23. j«l'ja *902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulic Str. 11 v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. Gabršcek vsal « dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah ps oi 9. do 12. ure. Na uaroftlU brea dopoiUne oaroSala* te ;.s oziramo. Oglasi !¦ pesl»Hl«* »Na svidenje, gospod Bonaeiuex, na svidenje!« In kardinal mu da z roko znamenje, na kar se Bonacieux prikloni do tal; nato odide iz sobe, obrnen s hrbtom proti vratom, in ko je bil v predsobi, je zaklieal v svoji navdušenosti iz polnega grla, da ga je kardinal slišal: »Živio monseigneur! živio Njegova Eminenca! živio veliki kardinal!t Smehljaje je poslušal kardinal ta sijajen izraz občutkov gospoda Bo-naeieuxa; ko se klici Bonaeieuxa izgubijo v daljavi, pravi: »Prav, to je zopel Človek, ki bi se od sedaj naprej dal za me usmrtiti.« In kardinal je pričel z največjo pazljivostjo motriti načrt mesta La Rochelle, ki je bil, kakor že omenjeno, razprostrt čez njegovo pisalno mizo, ter pri tem naznačil na papirju smer, v kateri se je imel vleči nasip, ki je osemnajst mesecev pozneje zaprl pristanišče obleganega mesta. Ko je bil še zatopljen v svoja strategična raz-mišljevanja, se zopet odpro vrata, in Rochefort vstopi. »Torej ?« vpraša kardinal in vstane s hitrostjo, ki je kazala, koliko važnost pripisuje nalogi, katero je dal grofu. »Res je,« pravi ta, »v hišah, kateri mi je imenovala Vaša Eminenca, sta res stanovala mlada žena od petindvajset do osemindvajset let in mož od petintrideset do štirideset let, ona štiri in ta pet dnij; toda žena je odpotovala preteklo noč in mož danes zjutraj.« »Ona dva sta bila !« vsklikne kardinal in pogleda na uro, »in zdaj,« pristavi, »je prepozno, da bi hiteli za njima; vojvodinja je že dospela v Tours in vojvoda v Boulogne. Treba ju je zaseči v Londonu samem.« »Kakšna so povelja Vaše Eminence?« »Niti besedice glede tega, kar se je zgodilo. Kraljica mora ostati popolnoma brezskrbna in ne sme vedeti, da vemo za njeno skrivnost; misliti mora, da smo zasledovali kako zaroto. Pošljite mi velikega pečatnika.« »In ta človek, kaj je napravila ž njim Vaša Eminenca ?« »S kom?« vpraša kardinal. »S tem Bonacieuxom ?« »Napravil sem z njim vse, kar je bilo mogoče. Napravil sem ga vohunom njegove žene.« Grof de Rochefort se pokloni kot mož, ki priznava visoko premoč svojega mojstra, in odide. Ko kardinal ostane sam, zopet sede, napiše pismo, katero zapečati s svojim privatnim pečatnikom, in pozvoni. Uradnik prid 9 četrtič. »Naj pride Vitray,« pravi, »in povejte mu, naj se pripravi na pot.« Trenotek pozneje je mož, katerega je zahteval, stal pred njim v Škornjih in z ostrogami. »Vitrav,« pravi, »takoj morate odriniti v London. Med potom se ne smete muditi niti trenotek. Izročite Miladv to pismo. Tu imate nakaznico za dvesto pištol, pojdite k mojemu zakladničarju, in ta naj vam jih izplača, če se v šestih dneh vrnete in izvršite moje naroČilo, dobite še toliko.« Sel se pokloni, ne da bi odgovoril besedico, vzame pismo in nakaznico za dvesto pištol ter odide. Pismo pa se je glasilo: »Miladv, »Pojdite na prvi ples, katerega se vdeleži vojvoda Buckingham. Na svoji suknji bode imel dvanajst diamantnih klinčkov, približajte se mu in mu dva odrežite.« »Obvestite me takoj, kakor hitro ju dobite v roke.« — XV. Pravniki in vojaki. Zjutraj po onem dnevu, ko so se izvršili vsi ti dogodki, se Athos še vedno ni vrnil, in d'Artagnan in Porthos sta obvestila gospoda de Treville, da je izginil. Aramis si je vzel petdnevni dopust m baje v rodbinskih zadevah odpotoval v Rouen. Gospod de Trčville je bil oče svojih vojakov. Najnižji in najmanj znani izmed njih, ki so nosili uniformo njegove stotnije, si je bil svest njegovega po- Ako v češkem deželnem zbora delajo Nemci neopravičeno obstrukcijo, ako dela v Ljubljani dr. Šuiteršič svoje divje obstrui-wnje — zakaj pa bi se ne porabilo obstruk-cijsko orožje tudi kot orožje opravičenega s i 1 o br an a? Tehtni vzroki so do-vedli istrske slovanske poslance do tega koraka, brez dvoma tehtni vzroki, kajti ob-strukcija je nevarno orožje, je nož, ki reže na dve strani. SeCe rane nasprotniku, ali ako se le malce nerodno ravna s tem orožjem, pa se vreze tudi oni, ki ga vihti.... Slovanski poslanci iščejo dela v istrskem deželnem zboru, iščejo prilike, da morejo vspešno zastopati interese svojih volilcev, hočejo se deležiti vsega, kar spada v deželni zbor, saj so oni vendar sinovi naroda, ki tvori večino prebivalstva v deželi — ali Lahi hočejo navzlic temu edinole sami gospodariti pod vodstvom z laško krono odiče-nega komendatorja Ganripitellija. Zaničevanje in preziranje rodi odpor. Kdor seje veter, zanje vihar. Lahi so sejali veter med Slovane, zato pa se je vzdignil izmed njih vihar, ki je precej po-pla3il sicer tako vroče in pogumne Lahe. Ta vihar pa je podrl tudi oni hrast, na kateri so gledali tako s ponosom — deželni glavar Campitell i je podal svojo dem i si jo. Sicer ostane še v tekočem kratkem zasedanju v deželnem zboru, ali ko to neha, ga ne bo več vanj. Laški listi previdno molčijo o vzrokih, ki so dovedlt starega laškega bojevnika do odstopa, pravijo celo, da noče povedati pravega vzroka, d\ mi pa mislimo, da se nič ne varamo, ako rečemo, da je pripomogla do odstopa Campitellijevega nemalo, če ne vse, slovanska obstrukcija. Bržčas ne pride za njim kaj boljšega, ali brez dvoma bo vplival slovanski odpor toliko, da dobi novi deželni glavar kake nove inStrukcije, po katerih bi vplival na laško večino tako, da pridejo slovanski poslanci vsaj v odseke ter se jih pusti delati, kajti drugače je z njihovega stališča vse jedno, ali dela deželni zbor ali pa ne dela, ker Lahi delajo le zase ter se na Slovane nič ne ozirajo. Odpor pa je tu, le na slovanskih poslancih je sedaj ležeče, da bodo znali tako previdno manevrirati, da se okoristijo s sedaj vstvarjenim položajem ter jim nož obstruk-cije ne spodrsne v roki, kajti gotovo je, da poiščejo Lahi vsa sredstva, da bi onemogočili obstrukcijo, diskreditovali slovanske poslance ter želi nove vspehe pri volitvah. Lahi napno v take svrhe brez dvoma vse sile, zato bo začeti boj jako težak. Poleg previdnega manevriranja v zbornici pa je potreba imeti na svoji strani tudi ljudstvo. Zato gotovo stopijo poslanci med ljudstvo, da mu pojasnijo, kak boj bijejo v zbornici deželnih poslancev in kak namen ima. Započeta akcija proti laški večini v istrskem deželnem zboru p?, je na sploh vesel pojav, ki kaže, da gre laška idila v zbornic; h kra*«i, in ki spričuje, da tli v za- tiranem istrskem Slovanu ogenj odpora, kateri bukne prej ali slej na dan s tako močjo, ki bo imela za posledico naravno, dejanskim razmeram odgovarjajoče uravnanje deželnih poslov ter zastopstva v zbornici deželnih poslancev. — Zora puca, bit če dana! Dante ii rtne nvte. Imenovanja In premešeenja. — Višji finančnf avatnik Stef. Koczvnski v Trstu je premešča v isti lastnosti v finančno mini-sterstvo. Njegov naslednik je dr. Karo! bar. Lemprucb, doslej sekc. svetnik v finančnem ministerstvu, ki je imenovan v Trst na lastno prošnjo. Višjim finančnim svetnikom je imenovan dež. davčni nadzornik in fin. svetnik Radpvan Milko v|č^____________ Za .Narodni sklad* je nabral gosp. Andrej Jarašek o priliki slovesa tovarišev in prijateljev od gospoda Frana RepiCa v Ajdovščini K 510. Shod slov. odvetnikov v LJubljani. — Za nedeljo napovedani shod slov. odvetnikov iz vseh naših pokrajin v Ljubljani je bil jako dobro obiskan. Shoda se je udeležilo 67 odvetnikov in odvetniških koncipijen-tov. Shod je otvoril predsednik pripravljalnega odbora dr. Karol Triiler ter pozdravil došle s toplimi