St. 13. V (jorioi, y torek due 12. sebruvarja 1907. Letnik IX. Izhaja vsak torek in Hoboto ob 10 mi i predpoldne. Akopade na ta dnova praznik izifle dan proj ob ß. zveöer. Staue po pošli prejfmaii ali v Gorici na dotn pošiljan celolotno 10 K, polletno 5 K in Četrtletno 2"50K. Proilaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih uLicah, Jell ersitz v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevein tekaliäcu po 8 vin. I Urednistvo in upraynintvo ae nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vellurini h. at. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oplase in naročnino pa na upravništvo >Goricec. Oglasi st> računijo po pctit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- ¦ nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna44 (odgov. L. Lukežič). Brez zaveznika. Če gre mala eeta v boj proti mno- i goštevilnemu, z vsemi sredbtvi oborože- j nemu sovražniku, je popolnoma naravno, j da marsikdo dvomi o izidu nejednnkega | boja. ! Tuko je pač vsak katolik zadnje tedne z velikim zanimanjem zasledoval pOBanifzne faze največjega volilnega boja, ktr se jib je dosedaj vojevalo. — Danes Ifchko rečemo, da so sredstva, s kate- finoi je delala vladna Btranka na Nem- Skem pri zadnjih volitvah za čaBa volil- nega boja še vse premalo poznali. Sicer j pa ni nugel nihče |misliti3 da bodo tem j ljudem vsa sredstva dobra, če jim le po- | niagajo v dosego njih namenov. Pisma, katera je objavil list „Bayr. Kurier", so ; posvetila v ta umazani kot. Ako vlada podpira nepolitično društvo, da more isto in sicer brez vednosti precej- änjega števila svojih članov, agitirati za vepeh vladne politike in pri tej agitaciji j netiti konfesijonelno sovraätvo, je to pač dokaz, da je pred seboj videla nasprot- nika, kateiega je hotela na vsak način | uničiti. Vseh 15 milijonov proti katolikom j flaperjenih brošur, ki jih je Da vladne stroške razposlalo društvo „Flottenve- *einu, je ravno toliko klofut v obraz po- litični posteriori. Vao ono sramotenje ^atoliške duhovšeine in voditeljev kato- ! liškega centra, ki se je po zaslugi vladne j koalicije v zadnjem času nakopičilo do 1 nepregledne množine, je izraz Batanwbega ; sovraštva brezverskega liberalizma, ki je ! moral leto za letom kloniti svoj tilnik j pod trdo pestjo organiziranih katolikov. In socijalna demokracija 1 V zadnjem trenotku, ko je liberalizem videl, da v . volivnem boju bi samemu zadal najhujši ndarec, je hitel socijalni demokraciji, svoji duševni hčerki na pomoč. Vlada je iskala i stika 8 tem nasprotnikom. j Le jeden je ostal \es čas sam,' brez zaveznikov v najhnjšem boju sia vse 8trani. Če kedaj, se je v janu- *arju mesecu 1907. leta pokazalo, kaj fcarnore organizirano, zavedno katoliško ljudstvo. Kdor stoji na tako trdnem ver- akem stališču, kakor nemški katoliki, ta tvori v pravem pomenu besede granitno podlsgo velikanske, mcgočne zgradbe. Ob tej močni trdnjavi se je razbil najhujši naval od č-asa kulturntga boja sem. ; Nekaj pa je, kar nas mora navda- | jati s posebnim zadotčf njem 1 V tej vojski ni zupovedoval na katcliški strani le ; e d e n mož. V času, ko se je centrum '< f snoval, je imel monarhicen v&troj. ! Vse je vladal veliki duh Windtborstov. I j Danes vlada vee 1 e i d e j a, ki jo je oni ! mož vcepil svoji organizaciji. Volivni boj je pokazal, da je demokratična organizacija najboljši porok za vspehe v takih časih. Še nekaj vzbaja v tem volivnem boju našo pozornost. Konservativnost je tudi važen element v vsaki stranki. Da pa v svojem bislvu ne odgovarja stran- kam, ki nočejo iti s Časom naprej in do- ločevati smer padaljnemu razvoju, to so [ nam tudi pokazale volitve na Nemškem, . pri katerih so ravno konservativni ele- menti v važnem trenotku odpovedali. Gledali smo te prizore kot opazo- \alci z upcm in strahom. S strahom in upom smo od izida pričakovali slabega i ali dobrega znamenja tudi za se. Tudi pri nas bodo tisoči naših volivcev v kratkem korakali na voliäce. Nase zna- menje je dobro. Videli smo ponosen ! vzlet katoliške misli med kulturno visoko stoječim narodom. Tudi mi gremo s po- I nosno zave&tjo v boj. Naši načrti za bo- i dočnost so jasni, lepi, vzviäeni, p o d 1 a g o | imajo v največjem kulturnem ! faktorju, v veri k a t o 1 i ä k i. Za- ! veznika tudi mi ne poznamo, jker kdor ni z nami, je proti ( nam! Kar bodemo dosegli, bo plod našega dela in nam sa- mimvponop. i _________ , Kako sodijo na deželi. Iz Bo vca. Dolgočasna in huda zima se bliža h koncu, in zopet nastopi prijetna pom- f lad, ki nam prinese boljše čase. Mati čr- na zemlja kmalu ustane iz zimskega spa- nja, se ogrne z bujnim cvetjem in pri- ! jetnim zelenjem ter nam nudi, ako jo I bomo pridno obdelovali, bogato jesen z j vsakovrstnimi pridelki, zajedno nas na- polnjuje z zaünanjem v boljšo bodočnost, da jo le Vsemogočni tudi zanaprej bla- goslovi. Kakor nam obeta vesela pomlad prercjenje, in kakor nam jesen naš trud povračuje z obilno žetvijo in jasnim po- gledom v bližnjo boljšo prihodnjost, ravno tako vstajajo dandanes različne stranke, ki so do zdaj mirno spale, k novemu „prerojenemu" delovanju ter nam obe- tajo zlate gradove, ki bodo vzraatli na zidovju „pomlajene", lažiliberalne stranke, ki spreminja svoj program, ka- kor ji bolje kaže. Čujte in strmite! Pred leti je libe- ralna stranka pod komando glasovitega generala Drejca v prijazDem Bovcu na vso moč kričala, da kmetu in delavcu ni več mogoče pomagati, a glejte. Na za- upnem thodu v Gorici so „istuhtali" nov program. Sklenili so, da je treba tudi za de- lavca, tudi za kmeta-trpina izdatno skr- beti, pa seveda veliko bolj kakor soci- jalna demokracija, in tudi bolj kakor kr- ščaneki socijalizem. Le to so pozabili povedali, 8 kak- šnim „receptom" nameravajo ozdraviti pereče socijalno vprašanje. S pobijanjem „klerikalizma" bodo le sebi zobe izbili, bodo le sebi tla spodmaknil;. Z močno reorganizacijo hočejo iz- vesti svoje načrte, a kako naj dosežejo svoj namen, ko je vendar laži liberali- < zern negacija vsake organizacije! Saj so ravno liberalci zatrli starodavne stanov- j ske zadruge, saj so ravno liberalci raz- trgali prijateljsko zvezo med delavcem in delodajalcem. Rekli so, da morajo de- lavca osvoboditi iz rok krivičnih kapita- listov, v resnici pa so ga še bolj vklenili ] v nikdar site roke brezveslnfga kapita- lizrua, da mu mora neprestano služiti, ; ako si boče zagotoviti vsakdanjega kruba. • Držeč se principa, da mora vsak za Be in ne za drožbo skrbeti, so pro- glasili neomejeno tekmovanje, spustili so se v neizprosni boj zoper vsako zadru- ; ževanje. Nasprotovali so kmetijskim za- j ^rugam. Saj je znano, da je bilo zadru- ' žno življenje šele 1. 