besedami, nato je govoril župan Hribar s končujočimi besedami, da gleda ves narod na ta sestanek, in zborovanje naj mu bo v čast, tolažbo in ponos. Ko se je konstituiralo predsedstvo, je govoril prvi dr. Val. Krisper, povdarjaje, da odvetništvo jo poklicano, braniti narod tudi v javnopravnih zadevah, iz česar sledi dolžnost za odvetnika, deležiti se političnega življenja. Predlaga ustanovitev zveze slovenskih odvetnikov s sedežem v Ljubljani. O štajerskih razmerah je poročal dr. Hrašovec, o koroških dr. Muller. Za njim je nastopil dr. Brejc ter je z vso živahnostjo pozdravljen — povedal med drugim, da je izšla pred najkrajšim časom naredba za koroške sodnike, da ne smejo s slovenskim odvetnikom slovensko razpravljati, pa tudi ne s stranko smo, ako zna ta nemški; naredba, s katero se hoče slovenščina naravnost zadaviti. Govora g. dr. Brejca sledilo je tako razburjenje, da ga ni moči popisati; taka predrznost naredbe presenetila je do skrajnosti poslušalce — ki so takoj na predlog g. dr. Kukovca sklenili brzojavno poprašati ministrskega predsednika — o nastanku te naredbe in odločno zahtevati, da se nemudoma prekliče. Brzojavka se glasi tako-le: »Predsedništvo vseh slovenskih odvetnikov nujno vpraša Vašo ekscelenco, ali se je res zadnji čas morebiti tudi od kake podrejene oblasti izdala naredba ali ukaz, da se na Koroškem slovenski odvetniki in nemščine zmožni Slovenci sploh nasproti sodiščem ne smejo več posluževati slovenskega jezika in da se ž njima nima uradovati slo- vensko. Za slučaj resničnosti te neverjetne novice, izreka vse slovensko odvetuištvo zoper tako protipostavno, ves slovenski narod žaleče početje, svoj najslovesnejši protest in zahteva takojšnji preklic te naredbe.* Dr. O. Rybaf je govoril potem o tržaških in sploh primorskih sodnijskrh zadevah. Za njim so govorili še drugi referenti, slednjič je bilo sprejetih 9 resolucij, katere priobčimo prihodnjič. Ob 2. uri pop. je bil v restavraciji »pri Slonu* banket, ki se je razvil prav živahno ter se je culo tam več rodoljubnih govorov. Shod je bil velevažen in je velepo-memben za prihodnjost, kajti na shodu zbrani možje so nam porok, da obljube, storjene tam, ne ostanejo le obljube, marveč da imamo v odvetniškem stanu velevažen faktor v boju za naše narodno pravice^ .Kažipot" po' Goriškem, Trstu in Ljubljani izide tudi za I. 1904. kot brezplačna priloga »Soče«. — Korekturne odtise so dobili že po vseh občinah in večina jih je te dni že vrnila. Kdor še ni popravil, naj to gotovo stori in dopošlje do konca oktobra. Morebitne spremembe do 15. decembra naj se nam n&znanijo po dopisnicah, ker v tisek pojde hkratu cela knjiga v drugi polovici decembra. Tako bo naš .Kažipot' preskrbljen z najnovejšimi podatki. Važnost in vrednost našega •Kažipota" se čedalje bolje upošteva; da, knjiga postaja v mnogih ozirih naravnost neizogibna potreba. — Toda le kratek upogled v to knjigo prepriča vsakogar, da je to prav težavno, zamudno in drago delo, ki zasluži večje gmotne zaslorobe nego smo je bili doslej deležni. Središče Slovenije, bela Ljubljana, bo letos še točniše zastopana. In kdo nima te ali one zveze z Ljubljano ? Vsakega Slovenca bo jako zanimal »Kažipot* po središču Slovenije. Oglasi v tem .Kažipotu* imajo ve-iko vrednost, ker knjiga je v rabi celo leto. Kadar kdo česa potrebuje, pogleda v »Kažipot* in si poišče naslov trgovca aH obrtnika, pri katerem potem naroči..... Oglase že sprejemamo* Kdor hoče dati Iv .Kažipot" svoj oglas, naj se čimprej prijavi. Cene so nenavadno nizke. Lepak z voznimi urniki za zimsko dobo izide kakor vsako leto v novembru kot I brezplačna priloga .Soče". Vrhu tega jih razpošljemo več sto na javne lokale po vsej Sloveniji. — Kdo ne pozna tega lepaka, saj visi povsod?! Oglase sprejemamo, dokler je še kaj prostora. Trojezlčni lepaki. — Kar je še laških prenapetežev v Gorici, se spodtikajo nad ! vsakim slovenskim l*»pi»kom, posebno pa jih j sedaj boli, ker se množijo trojezični lepaki. Laški prenapeteži se ne spodtikajo nič nad nemškim lepakom, pridjanim laškemu, to jim j je vse v redu, samo slovenski lepaki, torej jezik avtohtonnega prebivalstva, jih bodejo v oči. Korenito so hoteli odpraviti vsako javno rabo slovenščine, ali dosegli so baš obratno, in kedar se spametujejo še nekateri, bode videti poleg laških naznanil dosledno tudi slovenska. Saj je vendar bolj umestno, pridevati slovenščino nego nemščino. Da se rabi toliko nemščina po goriških lepakih, temu so krivi Lahi, ki so silili z nemščino na dan, pa <"> tudi ni bilo kdo ve kako uroe&tno, samo v se niso poslužili slovenščine. Ta nemščina sedaj ostaja, prihaja na dan pa tudi slovenščina, in tako vidimo pogostoma trojezične napise in lepake. Nekdo se je spravil v »Corrieru* nad trojezične lepake ter zahteva od lastnikov hiš, naj nikar ne trpijo takih lepakov na svojih zidovih. Ubogi »Corrierei! Kaj- pa, akoga ne bo nikdo poslušal, marveč pustijo. lepake na miru ? Skoro da ho tak j. V goriškem meščanstvu so se preživeli tisti škodljivi nazori preganjanja Slovencev in slov. jezika in nastopili .o novi časi, ki sprijaznjujejo ljudi z dejanskimi razmerami in potrebami; kar je še zli-kovcev in prenapetežev, so le zanikeren ostanek nekdanjih »lepih časov*. »Corriere* v zadnjem času liujska v vsaki številki proti Slovencem, ali poslušajo ga le šalobarde, za pametne ljudi je tista pisava le spomin iz davno prošlih časov. Sicer pa še to-le: »Corriere* pravi, da »impresa* sicer mora sprejemati lepake, toda lastniki h i š, na katerih se nalep-ljajo, bi morali take lepake prepovedati, kar je njih — dolžnost! Ti uboga babja prismoda ! Prešteli smo in hašli, da v ečina tistih hiš ni laška posest. — Kaj pa, ako bi ti gospodarji posnemali babje klepetanje v — nasprotnem smislu ? 1 Niti napis« »Prodaja tobaka* ne pustijo na mira. — Pri . >škem mostu ima prodajalnico tobaka neki Goričan. Nad prodajalnico stoji napis »L R. Vendita ta-bacco* in »G. kr. prodaja tobaka*. Ta slovenski napis ni dal miru življem, ki se zbirajo okoli zloglasnega »Gorriera*, in napisali so notico, v kateri pripovedujejo, da prejšnji lastnik one tobakarne je bil Slovenec pa je tako upošteval laški značaj mesta, da je imel samo laški napis, sedaj pa, glejte in strmite! je lastnik Goričan, ki pa ima dvojezičen napis. Kakšna nesreča! Zlikovci so mu na to tudi Ze pomazali slovenski napis. Mož je postopal popolnoma pravilno, da si je poskrbel tudi slov. napis, ker pač dobro ve, koliko skupi slovenskega denarja. Pričakujemo pa tudi, da ne odneha, marveč da obdrži svoj dvojezični napi3, pa četudi mu napoveduje »Corriere* bojkot. Ako ga pusti tistih par Lahov, je mala škoda, ako ga pustijo Slovenci, bo večja... .Corriere" napoveduje temu značaj-nerou Goričanu pri Soškem mostu bojkot, ne (Dalje t prilogi.) kroviteljstva in njegove pomoči, kakor bi bil njegov krvni brat. Takoj je šel torej h kriminalnemu sodniku. Prišel jo častnik, ki je poveljeval na Croix-Rouge, in po neprestanem poizvedovanju se je končno izvedelo, da je Athos zaprt v Fort-FEveque. Athos je moral prenesti vse, kar smo videli, da je zadelo Bonacieuxa. Prizoru, ko so privedli oba jetnika skupaj, smo prisostvovali. Athos, ki se je bal, da bi mogli vznemirjati tudi d'Artagnana, prodno bi imel še dovolj časa, je zdaj izjavil, da se imenuje Athos in ne d'Artagnan. K temu je pripomnil, da ne pozna niti gospoda j niti gospe Bonacieux, da ni nikdar ž njima govoril;) zvečer ob desetih je prišel obiskat svojega prijatelja! d'Artagnana, do tega časa pa je bil pri gospodu de Treville, pri katerem je večerjal; pristavil je, da more to potrditi dvajset prič, med katerimi je imenoval več odličnih plemičev, med drugimi gospoda vojvodo de La Tremouille. Drugi komisar je vsled priproste in določne izjave tega mušketirja, nad katerim bi bil kakor vsi uradniki nad vojaki rad stresel svojo jezo, prišel v tako zadrego kakor prvi. Toda ime gospoda de Treville in pno gospoda vojvode de La Tremouile je zaslužilo obzira. Athosa so poslali tudi h kardinalu, ali neprilika je hotela, da je bil ta ravno v Louvru pri kralju. To je bilo prav tedaj, ko je gospod de Treville po svojem povratku od sodnika in po obisku pri guvernerju v For-l'Eveque, ne da bi mogel najti Athosa, prišel k Njegovemu Veličanstvu. Kot kapitan mušketirjev je imel gospod de TH-ville vsak čas pristop h kralju. Znano je, kakšne predsodke je imel kralj nasproti kraljici, predsodke, ki jih je kardinal znal netiti, ker je v vsem, kar se tiče spletk, zaupal ženskam neizmerno manj kakor moškim. Jeden glavnih vzrokov tega predsodka zlasti je bilo prijateljstvo med Ano Avstrijsko m gospo de Chevreuse. Ti dve ženski ste ga vznemirjali bolj nego vojske s Španijo, prepiri z Anglijo in denarne zadrege. V njegovih očeh in po njegovem prepričanju gospa de Chevreuse ni služila kraljici samo pri njenih političnih, ampak — in to ga je mučilo mnogo bolj, — tudi v njenih ljubavnih spletkah. Pri prvi besedi, ki jo je izrekel o tem, da je gospa de Chevreuse, ki je bila pregnana v Tours in so mi-i slili o nji, da je res v tem mestu, prišla v Pariš in po poizvedbah policije ostala tukaj pet dni, je kralj pričel strašno besneti. Vdajaje se hipnim čustvom in nezvest je kralj vendar hotel, da bi ga imenovali Ludovika Pravičnega in Ludovika čistega. Poznejši svet bode težko razumel ta značaj, ki ga zgodovina razlaga samo iz činov in ne iz sodb. Toda ko je pristavil kardinal, da gospa de Chevreuse ni prišla v Pariš sama, ampak da je bila potom jedne onih skrivnostnih korespondenc, ki so jih tedaj imenovali cabale. ž njo v zvezi tudi kraljica : ko je zagotavljal, da je bil on, kardinal, baš na tem, da bi razjasnil najtemnejše točke te spletke, da pa je v trenotku, ko so hoteli zgrabiti kraljičino odposla-nico pri pregnani gospej pri delu in z vsemi dokazi, neki mušketir nasilno prekinil tok pravice, dočim je z mečem v roki planil po poštenih ljudeh, ki so imeli nalogo, preiskati vso stvar nepristransko, da jo predložijo kralju: tu se Ludovik XIII. ni mogel več premagovati in je stopil korak proti kraljičini sobi, z ono bledo in nemo razdraženostjo, v kateri je bil, kadar ji je pustil prosto pot, zmožen najhladnejših krutosti j. In vendar pri vsaiii tem kardinal ni izrekel še niti besedice o vojvodi Buckinghamu. Tako so stale razmere, ko je hladno in uljudno vstopil gospod de Tršville. Iz kardinalove prisotnosti in silne kraljeve razburjenosti je gospod de Trčville takoj spoznal, za kaj gre, ter se začutil v svojem položaju kakor Simson proti Filistejcem. Ludovik XIII. je že položil roko na kljuko vrat; ko sliši vstopiti gospoda de Treville, se obrne. »Baš prav prihajate, gospod,« pravi kralj, ki se ni mogel prikrivati, če so dosegle njegove strasti neki višek; »lepe stvari čujem o vaših mušketirjih.« »In jaz,« odvrne gospod de Treville hladno, »imam Vašemu Veličanstvu povedati lepe' stvari o vaših uradnikih.« »Želite?« pravi kralj prevzetno. »Čast imam javiti Vašemu Veličanstvu,« nadaljuje gospod de Treville z istim glasom, «da se je tolpa pravdnikov, komisarjev in policistov, ki so vredni vsega spoštovanja, toda kakor se mi zdi, zelo nenaklonjeni uniformam, predrznila, prijeti v neki hiši, odpeljati po odprti cesti in vreči v For-1' Eveque jed-nega mojih ali pravzaprav vaših mušketirjev, sire, moža vzglednega vedenja, ki je precej znan in ga tudi Vaše Veličanstvo pozna od dobre strani, namreč gospoda Athosa.« »Athosa,« pravi kralj mehanično; »da, res poznam to ime.« »Naj se Vaše Veličanstvo, poskusi spomniti,« pravi gospod de Trfiville; »gospod Athos je mušketir, ki je imel pri znanem duelu, ki ga poznate, nesrečo, da je nevarno ranil gospoda Cahusaea. Oprostite,« nadaljuje Treville, obrnivši se h kardinalu, »gospod Cahusac je pač zopet zdrav, ali ne?« miBia »Sme" «. 86. i ta Ž8. oktnhra 1303. da b* bil zaplenjen. Napoveduje mu bojkot prav očito ter veli njegovim laškim odjemalcem, naj zapustijo tobakarno... Pa vendar ne-zaplenjen i Ako v aSoci* bolj krepko priporočamo geslo »Svoji k svojim!« pa nam jo zaplenijo. Pa tam gre za slovenske trgovce in obrtnike, tukaj pa za »GoriCana*. Saj so na indeksu tudi tak: ,Goricam', ki hoCejo biti pravifini nasproti Slovencem ter se ne strašijo napraviti tudi slovenski napis,"pa čVj z magistrata še tako vpijejo, da je v nevarnosti „italianifa* Gorice ?! Kakšne inštrukcije ima državno pravdništvo od vlade na to stran?! ,$trajk* sedmo- in šestoSolčev nI goriški realki. — Ravnatelj goriške realke, Gassner, nemški klerikalec, katerega nam je priskrbel bržčas pokojni kardinal Missia, je bil dobiF^ kega dijaka, a bodi v neko bilo, katere ne moremo tukaj imenovati, in pa da obiskuje javne lokale. Eadi tega anonimnega denun-ciranja je poklical ravnatelj k sebi onega dijaka, iz katerega je končno izsilil, da je priznal, kar mu je očital, poleg tega pa še povedal, da delajo slicno tudi drugi kolegi. Nato so bili pozvani na odgovor vsi, in povedali resnico. Ti dijaki se nahajajo v starosti 18—23 Nt, torej v letih, ko gorijo mladeniči ter jim je težko Živeti po meniško. Glede nato se je sklenilo na realki izključiti 4 iz šole, ostale pa strogo kaznovati z zaporom. Ko je prišlo do ules dijakom, da jh čakajo ostre kazni, so se posvetovali oni iz VII. in VI. razreda ter sklenili protestovati proti kaznim in izkljuCenju, in ako ne bo nikakaga vspeha, zapustijo vsi šolo. V soboto dopoludne med 10. in 11. uro so naznanili razredniki ostre kazni in izkljucenja. To je speklo dijake tako, da so sklenili zapustiti šolo. To sta naznanila ravnatelju dva dijaka, in res ob 11. uri sta bila Vil. in VI. razred prazna. Dijaki so šli v mestni vrt Na kazni je bilo obsojenih 9 v VII., 8 v VI., 1 v IV., izključeni pa 1 v VIL, t v VI. in 1 v V. »Carcer* se je določil od 6 do 16 ur. Dijaki so priobčili na to v tukajšnjem dnevniku tGazzettino" izjavo, da so zapustili šolo iz teh vzrokov: 1. radi nepravičnega izkljucenja treh dijakov; 2. prevelike odmere kazni drugim dijakom in 3. radi tega, ker nekateri profesorji delajo ž njimi preveC grdo. V šolo pa gredo, ako se 1. prekliče izključenje onih treh dijakov; 2. zniža kazni drugih in jih pravično določi ter 3. nepristransko klasificira in dostojno ravna z dijaki od strani profesorjev. V nedeljo so šli ti »štrajkujoCi* dijaki k maši namesto v cerkev sv. Ivana v jezuvitsko na Travniku, potem pa so se posvetovali, kaj storiti. Sklep je bil ta, da ne gredo v šolo, dokler se ne uresničijo njihove zahteve. V ponedeljek je bilo prisiljenih 7 ali 8 dijakov iti v Šolo, dalje je sprejel dva ravnatelj, ki je obljubil, da morda bodo sprejeti zopet oni trije izključeni, drugim pa se znižajo kazni, dalje je obljubil, da se drugim ne zgodi nic, ako se povrnejo v šolo. Nato so se vrnili v šolo. Držati disciplino v Soli je težka reč, skrbeti pa za to, da se drži dijak izven šole vseh onih strogih doloceb, katerih so bogate naše srednje šole, je pa skoro nemogoče. Je p3.fi treba tu vmes nasproti uCeCi se mladini postopati previdno in pametno, in v veC slučajih je mali popust izdatnejši nego r»roga ^ŠMiM^^^Mko-^geb.., Ne«j{gmo natančno, česa vsega so dolžili dijake, ali* ce je grešil le eden, drugi pa so le zahajali v kak javen lokal, v kavarno, se nam zdi, da je bil ravnatelj vsekakor .pregoreC in da je šel predaleč. Dobra beseda najde lepo