1873 postavno za- ; jamčeno in to proti težnjam liberalnih zastopnikov, ki ne marajo zidati, temveč j le podirati, samo da bi mogli posamezni mogotci z nova odirati uboge kmete, ki , iščejo ravno v zadruževanju, ravno v zadrugah, in posojilnicah samopomoči in samobrambe. Ko so se pred leti v našem B?vca na novo ustanovila razna kmetijska dru- štva, so jih liberalci na vse načine boj- kotirali. a zaman naše ljudstvo je spo- znalo, da v organizaciji je iijegova reši- tev, in zato so naäe zadruge vkljub libe- ralnim kričačem uapešno napredovale. Kako je to, da vpijejo zdaj isti li- beralci, da še le oni pokažejo pravo or- ganizacijo? Ali se morda bojijo, da spo- zna slovensko ljudstvo svoje oderuhe ? Mi dopisniki pozivljamo gospoda Kraigherja zdravnika v Bovcu, bovškega zastopnika pri liberalnem zaupnem shodu in delegata v zaupnem odboru, da vse svoje obljube natanko izpolni, pa ne sme pozabiti na izvrsten recept dr. Tome, da „kmetu ni vee pomagati". Morda pozna še bolj „brihtne" re- cepte, eaj ima še ml ado moč liberalizma r sebi, in ravno tako njegov kolega Izidor. Tudi tega mladega liberalca prav dobro poznamo, saj je zahajal na shode, ko je imel še mlečne zobe, v družbi ti- stih, ki so zmerjali naše vrle zastopnike z naslovom „škofovi podrepniki". To je namreč naprednost Iiberalne inteligence. Z velikim zanimanjem bomo čakali boväki davkoplačevalci, od kojih žuljev živi naš liberaini zdravnik, da nam on in njegovi tovariši, prav v kratkem usta- novijo nov raj na zemlji, — pardon, — neomejeno svobodo. Čitajte in strmite! Na shodu je bilo vse polno dohtarjev. Sprejeli so program, katerega je predlagal dohtar Levpušček, da nam hočejo dati velikansko svobodo: svobodno solo, to je brezversko šolo. Liberalci hočejo nam dati tudi razporoko, to je brezverski zakon, ločitev cerkve od države, oziroma brezversko državo. Proč s tako svobodo ! Svoboda brez, Boga, svoboda brez vesti je hujša od pa- ganskega suženjstva. Mi dopisniki smo in ostanemo pod zastavo in stranko Kristu- sovo, kajti On je bil pravi Bog, On nas je reäil euženjstva, On nas je pripeljal iz teme k pravi luči. Njegov program je večen in nezmotljiv, in samo ta program LISTEK. Pod grajsko slreho. (l'üsnctck.) Češki: L. Stroupeznicky. (Dalje.) II. L. 1865 sem se bavil na gradu §rosa brezovskega z urejevanjem nje- 8Ove pismoshrambe (arhiva). Tu so mi P^išla v roke tudi pisma, naslovljena na 8O8poda Maurice Duport, tajnika bre- zovskega, ki je bil nekdanji vzgojevalec ^aterniorskega barona. Iz teh naj ome- nim ta dva prizora. Mladi baron Beneš je veliko pre- "pel od svojega očeta: Večkrat se je godilo, da se je ta divje ozrl na sina ter 8a srdito udaril. Nekoč mu je mladi voščil za imendan. Zopet ga stari srdito pogleda, udari ga v prsa, da se je oni k«r opolekel in zarjuje : »Proč ! V peklo s teboj. Čigav pa 81 ^ Kje imaš kak rus las in pege ? Od fcod to čelo, oko in ti crni kodri!... ^Jd katere peklenske sile si? Mater Bern " nbil sam; večkrat je ječala pri mojih pogah in prisegala, da je nedolžna. Ali lagala je!... Strani od mene!"... \ Kaka mnka jc bila to za občutnega ! mladega barona. Koliko britkih ur je j preoil pred sliko svoje rajne malere ter zrl na to sanjavo obličje, zastrto s teLinim zavojem tuge in trpljenja. Grizel se je in plakal; ali vendar je zmagovala v njem vera v materino nedolžnost, njena podoba mu je stala vedno čista in sveta pred očmi. Grozno dolženje kru- tega očeta mn te vere ni omajalo... To je bil torej vzrok onega prepira in srditosti. Ljudje so vedeli, 'Ja ni je- dinosti; ali kdo bi se bil domislil tega hadega sumničenja !... III. Še bolj se je poostrilo to razmerje pozneje. Izvedel je bil namreč stari, da zahaja sin k njegovemu pristavniku, ki je imel mlado hčer. Pokliče sina. Divje mu je plalo oko, ali premagoval je besnost, ki je divjalh v njegovih prsih, pa si sukalredke brke. Na to zagrmi nad Benešem: „Nihče ne sme izvedeti o tem, da te tu med štirimi stenami ne š tej cm za svojega; ali pred svetom si tak — to zahteva cast rodbine Matermorske. Naäa | ckolica ne sme izvedeti nikdar, da gloda i v mojem osrčju strupeni dvom, ali naj te ljubim kot sina, ali sovražim kot izleže!" Potem vzkrikne divje: „Ljubimko imaš!" Beneš pritrdi : „Ali to le za to, da si kratiä čas v brezdelni samoti, kaj ne ?;< Sina je to zabolelo kot bi mu bil jastreb zadrl svoje kremplje v srce. Na to reče : „Nikakor ne, gospod; jaz hočem biti značajen in pošten !" Protivilo se mu je, da bi bil oskrunil z lažjo svoja / resnična čustva. „Torej ti je mar za njo, kot za tako osebo, katere menimo dati roko in svoje inie za celo življenje?" zagrmi stari kot vzteklec. „Da", pritrdi on. j Baron priskoči k sinu, ga prime za prsa, iz bulji s krvjo zalite oči, pa sopiha : „Ti nisi moj ! Le prosta kmetiška kri se more družiti z nizko krvijo. Ko bi se pretakala moja kri v žilah, bi je ne hotel nikdar za soprogo! Hiti moj ! Spravi se, ali primaruha! če se ne po- bereš, te ubijem !" Beneš je hitel strani. Obžaloval je iz globine duše sebe, pa tega nesrečnega moža, ki ga je zval očeta. Krata muka zanj ! IV. Istega dne proti večeru se zažene stari baron na svojem divjem belcu do pristavnika. Pridivja na dvor, skoči s konja in vstopi z bičem v roki v vežo priBtavnikovega stanovanja. Na zadnji strani so bile duri in kamenite stopnice — v globoko klet... Duri so bile uprav odklenjene in v njih je bila Mira z očetom. Oba se silno prestrašita. Baron pa zagrmi