mesto, in pri mla-denCih okoli 20. leta se že kaj opravi z lepo besedo. Ravnatelj bi bil vso to reč lahko opravil s prijazno besedo, in Ce že ni drugače, z malimi kaznimi, ne pa pograbiti kar po največji in najhujši kazni. Kdor je pedagog, bode rabil nasproti mladini poprej vsa druga sredsU* ter ne poseže kar po 16 urnem zaporu in po izkljuCenju. Ko je bil ravnatelj star 20 let, tudi ni samo rožni venec molil! — Vidi se pa tudi iz tega dejanja, da je mož tujec v nali deželi ter da ne pozna prav nic tiste krvi, ki se pretaka po mladini na jugu. Nastop dijakov, ki je bil impozanten, solidaren in miren ter je združil vse, ne glede na narodnost, je paC pojav, s katerim mora ravnatelj računati v prihodnje, ker ta ga jasno uči, da ni hodil prav po pravih potih. Vsa reč bi se bila dala opraviti mirno, tako pa toliko hrupa po ne- | potrebnem! Prav je, da se kaznuje dijaka, kadar greši, ali kazen naj odgovacja grehu, ako že poprej lepa beseda nic ne izda. Kaznovanja mladine po klerikalnem vzorcu pa kar nismo voljni trpeti in pričakujemo, da se kaj takega, kakor je bil ta štrajk, ko je bilo brez potrebe in je še lepo število družinskih očetov in mater v velikih skrbeh, ne pripeti nikdar več. — — Klerikalci imajo sicer vedno Boga na jeziku, ali srca niso imeli in ga ne bodo imeli nikdar 1 »Pevsko In glasbeno društvo* namenijo ustanoviti poseben pevski zbor začetnikov, ki bi se vadili v petju in teoriji 1-krat v tednu. Namen temu zboru je vežbati pevce v začetku z lahkimi pevskimi točkami tako, da lahko pristopi k temu zboru vsakdo, kogar res zanima petje in kdor hoče postati izvežban pevec, Sčasoma se priklopi ta zbor sedanjemu že obstoječemu zboru .pevskega in glasbenega društva*. V ta namen vabi odbor vse prijatelje petja k prvi vaji, ki bo jutri v Četrtek ob 8. uri v društvenih prostorih v Marzinijevi hiši v Semeniški ulici št. 5. I. nadstr. Oni gospodje, kateri so se odzvali prvemu vabilu odborovemu ter so prišli v goriimenovane društvene prostore preteklo soboto, so določili vaje na dan četrtka ob 8. uri zvečer. Sicer pa bode društvo stalo gg. pevcem na roko, da bodo lahko sami določali uro in dan petja, kakor bode njihovim stanovskim razmeram najbolje ugajalo. Novo sodnljsko poslopje v Boren. — JustiCna uprava namerava sezidati v Bovcu novo poslopje za sodnijo in davkarijo; v novem poslopju bi bilo tudi stanovanje za sodnika. NaCrti za tako stavbo so baje že izgotovljeni. — Stroški so proračunjeni na 122.000 K. Kaj pa so dragi? — .Corriere* izkazuje listo umrlih. Tam se čita vedno največ slovenskih imen, kar je''u%eVno:-V~ zadnjem izkazu jih je dosti, ali pri nikakera ni pridjano, da je umrli Slovenec, tam v sredi pa kar nakrat čitamo: .Zadel Sava Maria, g. 1, Slovena, Via Signori 14.* Kaj samo to 1 dan staro dete je slovensko ? Kaj pa so drugi tam navedeni, na pr. Božič, Trampuš, Makuc, PlesniCar, Komel, Velikonja itd.? Kaj ti niso slovenske narodnosti F... Kako vendar postaja šmeM h^^ v krogu .Gorriera!* Kakšne želje Imajo. — Tista slovenska šola Podturnom ne da miru izvestnim laškim krogom v Gorici. Najprvo so povdar-jali, da je dobra, da naj Slovenci le pošiljajo tje doli svoje otroke, da« so dobro vedeli, da tega ne morejo storiti, sedaj pa se zaganjajo v to šolo, Cel, zapreti jo, ker nima skoro nič učencev, pa stane mesto na leto nad 7000 K. Na vse to rečemo le, da naj gospodje na magistratu dajo primeren prostor, pa bodo videli, koliko slovenskih otrok se zgtasi v šolo; takrat bi se pokazalo tudi, da nikakor ne zadostuje ena navadna ljudska šola. Nekdo ropota nad to šolo v sobotnem aCorrieru", češ, da naj se zapre, onih 7000 K pa naj se porabi za povišanje učiteljskih plač v mestu. Jako imenitna ideja, ali se ne da uresničiti! Ako nimajo drugih virov za povišanje plač mestnim učiteljem, potem ostanejo ti pri svojih dohodkih za vedno. Skrbi jih, da je tistih 7OJ0 K tako slabo uporabljenih. No, ro. ' i, da so slabo uporabljeni. Lahko pa j porabijo prav dobro, kakor reCeno, s tem, da otvorijo slovensko šolo na primernem prostoru v mestu. Le na delo, kogar skrbi, da bi se oni denar prav uporabil! Ne bo nič! — Na goriškem magistratu so se bavili pred časom z mislijo, da bi pokrili glavne ulice v mestu tako, da bi bilo prebivalstvo vsaj deloma obvarovano tistega neznosnega prahu in blata, ki se, menjaje se, tako lepo šopirita po mestu. Te dni pa so sklenili občinski očetje ne zaupnem sestanku, da tega ne storijo, marveč da ostane pri starem. Nekaj tisočakov bi bili dali, pa bi se bilo že lepo dalo pomagati proti prahu in blatu. Seveda pa denarja ni! Vse narobe, vse obupano, in prazne blagajne, to je žalostno gospodarsko stanje na goriškem magistratu, ali tako je! Sadjarsko društvo la komenskl okraj v Komnu vabi svoje ude k rednemu letnemu občnemu zboru, ki bode v nedeljo dne S. novembra t. 1. ob 2. uri popoldne v tu-kajšni šoli. Na dnevnem redu jeii. Poročilo predsednika; 2. Potrjenje računa; 3. Volitev novega odbora za triletno dobo; 4. Slučajnosti. Ker se istega dne tudi razdele cepljena sadna drevesa brezplačno med ude, se pričakuje polnoštevilne udeležbe. Udje, ki niso plaCali udnine (1 K) za 1. 1093., naj poravnajo svoj dolg do 8. novembra, sicer se jih iz društva izbriše. — Odbor. Konsnml pokajo. — Zopet je počilo konšumno društvo, in sicer ta pot v Dobru-njah, seveda na Kranjskem. Tako gre polagoma pa gotovo klerikalna organizacija rakom žvižgat, žabam pet. Skoda, katero dela kmetu brezvestna in brezmiselna klerikalna organizacija, je že jako velika, ali bati se je še večjega gospodarskega poloma, ker klerikalci se nočejo ničesar naučiti iz dosedanjih nesreč, katere so prizadjali kmetu, marveč kar slepo drvijo naprej s svojimi konsumi... v gotovo propast. Kako vigftjftjo otroke t redovnih Šolah I — Pri okrajni sodniji v Vel. Laščah se vrši te dni obravnava proti šolskim sestram ljubljanskega Marijanlšča, katere so nekega dečka tako neusmiljeno preteple, da je bil po zadnji strani života od nog do glave ves črn. Poleg tega so ga po tem Činu »usmiljenja* do ubogih in nedolžnih otrok v zaameh pred dragimi otroci oblekle v rdeč jopič in,mu dale na glavo rdečo kapo. Da je bil s takim nečloveškim početjem otrokov notranji čut do skrajnosti užaljen, je lahko umljivo. Zato je deček porabil priliko, ko je bil nenadzorovan, ter ušel domu v Dobre-polje bos ter v samih hlačkah in srajci, Ker ni znal poti, jo je ubrisal po železniškem tiru. Ob 11. uri ponoči je prišel revež domov ves sestradan in utmien ter šel v hlev spat. Zjutraj pride k >..m. Ta ga je takoj kaznoval in ga Mil nazaj v Ljubljano. Deček pa pade pred očeta na kolena ter pravi: ,Očo, poglejte me, kaklen sem po životu.* In rei groza je bilo pogledati ubogega dečka, ki je bil od nog do glave v eni sami rani. OCe je takoj poklical zdravnika n stvar naznanil sodniji. „Slov. Nar.« Ne v Ameriko! — Ker je v poslednjem času mnogo obrtnijskih podjetij zaustavilo delovanje, je postalo na tisoče delavcev brezposelnih, a med tem tudi obilo Slovencev in Hrvatov. Delo so ustavili po železnih rudnikih v Minnesoti, v bakrenih se je že itak le pomalo delalo vsled vpale cene bakru. Delo so ustavili veliki plavži po Pennsvlvaniji, velike tovarne in valjalnice za železniške šine in žico; delo se je vstavilo ali zelo omejilo po pretnogokopih. Vse to je prouzročilo, da delavci bežeV na vse strani, posebno domu, ako imajo s čim. Upanja ni, da bi se pred spomladjo kaj zboljšalo, zatorej ne svetujem slovenskim delavcem sedaj v Ameriko. Zima bode huda za brezposelne, ako nimajo kaj »Hvala U pravi kardinal in se vsled jezo vgrizne v ustnice. »Gospod Athos je torej prišel obiskat jednega svojih prijateljev, ki ga ni bilo doma,« nadaljuje gospod de Treviile, »mladega Bearnca, kadeta v gardi Njegovega Veličanstva, v stotniji Des Essart; toda komaj je sedel v stanovanju svojega prijatelja in vzel v roko knjigo, hote* ga počakati, ko se privali tolpa biričev, pomešanih z vojaki, prične oblegati hišo, vlomi več vrat.. .t »Kardinal da kralju znamenje, ki je hotelo reči: >To je stvar, o kateri sem vam pripovedoval jaz.