pol divje pol smeje nad Miro: „Punca, lepa si in dorastla — moraš se poročiti 1" Mira in oče ostrmita, njujino ok° je odrevenelo kot mrliško. (Dalje pride.) bo osrečil nas in vhp ki ga veatno iz- pclnnjejo.. Prcč z liberalnim sleparsUom ! Veö zavednih kmetov. DopisL Od Sv. Lncijt\ — Dn6 9. t. m. so prišli goriški dijaki domov na počit- nice, rnej njimi tudi debetletni Milutin Vaga, sin takajšnjega losestnika in go- stilničarja gospoda Antooa Vaga. Dečko je gotovo že v Gorici raislil na to, kako se bo dorr a na leda drsal kolikor bo le aam hotel. In res, komaj se je malo doma oddahnih, vzol je bvoj automobil, male smoke, šel za hi^o, prav tja, kjer viai svet dolu proti SoČi. Ta je torej zasel svojega konja in zdrčal neopažen črez skalnati rob 15 metrov globoko v ledeno-mrzlo in zeleno Sočo. Ostrmele so ribe in druge vodne živali pred lepo podobo božjo. Dpčko je v mokrem ele- meutu pogledal Soči na dno ter jo po- zdravil: Krasna si bifetra hči planin, Bridka v piirodni si lepoti, Ro ti prozornih globočin, Nevihte ternne srd ne moti. V Ce iz teh prozornih globočin je naš dečko koj vzdignil mokro glavo ter junaško plul 40 do 50 metrov do kraja, kjer se je s težavo skobacal na skalnato obrežje, premočen ves in trepetoč od mraza. Od ta pa si je n.ogel rnanj po- magati dalje, kakor prej v vodi, ker ni imel nobenega izhoda. Začel je tedaj mamo klicati na pomoč, ali mama sladka in dobra mama ni slišala in ni mogia slišati obopnih klicev svojega Ijubljenca in niti ni vedela, kaj se je ž njim zgo- dilo. K sreci pa so zaznali klicanje dragi, neka perica in dva moža, a ti so spoznali šele za dolgo časa — trenatki so bili ure — od kod in od koga pri- haja. Zdaj pa je prihitela vsa vas na pomoč. Polde Toncov je po lestvici prišel do njega ter ga oprtiv prinesel na vrh popolnoma nepoäkodovanega. Ko se je sant dobro prjspa!, je ves vesel pripove- doval o svoji zabavni vožnji z avtomo- bilom v Sočo. Rešitev pa se je zdela vsem čudežna. —d.— Iz Toliniua. — Občni zbor draštva „Ljud^ki otroški vrtec" v Tolmina vršil se je na Svečnico ob 5. ari popoldne v občineki dvorani, Občni zbor je bil dobro obiskovan in je mej drugim soglasno skle- nil tajnikovo letno poročilo v časnikih objaviti. Novi odbor izvršujoč dano ma nalogo, podaja tu letno porocilo javnosti. Slavni občni zbor. Zopet mi je dana pri- lika poročati o delovanjo našega prepo- trebnega in prekoristnega društva v mi- nolem upravnem leta. Kakor prejäna leta, skrbel je odbor tadi to leto za napredek naših malih otročičev. Oibor je imbl mej letom dve eeji, v katerih so se pretre- sovale društvene zadeve in sprejeli novi člani. Pristopilo je 16 novih druätvenikov. Koncem Itta šteje društvo 45 rednih čla- nov. Število aslanovnikov ostalo je ne- spremenjeno 12. Čnstnih članov draätvo do sedaj nima. Društvo ima mnogo blagih dobrot- nikov. Omeniti je posebno domačo ob- čino, ki prispeva redno letnih 240 K. Hranilnica in posojilnica v Tolmina se je letos posebno lzkazala; darovala je društvu od či&tega dobiöka 200 K. U^ta- uova umrle gospe Gianola znaša 50 K. Neimenovani goypod nabral je v veHeli dražbi 8 K 50 \. Bog dal obilo takih poanemalcev ! Miklavžnica se je sijajno izvršila. Ves program so otročiči izvrstno izpeljali, za kar jih je Miklavž pa tudi bogato ubdaril. Darove so zložile n»še blage gospe. Hvala jiin ! Cast in hvala gre za take uspehe naäi učiteljici-vrtnarici g<5. Kuntih. Udeležba starišev in drazih bila je pri Miklavžnici velika, približno 300 oseb in dohodka 55 K 40 vin. Z darovi in udeležbo odlikovali so se tudi ude- ležniki iz Sv. Liicije. Vsa čaat ! i V otroški vrtec je zahajalo v mi- nolem letu 46 otročičev. V ljudsko šolo jih je prestopilo 13. V jeseni je razsajala v otroškem vrtcu nalezljiva bolezen da- vica, ki je pa kmala ponehala brez po- sebnih žrtev. Sicer z malo članarino in malo šolnino s pomočjo blagih dobrotni- kov izhaja društvo gmotno še precej do- bro; tako, da ima sedaj še vedno nekaj prebitka. Koncem meseca decembra počastil je otroški vrtec c. kr. deželni šol. nad- zornik gospod Matejčic, ki se je o uspe- hih pohvalno izrazil. Društvo in ctroški vrtec zamogla bi §e lepše napredovati, ako bi ne imela Bovražnikov, ki še vedno proti društvu in vrtcu rujejo. Iz Dornberga. — Iz Dornberga se ni žo delj časa oglasil nobeden do- pisnik, zeto pa dovolite, da Vam jaz ne- kaj piäem. Zimo smo imeli tudi pri nas letos izvanredno hado. — Ne sanoo v mestu marveč tudi na deželi Ijudje o pu- stu radi nor6, tako n. pr. so imeli v ne- deljo dne 20. t. m. tudi naši liberalci ali kakor se sami zovejo „peklenščeki"' svoj pies. Počastil je ta pies seveda tudi Ri- henberški učitelj Brie. To kakor na vsa- kem plesu, ki ga prirede liberalci, priälo je tudi na tern do grdega dirndaja, ka- terega po navadi imenujemo pretep. — Tukajšnja Slov. Čitalnica je priredila dne 3. t. m. tudi pies. To društvo se prav dobro razvija, ker šteje že kakih 50 udov. Vpisanih je v to draštvo največ mlade- ničev iz Dornberga, a nekaj tudi tz Ta- bra. Načelnik naših liberalcev je pa udom diudlva „Naprej" prepovedal udeležiti se tega plesa, ter jiin zažugal da jih izbriäe iz drušlva ako bi se tega plesa udeležili. Nekateri mladeniči iz Tabra so se tega žuganja ustrašili in niso priäii zraven pač pa so se zbrali okolo svojegu, načel- nika v neki krčmi ter ae bahali, tako da so našim dali pod nos. Pornilujemo mla- deniče ki se dajo slepiti od takib moža- karjev kakor je načelnik „Napreja". Minulo je že leto odkar je neki Izi- dor ali po domače „fraskar" pobiral da- rove za nabavo zastave za društvo „Na- prej" katera se je kakor je omenjeni „fraskar" zagotavljal Imela razviti že me- seca septembra m. 1. in sicer na slove- sen način. Ali kakor vse kaže društvo „Naprej" zastave še dolgo časa ne dobi. Kaj pa z denarom, katerega je „fraskar" nabral? ! Tudi na pnhodnje državnozbor- ske volitve se že nasi liberalčki priprav- ljajo. Povemo pa jim že naprej, da pri nas ničeBar ne opravijo, ker jih je pre- malo. V Dornberga imamo še mnogo vina na prodaj. Kupci pridite torej k nam