« »Vse to nam je znano,« odvrne kralj, »kajti zgodilo se je v naši službi.« I »Potem,« pravi Treviile, »so v službi Vašega Veličanstva tudi zgrabili jednega mojih mušketirjev, postavili ga kot hudodelca med dva stražnika in gnali tega galantnega moža, ki je več kakor desetkrat prelival svojo kri za Vaše Veličanstvo in je pripravljen, prelivati jo Še večkrat, sredi nesramne mase ljudstva.« »Kaj!« odvrne kralj, pričenši omahovati, »ali se je to res zgodilo tako?« »Gospod de Tršville ne pove,* odvrne kardinal najflegmatičnejše, »da je ta nedolžni mušketir, ta galantni mož jedno uro prej z mečem pregnal štiri preiskovalne sodnike, ki sem jih odposlal jaz, da preiščejo zadevo največje važnosti.« »Eminenca naj to dokaže,* zakliče gospod de Treviile z gaskonsko prostodušnostjo in vojaško strogostjo, kajti uro preje me je gospod Athos, ki je — glede tega zagotavljam Vaše Veličanstvo — človek najboljše vrste, počastil s tem, da je pri meni obedoval in se potem v salonu mojega hotela pogovarjal z gospodom vojvodo de La Tremouille in z gospodom grofom de Chahis, ki sta bila tam.« Kralj se ozre na kardinala. »Protokol je verjeten,« odvrne kardinal glasno na nemo vprašanje Njegovega Veličanstva, »in napadeni možje so takoj sestavili vlogo, katero imam čast predložiti Vašemu Veličanstvu.« »Ali protokol uradnikov izda toliko kakor vojaška častna beseda ?« odvrne Treviile ponosno. »Dovolj, Treviile, dovolj, molčite,« pravi kralj. »Če Njegova Eminenca katerega mojih mušketirjev česa sumi,« pravi Treviile, »je pravičnost gospoda kardinala znana dovolj, da morem jaz sam zahtevati! preiskavo.« * | »V hiši, v kateri se je vršila preiskava,« nadaljuje kardinal hladnokrvno, »stanuje, kakor se mi zdi neki Bearnee, mušketirjev prijatelj.« »Vaša Eminenca pač meni gospoda d'Artagnana?« »Jaz menim mladega Človeka, katerega pokrovitelj ste vi, gospod do Treviile. »Da, Vaša Eminenca, to je isto.« »Ali se vam ne zdi, da bi bil ta mladi Človek mogel dati slabe nasvete.. .« »Gospodu Athosu, Človeku, ki je star dvakrat toliko ?« ga prekine gospod de Trčville; »ne, gospod. Sicer pa je prebil gospod d'Artagnan ta večer pri meni.« »Glejte no!« pravi kardinal, »ves svet je prebil ta večer pri vas.« »Ali dvomi Njegova Eminenca nad mojimi besedami ?« pravi Trčville, ki mu v jezi rdečica pokrije čelo. »Ne, Bog me Čuvaj!« pravi kardinal, »toda ob kateri uri je bil pri vaš?« »O, to morem povedati Vaši Eminenei natanko, kajti ko je vstopil, sem opazil na stenski uri, da je polu desetih, dasi sem jaz mislil, da je že več.« »In kdaj je odšel iz vašega hotela ?« »O polu jednajstih, jedno uro po dogodku.« »Toda,« odvrne kardinal, ki ni niti trenotek dvomi, o Trčvillovi poštenosti in je čutil, da je zopet izgubil ;mago, »toda Athosa so vendar prijeli v oni hiši v ulici des Fossoveurs.« »Ali je prepovedano prijatelju obiskati svojega prijatelja, mušketirju iz moje stotnije bratiti se z gardistom iz stotnije gospoda des Essarts?« »Da, ako je hiša, v kateri se brati s tem prijateljem, sumljiva.« »Ta hiša je res sumljiva, Treviile,« pravi kralj, »ali morebiti ne veste tega?« »Res, sire, tega nisem vedel. Vsekakor more biti sumljiva, toda jaz tajim, da bi bila sumljiva v stanovanju gospoda d'Artagnana, kajti lahko vas zagotovim, sire, Če verjamem temu, kar pravi, da ni uda-nejšega sluge Njegovega Veličanstva, da ni večjega častilca gospoda kardinala.« »Ali ni to isti d'Artagnan, ki je oni dan r^nil gospoda Jussaca v nesrečnem boju pri samostanu boso-nožcev ?« vpraša kralja in pogleda kardinala, ki jeze zarudi. »In drugi dan Bernajouxa. Da, sire, da, isti je, Vaše Veličanstvo ima dober spomin.« »Torej kaj je ukreniti ?« vpraša kralj. »O tem ima odločevati Vaše Veličanstvo več kakor jaz,« pravi kardinal. »Jaz bi bil za kazen.* »In jaz proti,« pravi Treviile. »Toda Njegovo Veličanstvo ima sodnike, in sodniki naj odločijo.« »Tako je,« pravikraij, »stvar izročimo sodnikom: njihov posel je soditi, in oni naj sodijo.« t Toda,« pripomni Trčville, »zelo žalostno je, da v tem nesrečnem času, v katerem živimo, najčistejše življenje, najbolj neovrgljiva krepost ne more čuvati človeka pred sramoto in zalezovanjem. Tudi vojaštvo prihrankov. Torej ne v Ameriko, poslušajte moj svet. New*York, 14, okt. 1903. Frank Sakser. Telefon t Gorici. — Doslej se je le malo Slovencev poslužilo te naprave. Toda v novejšem Času pristopajo tudi Slovenci in, kakor kaže, v najbližji prihodnosti bo imelo mnogo naših someščanov telefon v hiSJ. Cim več jih bo, toliko večja bo potreba Se za druge rojake, da si ga tudi omislijo. Naši odvetniki, zdravniki, notarji, denarni zavodi, boljše gostilne in boljši trgovci bi ga morali imeti. — Hdtel Sudbahn ima St. 37. Hotel . ,pri zlatem jelenu* je tudi že naznanil pristop.—»Goriška tiskarna« in ,Soča* bosta imela telefon v decembru. — Dr. Turna je tudi že pristopil. — Napredujmo tudi mi Slovenci, da n * bodo kazali Lahi tudi tu na »laski- značaj* Gorice. Ker to ni, naj se pokaže tudi pri vseh javnih napravah. Nesreča na krnlnskl postaji, — V soboto popoludne je imel na železniški postaji v Krminu službo finančni stražnik Josip Košuta. Pri premikanju vagonov je prišel Košuta v dotiko z jednim vagonom, ki ga je stisnil ter potisnil v steno, vsled česar si je zlomil desno roko ter se je bil tudi v notranjem tako poškodoval, da je v goriški bolnišnici, kamor so ga takoj pripeljali, umrl. Pokopali so ga včeraj dopoludne. Drobiž. — Neki Jakob Furlan iz Ta-poljana je zbežal te dni od doma potem ko je vzel svojim bratom 1500 E. Furlan je le malo časa iz jetniSnice, kjer je sedel radi težke telesne poškodbe. — Dne 25. t. m. je nastal požar v Perteolah v poslopju S Da-mianija. Prihiteli so na pomoč ognjegasci iz Ronkov, tovarna Chiozza & C. pa je zavrnila prošnjo za požarno brambo. Škode je 2000 E. — Povozili so 11-letno J. Gratton iz Cervi-njana v Tržiču, ko je prišla med dva voza. Dve koli neke kočije iz Ronkov sta jej šli Čez levo nogo, poškodovana pa je tudi po obrazu in po telesu. Družba st. Cirila in Metoda je imela meseca septembra E 1322*50 dohodkov, troskov pa K 2930*61. Trvdka Iv. Perdan je darovala od vžigalic 1000 E, g. Iv. JebaCin od kave 200 E. Rodoljubi, podpirajte družbo ter naročajte njene izdelke! Gg. naročnike prijazno spominjamo, da se bliža koncu že mesec oktober L 1903. Dolžnikov je še mnogo. — Prosimo, da vsakdo uredi svoje dolžnosti do našega upravništva. Z j raznih dalmatinskih fin prve vrste st 4e otvorila na Eorau (na vo^ia v ulico Formica št. 1). Slovencem iz mesta in z okolice se za mnogobrojen obisk prav toplo priporoča udani Jakob Mučekat. IšSe se stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in kletjo za družino treh odraslih oseb. Ponudbe na naše upravništvo. Zgubljeno. — Okoli dne 10. t. m. se je zgubila pletena zlata zapestnica s svetinjo M. 6. obkroženo z malimi briljanti od zadej in z napisom JFilius tuus unicus* na potu po ulicah Gorso, Eapucinska ulica, Rabatišče in Semeniška ulica. Pošten najditelj dobi 40 kron nagrade v hiši Strassoldo na Corsa številka 24. Okna in vrata sedanjega hotela ,pri zlatem jelenu*, mnoga prav dobro ohranjena, kameniti in leseni deli s Sipami vred, so na prodaj, ker se