po izvrstno vipavsko kapljico. Cena viau je od 36—40 K hi. Polilicni preglei Dezelni zbori. „Wiener Zeitung" je objavila ce- sarski patent, ki sklicuje galiski in solno- graški deželni zbor na 14., češki, šlezijaki, goriški in predarelski pa na 18. febraarja. Kmalu nato bosta sklicana tadi moravski in tržaški deželni zbor. Spremembe v ministerstvu za notranje reci. „Koresp. biro" je zvedel, da je sekcijski načelnik v ministerhtvu za no- tranje reči umirovljen in da mu je tern povodom podeljen voliki knž Fran Jasi- j povega reda. Istočasno je bil sekcijskim načelnikom v ministerstvn za notranje reči imenovan Jarij Piwohzki, dvorni svetnik pri namestntštva v LvovU; Sisi- niju baronu Pretis-Cagnodu je podeljen naslov in značaj sekcijskega načelnika. Vojaški kontingent za I. 1 907. „Wiener Zeitung" je objavila zakon od 2. sebr. 1907, ki doloca rekrutni kon- tingent za armado, mornarice in deželno brambo za 1907 ter odreduje novac^enje. : Obstrukc ja v Hrvaškem saboru prenehala. PoKredovanju banovema med opo- j zicijo in večino se je posrečilo do9eči med slrankami kompromis, da preneha i obstrukcija. \l adrese se črta srbski narod in uvrsti beseda plem^. Bogučastje na Francoskem. Francoski škofje so dovolili, da smejo žapniki skleniti z župani najem- ninske pogodbe, gl^de vporabe cerkva za osemnajst let. Briand je žapanom poslal okrožnice, v kojih naäteva po- goje za imenovane pogodbe. Rim je Briandove naredby zavrgel, kar je vzbu- dilo v francoski zbornici veliko vzne- mirjenje, ker je bila Briandova naredba na videz vsprejemljiva in je večina ža- panov bila voljna podpisati poeodbe. Biilow vabi na yonjo proti Poljakom. „Norddeutsche Allgemeine Zeitung", glasilo državnega kancelarja Bü'owa, vabi nacijonalnoliberalne backe na gonjo ! proti Poljakom in jim v to svrho villa pogum v ude, ki so bili v volivnem boju od centruma precej občutno zröhljan'. „Nordd. Allg. Ztg." pravi, da je nemäka naseljevalna komisija v Poznanju 23 kvadratnih milj zemlje obdelila, astano- vila 315 novih nemških vasi in na9elila tam 96.900 nemških dnä. 1,593.000 hek- tarjev zemlje je v nemških, 1,100.000 hektarjev pa v poljskih rokah. Glasilo Biilovva seveda ne pove, da je preje bilo v nemških rokah dosti več zemlje, da si so jo pa Poljaki s časom priborili nazaj in da vedno bolj napredujejo. Pri držav- nozborskib volitvah je bilo število nem- äkih glasov baje za 150 odstotkov višje kot -število poljskih. To vse — pravi i „Norddeutsche" — dokazuje, da je treba murljivo nadaljevati ponemčevalno po- ; litiko med poznanskimi Poljaki. Prvi kardinal med kutolhko duhovščlno v Rusiji. Lvovskim poljHkim časnikom po- ročajo iz Söitomirja, da bo tamoänji ka- toliški äkof Nielsalkowiki na prihodnjem konzistoriju imenovan kardinalom. To bi bil prvi izmed katoliäkih prelstov v Ru- siji, ki dobi kardinaliki klobuk. Princesinja Kiementina Koburška. Stanje princesinje Klementine Ko- burške se je zboljšalo. Ko princesinja okreva, se poda v Mentone. Kitajska osnuje vojno mornarico. „Tribune" poroča iz Šangaja, da namerava Kitajska osnovati vojno eska- dro 8 primernimi postajami. Vojni urad je sklenil takoj ustanoviti pomorsko aka- demijo v Tientsinu ter pomorske sole, v katerih se bodo pod vodstvom angležkih in japonskih inštruktorjev vzgajali čast- niki za novo kitajsko vojno mornarico. Sole imajo v vsakem oziru odgovarjati zahtevam sedanjega čaaa. Dogodki na Ruskem. „Magdeb. Ziitang" poroča iz Petro- grada, da je ministerski predsednik Sto- lipin izjavil, da bo imela opozicija v novi dami 60% vseh poslnncev. Istočasno je naglašal, da je bilo v biväi dami Ste- vilo opozicijonalnih zastopnikov mnogo vecje. Doslej je izvoljenih 4336 volilnih mož za dumo. Po vol tvah v nemški državni zbor. Nemske vladne kroge, posebno pa nemškega cesarja in pa nemškega drža?- nega kancelarja Bü owa grozno jezi I dejstvo, da prihaja katoliaki centrum v novi državni zbor tako ojačen in mno- J goštevilen, kakor so nikdar doslej, če- | ravno je državni kancelar uporabil ! dovoljena in nedovoljena sredstva, da bi pri volitvah porazil katolicane. Kakor je I znanc, se je po»rečilo uredniku lista ' „Bayer. Kurier." S ebertzu vdobiti v ! Bvoje roke 14 pisem, katere je pisal državni kancelur raznim vplivnim ose- ! bam ter jim nakazal velike svote de- narja, kateri naj bi se pri volitvah vpo- rabili proti katoliäkemu centrumu. Ker je zgoraj imenovani list nekatera teh pisem objavil, je zaukazal državni kan- celar Bülow, da se prične preiskava proti uredniku Siebertzu. Izvanredni vojni stroški v Italj'. ltalijanska potil. zbornica jo dovo- lila minuli teden vojni upravi 200 mi- Ijonov Iir kakor izvanredni kredit za vojne potrebščine. Darovi. Za Gregorčičev spouenik. Upravništvo „Slovenea" 149*60 K; • Cisti dohndek konc>rta goriških grednje- j šolcev 300 K; Anton Lazar, žapnik v Nemškem Rutu 4 K. Novice. Koncert, fci so ga slovenski srednje- äolci gor i ški dne 8. febr. v Čitalnici priredili na korist Gregorčičevemu spomenika, je uspel nad vse pri- čakovanje izborno ter prinesel či^tega dobička lepo svoto tri sto kron. S po- novno zavcstjo zdaj naša mladina lahko poreče, da ee je odolžila napram pes- nikovemu geniju. Dijaški koncert, ki se je vrSil 8. t. m. v čitalniški dvorani, se je kakor znano dobro obnesel. Počastilo je djake tudi mnogo odličnega občinstva, ki je vstopnino preplačalo. Mnogi gospodje so bili zadržani in so zuto poslali večje ali manjše zneske. Imen vseh gg darovalc^v ni mogoče navesti, zato naj se to zgodi le pri onih, ki so na posebno ztiaten način prispevali, tako: go&tiln. Ahac; c. kr. dv. sv. grof Attems; prof. Berbuč; posl. Bolko; mons Gabrielčič; posl. dr. Gregorčič ; posl. Jakončič ; trg. Jeretič ; prof. Ivančič; Neimenovan ; prof Novak; dr. Pikl; gim. r^vn. Simzig ; prof. Šantel; odv. dr. Tama; odv. dr. Treo; bar.Winkler. Z manjšimi zneski so prispevali drugi gospodje in gospe in tako je bilo mogoče izročili pripravljalnemu odboru GregorčiČevega spomenika, kot čisti pre- bitek svoto 300 K. Vsem gg. darovalcem, kakor tudi citalniäkemu vodhtvu za brez- plačno odstopitev dvorane bodi izrečena ! na tern me.stu äe enkrat iskrena zahvala! — Tipavska želcznica. ¦=— Pod tern naslovoia priobčuje „Slovenec" to- le: Z ozirom na notico v „Edinosti" z dne 3. febr. glede" na podaljšanje vi- pavske železnice ho nam doäla vpraäanja, kaj ]trja to-le: Dejstvo, o katerem pornsia „Elinoit"', je skoraj že leto staro. Žilezniško ministrstvo je res odobrilo načrt vipavske železnice od Ajdovščine, a samo do vipavskega trga. Komi8ija pa se je izrekla na lica mesta, da je nadaljno podaljšanje železnica nad St. Vidom ob Nanosu do Razdrtega si- cer mogoče, toda z razmerno tolikimi stroski, da vlada vsaj sedaj še odklanja poroätvo za obrestovanje in amortiza- cijo stavbenega kapitala. Ker pa vojno ministrstvo že nekaj let zaporedoma zahteva krajšo zvezo Gorice s primerno točko južne železnice na Notranjskem, je bila sprožena res misel, naj se zgradi od Štanjela na Krasu stranska proga do Postojne ali Št. Petra. In s to progo naj bi se potern zvezala vipavska že- leznica po južnern obronku vipavske doline. V töm smislu so pred kakimi 14 dnevi poslala vsa vipavska županstva proänje na zelezniäko in vojno mini- sterstvo. Obe prošnji je bivši poslanec Žitnik izročil merodajnim osebam, ki so mu zagotovile, da se bode že iz stra- teg cnih ozirov na vsak način gradila krajäa zveza Notranjake z Gorico. Vpra- šanje dozoreva in upanje je, da dozori v doglednem času. Več o tem govoriti ne kaže. — Deželuc dokladc In davsčme za leto 1007. — Deželni odbor je v svoji seji z dne 12. decembra preteklega leta pretresoval in potrdil načrt deželnega proračuna za leto 1907, vsled katerega ostanejo dezeine naklade neizpremenjene od leta 1906. Gledc na to, da deželni zbor ni bil sklican, da bi pretresoval proračuna skle- nil je dežolni odbor na predlogdeželnega knjigovodstva sledeče : 1 Od 1. januvarja 1907 naprej. dokler ne bo deželno-zborski sklep, za- devajoč potrditev provaäuna za leto 1907, sankeijoniran, zalagati se imajo redni upravni troski v mejnh proračan- skega načrta, ki je v podrobnostih že zestavljen in katerega je deželni odbor že potrdil v svoji seji z dne 12. dec. 1906; ta proračun^ki načrt se ni mogel deünitivno reäitj, ker ni bil sklican visoki deželni zbor. II. V dobi, navedeni pod I. pobirale se bodo za dezelni zalog : 1. doklade a) 20% na zemljarino; b) 20% na hišariuo in najmarino ; c) 30% na sploäno pridobnino ter krošnjarsko obrtnino, na obrtnino, podvrženo jav- nemu računn, in na dohodarino od viäjih prejemkov zasebnih uradnikov. 2. doklada 120% na erarsko užit- nino vina, mošta in mesa ; 3. deželna davščina 4 kron za vsak hektoliter piva. Ta sklep je odposlal deželni odbor z utemeljenim dopisom c. kr. namestništvu s proänjo, naj gi pravočnsno predloži v najvišjo potrdbo v svrho, da bi se ne pretrgalo pobiranje naklad na nžitnino, kar bi provzročilo deželni apravi občatno škodo. I Sttlep dež< lnega odbora je zadobil pravočasno najviäjo potrdbo, o čema je obvestilo namestništvo deželno apravo na novega leta dan brzojnvnim potom z opazko, da se je poverilo pobiranje doklad na užitnino e. kr. finančnim organom. Dotični najvišji sklep se je razglasil v četrti številki dfželnega zakonika in ukaznika za leto 1907. Dcželni kmetijskl urad. — Dne 15. janovarja je začel poslovati deželni kmetijski urad, katerega je ustanovil de- želni zbor v svoji seji z due 24. nov. 1905. Osobje novega arada obstoji iz kmetijskega nadzornika in zootehničnega nadzornika. Sedež kmetijskega urada je v prilličju deželne palače. — Vojaškc olajöave za absolvirane licence kmetijskih šol. — Z akazom z dne 22. julijä 1894 odd. 2. stör. 4643 dovolilo je vojno ministerstvo skupno z domobranskirn ministerstvorn pogojno vojaško olajšavo za absolvirane učence. nižjih kmeiijskih šol, t. j. 2-Ietno službo- vanje. Ker ta olajšava le deloma koristi kmetijskim interesorn, odposlal je deželni odbor sporazumno z deželnimi odbori drugih dežel prve dni tekočega]leta ozna- čenima ministerstvorna spomentc ), v ka- terej je poudarjnl, da se dan danes povsodi množe kmetijske Sole, ki iraajo namen povzdigniti kmetijstvo; omenjal je tadi, da triletno vojaško siužbovanje zelo škoduje absolviranim učencem ozna- čenih šol, kajti v tej dolgi dobi zabijo vse, kar so se naučili; vsled tega je prosil, da bi se olajšave glede 2-letne vojaške službe dovolilo brezpogojno za vse absolvirane ačencs nižjih kmetijskih So). — — lz sodiiijske službe. — Pravni praktikant g. dr. Alojzij Gradnik je ime- novan avskaltantom v Gonci. — Zinr/'iijeiiega ho našli v čeraj okolo 10. ore predpoladne ob Soči in «icer pod kolovozom, ki pelje od Soškega mosta proti Soikana, 43 letnega vrtnarja Miho Pojavnika doma iz Vrhovlj pri Koj- \ akem, a stannjočega v Gorici. Traplo je bilo nago. Pokojnik je bit udan pijano- sti. Zapašoa ženo in tri nedarasle otroke. — Nesrcčuež. — Na tnk. policijo je prišel v soboto 32 letni Josip L"govič iz pazinske oböine. Bil je ves ruztrgan, a ker je objednem tadi glahonem, je a kretaujem rok dal raznmeti policijskema iiadzornika, da ni že 48 or nicesar vžil ter da ne poseduje niti novca v žepa. fteveža so začasno zaprli, da ga potem odpoäljejo v domačo občino. — Cesarska jubilejna razstava v proslavo GO letnice vladanja naäega ce- sarja se bo vrsila na Dunaju I. 1908. Ta razstava bo slika cele Avstrije in nje razvoja tekom šestdesetletij za vlade na- šega cesarja Franca Jožefa I. — Na poštnih uradih si Iahko za 10 vinarjev naročite malo knjižico, ki ODsega vse novejäe izpremembe poätnih, brzojavnih telefonskih taris. — Zavod za pospeševanje male obrti priredi od 4. marca do i3. aprila poučni izpopolnjevalni tečaj za mizarje, ki se bode vršil vsako nedeljo in praznik po 5 ur. Oglasiti se je do 20. fabruvarja ˇ poslopju trg. zbornice v Gorici. — Elektricna gonilim moc za Hove dr/avne alpske žclczii ce. — ] Kakor je znano, je bila postavljena v letošnji državni proračnn še precej snatna svota za preiskovanja in prouee- ˇanja, ako bi se ne dala uvesti na novih ^ržavnih alpskih železnicah električna gonilna moč, V