hotel docela prezidava. — Marsikomu bi prišla prav in po ceni. — Edor česa potrebuje, naj se oglasi v hotelu pri hišnika g. J. Mahni č a. Mizarska zadruga v Solkanu pri Gorici sprejme v delo takoj več stavbenih mizarjev in strugarjev Razgled po svetu. Ogrska. — Cesar je imenoval 26. t. m. grofa Štefana Tiszo definitivnim ogrskim predsednikom. Predno se je zgodilo to, so se vršila važna posvetovanja ter je bilo obilo avdijenc. Tisza ima torej nalogo sestaviti novo ministerstvo. Izrekel se je baje, da je pripravil armadni program, ki se razločuje le malo od programa, ki ga je sestavil odbor devetorice, zato upa, da vladna stranka sprejme njegov program, in upanje ima celo, da se sporazume z opozicijo. Istrski deželni abor. — Seja v petek je bila zopet viharna. Obstrukcijo v poostrenih oblikah je slovanska manjšina pričela zato, ker jo je večina popolnoma izključila iz odsekov. Poslanec dr. Lsginja je dokazoval v italijanskem govoru, ki je trajal nad eno uro, da se v vseh parlamentih sveta o volitvah v odseke jemlje ozir na manjšino. Da bi prišla v komisije, je manjšina hotela odnehati v narodnem pogledu (kar bi težko opravičila pred volilci), ali večini vse to ni bilo zadosti in ta poslednja zahteva naravnost, naj bi se manjšina popolnoma odrekla narodnemu principu, česar pa ta poslednja ne sme in ne mara storiti. Dr. Bartoli je odgovarjal, da je manjšina sama kriva, ker ni zaprosila, da bi se v predlanjskem zasedanju zapričeta pogajanja nadaljevala, da torej ni bilo za večino nobenega razloga, da bi odnehala od stare navade. Na to je dr. Far« toli vporabil fineso, češ, da bi bila manjšina, ako ne bi bila radi volitev v komisije, začela obstrukcijo iz kakega drugega razloga. V svojem odgovoru na trditev predgovornika je povdarjal posl. dr. Stanger, da se je pred mnogimi leti boljše postopalo z manjšino v zbornici, nego se sedaj, ko se neprestano vrši nasilje proti njej in se jej bolj in bolj kratijo njena prava. Predlog dra. Trinajstiča, da se izposlujejo državne in dovole deželne subvencije za obnovljenje po trtni uši uničenih vinogradov, je bil odkazan finančni komisiji. Eo je hotel posl. dr. D. Trinajstič staviti neki formalni predlog, ki pa ni bil dopuščen, se je veČina zbrala okolo predsednikove mize in je hotela izsiliti razpravo o točkah dnevnega reda. Dr. D. Trinajstič je skočil proti mizi predsednika zahtevaje, naj se mu da beseda. Vsled tega je navstal vihar, kakorSnjega Se nt videla zbornica. Okolo predsednikove mize je bilo grozno pehanje in vriSC. Poslanci so grozili eden drugemu in bati se je bilo, da pride do dejanskega spopada. V tem kritičnem trenotku je predsednik prekinil sejo. Po zopetnem otvorjenju seje je manjšina nadaljevala z obstrukcijo s tem, da je govorila o vsakem predmetu in stavljala predloge za glasovanja po imenih. Ali večina se ni ozirala na to in tako se jej je posrečilo, da je rešila 20 toček dnevnega reda. Seja je trajala od 8V, nre do 127» ure po noči ter je bila zaključena na predlog pofl. Bartolija. Deželni glavar je izjavil, da dan prihodnje seje določi pismeno. Začetkom seje ste bili prečitani tudi dve interpelaciji: posl. Andrijčič* radi dogradnjepristanišča v Baski in zgradnje pomola v Stari Baski, in posl. Varetona radi reševanja ital. ulog na okrožnem sodišču v Rovinju v ptujem jeziku. Moravski deželniabor. —Deželnemu odboru se je naročilo, proučavati vse potrebno glede ustanovitve dveh zdravilišč za jetične, in sicer eno za moške, drugo za ženske. Posl. Svazil je nasvetoval, naj deželni odbor poizveduje o enakih napravah v dragih deželah, posebno higijenične in socialne razmere v deželah, kjer se je posrečilo jetiko deloma pokončati. Baron Cbluraeckv je nasvetoval, naj premišljuje deželni odbor tudi o napravi takih zdravilišč za ljudstvo sploh. ? odbor dijaškega umetniškega društva , Vesne" na Dunaju so izvoljeni gg.: Aleksander Šantel, predsednik, Franjo Baučič, podpredsednik, Svetoslav M. Peruzzi, slovenski tajnik, Tomislav Erižroan, hrvatski tajnik, Vilko Sever, blagajnik, Ivan Meštrovič, arhivar, Ante Gaber, namestnik. Preglednika sta gg. Makso Gaspari in Marko Rašica. Društvo aZvezda* na Dunaju vabi k zabavnemu večeru, ki bode v nedeljo 1. novembra leta 1903. na Dunaju v dvorani ,Zum Regeneburgerhof*, I., Sonnenfelsgasse 2. Začetek ob šestih zvečer. Oporanja: Neudje plačajo za društvene svrhe po 40 vinarjev za vsak zabavni večer. Prihodnji zabavni večeri društva FZveztte" bodo 1. novembra, 6. decembra 1903, 3. januarja, 7. februarja, 6. marca, 10. aprila (to jo drugo nedeljo) in 1. majnika 1904 v omenjeni dvorani. Društveni izleti bodo ob nedeljah: 5. junija, 3. julija in 7. argusta 1904. Slov. akademlčno drnfitvo »Ilirija* v Pragi priredi svoji zaključni redni občni zbor za letni tečaj dne 31. vinotoka t. 1. ob Vj8. zvečer v prostorih Pavličkove restavracije, Praga II. Earlovo namesti št. 27. Odbor sloven. akad. društva »Slovenija* se je sestavil za zimski tečaj 1903/04. sledeče: predsednik: Bogu mil Vošnjak cand. iur., podpredsednik: Milan Lenarčič tehnik, tajnik: M. Dolenec modr., blagajnik: Fr. Po-všič modr., knjižničar: R,Mole modr., arhivar: A. Sodnik mod., gospodar: M. Stibler medr., namestnika: J, Breznik modr. in A. Podgornik agr. Pregledniki: Fr. Mihalic modr. Iv. Vesenjak modr. in Gr. Žerjav cand. iur. Llovdov parnlk ,Wuravbrand* je bil zašel na potu iz Dalmacije v Trst pri otoku Lesina na pesek ter obMml v njem. Prihitela sta na pomoč parnik* .Leda" in .Metkovič*, na kar so spravili parnik s peska, da je mogel nadaljevati svojo vožnjo v Trst. Ponesrečil ni nihče. Bllek. — Listi poročajo, da je bil polkovnik Giflozwelg, kije provzrocii ono strašno katastrofo pri Bileku, obsojen od vojaške sod-nije na degradiranje in na dve leti ječe. Nekateri drugi listi pa sodijo, da sodba ni Se izrečena, kar se tudi oficijeino razglaša. Koroško.. — Cenjenje škode, ki jo je napravila povodenj na Koroškem, je baje dovršeno,!^ imajo — glasom uradnega poročila — država 1,670.000 E, dežela 366.000 E in zasebno imetje 2,859.764 E škode. Vsa Skoda znaša torej 4895.764 E. Na I. ob«, zboru društva svobodomiselnih alovenklte akademikov »Sava* na Dunaju je bil voljen sledeči odbor: predsednik: med. KoCevar, odborniki: phil Baebier, iur. Celestina, iur. Eoechler, phil. Gv. Sajovic, t hil. Svetlin, iur. 1. Savnik. Namestnika : iur. Fr. vitez pl. Premerstein In phil. Sever, pregledniki: med. Češark, iur. Romold, iur. Rutar. Društvo, katero šteje sedaj 61 članov, se preseli s 1, novembrom tekočega leta v lastne društvene prostore v Vili. okraju, Josefsladtergasse, N. 26., Hoeh-psrlere. Zborovanje poštnih nraduikov. V nedeljo so se vršila po vseh večjih mesth zborovanja poštnih ur dnikov. Sprejele so se povsodi te*le resolucije: 1. Poviševanje v službi tako, da se za prakticiranje določijo povprečno dve leti, za službovanje v XI. činovnem razredu 6 let in v X. razredu 7 let tako, da bodo poštni uradniki najdalje *po 15 letnem službovanju prihajali v IX. činovni razred; v dosego tega cilja, in v namen pomnoženja mest v Vili., Vil. in VI. činovnem razredu, kakor so zahtevale peticije lanskega leta, naj se prihranitve, ki prihajajo vsled izpraznjehj posamičnih mest, vporabljajo izključno za uradnike poštnega prometa; poviševanja v službi naj se ne otežavljajo z neugodnim''' načinom skušenj. 2. Vpokojenje po 35 letnem službovanju, mesto po 40 letnem, kakor je sedaj v veljavi. 