ta nam se odpoäljejo v bližnjem času inženirji na razne strani. Z'4 bohinj^lco železnico He bodo preieko- y»la vodna muü Sjcö rned Kobaridom JQ Bovcem. — Ruzglas. — V deželni trtnici 8oriäki v Podturna so na razpolago sle- r. Gerovern izvanr^den dogodek. Por>eatnik Sledn Prinčič in njcgova soproga roj. Zilin- šček sta ohhajala namreč zlato poroko, t. j. 50 letnico svojega zakonskega živ- Ijenj». Po peti maši zbralo se je vse polno domačega Ijudstvra. Gospod kurat imel je lepi govor, ki je segal Ijadem do srca. Naj mili Bog osiveli zakonski par še mnogo let ohrani pri zdravjti in za- dovoljstvn! — Iz Vedrijana nam pi?e o : Bali smo Be že, da iz naäe prošnje za ceöto iz Kojskega v Vedrijan ne bode niö, a ta naä strah je bil, kakor smo sedaj iz- vedeli, neopravicien, Gesta namreč iz Kojskega v Vedrijan se prične že v kratkein ča9u graditi. Je pa tadi skrajno potrebna. Kakor čujerno, je cestni odbor doiočil v ta namen 1500 K podpore, in 7. gotovoatjo prieakujemo, da se posreči našernu g. žapanu vdobiti izdatne pod- pore v isti namen tudi od deželneg* zbora, kakor tadi od vlade. — Nova cerkev v Trstu. — Tik javnega vrta (sprehajališča) v Trstu se bo zidala v proslavo š^stdesetlAtnic^ vladanja Njegovega Velio. Franc* Jjžefi I. nova cerkev ki bo posvečena Presv. Srca Jezasovema. — „Mira v Ljubljani. — Calov- ški „Mir"' se je preselil v L ubljano in ga tarn tiska Hribarjeva tiskarna. — Siieg. —.V zadnjem tedna je zopet po mnogih evropskih deželah, tako na Ogrskem, v Nemciji, zapalo maogo snega, iz asti na Španskem, kar )>'¦ tam- kaj nekaj nenavadnega. — Had rnraz in mnogo snega im jo tadi v S3verni Ameriki. | — Dvakrat o^enj. — Na Reki je zgorelo 7000 zavojev bombaža. Dne 6 t. m. pa je požur aničil veliko ogrsko vladno poslopje poleg kolodvora. S po- slopjem vred je pogorelo 300' vagonov žita, vrednega 000.000 K. Poslopje so cenili na en milijon kron. — liačuni na doplsnicnli. G asom odredbe z dne 23 fjbrusrja 1900 linan- čnega ministerstva s« nm-ijo natisniti kolkovi znaki na različne še nepopisane tiskovine. Tedaj se smejo tudi nav»dne dopisnice pošiljati kot koleku podvržen račan. Kolkovne znake natisne c. kr. centralni kolkovni urad; Danaj III, Vor- dere Zolamtstrasse 5, ako se za to prosi. — Novc uniforme v avstrijski vojni mornarlci. — Z Danaja poročajo, da je cesar odobril predložene ma spre- membe uniHrma vojne rnornarice za ča8tnike in moštvo. Nive unifjrme bodo uvedene dne 1. maja t. 1. — Novo poslopje vojnegaminstr- stva na Dunaju bo stalo na Staben- ringu poleg aspernškega mosta. Vojna aprava je kupila tamkaj 12.000 kvad- ratnih metrov sveta, ki bodo stali ätiri milijone kron. Poslopje samo bo stalo 8 | do 10 miliionov kron. Graditi začnejo I še letos. Staro poslopje vojnega mini- sterstva „Am Hof" porašijo. Radeckega spomenik premestijo pred novo poslopje, v katerem b)do zdraženi vsi uradi voj- nega rninistrstva. — Pomorska moč Avstrije in Ita- lije. — Avstrijsko vojno brodovje šteje 23 ladij, 57 torpedovk, 2 podmorski ladji, 345 srednjih in lahkih topov in 13.250 mož posadke. Italija ima skapno 52 ladij, 58 tor- pedovk in 14 podmorskih ladij. Vse ladje imajo 180 velikih, 000 srednjih in 1300 lahkih topov ter 25 500 mož po^adke. — Dasi se trdi, da so naši pomorščaki bolje izvežbani, kot italijanski — vendar za slučaj pomordke bitke naša država, kakor razvidno, ni äe dosti močna. — Zvrt tat — Posestnika Albert Štranceir in Ivan Pelhanj iz Zipuž/ ob- čine Šturije, sta se peljala tninale dni na Rakek k semnja, da kupita vsak par volov. V Ligatcu sta zamudila vlak in morala ?U čukati na druzega. Čikalnica je bila prazna. Sedla »ta vsak na eno stran peči ter kmalu oba zaspala. Zä malo časa so Štrancer prebudi in kako se prestraši, ko zapazi žep suknje pre- rezitn in denarja, kojega je t*m imol, svoto 880 K, nikjer. Zviti tat je porabil kratki čas, ko sta spala, da je ukradel denar in pobegnil brez sledu. Velika Veselica v Grgarju. Gorski samotarji v takej zirni, ka- koršna je letos in kakoräne ne pornnijo stari ljudje sedimo za pečmi ter sanjamo, kako je pač na sveta hado, če je človek privezan, da ujet v mali eobi! Godi se ma kakor ptička v kletki, ki vzdihaje po izgubljeni prostosti. Svečnica je — a danes ni kanilo prej od strehe nego od sveče — zato gre medved globokeje v svoj brlog, tako menda pripovedaje narodna pripovedka. Jaz pa nisem medved — zato naredim drngače: Kosmato kspo na glavo, kožah in okovano pnlico v roko, ter liajdi — ven, ven iz zaduhle sobe v sveži mrzli — čisti zrak. Leda ma branijo okovani čevlji; mraza pa kožuh in kačrna — kaj se bati ? Radoveden scm, kaj bode v Grgarja? Vabilo govori, da bode tarn velika veselica s petjem, tambaranjem, deklamacijo in äe celo z igro; in to v Grgarja, kjer ni bilo še tega. Radoznalost me takorekoč vleče ... videti moraui to novost, da če tudi nehote poljubim zmrzla tla. — Na pot tedaj ! Dospevši v Grgar na označeni ve- selični prostor k znani gostilni Andr. Miljavec — ostrmim.— Pred tremi dnevi še tu obstojece okrilo je izginilo. Na njegovem mestu se dviga leseno obširno poslopje. Jeli začarano, kali? Kedo in kedaj je postavil obširno dvorano z le- pim odrom ? Cerkveni pevci, 12 na äte- vilu so v dveh dneh pripravili prostor, kojemu sein se cudil. Mislim, kaj vse zmore vstrajnost, pridnost, požrtovalnost ! Grgarci ! cast Vam ! Kedo bode pa izvrševal vspored ? OJgovor: 12 uže omenjenih cerkvenih pevcev 'z njihovem pevovodjem g. Alf. Vodopivcem. Z napeto radtvidnostjo stopim v pri- pravJjeno dvorano. Ljudbtvo dohaja, dvo- rana se polni in napolni. Blizo 400 je navzočih večirioma djmačinov, a tudi precejšno število iz Sjlkana, po nekoliko iz Ravnice, Bat in Ravne. Brdka dekleta, krepki mladeniči poleg »tarih mjžakov in osivelih ženic, ki kornaj pričakujejo začetka, zapaziš tadi mlajše, ki neetrpno žele, da se zavesa vzdigne. Žalja se jim izpolni, zastor se dvigne. Na odru vzreä 12 tamburašev se svojirn vrlim voditeljem g. Alf. Vodo- pivcem, ki zamahne z roko in divni gla- so/i prekrasne skladbe č. g. Vinko Vo- dopivca: „Vesela dražba'1 (polka) oča- rajo posluäalce. Ne — tega äe ne, tako malo godcev — pa tako inpozantna izvršba — krasno ! Dvom, ki me je pred mučil radi malega stevila godcev je izginil; polastil se me je prijeten cat upanja, da se izvrše tadi druge vsporedne točke z isto natančnostjo. Bil sem radostno isne- nadjen, in z menoj menda vsi navzoči ' — vsaj tako sodirn po barnem pritrje- vanju navzočih rok. In res, tudi vse druge točke obširnega vsporeda so po- slaäalce popolnoma zadovoljile. Tamburaški zbori: „Pomladansko cvetje", „Oceana", „Oj Hrvati, oj ja- naci" in moški zbori: ^Mi smo Slovaniu, „Na planine" so tako imponovali, da je bilo občinstvo navdušeno. Posebno pa je vspel moški zbor: „Uboj" (Alojzij Sachs) — moral se je ponoviti. Ta zbor ni zamenjati z onim hrvaUkim. Zbor je slovenski in jako težek, a pevci so moj- sterako resili dano nalogo. Za velik trad — tudi hvaležno pripoznanje... in to velja. Pravi daševni vžitek nam pa je pripravil kmetski mladenič z deklamacijo „Hajdnkova oporoka" od naäöga ord- rano umrlega Simona Gregorčiča. To ti je bil pravi — prisLen hajduk. Kako se mu je podnla pisana obleka, široke hlače, krasna srajca, Ijabka čepica ? Puška, sa- mokres, handžar so pa naravnos navzoče očarali. Nikdar bi ne bil mislil, da kmetski fant izvrši težko nalogo s takim ognjem — preciznostjo Zasluži pač javne po- hvale ! To naj ga bodri na poti nadaljne izobrazbe 1 Zvest ostani — doma — in korinti ma, saj Ti je Najvišji podelil redek dwr — da ljudstvu vzbudiš lju- bezen do prekrasne naše domovine in milega matorinega jezika ! Pri vsakej veselici je pad navadno da se najLežje pričakuje igre in da po vapehu to sodimo spložno o celej ve- selici. Tudi mi smo komaj dočakali, da smo na odru vzrli one, ki so nas do tedaj povsem zadovoljili. lgra: „Dr. V^eznal in njegov slaga Štipko Tiček", je kakor tialašč za kmetske j odre. Ima lepo jedro: Ne poslažaj se j mazač^v mesto zdravnikov, da ne trpiä j na zdravju in na žepu. Vzbuja pa toliko \ smeha, da Ijudstvo res zanima in raz- veseljuje v polni meri. Ce pomislirno, da so bili igralci zopet le ioti tambaraäi in pavci, in da eo ti kmetski mladenici, ki menda äe nikdar niso videli odra, ki so nastopili prvipot javno na odru — tie upoš»evamo dane okoliščine glede priprave, odra i. dr. moramo naravnost pripoznati, da so rešili častno ualogo Skoraj bi ne vedel, kedo je bolj agajal; imenitni dr. Vseznal — ali njegov sluga Tiček, ki j« res tiček med tički — ali pravi čevljarski vajenec, pretkan z vsemi Soštarskimi muhami? Je bil boljši slaga pi. Sjve, ali Tomaž z njegovirn reutmtumom? Kedo je todnejši ii^ral baron uli pijani rudeče- nosec? je pač t^žko dolociti. Brzobog^t, Sever, barlmton policaj in aploh vsi so nas veö ni ji'> ztido/oljiii. P)kiaali so v-ri, da imajo potrebne zmožnosli in da jim tudi nedobtaja ^ilosti in vstrajnosti. Zato naprej, napn;j na poti do omike ! Vstanovit« si: „Izobraže- valno drustvo!" Videli bosle, da se ne bodete kesali. lipopolnili si bodete znanost, nautili marsiknj potrebnega za svoj stan in tako občino povzdignili na ngleda. Zato Vdm kliče: na svidenje vIzobraževalnem društvu! Vaš gorski samotar. Drušfva. drfelovadno druStvo „SolkauskI Sokol" v Sjlkana ima v soboto ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor, v pro- storih g. Autona MozetiČ, h katerema vabi vse svoje člane. dr SoSke podružuiee slov. plau. društva občnl zbor se bode vrsil v če- trtek, dne 14. t. m. ob 5. uri popoldne v pro8torih „Narodne Čitalnice" v Tol- minu po sledečem dnevnem redu: 1. Na- čelnikov pozdrav, 2. tajnikovo poročilo, 3. poročilo blagajnikovo, 4 proračun za leto 1907., 5. volitev odbora, 6. razni predlogi. Ko bi ta občni zbor ne bil sklep- čen, se bo vršil ta dan v istih prostorih uro kasneje po gori navedenem vspo- redu dragi občni zbor, ki bo sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. Rojaki! Slov. planin. drušUo je za naä narod tako važna naprava, da se mora zanimanje zanje razširiti povsod, kjer bivajo zavedni Slovenci, ki rea Iju- bijo svojo rodno zemljo in si jo hočejo ohraniti! Züto si želimo obile udeležbe nele iz Tolmina, marveČ tadi od dragjd, posebno iz krajev ob železniški progi. Gospodarske vesH. g Pozeba trt — 01 vseh strani, zlasti iz Nižjeavstrijskega in iz Štajer- skega, prihajajo poročila, da so tarn trte j močno pozeble in vsled tegi se obračajo oblasti in trgovci do podpisanega radi nakupa c^pičev v naših krajih. Tako piše n. pr c. kr. vinarsko nadzorstvo v Klosterneaburga, da ima po niroöila c. kr. poljedelskega ministerstva nakupiti za nižjeavstrijske vinogradnike 1 do 2 milijona trtnih copičev. — Ker je lahko mogoče, da pri nas, vsaj v bolj gorkih krajih, kakor na Vipavskem trtna oöesa niso pozebla, priporočamo naäirn vino- gradnikom, posebno onim, ki imajo sle- deče trtne vrste nasajene : silvanec, bur- I gundec, veltlinec, laäki in nem5ki rizling, španiol, portagalko, rdeöi vrh, za3taviea in srankinja, da cepičev ne mečejo proč, ampak da jih spravljajo in to takoj naznanijo c. kr. vinar^kemu nadzornika za Rranjsko v Rudolfjvem, Bohmlava Skalicky, vrsto, število ter ceno cepičev, ki jih ima;0 za oddati. Gepiöi se pri- pravljajo na sledeči način: Vse zdrave mladike, ki imajo debelost navadnega svinčnika ali ki vsaj niso znatneje de- belejäe (torej na)bolje sedem do devet milimetro/ debele) a^ r*»žejo na en me- ter ali vsaj 80 cm. dolžine (vrhö stran), osnažijo se roöic in se vežejo 100 v eno butaro. B;itnrft se spravijo v klet ali kak drug prostor, za silo tudi na proatmn in se zakopliejo ? vlažen pesek ali rahlo zemljo. Gina takim ^n meler dolgim cepičern je navadno 10 do 12 K za tisoč. Seveda je treba pjbirati ce- piöe vsake vrste zase, kar mora biti zanesljivo in le od zdravih mladik, kar se spoznn po tern, da so očosa, ako ae jih po doig^'in prereže popolnom i svpzö zelena. D o 8 t a v e k. —Ravnokar smo do- biii od državnega potovalnega učitelja za kmelijslro g. Ant. Št re kl ja v Go- rici enak poziv. Kdor zGjriškegt zAinore prodati kaj kolči, naj hitro sporoöi ime- novanemu gospodu. KolÖi