3. Zakonito določen vsakoletni dopust in počitek v nedeljah in praznikih. Slednjič predloženi ste bili na teh zborovanjih tudi resoluciji: a) Naj serod osrednje zveze društev državnih uradnikov zahteva sklicanje zborovanja državnih uradnikov, na katerem se bo razpravljalo jedino o zahtevi glede uvedenja moderne službene pragmatike. b) Naj se onim poštnim uradnikom, ki so prej bili poštni manipulanti ali pa poštni eks-peditorji, tudi leta, ki so prebili v tej službi, prištejejo k penziji. ne bode zadovoljno — za to sem vam porok —, da je glede policijskih zadev izpostavljeno strogim preiskavam.« Besede so bile neprevidne, toda gospod de Tre-viUe je vedel, zakaj jih je izrekel. Hotel je razstrelbo rovov, pri kateri nastane ogenj, in ogenj meče po rovih svitlobo. »Policijske zadeve !« vzklikne kralj, ponavljaje besede gospoda de Treville; »policijske zadeve! In kaj razumete pod tem, gospod? Brigajte se za svoje mušketirje in ne razgrevajte mi glave, če vas človek posluša, bi se mu skoro zdelo, da je Francija v nevarnosti, če po nesreči zapro kakega mušketirja. Ah, kakšen hrup zaradi jednega mušketirja! Vraga, jaz sam jih puf, «a zapreti deset, sto, celo stotnijo! In nihče mi ne sme igovarjati niti besedice.« »V hipu, ko so mušketirji Vašemu Veličanstvu sumljivi,« pravi Treville, »so že tudi krivi; tudi sem pripravljen vrniti vam svoj meč, sire; kajti ko je gospod kardinal pričel tožiti moje vojake, brezdvomno ne neha preje, da zatoži tudi mene; zato je boljše, če se dam takoj zapreti z gospodom Athosom, ki je že zaprt, in z gospodom d'Artagnanom, ki ga brezdvomno zapro.« »Ali že mislite končati, trmoglavež gaskohski?« pravi kralj. »Sire,« odvrne Treville, ne da bi najmanj znižal svoj glas, »zapovejte, naj mi mojega mušketirja ali vrnejo ali sodijo.« »Sodili ga bodo,« pravi kardinal. »Prav, tim boljše, kajti v tem slučaju bom prosil Vaše Veličanstvo dovoljenja, da ga smem braniti.« Kralj se je bal hrupa. »Ce Njegova Eminenca,« pravi, »nima osebnih vzrokov.« Kardinal vidi stopati kralja k sebi in mu gre naproti: »Oprostite,« pravi, »toda v hipu, ko 7aše Veličanstvo vidi v meni sodnika s predsodki, se jaz odtegnem.« »Ali mi prisežete pri spominu mojega očeta,« pravi kralj, »da je bil gospod Athos, tekom dogodka) pri vas in se ga ni udeležil?« i »Pri spominu vašega slavnega očeta in pri vas samih, katerega ljubim in častim najbolj na vsem svetu, prisegam to.< »Izvolite pomisliti, sire,« reča kardinal. »Ce bomo na ta način izpuščali jetnike, nikdar ne izvemo resnice.« »Gospod Athos,« odvrne gospod de Treville, »bode vedno pripravljen odgovarjati, kadi jli se bode zlju-bilo sodnikom, zaslišati ga. Ne ubeži vam, gospod kardinal; bodite brez skrbi, jaz sem zanj porok.« I »Gotovo, on ne ubeži,« pravi kralj; »vedno ga' bode lahko najti, kakor pravi gospod de Treville. Sicer pa,« pristavi z znižanim glasom in se proseče ozre v Njegovo Eminenco, »sicer pa jih lahko pustimo v miru: to je politika.« Nad to politiko Ludovika XIII. se je kardinal nasmehlj al. »Zapovejte, sire,« pravi, »vi imate pravico pomi-loščenja.« »Pravico pomiloščenja je možno rabiti le pri hudodelcih,« pravi Treville, ki je hotel imeti zadnjo besedo, »in moj mušketir je nedolžen. Torej ne milostnega, ampak pravičnega se morate pokazati, sire.« »In on je v Fort4'-Eveque ?« reče kralj. »Da, sire, in na skrivnem, v ječi kakor najslaKi zločinec« »Vraga, vraga,« zamrmra kralj, »kaj mi je storiti ?« »Podpisati ukaz, naj ga izpuste, in vse bode v redu,« odvrne kardinal; »jaz menim, da je poroštvo gospoda de Treville Vašemu Veličanstvu več nego zadostno.« Treville se prikloni spoštljivo z veseljem, ki pa ni bilo prosto vsake bojazni; trdovraten kardinalov odpor bi bil imel raje kakor to nakratno popustljivost. Kralj .podpiše ukaz, naj izpuste Athosa, in Treville ga vzame takoj s seboj. V trenotku, ko se hoče posloviti, se kardinal prijazno nasmehlja in reče kralju: »Pri vaših mušketirjih vlada med poveljnikom in vojaki lepo soglasje, sire; to je dobro za službo in za vse zelo častno.« »Neprestano mi bode delal sitnosti,« pomisli Treville; »nasproti takemu človeku je nemogoče imeti zadnjo besedo; toda hitimo, kajti kralj bi še mogel svoje misli naenkrat izpremeniti in poleg tega je težje spraviti v Bastille ali Fort-l'Eveque Človeka, ki je prišel od tam, kakor pa čuvati jetnika, ki je tam.« Zmagoslavno je šel gospod de Treville v Fort-l'-Eveque, iz katerega je oprostil mušketirja, ki ga ni zapustila niti za hip njegova mirna ravnodušnost. Nato je rekel d'Artagnanu, ko ga je prvič videl: »Stvar je skončala za vas izborno ; s tem je Jussa-cova rana plačana. Ostaja torej le še Bernajouxova, toda na to se ne smete zanašati preveč.« Sicer je imel gospod de Treville prav, da ni za upal kardinalu in je mislil, da zadeva še ni končana, kajti komaj je zaprl kapitan mušketirjev vrata za seboj, je rekel Njegova Eminenea kralju: »Zdaj, ko sva sama med seboj, lahko govoriva resno, če je Vašemu Veličanstvu prav. Sire* gospod de Buckingham je bil pet dnij v Parisu in je odpotoval šele danes zjutraj.« (Dalje pride). V Trstu se zaprli mngistratnega uradnika Kaucicha pod suranjo politiških pregres-kov. Policija je preiskala njegovo stanovanje kakor tudi ono njegovih štarisev. Zavod st. Nikolaja v Trstu se obrača do županstev, naj ob izdavanju poselskih knjižic opozarjajo dekleta, ki gredo služit v Trst, da naj se obračajo na zavod sv. Nikolaja, ker tam dobijo prenočišče in napoike^a. službe; v Trstu je drugače polno ljudij, ki prežijo na mlada dekleta, in kaj se zgodi Ž njimi, ako pridejo v roke takim brezvest-neSero, ni težko uganiti. Hrvatski ban PejaČevič je ta-.dni ibolel. Govorilo se je, da je pil pomotoma 1 '-up, valed cesar so morali izčistiti želodec, ' .¦'¦: sedaj se ta vest dementujeter se poroča, < trpi ban na krvavenju v želodcu. Proti obstmfeefji v kranjskem delnem zbora se je oglasila pred kratkim som dunajska »Slovenija", sedaj pa se iz-;a proti njej tudi graski .Triglav', ki prodira zlasti, da se vseucilisko vprašanje v ;njskem deželnem zboru profmuje potom llrukcije ter da se zlorablja brošura, ki je 'a takorekoC iz .Triglava*, v obstrukcijske nene. j Katoliški duhovnik iUIlanlzator. ~ Libincih pri Sv. Nedelji v Istri bo dobili [ega duhovnika z imenom B»budri. Koj • svojem nastopu je priporočal otrokom, ki pohajajo .Legino* Šolo, ki so pa hrvats- , :* štarisev, da naj se pridno učijo laško ter okoristijo t znanjem tega jezika. Govoril i seveda laški, ker drugega ne zna. Tako j idi katoliška cerkev v Istri roko v roki z /airoi L>hi, ki so si nadeli nalogo, da raz-.arodujejo Slovane. Škof Flapp v Poreču se \ 5 ne ozira na dejanske potrebe ljudstva, lpak ako kaže laška politika kam med Ciste « ifvate poslali kakega lahkega popa, ki ne a nič hrvatski, pa ga posije. Ali tako učijo j »Istusovi nauki? — NaSi .katoliški* listi ilčijo o takih kriv;cah, katere delajo ubo-, mu "slovanskemu ljudstvu knezi edino zve-"alne in nezmotljive katoliike cerkve I! t Dalmatinski Hrvatje proti Jesutltoin. Dalmaciji je zavladata ogorčenje proti je-vitom. Izvedelo se je namreč, da dalmatinski člani družbe Jezusove z vso vnemo uitrigirajo v Vatikanu proti uvedbi glagolice v hrvatske cerkve. Spletski škof Nakič je popolnoma slepo orožje v rokah jezuvitov in je kot tak seveda ljut nasprotnik glagolice. •2r je pa s sedanjim papežem osebno znan a mu Pij X. brezpogojno vse veruje, je koraj gotovo, da kurija zavzame napram slovanskemu bogoslužju isto sovražno ..tališče, kakor Škof Nakič in jezuviti. Vsled tega je razburjenost med dalmatinskimi Hr- ki prodre med srce in srčno mreno, tako da je ne more tudi najboljši zdravnik ozdraviti. To sem zapisal ženskam v svarilo, ker dobro poznam njihove bolezni Ia Anton Pečenko Književnost Spomini na PreSerna.