morajo biti seveda dobre, sveze in öiste vrate. Pla- čevale se bodo dobro. Pusfni kraft. Andrejček prinese v sobo svojega gospodarja dva lepo brašena kozarc*, pa po nesreci mu eden pade na tla in iB razleti na tisoč koscev. „Za hožjo Toljo" zavpijp nad njim gOBpodur, „kako si vendar delnl?" „Take"... odgovori Andrejček in spnsti na tla äe drugi kozanc. * * * Friderik Veliki, prnNki kralj je bil premagan pri Kolinn. Nekaj časa potem je videl pri paradi nekfga vojaka z glo- boko brazgctino na lien. „Prijatelj" ga vprhša kralj „v kteri krčmi pa si dobil ono globoko braz- gotino?" „V krčmi pri Kolinu" odgovori vojak, „kjer je Vaše Veličanttvo plačalo račun !" * * * Na nekem sprehodu sreča slavni Lord Abirglon df(ka, ki je peljal s seboj na vrvi zelo poskcčno tele. Deček se vstavi ter gleda lordn z odprtimi ustini. ,.Aii mo pcznaš?" vpraša lord dečka „Seveda Vaa po2n«m" odgovori deček. „Zakaj Fe mi pa ne cdkriješ, če me poznaS ?" pravi lord. „0 prav rad, gospod", odgovori deček, „tan o pridržite mi ta cas moje tele !" * * Nekemu zelo revnemn čevljarju je urnrl *=tric, ter mo zanibtil bogato ded- ŠČino. Čevljar je zaprl svoio de'avnico, ter dal znpisati na vrata: Čevljar N. N. nsznanja svejim odjemalccm, da &ta se on in rjegov stric preteHIa v boljše življenje. * * Neki Škcs se je peljal v žeiezničnem Tozu. Zelo nadut žid stopi k njemu in ga vpraša : Ali ve^te vi gotpod, kakäen raz- loček je med vami in rmd oalom ? Škof molči, žid pa reče: Rbzloček je ta, da vi nosite križ ^prpdaj, osel pa zadej. Škcf reče na to: Pa veste vi gospod, kak razlcček je * med vami in oslom ? /Jd nekaj čai?a molči, potcm pa icte : Jaz ne vfm nobenfga. Jtz pa tudi ne; odvrne mirno Skof. 1S0QQ hron gofcuih za nose gospodinje se razpisuje za rcccpte od »Cercs«-dela za ku- hanje in pečenje. Denar se ne samo razpisuje, ampak tudi izplača. Inicna in naslovi odlikovanih se objavijo v časopisib. Kakor se sliši, dohaja tudi iz naših dežol mnopo receplov in o vspebih istih se pravocasno sporoči. Natančnojši popoji se pri vsakem boljsem trgovcu izvedö. Poskusi naj se vse močnate jedi s »Ceros«-mastjo pripravljali. Krafi s »Ceres«- mastjo so najbolj okusni in najbolj prebavljivi. Loterijske številke. 9. iebruvarja. Dnnaj......74 52 82 81 73 Gradec......85 55 59 60 4 Rojahi! hupujte narodni koleh Jolskep Doma". Izvrstno pecivo priporoč;i spoštovanim meščanom in okolicanom pekovski mojster 3ÜH0B BRATUS v Gorici Hoi ska iilica si. O V zaloffi inia in prudaja moko prve vrste. iz Majdičuve^a niliiia. Prežgano žganje v zvezi z izdelovanjem liladiluih pijač brez al- kohola se z najboljšini vspehom prav laliko na- pravi. DotiCna manipulacija se izvede po izku- šenein slrokoviijajcu na lieu mesta. Kar se tiče potrebne ini'onnacijc glede oddaje tiikili pijaö kakor tudi glede reklamo je na razpolago: „Goldgrube 25OO4' an die Amionen-Expedition Eduard Braun, Wien I. Rotentiu-nslrassy 9. — Oni, ki na to roilektirajo, stavijo naj dotične ponudbe na navedeni naslov^ ^ Poshusite in priporočifc —^N , = izdclhe = Tydrope tonarne hranil } D Pragi VIII. Ccnopnikzslsfonj. i Štev. 348 Razglas. Naznanja se, da MM DRQZBQ zastavil 111. in IV. čolrllelja 1905, t. j. mesecev julija, avgnst», Keptcmbra, oktobra, liovcmbra in de- ccmbra istega leta začne v ponctieljck, 4. marca 1007 ter so 1)0 nadaljevahi naslednje de- lavnikp in sicer čelrtke, sobute in ponedcljke od 9. ure zjulraj do 1 popoludne. Od ravnateljstva zastavljalnice. V GOH1C1, i. fchruvarja 1907. Krojaški mojster V Gorici, pod Kostanjevico St. 10, se pripoloca slavneinu olicinslvu in čč. duliovšcini v mestu in na dežoli za obila narocila. Posebno se priporoča za izdelovanje talarjev. I MO« čevljar ^__ ""JSDBI^iLi, v Semeniški ulici 1 v Gorici priporora sc za raznovrstna naročila po meri za jrospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Peter Lukman krojaški mojster v Gorici — ulica sv. Antona 1 — v Gorici naznanja, da inia dobro urcjeno krojačnico, ter se si. obcinstvu v mestu in na dežcli priporoča za innogobr« jna uaročila. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkatlicast.25 priporoča častiti duhovščini in slav- ricnni občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandonn'ngo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko Petrolej v 7aboju. Sladkor razne vrslc. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vi st riža. Miljsvcče prve in druge vrstc, namreč ob '/a ^''a in °J* cnega funta. Testenine iz tvornice Znidcršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Jocli- maiiii-ovegii v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Fani Drašček, zaloga sivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. št. 2. j SB&k. Prodaja- stroje tudi na teden ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Narocajte in berite „GORICO"! Razsirjajte list in nabi- rajte no\ih narocnikov! Zahtevajte list po tobakar- nah, gostilnah' in kavarnah! kupite vedno najboljše pri domači tvrdki J. ZORNIK, dft št. 10 Soska st. 10 Ivan Bednafik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini ät 3 Važno za vsakega! Itazprodaja! Za zelo nizko ceno sanio 3 gld. 20 kr. ena garnitura, obstoječa iz šestajst vrednih reei in sicer: Važno za vsakega! 1 nikelnasta dobro idoča reniont. žopna ura z znamko System Hoskopf pat. zü lotnim jamstvom in etui; 1 elegantna franc, nikelnasla verižica; 1 elogantni privesek k verižici; 1 olegantna kra- vatna igla Goldin; 2 elepantna pozlačena prstana s Seniin-kamnom; 2 (1 par) pozlaCena zapestna fiijiuba znainka >Garantia«; 2 ek'^anlua pozlaueiui ovratna guinba; 3 pozlačeni prsni gurnbi; 2 (1 par) srebrna uhana umetno puncirana; 1 ele- gantno žepno zrcalo. Yse skupaj /. uro, katera je sama toliko vredna pošilja za Ü ^ld. 10 kr. po poštneni povzetju ali predplačilu Mih. Horowitz cksporhm hiša Krakau, Kolctek 4. (Avslrijsko). Kar ne ngaja se denar nazaj vrne, ako se na- ročeno v 8 dueb nazaj pošlje. Pošilja ilustrovano cenike (öez 1000 slik) vs na vhnjižbo po 51 ,"L) , Obrestna rnera za hranilne vloge je nespremenjena. '