— Napisala Ernestina Jelovšek. Založil L. Schtoentner v ^tbpnlrStrrfnij Wr6ena 2~a$»po pošti 2 K 10 v. V tej knjižici podaja Ernestina Je-Jovškova, Prešernova hči, premnogo lepih spominov na svojega očeta, kateri so čestil-cem Prešerna vrlo dobrodošli. Fran Wilhelmov odvajajoči čaj FRANA tVILHELMA ttmuli U t. |r. 4imni i»ii|»til|i ? NVuiikfrchen, Spodnje Atrijsko s« dobi v vnaki lekarni 1 zavitek za 2 kroni avstr. veljave. Kjer se m tfibi, vrti se aaiiljatev direktno. hm zavij li zavitkov 24 kron franka na vsako avslre-ogerski pošta. V znak pristnosti je na omotu grb občine tip Neuiikirehen (davet eeikva). Vrtna ut.ca i ¦ pristna bal« In črn« vina hvlpavsklh, furlanskih, Hostav^a n vse kraje avstro litrov i.aprej. Na Via Giardino 8 briških, dalmatinskih in Istarsklh vinogradov. ia »r tremi pnlii obdelane zemlje v Vrtojbi, na lepem j kraju in poleg pofetne rcsK — Pojasnita daje Klarcifi v Gorenji Vrtnjti st. j Zahtevajte moj iliiKliovnni conik z več kakor 800 podobami od ur, ilitlh, srebrnih In muiikall6nlh predmetov, kukirega pnAilja ititonj in poitnlne proit« Hanns Konrad, Ivomica ur in etaportna hita HmI II, 248. ~ (ČeŽlco). Gorica + Gorica Hčtel jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. - Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando, — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj»- pivo. Agent] e, ki imajo znanje pri privatnikih, se sprejmejo takoj v službo z mesečno plačo K «0 in visoko provizijo; iščejo vati proti Nakiču in njegovim jezuvitskim po- j se povsod po mestih in trgih v svrho »nagacero silno velika in tudi Časopisje •a ze polastilo te zadeve* iJedinstvo", ki pi§e j cer zelo zmerno, vzklika ogorčeno: .Kako pridemo mi do tega, da nam zapovedujejo jezuviti, katere mi hranimo in pitamo: doli t njimi, ven s temi jezuvilskimi mameluki S" j Reški .Novi List" pa Se temu pristavlja: .IgncrUjte jih povsem in delajte z vsemi silami — bodisi s pritiskom na Škofe, ali na parlament, na to, da se teh Škodljivcev in intrigantov enkrat za vselej otrese naSa domovina t* Kakor se vidi, se je tudi iaed Hrvati jelo odločno jasniti in klerikatizmu tudi tam doli ne bo več zorela sama pšenica 1 Čuden ženski zdravnik. — V .Wic-ner medrcinisehe Wochenschrift* navaja dr. 6. Olpp nekaj odlomkov iz kurijoznih kitajskih medicinskih knjig. Med temi je navedeno tudi neko mesto iz debele kitajske knjige o ženskih boleznih, v katerem modruje pisatelj, kitajski zdravnik Kung-wan-lam, rastopno: »Ženske bolezni so ločijo v ozdrgvijive in neozdravljive in so odvisne od src« in narave dotične žene. Ce slišim, da je kaka žena ponižna in dobra, da živi pošteno, kakor zapovedujejo ženski učitelji, da ljubi moževe stariše in jih časti, da sluzi možu in uči otroke, da se zna obrniti v hiši, da se ne boji Sivanke in vode, se peča s svilorejo i rada prede, da sploh ničesar ne stori, kar ai dobro, tedaj lahko z mirno vestjo rečem: ta žena ne zboli nikdar. Ce pa vendar boli, se jo lahko in hitro ozdravi. Mnogo je *!di žena, ki so uporne, ki druge obre-ttjo in jih v nevarnost spravljajo, svojih >titih sorodnikov ne ubogajo, -*oje podane mučijo, ki gledajo samo po lepih oble-kah in dobrih jedeh, ne mislijo na svoje prednike, in katere imajo vseh sedem ženskih napak. Takim ženam pošlje nebo bolezen, prodaje najnovejših patentovanih delkov, neobhodno potrebnih za gospodarstva, meščana in kmeta. Agenturo sprejme lahko vsakdo, da je le znan pri privatnikih ter isto opravlja v izrednem času. Ponudbe je pošiljati na naslov: ,Xc« h«I t 1908* -Rudolf M os se, Dunaj. l^arol prašču\, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače z-birinanec, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za nnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Veliki požar! zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Senzacija! Prodaja se po jako nizki ceni 5 elegantnih sob z dobro ohranjenim pohištvom, prikladno za novoporočence. Prodajo se tudi lepe >elegie< - citre z lepim glasom, iz palisandra, z mnogo notami, pultom za note in šolo za citre. Prekupci so izključeni. — Ponudbe se sprejemajo v tekališču Pr. Jos. Št. 35 II. nadstropje. V slovenski in hrvatski Istri, v bližini Trsta se prodfi ali M v najem po zelo ugodnih plačilnih pogojih več lepih posestev z gospodarskimi poslopji. L'Oj'ainjenja je dobiti brezplačno v pisarni g. Dr. Gregorina v Trstu, Molino piecolo 7. II. = bnzflalnicami nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. I I 129 Odlikovanj ! I Pri zidanju »Goriške ljudske posojilnice« v Izložbi poškodo- ano blago kakor : Gla^e - rokavice, žepne robce, perilo, svilo, čipke, ovratnice, pihalke itd. itd. se prodajo pod lastno ceno. J. Zflmi^ Gosposka ulica 7. Pfaff-ovi šivalni stroji 0^** 80 najboljl. *" podpisani....... . . K 1,210.300 ti) vplačani.........» 405.188 — Daaa psMjUa..........» 1,631.164'— VI*«« .^^. ............ > 1,203.438-— Med. univ. dr. B. Piki zobozdravnik v Gorici naznanja, da je preselil svoj zobozdravniki atelje" s 1. oktobrom 1903. v Corso Oinseppe Verdi 19. (poprej Vrtne ulice) nasproti ljudskemu vrtu in ordinuje od 9—12 dopold. in od 2-5 popol. V Ameriko potujoči naj se blagovolijo obrniti na Agenturo Zwilchenbart v Buchsu ali Baslu (Švica) Generalno zastopstvo francoske prekmorske brzoparobrodne družbe flavF«-$e^ fopl<. Na vsako vprašanje daje se kretom pošte in brezplačno odgovor in pojasnila. „Die Freisinnige Zeitanf je socialno-prostomtsltče mlado-avstrljsko glasilo, ki /astopi politično konsulidaci.o in gospodarsko prerojenje Avstrije na podlagi narodne, verske in socialne jednakopravnosti vseh državljanov. V domaČi politiki zastopa list političen n socialen = napredek, = v zunanji pa brani in mnc2t politično In gospodarsko mod državo. Ust .Freisinnige Zeitung* ni namišljeno liberalen, ampak stremi po sporazumljenju istinito prostomislečin elementov # vseh narodov in stanov države. Lstna narocnlisa po posti znaša: za Avstro - Ogersko 12 kron; za Nemčijo 12 Mark. MiiRistricija lista Ji? Freisinnige Zeitui" Dunaj, IX. Porzellangasse 50, Na zahtevo se posije list zastonj na ogled. Sprejema zavarovanja človeškega] življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica, ZlaBti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z zmanjfiujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividande. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. I Rezerva! fondi: 25,000.000 K. Izplačane MSkodilie In kaplltllje: 75,000000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države I « vseskozi •lovaasko-aaradao uprav«. I Vt» pojasnila daje: |Q«n«ralnl zaslon v LJubljani, fiegar pisarne so r Itstotj ban&nej hiji L ©ospodskili ulicah štev. lis. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-| kiilantneje. Uživa najboljši sloves,! koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Samo za gld. 2-75 pošiljam proti povze Jn ali gotovini. Zanesljiva nlkelnasta remont, žepna ura z znamko! „System Roskopf Pat eni" z 36 u:do notranjo uravnavo kazalcev, gre na minu',o natančno, z 3-leta*m jamstvom. (Elegantni pozlačena verižica za uro in reklamne priprave ae dobi ps? *rhu zastonj. Ako ne ugaja, se vrne den-r. M. J. Holzer tovarna up In zlatenin en gros Kraka« (Avsfr.) Dlatalsg. 68 Zalag-ateJJ c kr. državnih uradnikov. Iluslrovani ceniki ar in zlatenin zastonj in poštnine prosto. — Iščejo se agenje. — Enaki oglasi so ponarejeni. Fran Melinek krCmar in zidarski mojster na Vrhovljah št. 30 tNa Planini* priporoča svojo gostilno, kjer toči pristna domaČa bela In črna vina In redne sveže pivo. Ima izvrstno kuhinjo z mrzlimi in gorkimi jedili ter preno-tfSča za potnike in hleve za konje. BpW" Cene zmerne. Naznanilo preselitve.